UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

E- POSLOVANJE PODJETIJ Z BANKAMI NA PRIMERU PODJETJA MIR

Kandidatka: Andreja Šadl Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81561306 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Samo Bobek

Gornja Radgona, december, 2005

2

PREDGOVOR Živimo v času nenehnega spreminjanja. Težko si je predstavljati osebno poslovanje brez poslovnih bank. Tisto, kar je napredno danes, je nuja jutri. Tisto, kar pa je nuja jutri, je že zastarelo pojutrišnjem. Vedno bolj so pomembne inovacije, ki bodo nadomeščale znane tehnologije, da bi zagotovile konkurenčne prednosti. Banka je organizacija, ki deluje pod nadzorom centralne banke. Osnovni cilj je ustvariti dobiček, kar bo dosegla z dobrim poslovanjem in s stalnim pridobivanjem novih komitentov. Te bo pridobila tista banka, ki bo zagotovila najhitrejše, najenostavnejše in najcenejše storitve. Če bodo banke hotele preživeti in se dolgoročno razvijati, bo pomembno vsakdanje delo s strankami, ki vključuje tudi mlajšo populacijo. Pod pojmom elektronsko bančništvo razumemo kar nekaj stvari: od raznovrstnih komunikacij bančnih komitentov z banko, pa do pravih denarnih in finančnih transakcij. Vse to pa poteka ob pomoči elektronskih medijev. Banke imajo pri elektronskem poslovanju podobno ponudbo svojih storitev. Razlikujejo se le cenovno, predvsem po cenah pristopnin. Komitent mora za poslovanje preko Interneta imeti ustrezno programsko opremo in elektronski naslov. V diplomskem delu bom najprej opredelila internet, poslovanje preko interneta, ter zagotavljanje varnosti pri poslovanju preko interneta. Opredelila bom tudi internetno bančništvo v Sloveniji. Banka mora za svoje poslovanje pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Poslovanje bank v Sloveniji ureja Zakon o bančništvu, Zakon o Banki Slovenije ter Zakon o gospodarskih družbah. Sodobna informacijska tehnologija ima velik vpliv na bančno poslovanje in slovenske banke bodo morale narediti še korak naprej da bodo lahko konkurirale evropskim bankam. Prav on-line bančništvo je primeren za soočanja z novimi izzivi evropske skupnosti. Vsi, ki bodo hoteli uspeti v prihodnosti, bodo morali upoštevati zahtevnost različnih tehnologij katerih meje bodo slabo razpoznavne. V diplomskem delu bom opredelila tudi poslovanje preko interneta v podjetju MIR ter pogoje za uporabo elektronske banke Proklik plus NLB.

3

KAZALO

1. UVOD 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema 5 1.2 Namen in cilji diplomskega dela 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja 6 1.4 Metode raziskovanja 6

2. INTERNETNO BANČNIŠTVO 7

2.1 Internet 7 2.1.1 Razvoj interneta 7 2.1.2 Značilnosti internetnega bančništva 8 2.1.3 Napake pri uvajanju internetnega bančništva 9 2.1.4 Prednosti in slabosti uporabe internetnega bančništva 10 2.2 Internet v bankah 14 2.3 E – bančništvo za podjetja 14 2.3.1 Prednosti bančnega asistenta za podjetja 15

3. INTERNETNO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI 17

3.1 Ponudba internetnega bančništva v Sloveniji 17 3.2 Dejavniki razvoja elektronskega bančništva v Sloveniji 19 3.3 Varstvo elektronskih osebnih podatkov 20 3.4 Varnostni ukrepi 21 3.5 Pravica do informacijske zasebnosti 24

4. E-POSLOVANJE PODJETJA MIR Z BANKAMI 25

4.1 Predstavitev podjetja MIR d.d. 25 4.2 Proklik 27 4.2.1 Predstavitev NLB 28 4.2.2 Predstavitev ABANKE 29 4.3 E kompenzacije 30 4.4 Multi kompenzacije 30 4.5 Verižne kompenzacije 31 4.6 Medsebojne kompenzacije 31 4.7 Asignacija 32 4.8 Konsignacija 32 4.9 Cesija 32 4.10 Devizno poslovanje 33

