EDUARD DE BONO: NAUČITE SVOJEGAOTROKA MISLITI

Namen knjige je predstaviti nekaj miselnih veščin.

RAZMIŠLJANJE ni inteligentnost ali informiranost, niti ni vprašanje ali imamo prav, temveč JE to OPERATIVNA VEŠČINA, ki jo je mogoče izboljšati. Ne glede na to kakšen je obstoječ nivo miselne veščine, jo je možno izboljšati, če jo seveda hočemo izboljšati.Zakaj potrebujemo novo razumevanje razmišljanja?

TRADICIONALNO SE V GLAVNEM UKVARJAMO Z REAKCIJSKIM RAZMIŠLJANJEM:

reagiramo na to, kar nekdo postavi pred nas.

Vendar, pa obstaja še druga stran razmišljanja. Ta druga stran razmišljanja PRO-AKTIVNA pomeni iti in stvari narediti, oziroma povzročiti, da se naredijo.To, pa zahteva operativnost ali spretnost delovanja. Zahteva razmišljanje, ki je konstruktivno, kreativno in produktivno.

Čustva in občutki pri razmišljanju igrajo ključno vlogo. Gre za to, da jih v pravem trenutku vključimo, ne pa, da jih izključimo.In končno inteligenca je potencial in da bi bil ta potencial v celoti izkoriščen, moramo razviti spretnosti razmišljanja. Brez teh spretnosti je potencial premalo izkoriščen.

1

RAZMIŠLJANJE = OPERATIVNA VEŠČINAVEŠČINA DELANJA

MIT – VEDETI JE DOVOLJ

REAKCIJSKO PRO-AKTIVNORAZMIŠLJANJE = RAZMIŠLJANJE=Reagiramo na to kar zadeva aspekte razmišljanjanekdo postavi pred nas: kot so:

-kritično razmišljanje -pogledi drugih ljudi-sistem nasprotij -prioritete-izziv in protest -cilji-potreba po imeti prav -alternative-analiza in načrt -posledice -ugibanja

-odločitve-razreševanje konflikotov-humor

KAJ VSE VPLIVA NA RAZMIŠLJANJE?

INFORMACIJEINTELIGENCA

BISTROSTMODROST

LOGIKA IN PERCEPCIJAČUSTVA

OBČUTKIINTUICIJA

MOTIVACIJADISCIPLINA

2

MISELNO VEDENJE

Na koncu ostaneta samo dve vrsti miselnega vedenja:- HOČEMO MISLITI- MORAMO MISLITI

V praksi je mnogo miselnega vedenja usmerjenega k iskanju pravilne, uporabne

rutine.Osbtajajo pa tudi situacije, pri katerih resnično moramo

misliti »na novo«:-pri novih idejah

-pri izumih-pri reševanju zelo težkih problemov

In misliti »na novo« lahko postane miselna rutina. Ustvarimo lahko rutino kreativnega razmišljanja.

NARAVA RAZMIŠLJANJA

Nekam se nam mudi. Lahko tečemo, to pomeni, da izrabimo svojo naravno sposobnost. Lahko pa se naučimo voziti kolo in prišli bomo hitreje (ali dalje) kot prej. In zato ne potrebujemo prav nobene energije od zunaj.

Isto je z razmišljanjem. Lahko uporabimo našo naravno sposobnost razmišljanja in ta nam bo prav dobro služila. Če pa se naučimo struktur, metod in simbolnih sistemov, nam bo šlo še veliko bolje.

3

SAMO-ORGANIZIRANJESt. 55

Um kot interno organiziran sistem omogoča, da se vstopajoče informacije same organizirajo v rutinske

vzorce. Um ima torej svoje lastno vedenje.

