27
Biocenoza (K. Tarman, 1992) Biocenoza je združba rastlinskih in živalskih vrst, bakterij in gliv, ki so na nekem prostoru zaradi podobnih zahtev glede neživih dejavnikov, in so tudi njihove populacije funkcionalno povezane v sistem medsebojnih razmerji.

Biocenoza (K. Tarman, 1992 · Biocenoza (K. Tarman, 1992) Biocenoza je združba rastlinskih in živalskih vrst, bakterij in gliv, ki so na nekem prostoru zaradi podobnih zahtev glede

  • Upload
    others

  • View
    20

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Biocenoza (K. Tarman, 1992)

Biocenoza je združba rastlinskih in živalskih

vrst, bakterij in gliv, ki so na nekem prostoru

zaradi podobnih zahtev glede neživih

dejavnikov, in so tudi njihove populacije

funkcionalno povezane v sistem medsebojnih

razmerji.

Biocenoza (D. Tome, 2006)

Življenjska združba ali biocenoza so funkcionalno

povezane populacije različnih vrst, ki sobivajo v

skupnem prostoru in istem času;

Sestavljajo jo:

živalske vrste (zoocenoza);

rastlinske vrste (fitocenoza);

glive (fungicenoza);

mrtvi organizmi (tanocenoza) itd.

Biocenoza (O'Neill, 1976)

Osnova je razdelitev združb na podlagi funkcije,

ki jo opravljajo vrste:

avtotrofni del združbe;

heterotrofni del združbe;

mrtvi organizmi.

Opis biocenoze

Poteka na osnovi dogovorjenih metod;

Izvaja se s pomočjo:

kvalitativnih analiz združb - ugotavljanje vrstne pestrosti;

kvantitativnih analiz združb – št. osebkov posameznih vrst.

Relativna pogostost vrst

• v združbi izražamo z indeksom dominance (%);

• indeks individualne dominance – primerjava št. osebkov ene vrste glede na število vseh osebkov v združbi;

• indeks dominance biomas; primerjava mase posameznih osebkov in osebkov združbe;

• opisni indeksi (pogostnost, navzočnost) – uporabljamo pri analizi velikih površin – na podlagi posameznih vzorcev

Vloga vrst v biocenozi

Vrste so lahko: • KLJUČNE, • BIOINDIKATORSKE, • KROVNE, • KARIZMATIČNE, • REDKE, • OGROŽENE, • GOSPODARSKO POMEMBNE, • ZNAČILNE, VODILNE, • CEH.

KLJUČNE vrste

• imajo pomembno vlogo pri ohranjanju funkcije in strukture v ekosistemu, so gradniki združbe ali ekološki inženirji;

• lahko so pomemben člen v prehranjevalni verigi;

• odstranitev ključnih organizmov vpliva na številne druge vrste v združbi;

• primeri ključnih vrst: morske zvezde na morskem dnu ob tihomorski obali, snežna gos ob obalah Kanade, hrast v hrastovem gozdu, človek…;

BIOINDIKATORSKE vrste

• kažejo na splošno stanje celotnega ekosistema ali na stanje določenih razmer, ki niso pomembne samo za njihov obstoj, temveč za preživetje širokega spektra vrst v ekosistemu (Landres in sod., 1988, Simberloff, 1998);

Tipi bioindikatorjev: 1. tip: specialisti - najmanjše spremembe v okolju

povzroči, da se vrsta zmanjša ali izgine; 2. tip: generalisti – zelo dobro odporni proti

spremembam v okolji; zelo dobro, da so sesilni, iz okolja kopičijo določene snovi (bioakumulacija).

Tipi bioindikatorjev: specialisti

Bioindikatorji kakovosti zraka;

• lišajske vrste - občutljivost na SO2

Bioindikatorji slanega okolja:

• solinke, členkarji, osočniki, mrežice so slanoljubci

Bioindikatorji čistih voda:

• ličinke pribrežnic;

• ličinke enodnevnic;

• v tulcu živeče ličinke mladoletnic;

• rakci postranice;

Bioindikatorji onesnaženih voda:

• ličinke dvokrilcev hironomid;

• v blatnih tulcih živeči maloščetinci tubifleksi;

• rakci vodni oslički.

Izginjanje določenih vrst ptic:

• sokol selec; kopičenje DDT-ja v lupinah jajc,

• belorepec in

• jezerski orel; kopičenje živega srebra.

