ENERGETSKI ZAKONNEURADNO PRE I ENO BESEDILO

(EZ-NPB4)

Zakonodajno-pravna slu ba je na podlagi prvega odstavka 153. lena Poslovnika dr avnega zbora pripravila neuradno pre i eno besedilo Energetskega zakona, ki obsega: - Energetski zakon EZ (Uradni list RS, t. 79/99 z dne 30. 9. 1999), - popravek Energetskega zakona EZ (Uradni list RS, t. 8/00 z dne 31. 1. 2000), - Zakon o dr avni upravi ZDU-1 (Uradni list RS, t. 52/02 z dne 14. 6. 2002), - Zakon o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS, t. 110/02 z dne 18. 12. 2002), - odlo bo Ustavnega sodi a Republike Slovenije o razveljavitvi prve, druge, tretje, pete in delno etrte alinee 46. lena Energetskega zakona t. U-I-250/00 (Uradni list RS, t. 50/03 z dne 29.5.2003), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-A (Uradni list RS, t. 51/04 z dne 7. 5. 2004), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-B (Uradni list RS, t. 118/06 z dne 17. 11. 2006), - popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-B (Uradni list RS, t. 9/07 z dne 2. 2. 2007), - Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-C (Uradni list RS, t. 70/08 z dne 11. 7. 2008) in - Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona EZ-D (Uradni list RS, t. 22/10 z dne 19. 3. 2010).

tevilka: 320-01/10-22/1 Datum: 2. aprila 2010 EPA 977-V

Bo o Strle vodja Zakonodajno-pravne slu be

I. SPLO NE DOLO BE 1. len Ta zakon dolo a na ela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, na ine in oblike izvajanja gospodarskih javnih slu b na podro ju energetike, na ela zanesljive oskrbe in u inkovite rabe energije ter pogoje za obratovanje energetskih postrojenj, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, ureja izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prena ajo naslednje direktive Evropske skupnosti: - Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z elektri no energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L t. 176 z dne 15.7.2003), - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL L t. 176 z dne 15.7.2003), - Direktiva Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (UL L t. 127 z dne 29.4.2004), - Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje elektri ne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z elektri no energijo (UL L t. 283 z dne 27.10.2001), - Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (UL L t. 52 z dne 21.4.2004), - Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski u inkovitosti stavb (UL L t. 1 z dne 4.1.2003). Prenos Direktive 2002/91/ES v zvezi z metodologijo za izra un in zahtevami za energetsko u inkovitost stavb ureja zakon, ki ureja gradnjo objektov, redne preglede kotlov pa ureja zakon, ki ureja varstvo okolja, - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/89/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z elektri no energijo in nalo b v infrastrukturo(UL L t. 33 z dne 4.2.2006, str. 22), - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za dolo anje zahtev za okoljsko

primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L t. 191 z dne 22. julija 2005, str. 29), - Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/32 z dne 5. aprila 2006 o u inkovitosti rabe kon ne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (UL L t. 114 z dne 27.4.2006, str. 64). 2. len S tem zakonom se zagotavljajo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami po tr nih na elih, na elih trajnostnega razvoja, ob upo tevanju njene u inkovite rabe, gospodarne izrabe obnovljivih virov energije ter pogojev varovanja okolja. 3. len S tem zakonom se zagotavlja konkuren nost na trgu energije po na elih nepristranskosti in preglednosti, upo tevaje varstvo potro nikov in izvajanje u inkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. 4. len V tem zakonu uporabljeni pojmi pomenijo: - bilan na pogodba: je pravni posel in drugo razmerje, s katerim pravna ali fizi na oseba z organizatorjem trga za elektri no energijo uredi dobavo izravnalne energije in finan no poravnavo odstopanj v primeru neizravnane bilance, s imer se pravna ali fizi na oseba uvrsti v bilan no shemo in pridobi status lana bilan ne sheme oziroma organizator trga oblikuje bilan no skupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne slu be; - biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vklju ujo rastlinske in ivalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki; - celotni izkoristek soproizvodnje: je kvocient med letno vsoto proizvedene elektri ne in mehanske energije ter koristne toplote in energijskim vlo kom goriva, izra unanim na podlagi "neto kurilne vrednosti" goriv (imenovani tudi "spodnja kurilna vrednost"), ki se porabi za proizvodnjo toplote v soproizvodnji, ter bruto proizvodnjo elektri ne in mehanske energije; - cena za uporabo omre ja: je cena, ki jo

odjemalec elektri ne energije oziroma zemeljskega plina pla a za dostop do omre ij in je sestavljena iz omre nine ter dodatkov k omre nini iz trinajste alineje, katerih vi ino dolo i Vlada Republike Slovenije; - daljinsko ogrevanje: je distribucija in dobava toplote ali hladu iz omre ij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode; - dejavnost sistemskega operaterja: je prenos oziroma distribucija elektri ne energije ali zemeljskega plina ter upravljanje, vzdr evanje, obratovanje in razvoj prenosnega oziroma distribucijskega omre ja, skladi a zemeljskega plina ali terminala za uteko injen zemeljski plin; - deklaracija za proizvodno napravo: je odlo ba, ki jo izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: Agencija za energijo) proizvajalcu elektri ne energije za posamezno napravo za proizvodnjo elektri ne energije, s katero se potrjuje, da proizvodna naprava izpolnjuje pogoje, predpisane za soproizvodnjo z visokim izkoristkom ali proizvodnjo elektri ne energije iz obnovljivih virov energije; - distribucija: je transport goriv ali energije po distribucijskem omre ju; - distribucijsko omre je: je energetsko omre je od prenosnega omre ja do kon nega odjemalca; - delovni pas: je zemlji ki pas, ki je potreben za izvedbo gradbenih del in je opredeljen v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali v prostorskem aktu; - dobava: je prodaja, tudi nadaljnja, energije in goriv odjemalcem; - dobavitelj energije: je pravna ali fizi na oseba, ki odjemalcu prodaja energijo ali gorivo; - dobavni pogoji: so tehni no in ekonomsko opredeljene obveznosti za dobavo energije, ki zavezujejo sistemskega operaterja, dobavitelja in odjemalca; - dodatki k omre nini: so dodatki namenjeni za pokrivanje stro kov: a) delovanja Agencije za energijo; b) sprostitve dolgoro nih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina; c) stro kov dobaviteljev zaradi neustavljive dobave elektri ne energije; d) delovanje organizatorja trga, razen stro kov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore iz 64.p lena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: center za podpore); - dolgoro na pogodba o dobavi zemeljskega plina: je pogodba o dobavi zemeljskega plina,

sklenjena za ve kot deset let; - dostop do omre ja: je pravica do uporabe omre ja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi elektri ne energije ali zemeljskega plina ob upo tevanju dejanskega stanja v omre ju; - elektri na energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije je: a) elektri na energija, ki jo proizvedejo proizvodne naprave, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, b) del elektri ne energije, ki jo iz obnovljivih virov energije proizvedejo kombinirane proizvodne naprave, ki uporabljajo tudi neobnovljive vire energije, ter c) obnovljiva elektri na energija, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladi enje energije, vendar brez elektri ne energije, proizvedene kot rezultat delovanja sistemov za skladi enje; - elektri na energija iz soproizvodnje: je elektri na energija proizvedena v postopku, ki je povezan s proizvodnjo koristne toplote, in se izra una na na in,dolo en s predpisom iz 64.e lena tega zakona; - energija iz soproizvodnje: je vsota elektri ne in mehanske energije ter koristne toplote, ki so pridobljene v soproizvodnji; - energetska u inkovitost stavbe: je u inkovitost dejansko porabljene ali ocenjene energije za zadovoljevanje potreb, povezanih s predvideno uporabo stavbe, ki vklju uje ogrevanje, hlajenje, prezra evanje, gretje sanitarne vode in razsvetljavo in druge namene; - energetska izkaznica stavbe: je javna listina s podatki o energetski u inkovitosti stavbe s priporo ili za pove anje energetske u inkovitosti; - energetska storitev: je fizikalni u inek, korist ali ugodnost, ki izhaja iz kombinacije energije in energetsko u inkovite tehnologije in/ali dejavnosti, in ki lahko vklju uje obratovanje, vzdr evanje in nadzor, nujne za opravljanje storitve, ter se opravi na podlagi pogodbe in obi ajno vodi k preverljivemu in merljivemu oziroma ocenljivemu izbolj anju energetske u inkovitosti; - energetski pregled: je sistemati ni postopek za ugotavljanje porabe energije stavbe ali skupine stavb, tehnolo kega procesa in/ali industrijskega obrata ali pri izvajanju zasebnih ali javnih storitev, s katerim se opredeli in oceni gospodarne mo nosti za var evanje z energijo ter pripravi poro ilo o ugotovitvah; - energija: je vsaka oblika proizvedene ali pridobljene energije, namenjene za dobavo ali prodajo;

- geotermalna energija: je toplotna energija, pridobljena iz zemlje z vodonosniki; - goriva: so trdna, teko a in plinasta goriva, ki z zgorevanjem ali drugim kemi nim ali fizikalnim procesom spro ajo energijo; - gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje elektri no ali drugo energijo za lastno doma o porabo, kar izklju uje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti; - izravnalna energija: je elektri na energija, ki je potrebna za izravnavo odstopanj dejanske porabe in proizvodnje v dolo enem trenutku od napovedane porabe in proizvodnje; - izravnalni trg z elektri no energijo: je trg izravnalne energije; - klimatski sistem: je kombinacija vseh komponent, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana ali se jo lahko zni a, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezra evanja, vla nosti in isto e zraka; - kon ni odjemalec: je fizi na ali pravna oseba, ki kupuje energijo za lastno kon no rabo; - koristna toplota: je toplota proizvedena v postopku soproizvodnje za zadovoljitev ekonomsko opravi ljivega povpra evanja po toploti oziroma hlajenju. Ekonomsko opravi ljivo povpra evanje pa je povpra evanje, ki ne presega potreb po toploti ali hladu in ki bi jih sicer zadovoljili po pogojih na trgu s postopki za proizvodnjo toplote ali hladu razli nimi od soproizvodnje; - lokalni energetski koncept: je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali ve samoupravnih lokalnih skupnosti na podro ju oskrbe in rabe energije, ki poleg na inov bodo e oskrbe z energijo vklju uje tudi ukrepe za u inkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in elektri ne energije ter uporabo obnovljivih virov energije; - mala soproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z instalirano mo jo manj o od 1 MWe; - mikrosoproizvodnja: je proizvodna naprava za soproizvodnjo z maksimalno mo jo manj o od 50 kWe; - nazivna elektri na mo proizvodne naprave: je najvi ja trajna elektri na mo (brez asovnih omejitev) proizvodne naprave, za katero je ta izdelana in je navedena na napisni plo ici na proizvodni napravi oziroma jo je mogo e razbrati iz proizvajal evih specifikacij ali pa je dolo ena na podlagi prevzemnih meritev; - neto proizvedena elektri na energija: je proizvedena elektri na energija v proizvodni napravi zmanj ana za elektri no energijo porabljeno za delovanje same naprave; - nasedle investicije: so investicije, ki so bile na rtovane in izvedene pred 1. januarjem 1997 in v tr nih razmerah niso rentabilne,

