Ekosistemi in naravna ravnovesja

1. Delovanje ekosistemov 2. Dejavniki rušenja ravnovesja (klimatske

spremembe) 3. Taksonomska razvrstitev rastlin in živali (ključ za

določanje in drugi pripomočki) 4. Pomembnejše rastline in živali 5. Določanje tipa fitocenoze 6. Biotska raznovrstnost in stabilnost naravnih

ravnovesji 7. Evidentiranje in predstavitev podatkov

EKOSISTEM

življenjski prostor (biotop)

življenjska združba

(biocenoza)

Delovanje ekosistemov

1. Strukture ekosistema;

2. Procesi znotraj ekosistema

3. Vrste ekosistemov

1. Struktura ekosistema

NEŽIVE SESTAVINE voda, zrak/plini, mineralne snovi

ŽIVE SESTAVINE rastline, živali, človek,

mikroorganizmi

Žive sestavine

• Producenti - primarni proizvajalci (zelene rastline, modrozelene cepljivke)

• Konzumenti (rastlinojedci, mesojedci)

• Razkrajalci – dekompozitorji (živali, mikroorg.)

Procesi znotraj ekosistema

Interakcije med sestavinami ekosistema - prikaz z različnimi modeli;

Primer:

Ekosistemski model za ponazoritev sistema in procesov znotraj ekosistema. ( Wilfing, 1993)

Ekosistemski model za ponazoritev sistema in procesov znotraj ekosistema. ( Wilfing, 1993)

Vrste ekosistemov

Razdelitev ekosistemov glede na različne kriterije:

• vir energije;

• sestavine;

• vpliv človeka;

• vodni/kopenski.

Razdelitev-vir energije

AVTOTROFNI

• Glavna sestavina primarni proizvajalci (?)

• Največji vir energije jim je sončna energija.

HETEROTROFNI

• Odvisni od že izoblikovane organske snovi; pridobljene iz avtotrofnih ekosistemov

Razdelitev – sestavine ekosistema

POPOLN

• Vsebuje vse tri temeljne skupine organizmov;

PROIZVAJALCI

PORABNIKI

RAZKROJEVALCI

NEPOPOLN

• Manjka vsaj ena temeljna skupina

Razdelitev – vpliv človeka

NARAVNI

• Človek ga ni spreminjal

gozd, gozdni rob, tropski deževni gozd, makija…

morje, jezero, mlaka…

puščava…

UMETNI ali ANTROPOGENI

• Človek ga je spremenil

Razdelitev – vodni/kopenski

VODNI

• Vodni hidrološki krog; izhlapevanje, transpiracija, kondenzacija, padavine, odtok vode, infiltracija.

• Vrste vodnih ekosistemov

• Vodni habitani tipi

KOPENSKI

• Vrste kopenskih ekositemov:

• Kopenski habitatni tip

Vrste vodnih ekosistemov

Razvijejo se v različnih življenjskih okoljih kot so:

• MORJA

• MORSKA OBREŽJA

• MOČVIRJE

• JEZERA

• REKE

• LOKE

Vodni habitatni tipi (Jogan in drugi, 2004)

OBALNI IN PRIOBALNI HABITATNI TIP

• Morski habitani tipi • Rečna ustja in območja

plimovanja v rekah • Muljasti in peščeni poloji

brez vegetacije višjih rastlin

• Obmorska slanišča s slanoljubno vegetacijo

• Obmorski klifi in skalnata obrežja

SLADKE CELINSKE VODE

• Obalne lagune

• Stoječe sladke vode

• Tekoče vode

Vrste kopenskih ekosistemov

Kopenski habitatni tipi (Jogan in drugi, 2005)

• Grmišča in travišča

• Gozdovi

• Barja in močvirja

• Goličave

• Kmetijska in kulturna pokrajina

Grmišča in travišča

• Resave in grmišča v zmernih klimatskih predelih

• Toploljubna zimzelena grmišča

• Suha travišča na silikstih

• Alpinska in subalpinska travišča

• Mokrotna ali vlažna antropogena travišča in visoko steblikovje

• Mezotrofna do evtrofna gojena travišča

Gozdovi

• Listopadni gozdovi

• Iglasti gozdovi zmernega pasu

• Logi ali močvirni gozdovi ter grmišča

• Vednozeleni listnati gozdovi zmernega pasu

Barja in močvirja

• Visoka barja

• Močvirska vegetacija obrežji

• Nizka barja, prehodna barja in izviri

Goličave

• Melišča

• Skalne stene in skalovje

• Stalna snežišča in ledeniki

• Jame

• Vulkanski in geotermalni pojavi

Kmetijska in kulturna pokrajina

• Intenzivno gojeni ter dosejevani ali v celoti sejani travniki

• Obdelovalne površine

• Sadovnjaki, oljčni nasadi, drevesne plantaže

• Drevoredi, mejice, gozdni otoki, podeželski mozaik

• Mestni parki in veliki vrtovi

• Pozidana območja

• Neobdelane, opuščene površine

• Opuščeni rudniški in drugi umetni podzemni rovi

• Industrijske vode