5. SKLEP 34

6. POVZETEK 36

7. LITERATURA 37

4

8. VIRI 39

9. SEZNAM TABEL 40

10. ZAHVALA 41

5

1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Nagel razvoj interneta in njegova razširjenost sta zarisala nove smernice v sodobnem poslovanju. Razvoj denarnih in kapitalskih tokov je v svetu kot pri nas intenziven. Razvoj pa se kaže tudi v bančništvu. Elektronsko bančništvo se je začelo uveljavljati v letu 1998, danes pa že večina slovenskih bank ponuja storitve preko interneta. Vsak dan raste število uporabnikov e-bančništva. Komitenti želijo enostavno in hitro opravljanje storitev ter cenenost in varnost storitev. Zato jim bodo morale banke v čim krajšem času in po najugodnejših pogojih prilagoditi svojo ponudbo ter storitve njihovim potrebam, kajti le tako bodo ohranile konkurenčno prednost. Omeniti velja tudi tehnično – tehnološki razvoj. Tehnologija je v zadnjem desetletju doživela velik razcvet. Tisti, ki razpolagajo z najnovejšo tehnologijo, ki je seveda hitrejša ter tudi natančnejša, imajo prednost in možnost hitrejše reakcije na dogajanje. Seveda pa nove tehnologije prinašajo negotovost in tveganje, katerih se banka mora zavedati. Zato morajo banke usmeriti pozornost na varnost pri opravljanju bančnih poslov. Ker sta bistveni prednosti elektronskega načina poslovanja nižji stroški ter prihranek časa, lahko v prihodnosti pričakujemo, da bo ta način poslovanja izrinil tradicionalen način poslovanja. 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomske naloge je predstaviti internet ter njegov razvoj, zagotavljanje varnosti pri internetnem poslovanju in internetno bančništvo v Sloveniji. Predstavila pa bom tudi, kako poteka plačevanje preko interneta v podjetju MIR. V podjetju MIR plačujejo preko Proklika in sicer preko Nove Ljubljanske banke ter preko ABANKE. Uvedba internetnega bančništva vpliva na nadaljnji razvoj bank in tako tudi na njihovo konkurenčnost. Zato se morajo banke čim hitreje prilagoditi novim razmeram na trgu. Tako lahko velikokrat pride do napačnega izbiranja informacijske tehnologije – nakup zastarelih tehnologij. Glede elektronskega bančništva je Slovenija v zaostanku za drugimi evropskimi državami. Tako, kot pravne osebe izkoriščajo način poslovanja preko interneta, tako bodo tudi fizične osebe opravljale bančne transakcije od doma. Tako bo vedno manj obiskov v banki, zaradi hitrejšega, cenejšega in učinkovitejšega načina, ki ga bomo opravili preko Interneta kar od doma. Še vedno pa je pomemben stik z bančnim uslužbencem, vendar bo vedno več on-line poslovanja z banko. Uporaba interneta bo vedno bolj pomembna za uspešno poslovanje bank.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela se bom omejila na področje internetnega bančništva z vidika pravnih oseb. V diplomski nalogi bom tudi analizirala, kako poteka Internetno poslovanje v podjetju MIR. Ker v podjetju poslujejo z NLB ter z ABANKO, bom opisala tudi ti dve banki. Zaradi hitrega in neprekinjenega razvoja na tem področju moram opozoriti, da je nemogoče slediti vsem novostim. Podatke bom pridobila predvsem iz interneta ter iz strokovne literature, predvsem tuje. Nekaj podatkov bom pridobila tudi v podjetju MIR, poleg tega pa še iz raznih revij, člankov, dnevnega časopisja. 1.4 Metode raziskovanja Diplomska naloga temelji na poslovni raziskavi s področja bančništva. Pri pisanju sem obravnavala banko ter njeno povezavo s komitenti. Uporabila pa sem tudi dinamično raziskavo, saj moja raziskava vključuje razvoj interneta in internetnega bančništva ter uvajanje internetnega bančništva. Pri pisanju diplomskega dela bom uporabila deskriptiven pristop, saj bom opisala teoretične značilnosti interneta ter bančnega poslovanja preko interneta. Uporabila bom tudi metodo kompilacije in sicer povzemanje ugotovitev in rezultatov drugih avtorjev.