oziroma se ne morejo amortizirati; - nazivna izhodna mo klimatskega sistema: je najve ja toplotna mo , za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogo e dosegati ob podani u inkovitosti pri neprekinjenem delovanju; - neposredni oskrbovalni vod elektri ne energije: je elektri ni vod, ki povezuje elektrarno in odjemalca, ki nista priklopljena na omre je, ali proizvajalca elektri ne energije in dobavitelja za neposredno dobavo elektri ne energije lastnim prostorom, dru bam in upravi enim odjemalcem v njuni ve inski lasti; - neposredni oskrbovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega plina, ki dopolnjuje e povezano omre je; - obnovljivi viri energije: so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, son na energija, geotermalna energija, energija valov, energija plimovanja, vodna energija, biomasa, odlagali ni plin, plin iz naprav za i enje odplak in bioplin); - odjemalec: je pravna ali fizi na oseba, ki je na pogodbeni osnovi oskrbovana z energijo ali gorivi za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo; - omre je: je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu ali distribuciji elektri ne energije, toplote ali plina do odjemalcev; - omre nina: je del cene za uporabo omre ja, ki je namenski prihodek sistemskega operaterja za pokrivanje upravi enih stro kov dejavnosti sistemskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja, ki vklju uje tudi reguliran donos na sredstva; - organizator trga: je pravna oseba, ki je dolo ena za organiziranje delovanja trga z elektri no energijo ali z zemeljskim plinom po dolo bah tega zakona; - odprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z elektri no energijo, ki dolo a bilan no pripadnost prevzemno predajnih mest; - pogodba o lanstvu v bilan ni shemi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z elektri no energijo, ki fizi no ali pravno osebo uvrsti v bilan no shemo; - oskrba z energijo: je proces pridobivanja in predelave, proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave energije; - podjetje za maloprodajo energije: je fizi na ali pravna oseba, ki prodaja energijo kon nim odjemalcem; - dejavnost energetske borze: je organizirana izmenjava povpra evanj po nakupu s ponudbami po dobavi elektri ne energije in energentov ter trgovanje s standardiziranimi produkti za dan asovni okvir, ki pod enakimi pogoji omogo a sodelovanje vsakemu tr nemu udele encu ter zagotavlja pregledno

in nediskriminatorno oblikovanje sklenitvene cene; - pogodba o izravnavi: je pravni posel in drugo razmerje na organiziranem trgu z elektri no energijo, s katerimi pravna ali fizi na oseba s lanom bilan ne sheme organiziranega trga z elektri no energijo uredi dobavo izravnalne energije in poravnavo v primeru neizravnane bilance, s imer se pravna ali fizi na oseba uvrsti v bilan no shemo in pridobi status lana bilan ne sheme oziroma izvajalec gospodarske javne slu be iz 20. lena tega zakona oblikuje bilan no podskupino za potrebe izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne slu be; - poraba elektri ne energije: je proizvedena elektri na energija v dr avi vklju no s samoproizvodnjo plus uvoz minus izvoz (bruto nacionalna poraba elektri ne energije); - potrdilo o izvoru elektri ne energije: je javna listina, ki dokazuje, da je dolo ena koli ina elektri ne energije proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije; - prevzemno predajno mesto: je mesto, kjer se vr ita prevzem in predaja elektri ne energije; - povezovalni vod je: a) elektri ni vod, ki povezuje omre ja elektri ne energije, b) prenosni vod zemeljskega plina, ki povezuje prenosno omre je v Republiki Sloveniji s prenosnimi omre ji drugih dr av; - pridobivanje: je proces izkori anja goriv in toplote iz naravnega okolja; - prihranek primarne energije: je prihranek energije dovedene z gorivom, ki ga ustvari proizvodna naprava s soproizvodnjo, v primerjavi z lo eno proizvodnjo elektri ne energije in toplote; - priklju itev na omre je: je fizi na priklju itev ali priklop na energetsko omre je pod pogoji dolo enimi s tem zakonom; - primarna energija: je energija, ki je vsebovana v energetskih surovinah in v kakr ni koli vrsti energije v naravi, ki vstopa v procese transformacije v elektri no, toplotno ali mehansko energijo; - proizvodnja: je fizikalni ali kemi ni proces transformacije goriv in obnovljivih virov energije v elektri no, toplotno in druge oblike energije; - proizvodna naprava: je sklop opreme in instalacij, ki pretvarjajo druge vrste energij v elektri no energijo in lahko samostojno obratuje; - predelava goriv: je kemi ni ali fizikalni proces, s katerim gorivu spreminjamo lastnosti ali stanje; - prenos: je transport goriv ali elektri ne

energije po prenosnem omre ju; - prenosno omre je: je visokonapetostno elektri no omre je ali visokotla no plinsko omre je od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omre ji do distribucijskega omre ja ali do uporabnika omre ja; - program za izbolj anje energetske u inkovitosti: je na rtovanje dejavnosti,ki je osredoto ena na skupino kon nih odjemalcev in obi ajno vodi k preverljivemu, merljivemu ali ocenljivemu izbolj anju energetske u inkovitosti; - regulativno obdobje: je obdobje enega ali ve zaporednih koledarskih let, za katero se dolo a regulativni okvir; - regulativni okvir: je vrednostna opredelitev na rtovanih upravi enih stro kov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vklju uje tudi reguliran donos na sredstva, na rtovanih prihodkov iz omre nine, drugih virov financiranja ter prese kov ali primanjkljajev omre nine iz preteklih let; e je regulativno obdobje dalj e od enega leta, pomeni regulativni okvir tudi izravnavo na rtovanih upravi enih stro kov celotnega regulativnega obdobja na posamezna leta regulativnega obdobja, z namenom prepre itve skokovitega spreminjanja omre nine po posameznih letih regulativnega obdobja; - sistemske storitve: so storitve, ki omogo ajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov; - sistemski operater: je pravna ali fizi na oseba, ki je v skladu s tem zakonom dolo ena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja na posameznem omre ju, skladi u zemeljskega plina ali terminalu za uteko injen zemeljski plin; - soproizvodnja: je postopek isto asne proizvodnje toplote in elektri ne oziroma mehanske energije; - soproizvodnja z visokim izkoristkom: je soproizvodnja, pri kateri je prihranek primarne energije ve ji od 10 %, ter vsa mikrosoproizvodnja in mala soproizvodnja, e je prihranek primarne energije pri tej soproizvodnji ve ji od ni ; - stavba: je krita konstrukcija s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; pojem stavba se lahko nana a na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za lo eno uporabo; - tarifni sistem za prodajo energije: je splo ni akt, ki dolo a elemente in na in njihove uporabe za prodajo energije tarifnim odjemalcem glede na vrsto odjema; - tarifni odjemalec: je odjemalec, ki po

dolo bah tega zakona ni upravi eni odjemalec; - teko a goriva: so uteko injeni naftni plin, primarni bencin, motorni bencin osvin eni, motorni bencin neosvin eni, letalski bencin za batne motorje, bencinsko gorivo za reaktivne motorje, petrolejsko gorivo za reaktivne letalske motorje, ostali petroleji, ekstra lahko kurilno olje, dieselsko gorivo, bioetanol, biodizel, kurilno olje; - terminal z uteko injenim zemeljskim plinom: je terminal, ki se uporablja za uteko injanje zemeljskega plina, njegovo skladi enje in uplinjanje; - toplotna rpalka: je naprava ali sistem, ki odvzema toploto pri ni ji temperaturi iz razli nih toplotnih virov, na primer iz zraka, vode ali zemlje, in jo pri vi ji temperaturi dobavlja stavbi; - trajnostni razvoj: je razvoj, s katerim zadostimo sedanje potrebe ne da bi ogrozili mo nost bodo ih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam; - tranzit: je transport elektri ne energije ali zemeljskega plina z obmo ja druge dr ave ez ozemlje Republike Slovenije v drugo dr avo; - trgovec: je pravna ali fizi na oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za nadaljnjo prodajo; - ukrep za izbolj anje energetske u inkovitosti: je ukrep, ki obi ajno vodi k preverljivemu in merljivemu ali ocenljivemu izbolj anju energetske u inkovitosti; - uporabnik omre ja: je pravna ali fizi na oseba, ki iz omre ja odjema ali v omre je oddaja energijo; - upravi eni odjemalec: je odjemalec, ki lahko prosto izbira dobavitelja po dolo bah tega zakona; - var evalni potencial: je dele energije v skupnem obsegu rabe energije pri porabniku, ki ga je mo no zni ati z ekonomsko utemeljenimi vlaganji; - vrednost referen nega izkoristka za lo eno proizvodnjo: je izkoristek nadomestne lo ene proizvodnje toplote in elektri ne energije, ki se ju namerava nadomestiti s soproizvodnjo; - zaprta pogodba: je pravni posel in drugo razmerje med lani bilan ne sheme organiziranega trga z elektri no energijo, pri katerem je koli ina dobavljene elektri ne energije v relevantnem asovnem obdobju fiksno dolo ena za vsak obra unski interval;med zaprte pogodbe sodijo tudi zaprte pogodbe z uporabo ezmejnih prenosnih zmogljivosti, ki se tejejo kot zaprte pogodbe za dobavo elektri ne energije preko meja Republike Slovenije, in ki vklju ujejo tudi uporabo pravic ezmejnega prenosa.