Tipi bioindikatorjev: generalisti

• gobe, školjke; v telesu kopičijo svinec, živo srebro, kadmij, stroncij, cezij, biocide;

• bakreni mah; na Aljaski in Skandinaviji so iskali bakreno rudo;

• ameriški grahovci rastejo na tleh bogatim s selenom.

KARIZMATIČNE vrste

• imajo lahko bolj ali manj pomembno vlogo v življenjskih združbah;

• imajo lastnosti, ki pri človeku zbujajo pozornost-simpatije: lahko so telesno velike, izstopajoče po barvah, človek je lahko nanje močno navezan (npr. PANDA).

REDKE vrste

• imajo majhno abudanco ter majhno arealno razširjenost

• abudanca? (relativna razširjenost vrst v združbi)

• arealna razširjenost? (krajevna razširjenost)

OGROŽENE vrste

• to so redke vrste in vrste s hitro upadajočo populacijo – velika nevarnost izginjanja ali izomrtja;

• razlika med izginjanjem in izumrtjem?

• merila za določanje ogroženosti je določilo IUCN – Mednarodno združenje za ohranjanje narave; ogrožene vrste so razdelili v tri skupine: ranljive, prizadete, kritično prizadete.

GOSPODARSKO POMEMBNE vrste

• imajo velik gospodarski pomen za človeka;

• so številčne;

• imajo velik pomen v ekosistemu;

• pomembne s stališča pretoka energije;

• primer teh vrst: kulturne rastline, domače živali, lovne živali…

ZNAČILNE, VODILNE vrste

• pojavljajo se samo v določenih združbah, v ostalih jih pa ni;

• v določeni združbi so lahko pogoste (dominantne).

Ceh

• je skupina vrst v združbi, ki iste vire izkorišča na podoben način (Root, 1967);

• pogosto so plenilci;

• primer: ptice istega ceha, ki se prehranjujejo z žuželkami, ki se nahajajo na drevesnih listih in ptice drugega ceha, ki se prehranjujejo z žuželkami na drevesnih deblih;

• isti ceh sta lahko sova in gad.

Ekološke sukcesije

SUKCESIJA:

• razvojno zaporedje življenjskih združb v ravnovesno stanje ali klimaks;

• prihod novih vrst in morda umikanje prejšnjih;

• biomasa raste; raste tudi bioprodukcija, neto produkcija upada, kontrola klime narašča, narašča kontrola kroženja snovi.

KLIMAKS; produkcija je enaka potrošnji in zato neto produkcije ni; je zadnja stopnja sukcesije;

je stanje dinamične stabilnosti združbe.

Procesi med sukcesijo

1. spreminjanje združbe; proces priseljevanja novih in kompeticijskega izključevanja že prisotnih vrst

2. sočasno spreminjanje okolja.

Pionirske vrste

• vrste, ki pričnejo sukcesijo;

• so kratkožive vrste;

• imajo velik razmnoževalni potencial; veliko sposobnost razširjenja;

• nekatere vrste začnejo sukcesijo na golih tleh; nekatere potrebujejo vsaj nekaj substrata.

Kimaksne vrste

• so dolgožive;

• kompeticijsko močne vrste;

• imajo majhen razmnoževalni potencial;

Tipi sukcesij

PRIMARNA SUKCESIJA; • na območju ni nobene preživele vrste, niti ni semenskih bank,

ki bi začele razvoj; • ni dušikovih zalog; • primeri; izbruh vulkanov, umik ledenikov SEKUNDARNA SUKCESIJA; • na območju so redke vrste (pionirske); • pojavljajo se nove vrste; • pojavi se kroženje dušika., • primeri: požar, zemeljski plaz, tornado… AVTOTROFNA SUK. (naseljevanje avtotrofnih organizmov), HETEROTROFNA SUK. (naseljevanje heterotrofnih organizmov), DEGRADACIJSKA SUK. (naseljevanje dekompozitorjev).

Primer ekoloških sukcesij

• prvotno njiva;

• zaraščanje s pleveli;

• spreminjanje v travnik;

• pojav drevesnih vrst (zakaj?);

• pojav gozdnega ekosistema.

Ali poznate v vašem okolju bivanja kakšen primer?

Sukcesija jezera

• Opišite primer ekološke sukcesije jezera.

• Kaj nastane v končni fazi sukcesije jezera?

Ljubljansko barje

• Vir: Ljubljansko barje; pridobljeno 23. 1. 2013;

http://www.genspot.com/PhotoGallery/ShowPhoto.aspx?photo_id=216484