PASIVNI SISTEMI

INTERNO ORGANIZIRANI SISTEMI

KAJ LAHKO STORIMO?Če so možgani tisti, ki postavljajo vzorce, kaj lahko potem storimo mi? Ali je naša vloga potem ta, da jim enostavno sledimo?Četudi ima um svoje karakteristike, mi lahko počnemo stvari, ki tem karakteristikam dajejo možnost, da delajo v našo korist. Med naravnim vedenjem uma in idejo načrtnega razmišljanja ni nasprotja.Razvijemo lahko orodja za usmerjanje pozornosti in strukture. Poleg tega lahko skozi trening poizkusimo vzpostaviti rutinske vzorce, ki so bolj učinkoviti kot naravni. Vse te stvari tvorijo osnovo za razvoj miselnih veščin.

2

MISELNO VEDENJE NARAVA RAZMIŠLJANJA

- hočemo misliti - pasivni sistemi- moramo misliti - interno organizirani sistemi

- iskanje pravilne uporabne rutine- misliti »na novo«

UM KOT INTERNO ORGANIZIRAN SISTEM, OMOGOČA, DA SE VSTOPAJOČE INFORMACIJE SAME ORGANIZIRAJO V RUTINSKE VZORCE. UM IMA TOREJ SVOJE LASTNO VEDENJE.

KAJ LAHKO STORIMO?

- razvijemo orodja za usmerjanje pozornosti- skozi trening lahko vzpostavimo rutinske vzorce, ki so

bolj učinkoviti kot naravni

MED NARAVNIM VEDENJEM UMA IN IDEJO NAČRTNEGA RAZMIŠLJANJA NI NASPROTJA.

3ŠEST RAZMIŠLJUJOČIH KLOBUKOV

Je metoda za izvajanje samo ene vrste razmišljanja hkrati.

- BEL KLOBUK: dejstva, številke, podatki. Kakšne podatke imamo? Kakšne podatke še moramo dobiti?

- RDEČ KLOBUK: čustva, občutki, slutnje, intuicija. Kakšne občutke imam glede te zadeve prav zdaj?

- ČRN KLOBUK: previdnost, resnica, sodba, ustrezanje dejstvom. Ali to odgovarja dejstvom? Bo delovalo? Je varno? Je možno izpeljati?

- RUMEN KLOBUK: prednosti, koristi, prihranki. Zakaj je to možno? Zakaj so ob tem koristi? Zakaj je to dobro narediti?

- ZELEN KLOBUK: raziskovanje, predlogi, sugestije,nove ideje. Kaj lahko pri tem storimo? Ali obstajajo različne ideje?

- MODER KLOBUK: razmišljanje o mišljenju. Nadzor miselnega procesa. Povzetek do sedaj narejenega. Določitev naslednjega miselnega koraka. Določitev programa za razmišljanje.

4

UPORABA KLOBUKOV

- POSAMIČNO

- SISTEMATIČNA RABA

KRATKA ZAPOREDJA

Pogosto se, iz različnih razlogov, uporabljajo kratka zaporedja klobukov.

RUMEN/ČRN/RDEČ – za hitro presojo ideje

BEL/ZELEN – za generiranje idej

ČRN/ZELEN – za izboljšanje obstoječe ideje

MODER/ZELEN – za povzetek in jasno predstavitev alternativ

MODER/RUMEN – za oceno če je bilo razmišljanje koristno

5

UVF - upoštevajte vse faktorje

Orodje za usmerjanje pozornosti, razširja percepcijoKljučna vprašanja pri UVF:

- Kaj smo izpustili?- Ali lahko seznamu ki ga imamo, dodamo še kakšen

faktor?- Kaj še moramo upoštevati?

AMI – alternative, možnosti, izbire

Še eno orodje, ki usmerja pozornost. Namesto, da bi se pomikali v našem razmišljanju »naprej«, se oziramo po »vzporednih« možnostih.

HUMOR ima mnogokrat osnovo v alternativah.

VREDNOTE

Če naj razmišljamo v realnem svetu, se moramo zavedati vrednot pri vsem našem razmišljanju.