5. len Dolo be tega zakona se, kolikor ni v posameznih lenih druga e dolo eno, uporabljajo za pravne in fizi ne osebe, ki opravljajo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih dejavnosti) na naslednjih podro jih energetskih dejavnosti: - proizvodnja elektri ne energije in toplote za daljinsko ogrevanje, - predelava nafte ali naftnih derivatov, - transport energije in goriv po omre jih, - dejavnost sistemskega operaterja, - skladi enje plinskih, teko ih in trdih goriv, - dobava elektri ne energije, plina ali toplote, - organiziranje trga z elektri no energijo oziroma zemeljskim plinom, - trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z elektri no energijo ali zemeljskim plinom, - proizvodnja, trgovanje in distribucija teko ih goriv. Dejavnosti iz prej njega odstavka so tr ne dejavnosti, kolikor ta zakon ne dolo a druga e. Besedilo prvega in drugega odstavka tega lena se ne nana a na javne gospodarske zavode, ki opravljajo svojo dejavnost na podlagi posebnih zakonov. 5.a len Dejavnost proizvodnje elektri ne energije v proizvodni napravi na obnovljive vire energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom z nazivno mo jo do 50kW lahko opravlja tudi fizi na oseba, ki vlo i prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve in ki je vpisana v register deklaracij za proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki se vodi po tem zakonu, ter je upravi ena do prejemanja podpore proizvodnji elektri ne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom po tem zakonu. II. LICENCE 6. len Za opravljanje energetskih dejavnosti iz prej njega lena je potrebno pridobiti licenco za: - proizvodnjo elektri ne energije in toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW v posamezni elektrarni ali toplarni, - proizvodnjo, trgovanje in distribucijo teko ih

goriv, - predelavo nafte ali naftnih derivatov, - transport energije in goriv po omre jih, - dejavnost sistemskega operaterja, - skladi enje plinskih, teko ih in trdih goriv, - dobavo elektri ne energije, plina ali toplote, - organiziranje trga z elektri no energijo oziroma zemeljskim plinom, - zastopanje in posredovanje na trgu z elektri no energijo ali zemeljskim plinom. Licenco izda Agencija za energijo. 7. len Licenca se lahko izda pravni ali fizi ni osebi, ki: 1. je registrirana oziroma prigla ena za opravljanje energetskih dejavnosti, 2. ima strokovno usposobljene delavce za izvajanje dejavnosti, za katero eli pridobiti licenco, 3. razpolaga s finan nimi sredstvi ali doka e da jih lahko dobi v obsegu, potrebnem za izvajanje energetske dejavnosti, za katero eli pridobiti licenco, 4. ji v zadnjih desetih letih pred vlo itvijo vloge za dodelitev licence ni bila odvzeta enaka licenca, 5. ni bila v zadnjih petih letih pravnomo no obsojena za kaznivo dejanje povezano z opravljanjem gospodarskih dejavnosti, ki jih ureja ta zakon. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo predpi e podrobnej e pogoje za izdajo licence za izvajanje energetske dejavnosti glede potrebnega obsega finan nih sredstev, strokovne izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije, obrazec licence, podatke, ki so potrebni za vodenje registra izdanih in odvzetih licenc, ter na in rednega poro anja imetnikov licenc o obsegu opravljanja energetske dejavnosti. Register izdanih in odvzetih licenc vodi Agencija za energijo. Kadar je imetnik licence fizi na oseba, se v register vpi ejo e naslednji osebni podatki: osebno ime imetnika licence, enotna mati na tevila imetnika licence in naslov stalnega ali za asnega prebivali a imetnika licence. Podatki iz registra so javni, razen enotne mati ne tevilke imetnikov licenc, ki so fizi ne osebe. Ti podatki se hranijo v registru pet let. Imetnik licence je dol an omogo iti

in pekcijskim organom in Agenciji za energijo nadzor nad izpolnjevanjem pogojev iz licence. 7.a len Licenca preneha veljati: - na zahtevo stranke, - s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizi ne osebe, - po preteku asa, za katerega je bila licenca izdana in - z odvzemom licence. Agencija za energijo izda v primeru iz prve alineje prej njega odstavka odlo bo o prenehanju veljavnosti licence. V primerih iz druge in tretje alineje licenca preneha veljati po zakonu. Prenehanje veljavnosti licence se ustrezno ozna i v registru izdanih in odvzetih licenc. 7.b len Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter u inkovite rabe energije morajo delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, biti strokovno usposobljeni. Minister, pristojen za energijo, predpi e na in izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prej njega odstavka. 8. len Agencija za energijo z odlo bo odvzame licenco, e imetnik licence: - ne izpolnjuje ve pogojev iz 7. lena tega zakona, - ne posreduje podatkov Agenciji za energijo v skladu z 89. lenom tega zakona oziroma posreduje neresni ne podatke ali ne omogo i izvr evanja nadzora s strani pristojnih organov skladno s tem zakonom, - ne ravna skladno z odlo bo ki jo izda Agencija za energijo v okviru svojih pristojnosti, - ne odpravi pomanjkljivosti skladno z odlo bo pristojnega in pektorja, s katero je bila odrejena odprava ugotovljenih pomanjkljivosti. Postopek za odvzem licence za ne Agencija za energijo po uradni dol nosti. Pobudo za za etek postopka lahko poda tudi pristojni in pektor. Z odlo bo o odvzemu licence se veljavnost licence prekli e. O prito bi zoper odlo bo o izdaji, zavrnitvi izdaje oziroma odvzemu licence odlo a ministrstvo, pristojno za energijo. Prito ba ne zadr i izvr itve.

11. len e je imetnik licence pred odvzemom opravljal gospodarsko javno slu bo, se z odlo bo iz prvega odstavka tega lena dolo i pravno ali fizi no osebo, ki ima licenco za tovrstno energetsko dejavnost, da za asno opravlja energetsko dejavnost v objektih, napravah ali omre jih dosedanjega imetnika licence. e se dosedanji izvajalec dejavnosti iz prej njega odstavka, ki mu je bila odvzeta licenca in prevzemnik dejavnosti ne moreta sporazumeti o njunih medsebojnih razmerjih v zvezi s tem prevzemom dejavnosti, se glede objektov, naprav in omre ij ter drugih sredstev, potrebnih za izvajanje gospodarske javne slu be, izvede prisilni odkup. III. ENERGETSKA POLITIKA 9. len Z energetsko politiko se zagotavlja: - zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo, - dolgoro no uravnote enost razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije, - na rtno diverzifikacijo razli nih primarnih virov energije, - spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije, - zagotavljanje prednosti u inkoviti rabi energije in izkori anju obnovljivih virov energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije, - ekolo ko sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije, - spodbujanje konkuren nosti na trgu z energijo, - varstvo potro nikov in spodbujanje prilagodljivih porabnikov energije. 10. len Energetska politika z ukrepi spodbujanja u inkovite rabe energije in uporabe obnovljivih virov energije prispeva k zmanj evanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanj evanju u inkov tople grede ter k zmanj evanju emisij veplovega dioksida, du ikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz kurilnih naprav, kot to dolo ajo predpisi s podro ja varstva okolja in ratificirani mednarodni sporazumi. Ministrstvo, pristojno za energijo, spremlja razvoj okolju prijaznih energetskih tehnologij ter v okviru svojih pristojnosti spodbuja uporabo le-teh pri oskrbi z energijo. Dr ava je dol na spodbujati tr na pravila in konkurenco pri oskrbi z energijo. Dr ava in samoupravne lokalne skupnosti so odgovorne za u inkovitost izvajanja javnih slu b. Pri tem je potrebno posamezne proizvajalce ali dobavitelje obravnavati nepristransko v okviru pogojev obratovanja omre ij, dolo enih s tem zakonom. 12. len Odjemalci energije iz omre ij imajo pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski na in pod pogoji, dolo enimi s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splo nim aktom, izdanim po javnem pooblastilu. 13. len Z nacionalnim energetskim programom se dolo ajo dolgoro ni razvojni cilji in usmeritve energetskih sistemov in oskrbe z energijo upo tevaje okoljske in tehnolo ke kriterije, razvoj javne infrastrukture in infrastrukture dr avnega pomena ter vzpodbude in mehanizmi za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov za u inkovito rabo energije. Nacionalni energetski program vsebuje cilje, usmeritve ter strategijo rabe in oskrbe z energijo, ukrepe za doseganje ciljev, perspektivne energetske bilance in oceno u inkov glede doseganja ciljev iz 2. lena tega zakona. Nacionalni energetski program sprejme dr avni zbor na predlog vlade. 13.a len Za izvedbo nacionalnega energetskega programa ali za izvr evanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, predpisov, strategij in programov Evropske unije, ki se nana ajo na oblikovanje programov na podro ju oskrbe z energijo in rabe energije, ministrstvo, pristojno za energijo oziroma ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu s svojo pristojnostjo, pripravi operativne programe ali akcijske na rte za oskrbo oziroma rabo energije, ki jih sprejme vlada. V operativnem programu ali akcijskem na rtu iz prej njega odstavka se dolo ijo cilji, usmeritve in raz lenijo naloge aktov iz prej njega odstavka v celoti ali na

posameznem podro ju oskrbe z energijo in rabe energije ter dolo ijo izvajalci. 14. len Ministrstvo, pristojno za energijo, opravlja v zvezi s planiranjem naslednje naloge: - vrednoti in da soglasje k razvojnim na rtom povezanim z izvajanjem dejavnosti prenosa in distribucije elektri ne energije in plina, - zbira in analizira podatke o proizvodnji, porabi, uvozu, izvozu in cenah energije in goriv ter drugih podatkov potrebnih za energetsko na rtovanje, - izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje elektri ne energije iz obnovljivih virov energije ter u inkovito rabo primarne energije za proizvodnjo elektri ne energije. Minister, pristojen za energijo, predpi e vrste podatkov, ki so mu jih dol ni sporo ati izvajalci energetskih dejavnosti, kakor tudi elemente planiranja za izdelavo desetletnih razvojnih na rtov izvajalcev iz 18. lena tega zakona. 15. len Dolgoro ne in letne energetske bilance, ki jih sprejme vlada, napovedujejo skupno porabo energije in na ine zagotavljanja oskrbe z energijo. Dolgoro na energetska bilanca mora biti sprejeta za obdobje 20 let in se obnavlja vsakih pet let. Obvezne sestavine energetskih bilanc so: - napoved porabe po posameznih vrstah energije z upo tevanjem ukrepov u inkovite rabe energije in na el trajnostnega razvoja, - na in zadovoljevanja oskrbe s posameznimi vrstami energije, upo tevaje primarno (obnovljive in neobnovljive vire) in kon no energijo, - ekolo ke obremenitve, ki izhajajo iz proizvodnje in rabe energije, - potreben nivo zalog in rezervnih kapacitet za doseganje na rtovanega nivoja zanesljivosti oskrbe, - na ini spodbujanja ekolo ko primernej ih goriv. Zaradi zagotavljanja zanesljive oskrbe z elektri no energijo v dr avi lahko vlada ob sprejemanju letne energetske bilance predpi e obvezno koli ino primarne energije iz doma ih virov, ki jo morajo proizvajalci elektri ne energije uporabiti v prihodnjem letu za proizvodnjo elektri ne energije. Koli ina primarne energije iz doma ih virov v

posameznem koledarskem letu ne sme prese i 15 % skupne primarne energije potrebne za proizvodnjo elektri ne energije in porabljene v koledarskem letu v dr avi. e cena proizvedene elektri ne energije iz primarne energije iz prej njega odstavka tega lena na pragu proizvodne naprave prese e tr no ceno iz primerljivih proizvodnih naprav, ki te energije ne uporabljajo, se proizvajalcem, ki so prevzeli obvezo uporabljati primarno energijo iz doma ih virov, v okviru koli ine iz prej njega odstavka, pokrijejo upravi eni stro ki, ki so jih imeli z izvajanjem te obveznosti. Za izbiro proizvajalcev, ki bodo prevzeli obveznost uporabljati doma e vire za proizvodnjo elektri ne energije v obsegu koli ine iz etrtega odstavka tega lena, objavi ministrstvo, pristojno za energijo, razpis, na katerem izbere tistega ponudnika ali ponudnike, ki prevzamejo obveznost z najni jim pokritjem upravi enih stro kov. e je v dr avi samo en proizvajalec oziroma e na javnem razpisu ni ponudnikov ali ni mogo e izbrati nobenega ponudnika, lahko vlada z odlo bo nalo i proizvajalcu oziroma proizvajalcem, ki lahko uporabljajo doma e vire primarne energije za proizvodnjo elektri ne energije, da glede na svoj obseg proizvodnje uporabijo sorazmerni dele te energije in jim dolo i ustrezno pokritje upravi enih stro kov. Pokritje upravi enih stro kov izpla uje izbranim proizvajalcem elektri ne energije center za podpore iz 64.p lena tega zakona, glede na dejansko porabljeno koli ino primarne energije iz doma ih virov za proizvodnjo elektri ne energije. Vsi odjemalci elektri ne energije so za vsako prevzemno predajno mesto dol ni pla evati prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektri no energijo z uporabo doma ih virov primarne energije. Prispevke zbira center za podpore in jih namenja za pokritje upravi enih stro kov izbranim ali dolo enim proizvajalcem elektri ne energije iz prej njega odstavka tega lena. Vlada podrobneje predpi e na in izvedbe javnega razpisa, vrste in ravni upravi enih stro kov, vi ino prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo doma ih virov primarne energije za proizvodnjo elektri ne energije ter druga vpra anja izvedbe dolo b o

proizvodnji elektri ne energije iz doma ih virov primarne energije. 16. len Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, nalo b, tranzita in povezovanja v mednarodna energetska omre ja, so sestavni del energetske politike in na rtovanja razvoja energetskih dejavnosti. 17. len