7

2. INTERNETNO BANČNIŠTVO 2.1 Internet Internet je velikansko omrežje računalnikov. Računalniki na internetu nam nudijo različne storitve, ki jih lahko uporabljamo na svojih računalnikih. Ti računalniki na primer izdajajo dokumente ali organizirajo forume za komunikacijo z ostalimi ljudmi. Zato lahko internet opredelimo kot:

• obsežno omrežje računalnikov, na katerega lahko vsakdo priključi svoj računalnik, • Internet, kot ogromno množico ljudi, ki so povezani v omrežje.

Rast interneta je bila eksplozivna. Leta 1985 je bilo okoli 2000 gostujočih računalnikov na Internetu. Danes jih je več kot 9 milijonov in mnogo milijonov uporabnikov. Vsi ti uporabniki pa niso nujno neposredno povezani na internet (Halcom 2005). Rast Interneta pa se nadaljuje. Vsak mesec sprejme internet milijone novih uporabnikov. Mnogi ljudje ga preizkusijo in ugotovijo, da ni za njih. Toda večina jih ostane. 2.1.1 Razvoj Interneta Internet se je prvič pojavil v začetku 70-ih let in sicer v Ameriki. Naredili so računalniško omrežje ARPAnet. Novo omrežje je bilo zgrajeno tako, da preživi vse vrste naravnih in človeških nesreč in je bilo sestavljeno iz več med seboj povezanih računalnikov. Povezave med računalniki so potekale preko omrežij visokih hitrosti (Alspach 1996,3). Nato so v 80-ih letih kreirali visoko – hitrostno omrežje, imenovano NSFNET ( National Science Foundation NETwork), ki je nadomestilo starajoči in počasnejši ARPAnet. Nato pa so podjetja začela izdelovati in prodajati programe in strojno opremo za prehode (ang. Gateaway ), ki je omogočilo privatne posle in povezovanje poslovnih sistemov na omrežje, in Internet, kot ga poznamo danes, je zaživel (Alspach 1996,3). Originalno omrežje NSFNET so zamenjale linije z večjimi hitrostmi in najverjetneje bo potrebna še ena zamenjava podobnega tipa. Pri sedanji stopnji razvoja bo internet presegel svoj maksimum in potrebno bo nekaj spremeniti za povečanje njegovih zmogljivosti (Alspach 1996, 4). Internet si lahko predstavljamo kot sistem širokih digitalnih avtocest, ki so vezane na milijone računalnikov, ti pa so potem povezani v tisoče omrežij po vsem svetu. Ni centraliziranega sistema, ki bi upravljal Internet, obstaja pa hierarhija omrežij. Pri nas imajo svojo hrbtenico omrežja akademske in raziskovalne skupnosti, hrbtenica omrežja državnih organov, ki jo vzdržuje Center vlade za informatiko ter hrbtenice nekaterih komercialnih evropskih omrežij, ki sežejo tudi do Slovenije, kot na primer Eunet. Hrbtenice ali glavna oporna omrežja zagotavljajo visoko hitrost in velik obseg podatkovnih zvez med regionalnimi omrežji. Hrbtenice dostavljajo podatke med regionalnimi področji