Dve ključni vprašanji, ki bi morali postati miselna navada:

1. Za kakšne vrednote gre?

2. Koga te vrednote zadevajo?6

SDL - Stališča drugih ljudi

-usmerja pozornost-razširja percepcijo

Dve ključni vprašanji sta:1. Koga to razmišljanje/dejanje (pri)zadeva?

2. Kakšna so stališča (razmišljanja) tistih, ki so prizadeti?

Velja si zapomniti, da se SDL vedno ukvarja s tem, kaj drugi ljudje pravzaprav mislijo v tem trenutku-in ne s tem

kaj bi morali misliti.

P&N – Posledica in nadaljevanje

V realnem življenju je to orodje najpomembnejše od vseh miselnih orodij.

P&N je raziskava(v prihodnost) in hkrati tudi ocena.Ključna vprašanja:

-Ali se bo izšlo?-Kakšne so koristi?

-Kakšni so problemi in nevarnosti (tveganja)?-Kakšni so stroški?

PNZ –Pozitivno, negativno in zanimivopozornost usmerjajoče orodje, ki razširja percepcijo, kar sili misleca, da situacijo raziskuje, preden sprejme sodbo.

- poiščite pozitivne strani- poiščite negativne strani

- poiščite še zanimive strani4

MISELNA ORODJA IN MISELNE NAVADE

PERCEPCIJA UVF - upoštevajte vse faktorje

AMI – alternative, možnosti, izbire

VREDNOTESDL - stališča drugih ljudi

P&N – posledica in nadaljevanjePNZ –pozitivno, negativno in zanimivo

BISTVO IN NAMENPNC – prizadevanja, nameni in cilji

PPP – prve pomembne prioritete

NAVADA: navada je rutina, ki mora biti vedno prisotna, v ozadju naših možganov, ne glede na to, o čem razmišljamo.

ORODJA: orodje je tudi bolj načrtno in bolj formalno kot navada. Vzamete določeno orodje in ga uporabite.Glede orodij moramo biti specifični, formalni, celo narejeni.

Pogosto se ob uporabi orodja pojavljajo tudi navade, ki gredo s tem orodjem. Na primer orodje SDL avtomatično vsebuje navado vrednot. Orodje AMI lahko kliče po spremembah v percepciji.

5

Osnova vseh teh orodij je bila ena sama močna miselna »operacija«. In to je bila operacija »usmerjanja pozornosti«

Ta drugi del zajema veliko manj orodij. Ukvarja se z nekaterimi bistvenimi miselnimi operacijami, za katere moramo vedeti in jih tudi razumeti.

OSNOVNE MISELNE OPERACIJE- operacija rezanja- operacija sestavljanja- operacija oblikovanja

Razmišljanje običajno vsebuje kombinacije teh osnovnih operacij.Za razmišljanje je zelo pomembna resnica. Obstajata dve vrsti resnice: -resnica v skonstruiranih sistemih (igrah) in resnica, ki se nanaša na svet okoli nas. (ralnost)So primeri v katerih se nekaj kar izgleda očitno in resnično, izkaže kot resnično samo pod določenimi pogoji.

Verjetno, je odsotnost specifikacije okoliščin najbolj pogosta napaka pri sporih in pogovorih. Pogosto imata obe strani, ki sta v sporu, prav – vendar v različnih okoliščinah.

5

OSNOVNE MISELNE OPERACIJE

rezanje sestavljanje oblikovanje

RESNICA IN USTVARJALNOST

»tako stvari stojijo« »tako bi lahko stvari stale«

KRITIČNO RAZMIŠLJANJEJe naše preverjanje resnice: ali je to res?