Na rti razvoja morajo biti sestavljeni za najmanj deset let in usklajeni z nacionalnim energetskim programom. Razvojni na rt za obdobje najmanj deset let izdelajo tudi izvajalci dejavnosti proizvodnje ali predelave energije in goriv ter izvajalci oskrbe z naftnimi derivati. IV. TRG ENERGIJE IN GOSPODARSKE JAVNE SLU BE NA PODRO JU ENERGETIKE 19. len

Izvajalci energetskih dejavnosti in samoupravne lokalne skupnosti so dol ni v svojih razvojnih dokumentih na rtovati obseg porabe in obseg ter na in oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Samoupravna lokalna skupnost ali ve samoupravnih lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim dolo i na in bodo e oskrbe z energijo, ukrepe za njeno u inkovito rabo, soproizvodnjo toplote in elektri ne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. V lokalnih energetskih konceptih se dolo i, da za investitorja oziroma lastnika, ki izbere kot vir oskrbe z energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije, ne velja obveznost priklopa objekta na distribucijsko omre je daljinskega ogrevanja oziroma na distribucijsko omre je zemeljskega plina ali uteko injenega naftnega plina. Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpi e minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Poleg naloge iz prvega odstavka tega lena, so samoupravne lokalne skupnosti dol ne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. 18. len Sistemski operaterji prenosnega in distribucijskega omre ja elektri ne energije ter prenosnega omre ja zemeljskega plina izdelajo vsaki dve leti na rte razvoja omre ij.

e zakon druga e ne dolo a, se oskrba z energijo izvaja kot tr na dejavnost, v kateri dobavitelj in upravi eni odjemalec prosto dogovorita koli ino in ceno dobavljene energije. Dogovor je lahko sklenjen v obliki kratkoro nih ali dolgoro nih pogodb ali na energetski borzi. Upravi eni odjemalci elektri ne energije ali zemeljskega plina so vsi odjemalci. Vlada lahko na osnovi nacionalnega energetskega programa predpi e najmanj i dele porabe energije v razli nih oblikah, ki ga morajo porabniki zadovoljevati iz obnovljivih virov neposredno, z nakupi na trgih ali z zagotavljanjem pove anega dele a obnovljivih virov pri drugih porabnikih energije, ter najmanj i dele elektri ne energije proizvedene iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki ga morajo v okviru svojih dobav v dolo enem obdobju zagotoviti dobavitelji elektri ne energije kon nim odjemalcem elektri ne energije v dr avi. Dele porabljene elektri ne energije iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje se dokazuje centru za podpore s potrdili o izvoru. Dobavitelji elektri ne energije kon nim odjemalcem so dol ni na izdanih ra unih za elektri no energijo in v svojih propagandnih gradivih objaviti dele e posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi elektri ne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu. Prav tako so na ra unih in v propagandnih gradivih dol ni navesti vsaj imena spletnih strani ali drugih virov informacij, kjer je mo no pridobiti informacije o vplivu obstoje e strukture proizvodnih virov na okolje, predvsem glede emisij ogljikovega dioksida (CO2) in problematike radioaktivnih odpadkov. Agencija za energijo s splo nim aktom

predpi e na in dolo anja dele ev posameznih proizvodnih virov in na in njihovega prikazovanja. Na zahtevo Agencije za energijo ji mora dobavitelj elektri ne energije predlo iti dokazila o to nosti podatkov iz petega odstavka tega lena. a) Oskrba z elektri no energijo 20. len Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja, dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja in dobava elektri ne energije tarifnim odjemalcem so obvezne republi ke gospodarske javne slu be. Organiziranje trga z elektri no energijo je obvezna republi ka gospodarska javna slu ba. Organizacijo in na in izvajanja gospodarskih javnih slu b iz tega lena uredi vlada v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne slu be. 21. len Sistemski operater prenosnega omre ja na celotnem ozemlju Republike Slovenije je ena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja opravlja javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne slu be, ali koncesionar, ki pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne slu be. Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega lena dolo i vlada za obdobje najve 50 let. 22. len Sistemski operater prenosnega omre ja je odgovoren za: - izvajanje prenosa elektri ne energije; - vzdr evanje in razvoj prenosnega omre ja elektri ne energije; - zagotavljanje dolgoro ne zmogljivosti omre ja, tako da omogo a razumne zahteve za priklju itev in dostop do omre ja; - zanesljivost oskrbe z elektri no energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omre ja; - upravljanje pretokov elektri ne energije v omre ju in zagotavljanje sistemskih storitev; - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov

omre ja; - zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omre ji katerih je omre je, ki ga upravlja, povezano; - zagotavljanje potrebnih podatkov upravi enim odjemalcem, da lahko u inkovito uveljavljajo dostop do omre ja; - vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omre ju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omre ja elektri ne energije; - napoved porabe elektri ne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega na rtovanja, z upo tevanjem var evalnih ukrepov pri porabnikih. 22.a len Sistemski operater prenosnega omre ja je odgovoren za izravnavo odstopanj v omre ju in za odlo anje o uporabi povezovalnih vodov. Sistemski operater prenosnega omre ja mora sprejeti pravila dodeljevanja zmogljivosti povezovalnih vodov, e so te zmogljivosti premajhne, da bi zadostile vsem zahtevam za dostop do omre ja. Ta pravila morajo biti objektivna in nediskriminatorna. Pravila iz prej njega odstavka sprejme sistemski operater prenosnega omre ja po javnem pooblastilu in jih objavi na svojih spletnih straneh. Pred njihovo objavo mora nanje pridobiti soglasje Agencije za energijo. 23. len Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja opravlja bodisi javno podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne slu be, bodisi pravna oseba zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na dolo enem obmo ju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne slu be. Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega lena dolo i vlada za obdobje najve 50 let. 23.a len Sistemski operater distribucijskega omre ja je odgovoren za: - izvajanje distribucije elektri ne energije; - vzdr evanje in razvoj omre ja za distribucijo elektri ne energije; - zagotavljanje dolgoro ne zmogljivosti omre ja, da omogo a razumne zahteve za

priklju itev in dostop do omre ja; - zanesljivost oskrbe z elektri no energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omre ja; - upravljanje pretokov elektri ne energije v omre ju in zagotavljanje sistemskih storitev; - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omre ja; - zagotavljanje potrebnih podatkov upravi enim odjemalcem, da lahko u inkovito uveljavljajo dostop do omre ja; - napoved porabe elektri ne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega na rtovanja, z upo tevanjem var evalnih ukrepov pri porabnikih. Sistemski operater iz prej njega odstavka lahko po predhodnem soglasju vlade s pogodbo prenese izvajanje nekaterih nalog iz prej njega odstavka na tretjo pravno osebo, ki razpolaga z ustreznimi kadri in tehni no opremo, ki je potrebna za izvajanje dejavnosti, ki se prena a. V primeru prenosa nalog na tretjo pravno osebo iz prej njega odstavka lahko vodijo in odlo ajo v postopku iz drugega odstavka 71. lena tega zakona osebe, ki so zaposlene pri tej pravni osebi in izpolnjujejo pogoje za vodenje in odlo anje v upravnem postopku. 23.b len Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja oziroma dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja mora izvajalec te gospodarske javne slu be opravljati v samostojni pravni osebi, ki ne opravlja dejavnosti iz prve, este ali osme alineje prvega odstavka 5. lena tega zakona. Izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja iz prej njega odstavka mora zagotoviti izvajanje naslednjih upravljalskih in organizacijskih ukrepov: - osebe, poobla ene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot lani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost iz prve, este ali osme alineje prvega odstavka 5. lena tega zakona; - zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so poobla ene za vodenje poslov in upravljanje sistemskega operaterja neodvisno sprejemajo odlo itve; - sistemski operater mora imeti pravico neodvisno in u inkovito odlo ati o sredstvih in premo enju, potrebnem za upravljanje, vzdr evanje in razvoj omre ja.

Sistemski operater mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje teh ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poro ati Agenciji za energijo in poro ilo objaviti. e sistemski operater ni lastnik omre ja ali njegovega dela, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vpra anja uporabe tega omre ja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po tem zakonu. V tej pogodbi se uredi obseg in namen uporabe omre ja, vi ino najemnine oziroma drugega pla ila sistemskega operaterja, pogoje in na in teko ega in investicijskega vzdr evanja omre ja in druga vpra anja, ki sistemskemu operaterju omogo ajo, da u inkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Vsebino pogodbe in na in njenega izvr evanja nadzira v okviru pooblastil po tem zakonu Agencija za energijo z vidika skladnosti z metodologijami s podro ja omre nin. Ministrstvo, pristojno za energijo nadzira skladnost pogodb z zahtevami rednega, u inkovitega in kvalitetnega delovanja obveznih republi kih gospodarskih javnih slu b. Ista oseba lahko opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja. Dolo be prvega, drugega in tretjega odstavka tega lena se ne uporabljajo za sistemske operaterje distribucijskega omre ja, ki imajo manj kot 1.000 priklju enih odjemalcev. 23.c len Izvajalec gospodarske javne slu be dobave elektri ne energije tarifnim odjemalcem je koncesionar, ki na dolo enem obmo ju pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne slu be. Izvajalec gospodarske javne slu be dobave elektri ne energije tarifnim odjemalcem mora na obmo ju, za katerega je pridobil pravico opravljati to gospodarsko javno slu bo, dobavljati elektri no energijo vsem tarifnim odjemalcem. Ne glede na prej nji odstavek, mora izvajalec gospodarske javne slu be sistemskega operaterja distribucijskega omre ja pod splo nimi pogoji za dobavo in odjem iz 70. lena tega zakona dobavljati elektri no energijo na zahtevo: - vsakemu odjemalcu gospodinjskega odjema;