»resnica v igri« »realna resnica« različni nivoji resnice:

-resnica zasnovana na izkušnjah-preverljiva resnica

-resnica osnovana na neki avtoriteti

USTVARJALNO RAZMIŠLJANJENe ukvarjamo se toliko z dokazovanjem nečesa, kot s

premikanjem naprej v okviru možnosti.-hipoteza -špekulacija-provokacija ustvarjalni skok naprej

DOMISELNO LATERALNO RAZMIŠLJANJESe ukvarja s spreminjanjem idej in percepcij.

Osnovo ima v upoštevanju vedenjskega vzorčenja interno organiziranega informacijskega sistema – naši možgani.

6

LASTNOSTI SISTEMOV VZORČENJA

Vzorci niso simetrični

A B C D - logično razmišljanje - rutina

- ne zavedamo se stranskih tirov G A B C D

- domiselno razmišljanje - izdelamo tehnike, ki nas spravijo na stranski tir - humor - »po« –provokacija - premikanje -gibanje

POGLED NAZAJ

Vse dragocene ustvarjalne ideje so logične, če na njih gledamo nazaj. Ker so te ideje logične za nazaj,

vztrajamo, da ni nobene resnične potrebe po ustvarjalnem razmišljanju, kajti do takšnih idej bi morali priti z boljšo logiko. V sistemih vzorčenja to

enostavno ne drži.

7

PRINCIPI RAZMIŠLJANJA

1. Sem konstruktivna.2. Razmišljam počasi in skušam stvari poenostavljati.

3. Ločim svoj ego od razmišljanja in sem sposobna pogledati na svoje razmišljanje z distance

4. Kaj skušam narediti v tem trenutku? Kaj je bistvo in namen mojega razmišljanja?

5. Sposobna sem »menjati prestave« v svojem razmišljanju. Zavedam se kdaj je potrebno uporabiti logiko, kdaj ustvarjalnost in kdaj je potrebno poiskati

informacijo.6. Kaj je izid mojega razmišljanja – zakaj verjamem, da

bo uspešno?7. Občutki in čustva so zelo pomemben del razmišljanja,

vendar pridejo na vrsto po raziskavi in ne pred njo.8. Večinoma skušam poiskati alternative, nove percepcije

in nove ideje.9. Sem sposobna premikanja med nivojem širokega

razmišljanja in nivojem podrobnega razmišljanja?10. Ali gre tukaj za »mogoče« ali gre za »mora biti tako«? Logika je dobra samo toliko, kolikor so dobre

percepcije in informacije, na katerih je zasnovana.11. Nasprotujoči si pogledi so lahko vsi pravilno

zasnovani na nasprotujočih percepcijah.12. Vsa dejanja imajo posledice in vplivajo na vrednote,

ljudi in svet okoli nas.

8

STRUKTURE IN SITUACIJE

-skodelica - problemi in naloge-stopnišče - odločitve in izbire-letališka stavba - argumentiranje in nesporazumi

MISELNE STRUKTURE

KO/SOPOTO/GOKO - kam gremo, kaj je cilj, do kakšnega zaključka

želimo priti , kaj je bistvo…..

SO – »poglejte to sceno«, kaj imamo tukaj, kakšne informacije imamo, katere faktorje je treba upoštevati

(UVF), kdo so ljudje, ki so v to zapleteni (SDL)…

PO - vse možne ideje in provokacije, Kakšne so alternative (AMI), sugestije, predlogi, možnosti, hipoteze,

špekulacije, ustvarjalne ideje, razmišljanje zelenega klobuka…

TO - TOrej koliko to znese? TOrej kaj imamo tukaj?TOrej kaj bomo storili? Naredimo PPP, s pomočjo PNZ,

P&N in SDL ocenimo vsako alternativo…Na koncu stopnje »TO« mora biti vedno jasno izražen

izid.GO - »G«remo.Pojdite naprej v akcijo. Kam gremo

od tukaj?