- vsakemu odjemalcu, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost in ima manj od 50 zaposlenih ter letni promet manj i od 10 milijonov EUR v tolarski protivrednosti. 24. len Z elektri no energijo se trguje na organiziranem trgu z elektri no energijo. Trgovanje na organiziranem trgu z elektri no energijo organizira oseba, ki pridobi izklju no pravico opravljati gospodarsko javno slu bo organiziranja trga z elektri no energijo na celotnem ozemlju Republike Slovenije na podlagi koncesije. Gospodarska javna slu ba organiziranja trga z elektri no energijo obsega: - upravljanje bilan ne sheme organiziranega trga z elektri no energijo, - evidentiranje pogodb o lanstvu v bilan ni shemi, odprtih pogodb in zaprtih pogodb, - izvajanje izravnalnega trga z elektri no energijo, - izvajanje dejavnosti centra za podpore, - izvajanje bilan nega obra una, - zbiranje in objava podatkov za zagotavljanje preglednosti delovanja organiziranega trga z elektri no energijo in - izvajanje obra una in poravnave poslov povezanih z nalogami iz prej njih alinej. Organizator trga za izvajanje gospodarske javne slu be organiziranja trga z elektri no energijo po javnem pooblastilu izdaja naslednje predpise: - pravila za delovanje organiziranega trga z elektri no energijo, ki jih izda po predhodnem usklajevanju z Agencijo za energijo in za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje vlade; - pravila za izvajanje izravnalnega trga z elektri no energijo, ki jih izda po predhodnem usklajevanju s sistemskim operaterjem prenosnega omre ja in za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje Agencije za energijo in - pravila za delovanje centra za podpore, za katera mora pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje vlade. Kadar terjatve oseb v okviru izvajanja dejavnosti iz drugega odstavka tega lena preidejo na organizatorja trga in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v ste ajnem postopku nad temi

osebami ne uporabljajo dolo be predpisa, ki ureja ste ajni postopek o nedovoljenosti pobota terjatev ob za etku ste ajnega postopka in prepovedi pobota terjatev ste ajnega dol nika, nastalih po za etku ste ajnega postopka. Prej nji odstavek se uporablja tudi za terjatve oseb, ki v okviru izvajanja dejavnosti energetske borze in kliringa borznih poslov preidejo na izvajalca te dejavnosti in slednji prevzame denarne obveznosti teh oseb zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti. Izvajalci energetskih dejavnosti so organizatorju trga dol ni omogo iti sproten in neomejen dostop do podatkov, ki jih organizator trga potrebuje za izvajanje nalog v okviru gospodarske javne slu be organiziranja trga z elektri no energijo. Vrste podatkov in na in dostopa se uredi s predpisi iz tretjega odstavka tega lena. 25. len Pravico delovanja na organiziranem trgu imajo pravne ali fizi ne osebe z ustrezno licenco po dolo bah tega zakona in to: - proizvajalec: prodaja v svojem imenu, - upravi eni odjemalec: kupuje v svojem imenu, - trgovec: kupuje in prodaja elektri no energijo za tretjo stran in lahko opravlja tudi zastopni ko in posredni ko funkcijo, - tr ni zastopnik: zastopa pravno ali fizi no osebo in opravlja vse transakcije v njenem imenu po njenih pooblastilih in lahko opravlja tudi posredni ko funkcijo, - tr ni posrednik: posreduje pri sklepanju pogodb o nakupu ali prodaji elektri ne energije. Na trgu z elektri no energijo se koli insko in terminsko evidentirajo vse sklenjene pogodbe, potrebne za oskrbo z elektri no energijo na celotnem obmo ju Republike Slovenije najmanj enkrat dnevno za vsaj 24 ur vnaprej. 25.a len Organizirani trg z elektri no energijo je hierarhi no urejen v bilan no shemo, kjer so razmerja med lani bilan ne sheme ter vodenje bilanc prilivov in odlivov lanov bilan ne sheme enoli no dolo eni s pogodbami o lanstvu v bilan ni shemi. lanstvo in struktura bilan ne sheme sta dolo ena z bilan nimi pogodbami in pogodbami o izravnavi, ki so podrobneje

urejene s predpisom iz tretjega odstavka 24. lena tega zakona. V bilan no shemo se posamezna fizi na ali pravna oseba vklju i kot lan bilan ne sheme le z eno bilan no pogodbo ali eno pogodbo o izravnavi, razen izvajalcev gospodarskih javnih slu b iz 20. lena tega zakona, ki lahko za potrebe transparentnega in ekonomsko u inkovitej ega izvajanja posameznih dejavnosti iz obsega gospodarske javne slu be poleg obvezne ustanovitve lastne bilan ne skupine oblikujejo lo ene bilan ne podskupine. lanstvo bilan ne sheme preneha s prenehanjem veljavnosti bilan ne pogodbe ali pogodbe o izravnavi. S predpisi iz tretjega odstavka 24. lena tega zakona se lahko dolo i posebne statuse lanov bilan ne sheme. Za namene upravljanja bilan ne sheme, vpisa podatkov o pravnih poslih in drugih razmerjih, ki vplivajo na bilanco prilivov in odlivov lanov bilan ne sheme, organizator trga na podlagi druge alineje drugega odstavka 24. lena tega zakona, vzpostavi in vodi evidenco, ki obsega najmanj naslednje podatke o: - pogodbah o lanstvu v bilan ni shemi, - odprtih pogodbah, - zaprtih pogodbah in - obstoju in uporabi pravic uporabe ezmejnih prenosnih zmogljivosti. Zaprta pogodba se lahko sklene le med dvema lanoma bilan ne sheme, razen zaprtih pogodb z uporabo ezmejnih prenosnih zmogljivosti, kjer je ena izmed strank lan bilan ne sheme, druga pa udele enec tujega trga. Odprta pogodba se lahko sklene le med lanom bilan ne sheme in pravno ali fizi no osebo, ki je upravi ena skleniti odprto pogodbo za prevzemno predajno mesto v Republiki Sloveniji, ki je predmet pogodbe. V odprtih pogodbah in zaprtih pogodbah z uporabo ezmejnih prenosnih zmogljivosti lahko na obeh straneh nastopa ista pravna ali fizi na oseba. Dejanska realizacija prevzemno predajnega mesta se upo teva v bilanci lana bilan ne sheme, katerega bilan no pripadnost ima. Knjigovodstvo organiziranega trga se zaradi zagotavljanja preglednosti in sledljivosti vodi dvostavno, in sicer tako, da ima vsaka vknji ba svojo protivknji bo.

25.b len Vsaka zaprta pogodba mora biti evidentirana pri organizatorju trga na na in, dolo en s predpisi iz tretjega odstavka 24. lena tega zakona. Organizator trga na podlagi koli in prodane in kupljene elektri ne energije v evidentiranih zaprtih pogodbah izra unava tr ni plan lanov bilan ne sheme, ki je osnova za bilan ni obra un. Obratovalno napoved oddaje ali odjema vsakega prevzemno predajnega mesta mora lan bilan ne sheme, igar bilan ni skupini ali bilan ni podskupini oziroma hierarhi no ni ji bilan ni podskupini prevzemno predajno mesto pripada, dnevno napovedati organizatorju trga na na in, dolo en s predpisi iz tretjega odstavka 24. lena tega zakona. Organizator trga na podlagi obratovalnih napovedi pripravi okvirni obratovalni vozni red, ki ga sistemski operater prenosnega omre ja uporabi za izdelavo kon nega obratovalnega voznega reda za potrebe obratovanja prenosnega omre ja in je osnova za obra un poslov na izravnalnem trgu. 25.c len Za potrebe u inkovitega in transparentnega delovanja izravnalnega trga so proizvodne in porabni ke enote dol ne sodelovati na izravnalnem trgu glede na njihove tehni ne parametre ter druge relevantne lastnosti in okoli ine. Na in sodelovanja proizvodnih in porabni kih enot na izravnalnem trgu se podrobneje uredi s predpisi iz tretjega odstavka 24. lena tega zakona. 25.d len Organizator trga izvaja obra un in finan no poravnavo bilan nega obra una odgovornih bilan nih skupin. Morebitni prese ki prihodkov nad odhodki iz naslova bilan nega obra una so namenjeni za zavarovanje in kritje tveganj organiziranega trga in jih organizator trga vodi na posebnem ra unu. O razporeditvi sredstev, ki presegajo namene iz prej njega odstavka, odlo a Agencija za energijo. Sistemski operater prenosnega omre ja posreduje organizatorju trga podatke o dejanjih izravnave elektroenergetskega sistema Republike Slovenije, iz katerih izvirajo stro ki izravnave odstopanj, tako da je razviden namen nakupa oziroma prodaje

elektri ne energije in izvor oziroma ponor elektri ne energije. 26. len ( rtan) 27. len Sistemski operater prenosnega omre ja oziroma sistemski operater distribucijskega omre ja je dol an uporabnikom omre ja omogo iti dostop do omre ij na pregleden in nepristranski na in po na elu reguliranega dostopa tretje strani. Podatki o zasedenosti prenosnega in distribucijskega omre ja so javni. Metodologijo za obra unavanje omre nine in dolo itev omre nine dolo a v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na na in, ki vzpodbuja u inkovitost izvajalcev in uporabnikov, lo eno za prenosna in distribucijska omre ja. V metodologiji za dolo itev omre nine Agencija za energijo dolo i: - metodo reguliranja, - kriterije za ugotavljanje upravi enih stro kov, ki vklju ujejo tudi reguliran donos na sredstva, za dejavnost sistemskega operaterja in druge elemente, potrebne za dolo itev omre nine, - trajanje posameznega regulativnega obdobja, - na in izvajanja nadziranja z regulativnim okvirom dolo enih upravi enih stro kov, - ugotavljanje odstopanj (prese kov ali primanjkljajev) od regulativnega okvira za posamezno leto in za regulativno obdobje skladno s 46.a lenom tega zakona. V cenah za uporabo omre ja za elektri no energijo iz proizvodnih naprav elektri ne energije iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne mo i 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu z elektri no energijo kon nim odjemalcem, ki so priklju eni na isto distribucijsko omre je, ne smejo biti upo tevane postavke, ki niso utemeljene kot minimalni stro ki. Agencija za energijo podrobneje dolo i metodologijo in na in obra unavanja minimalnih stro kov v omre nini za proizvajalce elektri ne energije iz prej njega odstavka. Sistemski operater lahko zavrne dostop do omre ja, e so razlog za to tehni ne ali obratovalne omejitve v omre ju. Z dokazi

podprte razloge za zavrnitev dostopa do omre ja mora sporo iti zavrnjenemu uporabniku omre ja, ki lahko zahteva, da Agencija za energijo odlo i v skladu z 88. lenom tega zakona. e ne pride do dostopa do omre ja, sme zavrnjeni uporabnik omre ja zahtevati, da mu sistemski operater sporo i, s kak nimi ukrepi bo okrepil omre je. 28. len Dostop do omre ja je lahko zavrnjen tudi zaradi vzajemnosti. Sistemski operater omre ja lahko zavrne dostop do omre ja proizvajalcu iz dr ave, v kateri odjemalec, ki ga namerava oskrbovati, ne bi bil upravi en do proste izbire dobavitelja. 28.a len Pravico zgraditi neposredni oskrbovalni vod ima po pridobitvi energetskega dovoljenja: - vsak proizvajalec elektri ne energije ali dobavitelj elektri ne energije, ki eli po tem vodu dobavljati elektri no energijo lastnim zgradbam, zgradbam dru b ali upravi enim odjemalcem, ki so v njegovi ve inski lasti; - vsak upravi eni odjemalec. Energetsko dovoljenje za neposredni oskrbovalni vod je mogo e izdati osebam iz prej njega odstavka, katerim je z dokon no odlo bo dostop do omre ja zavrnjen. 29. len ( rtan) 29.a len ( rtan) b) Oskrba z zemeljskim plinom 30. len Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja zemeljskega plina je obvezna republi ka gospodarska javna slu ba. Dejavnosti sistemskega operaterja skladi a zemeljskega plina oziroma terminala za uteko injen zemeljski plin sta izbirni republi ki gospodarski javni slu bi. Gospodarske javne slu be iz prvega in drugega odstavka tega lena se opravljajo na podlagi koncesije, ki se podeli za najve 35 let. S koncesijo se ne pridobi izklju na pravica opravljanja teh gospodarskih javnih slu b.

Organiziranje trga z zemeljskim plinom je izbirna republi ka gospodarska javna slu ba. Vlada lahko dolo i kot organizatorja trga izvajalca gospodarske javne slu be organiziranja trga z elektri no energijo. Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja zemeljskega plina in dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem sta izbirni lokalni gospodarski javni slu bi. Kadar samoupravna lokalna skupnost uvede dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja zemeljskega plina kot lokalno gospodarsko javno slu bo, uredi organizacijo in na in njenega izvajanja v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja gospodarske javne slu be, pri emer lahko podeli pravico izvajanja te gospodarske javne slu be za najve 35 let. 31. len Sistemski operater prenosnega omre ja zemeljskega plina, skladi a zemeljskega plina ali terminala za uteko injen zemeljski plin mora svojo dejavnost izvajati na zanesljiv, varen in u inkovit na in v skladu s tehni nimi predpisi, ki urejajo to podro je, ter je odgovoren za: - izvajanje prenosa zemeljskega plina oziroma skladi enje zemeljskega plina; - obratovanje, vzdr evanje in razvoj omre ja, skladi a oziroma terminala za uteko injen zemeljski plin; - zagotavljanje dolgoro ne zmogljivosti omre ja, da omogo a razumne zahteve za priklju itev in dostop do omre ja; - zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omre ja; - zagotavljanje sistemskih storitev; - ugotavljanje in obra unavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi; - evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom; - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omre ja; - zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omre ji katerih je omre je, ki ga upravlja, povezano; - zagotavljanje potrebnih podatkov upravi enim odjemalcem, da lahko u inkovito uveljavljajo dostop do omre ja, skladi a oziroma terminala; - vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omre ju opredeljenih v sistemskih obratovalnih

navodilih prenosnega omre ja zemeljskega plina; - napoved porabe zemeljskega plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega na rtovanja, z upo tevanjem var evalnih ukrepov pri porabnikih. Pravila za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom, pravila za obra un odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina, pravila in postopke za izvajanje Uredbe (ES) t. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omre ij zemeljskega plina (UL L t. 289/1 z dne 3.11.2005) in pravila za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom izda po javnem pooblastilu sistemski operater prenosnega omre ja zemeljskega plina. Pred njihovo objavo mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo. 31.a len Sistemski operater distribucijskega omre ja zemeljskega plina je odgovoren za: - distribucijo zemeljskega plina, - obratovanje, vzdr evanje in razvoj omre ja, - zagotavljanje dolgoro ne zmogljivosti omre ja, da omogo a razumne zahteve za priklju itev in dostop do omre ja, - zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omre ja, - nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omre ja, - zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omre ji katerih je omre je, ki ga upravlja, povezano, - zagotavljanje potrebnih podatkov upravi enim odjemalcem, da lahko u inkovito uveljavljajo dostop do omre ja, - napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega na rtovanja, z upo tevanjem var evalnih ukrepov pri porabnikih. 31.b len Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja zemeljskega plina, skladi a zemeljskega plina, terminala za uteko injen zemeljski plin oziroma dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja mora izvajalec te gospodarske javne slu be opravljati v samostojni pravni osebi, ki ne opravlja druge dejavnosti. Izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja iz prej njega odstavka mora zagotoviti izvajanje

naslednjih upravljalskih in organizacijskih ukrepov: - osebe, ki so poobla ene za vodenje poslov in upravljanje operaterja omre ja, skladi enja oziroma upravljanje terminala ne smejo sodelovati pri vodenju poslov, upravljanju ali kot lani nadzornih svetov oziroma drugih organov tistih pravnih oseb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na podro ju zemeljskega plina; - zagotovljeno mora biti, da lahko osebe, ki so poobla ene za vodenje poslov in upravljanje operaterja omre ja, skladi enja oziroma upravljanje terminala neodvisno sprejemajo odlo itve; - sistemski operater omre ja, skladi a zemeljskega plina oziroma terminala za uteko injen zemeljski plin mora imeti pravico neodvisno in u inkovito odlo ati o sredstvih in premo enju, potrebnem za obratovanje, vzdr evanje in razvoj omre ja, skladi a oziroma terminala. Sistemski operater omre ja, skladi a zemeljskega plina oziroma terminala za uteko injen zemeljski plin, mora vzpostaviti program ukrepov, za doseganje teh ciljev in spremljati njegovo izvajanje. O programu in njegovem izvajanju mora letno poro ati Agenciji za energijo in poro ilo objaviti. e sistemski operater ni lastnik omre ja ali njegovega dela, mora z lastnikom skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vpra anja uporabe tega omre ja za opravljanje nalog sistemskega operaterja po tem zakonu. V tej pogodbi je zlasti treba urediti obseg in namen uporabe omre ja, vi ino najemnine oziroma drugega pla ila sistemskega operaterja, pogoje in na in teko ega in investicijskega vzdr evanja omre ja in druga vpra anja, ki sistemskemu operaterju omogo ajo, da u inkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Vsebino pogodbe in na in njenega izvr evanja nadzira v okviru pooblastil po tem zakonu Agencija za energijo z vidika skladnosti z metodologijami s podro ja omre nin. Ministrstvo, pristojno za energijo nadzira skladnost pogodb z zahtevami rednega, u inkovitega in kvalitetnega delovanja obveznih republi kih gospodarskih javnih slu b. Ista oseba lahko opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omre ja zemeljskega plina in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omre ja zemeljskega plina. Dolo be prvega, drugega in tretjega odstavka

tega lena niso obvezne za sistemske operaterje distribucijskega omre ja zemeljskega plina, ki imajo manj kot 100.000 priklju enih odjemalcev. 31.c len Kon ni uporabniki (odjemalci) zemeljskega plina lahko za namene lastne rabe dobavljeni zemeljski plin skladi ijo v lastnih skladi nih kapacitetah, katere v skladu z dolo ili tega zakona sami zgradijo, jih vzdr ujejo in z njimi upravljajo. 32. len Sistemski operater prenosnega omre ja in sistemski operater distribucijskega omre ja zemeljskega plina sta dol na kon nim odjemalcem zemeljskega plina in izvajalcem energetske dejavnosti na podro ju zemeljskega plina dovoliti dostop do omre ja na pregleden in nepristranski na in po na elu reguliranega dostopa tretje strani. Ne glede na to, kako je zagotovljen dostop do dolo enega omre ja za zemeljski plin, ki ga odjema kon ni odjemalec zemeljskega plina, ima ta odjemalec pravico pridobiti lasten dostop do omre ja, na katerega je priklju en. V primeru, da je dostop do zadevnega omre ja za dobavo zemeljskega plina temu kon nemu odjemalcu pridobil izvajalec energetske dejavnosti, je sistemski operater omre ja, na katerega je priklju en ta odjemalec, dol an s tem odjemalcem skleniti pogodbo o dostopu do omre ja za celotno zmogljivost in trajanje, ki je pogodbeno zagotovljeno za dobavo zemeljskega plina temu kon nemu odjemalcu. Sistemski operater in dotedanji sopogodbenik sta dol na pogodbeno urediti ustrezno zmanj anje do tedaj zakupljenega dostopa za tega kon nega odjemalca. Ta dolo ba se smiselno uporablja tudi v primeru odpovedi pooblastilnega razmerja oziroma pogodbenega razmerja s strani poobla enca, ki ureja dostop do omre ja za tega kon nega odjemalca. Podatki o zasedenosti prenosnega omre ja za zemeljski plin so javni in jih mora sistemski operater prenosnega omre ja dnevno objavljati. Dolo be tega odstavka se uporabljajo tudi za dostop do skladi a zemeljskega plina oziroma terminala za uteko injen zemeljski plin. Metodologijo za obra unavanje omre nine in dolo itev omre nine dolo a v okviru svojih pristojnosti po tem zakonu Agencija za energijo na na in, ki vzpodbuja u inkovitost izvajalcev in uporabnikov, lo eno za prenosna in distribucijska omre ja. V metodologiji za

dolo itev omre nine Agencija za energijo dolo i: - metodo reguliranja, - kriterije za ugotavljanje upravi enih stro kov, ki vklju ujejo tudi reguliran donos na sredstva, za dejavnost sistemskega operaterja in druge elemente, potrebne za dolo itev omre nine, - trajanje posameznega regulativnega obdobja, - ureditev na ina izvajanja nadziranja z regulativnim okvirom dolo enih upravi enih stro kov, - ugotavljanje odstopanj (prese kov ali primanjkljajev) od regulativnega okvira za posamezno leto in za regulativno obdobje skladno s 46.a lenom tega zakona. Sistemski operater dolo i omre nino skladno z metodologijo iz prej njega stavka in mora pred njeno objavo v Uradnem listu Republike Slovenije nanjo pridobiti soglasje Agencije za energijo. Sistemski operater iz prvega odstavka tega lena lahko zavrne dostop do omre ja, skladi a ali terminala zaradi premajhnih zmogljivosti, e je to v posameznem primeru nujno za izvajanje obveznosti gospodarske javne slu be iz tega zakona ali e bi uporabnik omre ja zaradi sklenjene dolgoro ne pogodbe o nakupu zemeljskega plina za el v resne gospodarske te ave. Podrobno utemeljene razloge zavrnitve dostopa mora sporo iti prosilcu, ki eli dostop do omre ja. Zavrnjeni uporabnik lahko zahteva, da Agencija za energijo odlo i v skladu z 88. lenom tega zakona. e ne pride do dostopa do omre ja zaradi premajhnih zmogljivosti omre ja, lahko upravi eni odjemalec oziroma izvajalec energetske dejavnosti na podro ju zemeljskega plina zahteva pove anje zmogljivosti omre ja, e ga je pripravljen financirati sam ali s katerokoli pravno osebo. e po pogajanjih ne pride do sklenitve pogodbe o pove anju zmogljivosti omre ja, odlo i o tem, na pobudo upravi enega odjemalca, Agencija za energijo, ki dolo i pogoje pove anja zmogljivosti omre ja ali zavrne zahtevo upravi enega odjemalca. Dolo be tega lena se smiselno uporabljajo tudi za dostop do omre ja, ki je bilo zgrajeno ali obratuje kot sestavni del objekta za pridobivanje zemeljskega plina in do omre ja, ki se uporablja za transport zemeljskega plina od nahajali a do naprave za oplemenitenje.