9

VIZUALNA STRUKTURA

INTERAKCIJA

9

MISELNE SITUACIJE

ARGUMENTIRANJE IN NESPORAZUM

Če se argumentov lotimo na raziskovalni osnovi, je navadno mogoče uvideti, zakaj imata dva človeka različna mnenja. Kadar pa se argumentov lotimo na osnovi soočenja (kot se dogaja v večini primerov), si gresta obe strani vedno dlje vsaksebi in le redko pride do rezultata.

Lahko uporabimo tri stopenjski postopek:

1. To je čustvo, percepcija, vrednota in logika mojega argumenta.

2. Verjamem, da je to čustvo, percepcija, vrednota in logika vašega argumenta.

3. Povejte mi še enkrat, kaj je čustvo, percepcija, vrednota in logika vašega argumenta.

Nato se naredi primerjava teh pogledov in poizkuša razrešiti točke razlikovanja.

Naslednji korak pa je poizkus načrta izida, ki bi zadostil vrednotam obeh strani.

Če vse drugo propade, je tukaj še izmenjava vrednot, pri katerih se vrednote izmenjujejo, dokler se obe strani ne počutita zadovoljni.

10

PROBLEM IN NALOGA

Probleme ustvarja okolje. Ni potrebno, da jih sami iščemo.Naloge so problemi, ki si jih postavimo sami.

Probleme moramo reševati.Naloge hočemo »reševati« (izvrševati).

Reševanja problemov in nalog se lotevamo na natanko isti način. Ni pomembno delati razlike med njima s stališča

rešitev.Pomembno je, da bi si od časa do časa morali biti

pripravljeni zastavljati naloge.Ambiciozni ljudje si vedno zastavljajo naloge. Nato se

premaknejo naprej, da izvedejo te naloge. Leni ljudje si ne zastavljajo nalog, temveč enostavno živijo iz dneva v dan

in sproti rešujejo probleme, ki se pojavijo.

METODA PROPO

11

ODLOČITVE IN IZBIRE

Večina izbir in odločitev je osnovana na treh čustvih: pohlepu strahu in lenosti.

Besede »pohlep« ne uporabljam v slabem pomenu, temveč v smislu uspešnosti in hoteti več.

Strah mi lahko prepreči sprejetje enega tipa odločitve in strah me lahko prisili, da naredim drug tip odločitve.

Lenobnost je v nekem smislu nasprotje pohlepa, vsebuje pa tudi elemente strahu.

Ko sem sprejela odločitev, je koristno enostavno preveriti tako, da si rečem: »Kakšen prispevek so naredili pohlep,

strah in lenobnost pri tej odločitvi?

Za izboljšanje svoje percepcije pa lahko uporabljam razmišljanje, s tem pa lahko svoja čustva koristno

uporabim.

Za manjše odločitve in izbire obstajajo enostavni postopki, ki uporabljajo šest klobukov ali pozornost usmerjajoča

orodja (P&N, PNZ, SDL…)

Za večje odločitve in izbire pa je primeren seznam za preverjanje, ki zajema: cilje in prioritete, koristi,

izvedljivost, težave in nevarnosti, vpliv, posledice, stroške, tveganja, preizkus in testiranje.

VAJA 1

V soseski hoče nekdo odpreti dom za brezdomce. Temu vsi nasprotujejo. Sklican je

sestanek. Kako bi moralo biti organizirano razmišljanje na sestanku?

VAJA 2

V nekem okolišu je veliko vlomov. Kako bi zmanjšali število vlomov?

Uporabite tip »nesramne« provokacije, da dobite nekaj novih idej. »Po«

VAJA 3

Dekle hoče pobarvati svojo sobo na rumeno. Njena mati hoče, da je soba modra. Kakšna vrsta miselne situacije je to? Kako naj bi se

razmišljanje nadaljevalo?

SEMINARSKA NALOGA

E. DE BONONAUČITE SVOJEGA OTROKA

MISLITI

PREDMET:ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE V SOCIALNEM DELU

INES KOKALJ – 2. letnik VŠSD-izredni