32.a len Sistemski operater iz prvega odstavka 32. lena tega zakona lahko zavrne dostop tudi zaradi vzajemnosti, e upravi eni odjemalec iz druge dr ave, ki zahteva dostop do omre ja, ni upravi eni odjemalec v tej drugi dr avi in v Republiki Sloveniji. 32.b len Pravico zgraditi neposredni oskrbovalni vod ima po pridobitvi energetskega dovoljenja: - vsak dobavitelj zemeljskega plina, ki eli po tej liniji dobavljati zemeljski plin upravi enim odjemalcem; - vsak upravi eni odjemalec, ki eli biti oskrbovan po takem vodu. Energetsko dovoljenje za neposredni oskrbovalni vod je mogo e izdati osebam iz prej njega odstavka, katerim je z dokon no odlo bo dostop do omre ja zavrnjen. 32.c len Ne glede na dolo be prvega in drugega odstavka 32. lena tega zakona, se lahko investitorju z odlo bo za dolo en as in za dolo eno infrastrukturo zemeljskega plina dovoli izjemo od na ina zagotavljanja dostopa do omre ja zemeljskega plina po na elu reguliranega dostopa tretje strani in o dolo itvi omre nine, e so izpolnjeni naslednji pogoji: - da gre za izgradnjo nove ve je infrastrukture zemeljskega plina, vklju no s ezmejnimi zmogljivostmi, znatnega pove anja zmogljivosti obstoje e infrastrukture ali v primeru sprememb v infrastrukturi, ki omogo ajo uporabo novih virov zemeljskega plina, - da investicija prispeva k pove anju konkurence pri dobavi zemeljskega plina in pove anju zanesljivosti dobav, - da je tveganje investicije tako veliko, da brez izjeme do nje ne bi pri lo, - da je lastnik tega omre ja pravno lo ena oseba od sistemskih operaterjev omre ij, v okviru katerih se bo gradila infrastruktura, - da uporabniki omre ja za njegovo uporabo pla ajo stro ke in - da izjema ne omejuje konkurence ali u inkovitega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji. O zahtevi investitorja za izdajo odlo be o izjemi odlo i Agencija za energijo. Agencija za energijo Evropsko Komisijo nemudoma seznani z odlo bo o izjemi in z vsemi informacijami, ki se nanjo nana ajo. Evropska

Komisija lahko od Agencije za energijo zahteva spremembo ali razveljavitev odlo itve o odobritvi izjeme v roku treh mesecev od prejetja obvestila o sprejetju odlo be o podelitvi izjeme, o emer Agencija za energijo odlo a po dolo bah estega odstavka tega lena. Ob upo tevanju trajanja pogodb, obsega novih zmogljivosti, trajanja projekta in drugih okoli in, se z odlo bo dolo ijo: - pogoji izvajanja izjeme, - omre je ali del omre ja, na katerega se odlo ba nana a, - as trajanja odlo be in - pravila in pogoji dostopa do tega omre ja, kolikor to ne prepre uje izvajanje dolgoro nih pogodb. e se izjema nana a na ezmejne zmogljivosti, Agencija za energijo ugodi zahtevi investitorja po posvetovanju s pristojnimi organi ali agencijami v drugi dr avi. Dokon na odlo ba o izjemi se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, kakor tudi vsaka sprememba, odprava ali razveljavitev te odlo be. e v skladu s pravili Evropske skupnosti pristojni organ te skupnosti zahteva spremembo ali odpravo odlo be, Agencija za energijo po uradni dol nosti uvede obnovo postopka za izdajo odlo be. Dolo be tega lena se smiselno uporabljajo tudi za povezovalne vode elektri ne energije. 32. len

motenj na prenosnih omre jih zunaj Republike Slovenije, zagotavljal dobavo vsaj 30 % koli ine zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ki jih je dol an dobavljati, e ne bi pri lo do motnje (na primer: z uporabo ve dobavnih virov in napajanjem iz lo enih omre ij). Ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina morajo dobavitelji uporabljati pregledno in nediskriminatorno tako, da ne kr ijo pravil notranjega trga zemeljskega plina, dolo enih s predpisi Evropske unije in tem zakonom. Najpozneje do 31. januarja mora vsak dobavitelj zemeljskega plina poslati ministrstvu, pristojnemu za energijo, poro ilo o zagotavljanju zanesljivosti dobave zemeljskega plina v preteklem koledarskem letu, v katerem mora navesti ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina, merila in na in njihove uporabe, e posebej pa obseg uporabljenih skladi nih zmogljivosti in dolgoro nih pogodb o dobavi zemeljskega plina, za etek njihove sklenitve in njihovo trajanje. V poro ilu mora dobavitelj tudi navesti indikativne cilje zagotavljanja zanesljivosti dobave zemeljskega plina s skladi enjem in drugimi ukrepi v naslednjih petih letih. Ministrstvo, pristojno za energijo, posreduje poro ilo dobavitelja Agenciji za energijo in ministrstvu, pristojnemu za notranji trg. Vlada podrobneje predpi e seznam mogo ih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina in podrobnej o obvezno vsebino poro ila iz prej njega odstavka tega lena. 32.d len Posebni odjemalci so: - gospodinjski odjemalci; - odjemalci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (vklju no z rehabilitacijo in nego), vzgojno-varstveno dejavnost, izobra evalno dejavnost in socialno varstveno dejavnost ter vsi drugi odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za ogrevanje prostorov, namenjenih nastanitvi ljudi ( tudentski domovi, hoteli in druge stavbe, ki se uporabljajo za preno itvene zmogljivosti, in podobno); - odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za proizvodnjo toplote za ogrevanje prostorov odjemalcev iz prve in prej nje alineje, in sicer v obsegu, kolikor je to potrebno za proizvodnjo te toplote; - sistemski operaterji za lastno rabo

Sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omre ij zemeljskega plina morajo zagotavljati ustrezne zmogljivosti na meji med sosednjimi prenosnimi in distribucijskimi omre ji za zagotavljanje prenosa za zanesljivost dobave zemeljskega plina ter sodelovati s sistemskimi operaterji teh omre ij pri izmenjavi podatkov in usklajenem delovanju v primeru ogro ene zanesljivosti dobave zemeljskega plina ter pri izvajanju nujnih ukrepov iz 32.f lena tega zakona. Dobavitelj zemeljskega plina, ki bo glede na predvideni obseg poslovanja v prihodnjem koledarskem letu v Republiko Slovenijo dobavil ve kot 20% zemeljskega plina porabljenega v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, mora zemeljski plin dobavljati na na in, da bo v primeru izrednih motenj zaradi izpada dobavnega vira ali

zemeljskega plina potrebnega za delovanje omre ja zemeljskega plina. Posebni odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo svojemu dobavitelju sporo iti vrsto odjema in potrebne koli ine zemeljskega plina za posamezna obdobja po tro ilih v roku enega meseca po prejemu obrazcev, ki jih pripravi in po lje njihov dobavitelj. e nastane med dobaviteljem in odjemalcem spor, ali je dolo eni odjemalec posebni odjemalec, odlo i o tem Agencija za energijo po postopku, dolo enem v 88. lenu tega zakona. 32.e len Vsak dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin posebnim odjemalcem, jim mora dobavljati zadostne koli ine zemeljskega plina tudi v primeru naslednjih izjemnih razmer (standardi zanesljivosti dobave zemeljskega plina): - delne motnje pri dobavi zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ki predstavlja do 20 % zmanj anje njegovih dobav v Republiko Slovenijo, in to za as, kot ga s predpisom iz petega odstavka tega lena, dolo i Vlada Republike Slovenije, - izjemno nizke povpre ne petdnevne temperature, ki se statisti no pojavlja vsakih 20 let, v zimskem obdobju od prvega decembra do zadnjega dne februarja. Obveznost dobaviteljev v izjemnih razmerah iz prve alineje lahko traja najve 30 dni. Zadostne koli ine zemeljskega plina so: - v primeru iz prve alineje prej njega odstavka nezmanj ane koli ine glede na as pred zmanj anjem dobaviteljevih dobav zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ob upo tevanju temperaturnih razmer v zadevnem obdobju, - v primeru iz druge alineje prej njega odstavka dodatne koli ine zemeljskega plina, ki omogo ajo ustrezno ogrevanje prostorov pri izjemno nizki zunanji temperaturi. Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin posebnim odjemalcem mora v poro ilu iz 32. lena tega zakona navesti tudi: - koli ino dobav posebnim odjemalcem v prej njem letu; - ukrepe in na in zagotavljanja zanesljivosti dobave posebnim odjemalcem v primeru izjemnih razmer, pri emer mora izkazati, da s temi ukrepi pokriva razliko med pogodbeno dobavo tem odjemalcem in zadostnimi

koli inami zemeljskega plina iz prej njega odstavka zaradi dogodkov iz prvega odstavka; - na rtovane ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem med trajanjem pogodbe o dobavi tem odjemalcem. Poro ilu mora dobavitelj iz prej njega odstavka predlo iti kopije pogodb in druge dokaze, s katerimi dokazuje izvajanje ukrepov za zanesljivo dobavo zemeljskega plina posebnim odjemalcem. Vlada Republike Slovenije podrobneje predpi e as trajanja obveznosti dobaviteljev iz prve alineje prvega odstavka tega lena, na in dolo itve dodatnih koli in, ki so potrebne za zagotovitev zadostnih koli in zemeljskega plina posebnim odjemalcem v primeru iz druge alineje drugega odstavka tega lena, in na in dokazovanja izvajanja ukrepov iz tega lena. 32.f len e zaradi obsega in trajanja izjemnih razmer iz prvega odstavka prej njega lena ali zaradi drugih okoli in, zaradi katerih je ogro ena zanesljivost dobave zemeljskega plina oziroma je dobava zemeljskega plina v Republiki Sloveniji resno motena dalj asa, dobavitelji z ukrepi iz 32. lena tega zakona ne morejo zagotoviti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem v zadostnih koli inah, morajo sistemski operaterji omre ij zemeljskega plina storiti vse, da v okviru varnega obratovanja omre ja zemeljskega plina omogo ajo prenos in distribucijo za dobavo zemeljskega plina posebnim odjemalcem. Za zagotovitev cilja iz prej njega odstavka morajo sistemski operaterji pripraviti na rt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati mo ne okoli ine za uporabo nujnih ukrepov ter na in, as in obseg njihove izvedbe. Pri na rtovanju nujnih ukrepov morajo sistemski operaterji upo tevati, da morajo biti ti ukrepi izvedeni nediskriminatorno in pregledno ter smejo prizadeti odjemalce le v najmanj i meri, ki je potrebna, da se zagotovi zanesljiva dobava zadostnih koli in zemeljskega plina posebnim odjemalcem. Na rt nujnih ukrepov mora sistemski operater objaviti na svoji spletni strani ter ga poslati ministrstvu, pristojnemu za energijo, ki ga posreduje Agenciji za energijo in ministrstvu, pristojnemu za notranji trg. Obvestilo o objavi na rta nujnih ukrepov sistemski operater objavi v sredstvu javnega obve anja. e zaradi obsega in trajanja izjemnih razmer

tudi na rtovani nujni ukrepi iz prej njega odstavka ne morejo zagotoviti zanesljivosti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem, morajo sistemski operaterji ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov in odjemalcev zmanj ati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih tro il. Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo sistemskemu operaterju, na katerega omre je so priklju eni, sporo iti podatke o svojih tro ilih zaradi izvedbe ukrepa zmanj anja ali prekinitve odjema iz prej njega odstavka. e teh podatkov odjemalec ne sporo i, lahko pri izvajanju dolo b o zmanj anju ali prekinitvi odjema sistemski operater odlo i na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in splo nih zna ilnostih tro il posamezne vrste odjemalcev. Obrazce za sporo anje podatkov o tro ilih pripravijo sistemski operaterji in jih objavijo na spletnih straneh, obvestilo o tem pa v sredstvu javnega obve anja. Pravilnost podatkov o tro ilih nadzira in pekcijski organ. Vrste odjemalcev in njihovih tro il ter vrstni red zmanj anja ali prekinitve odjema zemeljskega plina posameznim vrstam odjemalcev predpi e vlada, pri emer mora upo tevati na in uporabe zemeljskega plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema zemeljskega plina za zagotavljanje ivljenja in zdravja ljudi ter vrsto in obseg kode, ki jo pri posamezni vrsti odjemalcev povzro i zmanj anje ali prekinitev odjema zemeljskega plina. Sistemski operater mora o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov iz tega lena nemudoma v elektronski obliki in pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo, ki obvestila posreduje Agenciji za energijo. Vsak sistemski operater, dobavitelj ali odjemalec zemeljskega plina krije svoje stro ke izvedbe nujnih ukrepov oziroma ukrepov zmanj anja ali prekinitve odjema iz tretjega odstavka ne glede na pravila o odgovornosti zaradi kr itve oziroma neizpolnjevanja pogodbe. Ministrstvo, pristojno za energijo, obvesti Komisijo Evropskih skupnosti o nujnih ukrepih, ki jih predvidevajo na rti sistemskih operaterjev in predpis iz petega odstavka tega lena. Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko

predsedujo ega koordinacijske skupine za plin, ustanovljene v skladu s 7. lenom Direktive 2004/67/ES, obvesti o dogodkih v zvezi z ogro eno zanesljivostjo dobave, za katere meni, da jih z nacionalnimi ukrepi ni mo no ustrezno obvladati. c) Oskrba s toplotno energijo in drugimi energetskimi plini iz omre ja 33. len Daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omre ja, razen z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: drugi energetski plini), se izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna slu ba. Ne glede na dolo be prej njega odstavka se daljinsko ogrevanje ali oskrba z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaklju enega omre ja lahko izvaja kot tr na dejavnost oskrbe kon nih odjemalcev, e: - se na obmo ju ne izvaja gospodarska javna slu ba iz prej njega odstavka, - je proizvodnja toplote prete no iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji toplote in elektri ne energije in - glede na razpolo ljiv vir ali kapaciteto omre ja maksimalna mo na dobava energije vsem odjemalcem hkrati na omre ju ne presega 1 MWh/h. V primeru izvajanja tr ne dejavnosti oskrbe kon nih odjemalcev mora dobavitelj: - s kon nimi odjemalci skleniti pogodbo o dobavi, ki mora vklju evati tudi elemente, opredeljene v metodologiji za dolo itev splo nih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omre ja in za oskrbo z drugimi plini iz omre ij iz 87. lena tega zakona, - enkrat letno, do 15. februarja za preteklo koledarsko leto, Agenciji za energijo posredovati poro ilo o skupni letni koli ini dobavljene energije. 34. len Sistemski operater distribucijskega omre ja toplote, ki opravlja dejavnost kot gospodarsko javno slu bo, sklene dolgoro ne pogodbe o dobavi te energije z izvajalci dejavnosti proizvodnje toplotne energije. Letne pogodbe v okviru dolgoro nih pogodb iz prej njega odstavka morajo biti sklenjene do 31. avgusta za naslednjo kurilno sezono ali koledarsko leto. e pogodbe iz prej njega odstavka niso

sklenjene, pogoje za dobavo in odjem dolo i pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti z odlo bo v upravnem postopku. 35. len Ve ob in se lahko sporazume, da skupaj ustanovijo re ijski obrat, gospodarski javni zavod, javno podjetje za distribucijo toplotne energije ali da podelijo koncesijo. Za skupno ustanovitev re ijskega obrata se uporabljajo dolo be o skupnih organih ob inske uprave v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo. e ve ob in skupaj ustanovi gospodarski javni zavod, javno podjetje za distribucijo toplote ali podelijo koncesijo, v sporazumu iz prvega odstavka tega lena ustanovijo ali dolo ijo organ, ki opravlja naloge in pristojnosti ustanovitelja v imenu vseh ob in, ter uredijo na in sporazumnega prenehanja udele be posamezne ob ine kot ustanoviteljice. V sporih iz sporazuma iz prvega odstavka tega lena odlo a za to nika pristojno sodi e v pravdnem postopku. 36. len Samoupravne lokalne skupnosti, ki nimajo sprejetega lokalnega energetskega koncepta iz 17. lena tega zakona, morajo za obmo ja delov naselij, kjer se ne izvaja gospodarska javna slu ba distribucije zemeljskega plina ali drugih energetskih plinov iz omre ja, v svojih splo nih in posami nih aktih dolo iti na in ogrevanja le z uporabo obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo toplote in elektri ne energije z visokim izkoristkom, po sprejetju lokalnih energetskih konceptov pa s prednostno uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in elektri ne energije z visokim izkoristkom. Raba posami nih vrst obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in elektri ne energije z visokim izkoristkom v splo nih in posami nih aktih ne sme biti prepovedana. Minister, pristojen za energijo, lahko v primeru, da samoupravne lokalne skupnosti v splo nih in posami nih pravnih aktih ne dolo ijo na ina ogrevanja v skladu s prej njim odstavkom, sam dolo i na in ogrevanja na posameznih zaokro enih obmo jih samoupravnih lokalnih skupnosti ali v posameznih industrijskih obratih skladno z nacionalnim energetskim programom ter operativnimi programi ali akcijskimi na rti iz 13.a lena tega zakona.

d) Skupne dolo be za oskrbo z energijo iz omre ij 37. len Pravne osebe, ki opravljajo energetske dejavnosti na podro ju oskrbe z elektri no energijo ali z zemeljskim plinom ali toploto, morajo ne glede na svoj pravni status in lastni tvo pripraviti, revidirati in objaviti letne ra unovodske izkaze na na in, kot to zakon zahteva za velike dru be. 38. len Pravne osebe, ki opravljajo ve kot eno energetsko dejavnost na podro ju oskrbe z elektri no energijo ali z zemeljskim plinom, ali ki poleg energetske dejavnosti na teh dveh podro jih opravljajo e drugo dejavnost, morajo zagotoviti lo eno ra unovodsko spremljanje vsake izmed energetskih dejavnosti, ki jo opravljajo, v skladu s slovenskimi ra unovodskimi standardi. Izvajalci obveznih republi kih gospodarskih javnih slu b morajo imeti vzpostavljeno slu bo notranje revizije. Letnemu poro ilu morajo osebe iz prvega odstavka tega lena prilo iti pravila, ki jih je mogo e spreminjati le izjemoma in iz utemeljenih razlogov, po katerih so na posamezne ra une dejavnosti razdeljene. Sestavni del letnega poro ila oseb iz prvega odstavka tega lena so tudi kriteriji, v skladu s katerimi so na posamezne energetske dejavnosti razporejena: - sredstva, - obveznosti do virov sredstev, - prihodki in - odhodki. Na pravila iz prej njega odstavka tega lena mora dati soglasje Agencija za energijo. Izvajanje pravil mora biti letno revidirano s strani revizorja. Letno poro ilo mora obsegati tudi vsako transakcijo s povezano dru bo oziroma dru bo z istimi lastniki. 39. len Izvajalci, ki opravljajo energetske dejavnosti na podro ju oskrbe z elektri no energijo ali z zemeljskim plinom ali oskrbe s toploto, morajo varovati zaupnost poslovno ob utljivih podatkov, ki jih pridobijo od svojih strank, pri opravljanju dejavnosti ali nalog po tem zakonu,

razen e predpis ne zahteva, da se taki podatki objavijo ali posredujejo dr avnim organom. Sistemski operaterji prenosnega ali distribucijskega omre ja elektri ne energije ali zemeljskega plina ne smejo zlorabiti takih podatkov o tretjih osebah pri zagotavljanju ali pogajanju o dostopu do omre ja. 40. len Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in na in vodenja prenosnih in distribucijskih omre ij za elektri no energijo ter za zemeljski plin in distribucijskih omre ij za oskrbo s toploto oziroma z drugimi energetskimi plini. Sistemska obratovalna navodila morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti predpi e: - tehni ne in druge pogoje za varno obratovanje omre ij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z energijo; - na in zagotavljanja sistemskih storitev; - postopke za obratovanje omre ij v kriznih stanjih; - tehni ne in druge pogoje za priklju itev na omre je; - tehni ne pogoje za medsebojno priklju itev in delovanje omre ij razli nih upravljalcev. Sistemska obratovalna navodila morajo obsegati tudi dolo be o stro kih tehni nih ukrepov, ki so potrebni za priklju itev novih proizvajalcev elektri ne energije. Sistemska obratovalna navodila za posamezno omre je izda po javnem pooblastilu sistemski operater, ki na tem omre ju opravlja dejavnost sistemskega operaterja. Pred njihovo objavo mora pridobiti soglasje Agencije za energijo, za sistemska obratovalna navodila za prenosno oziroma distribucijsko omre je elektri ne energije ter za prenosno omre je zemeljskega plina pa tudi soglasje vlade. Oseba, ki vodi obratovanje energetskih postrojev, naprav in omre ij, mora zagotoviti varnost njihovega delovanja. S tehni nim predpisom se lahko dolo i, da se domneva, da je obratovanje skladno z varnostnimi zahtevami, e ustreza zahtevam neobveznih standardov, na katere se tehni ni predpis sklicuje.

e se tehni ni predpis sklicuje na standarde v skladu s prej njim odstavkom, minister, pristojen za energijo, v soglasju z ministrom, pristojnim