8

velikim regionalnim omrežjem, ki potem razpošiljajo podatke manjšim omrežjem. Za delovanje manjših omrežij in povezanih gostiteljskih računalnikov skrbijo lastniki oziroma administratorji omrežja ali gostiteljskega računalnika. Vsi ti računalniki z ustrezno programsko opremo ter strojno opremo računalniškega omrežja, ki so povezani prek navadnih komunikacijskih medijev, sestavljajo internet. 2.1.2 Značilnosti internetnega bančništva Internetno bančništvo se ni rodilo z razmahom interneta, saj smo že pred njim poslovali z bankomati in preko telefona. Seveda pa se je internet izkazal kot idealen distribucijski kanal ali sredstvo komuniciranja med komitentom in banko. Število uporabnikov internetnega bančništva iz dneva v dan raste. Raziskava Evropske unije je pokazala, da je leta 1999 storitve internetnega bančništva uporabljalo že 5 odstotkov uporabnikov interneta. Slovenija je tudi tukaj posebnost, saj imamo več uporabnikov spletnega bančništva kot spletnega nakupovanja (Halcom 2005). Razlog za takšno stanje je lahko zaupanje v banke. Lažje je zaupati banki kot instituciji, kot pa spletni trgovini, o kateri vemo le njen naslov. V Sloveniji vse banke ponujajo e-bančne storitve, vsaj za poslovne uporabnike, večina pa tudi za fizične osebe. Banke sistemov za spletno poslovanje niso razvile same, ampak so rešitve kupile od specializiranih ponudnikov. V Sloveniji sta največja ponudnika na tem področju podjetje Halcom Informatika in Zaslon. Obe podjetji sta močno uveljavljeni v Sloveniji, veliko naročil pa sta prejeli tudi iz tujine (Halcom 2005). Internetno bančništvo pomeni, da lahko komitenti banke sami opravijo klasične bančne transakcije. Komitent obišče spletno stran banke, se s posebnim geslom prijavi v elektronsko banko in tako opravlja bančne transakcije. Te transakcije so:

• plačila splošnih in posebnih položnic, • preverjanje stanja in prometa na računu, • prenos sredstev med računi, • blokada čekov in plačilnih kartic, • prošnja za odobritev izrednega limita, • vezava depozita, • napoved dvigov večjih zneskov gotovine, • vpogled v arhiv za opravljanje transakcij, • pošiljanje in sprejemanje sporočil iz banke, • odpiranje in ukinitev trajnih pooblastil, • naročilo obrazcev za različna posojila itd.

9

Uporabnik za uporabo storitev internetnega bančništva potrebuje:

• modem, • osebni računalnik: - operacijski sistem Windows ali višji,

- model PC XT ali boljši, - 8 Mb RAM, - 200 Mb prostora na trdem disku, - vlogo za uporabo storitev internetnega bančništva, ki jo mora komitent oddati v matični banki, poleg tega mora imeti ustrezno informacijsko strukturo, - spletni pregledovalnik MS Internet Explorer 4.0 ali Netscape Navigator 4.01 oziroma višje verzije, - urejen dostop do interneta pri enem od ponudnikov tovrstnih storitev, - dovoljenje banke, - sredstva na računih.

2.1.3 Napake pri uvajanju internetnega bančništva Strokovnjaki so z raziskavami ugotovili tri temeljne napake pri uvajanju elektronskega bančništva:

• banke se preveč zanašajo na počasen razvoj poslovanja prek interneta, • večino se jih odloči za strategijo čakanja oziroma sledenja – ne gremo zraven,

dokler ne bodo rešeni vsi večji problemi, povezani z novo tehnologijo, • tretja nevarnost se nanaša na uporabo obstoječih, tradicionalnih marketinških

pristopov pri ponudbi storitev preko interneta. Zanašanje na počasen razvoj interneta Internet je le alternativa klasičnim načinom poslovanja, pri čemer imamo v mislih bančne avtomate, pri katerih je dolgo trajalo, da so se prijeli. Predvidevajo, da bo tako tudi z internetom, ker bi jim tak razvoj dal dovolj časa za prilagajanje. Vendar pa je čakanje slaba taktika, saj poberejo smetano tisti, ki so prvi. Strategija čakanja oz. sledenja Banke čakajo, da drugi rešijo vse tehnične probleme, povezane z novo tehnologijo ( npr. varovanje osebnih podatkov, zasebnost, vprašanje pranja denarja, nudenje pomoči uporabnikom ). Banke menijo, da bodo tehnološke rešitve, ki so se izkazale kot dobre enostavno kupili (Hermes-softlab 2005).

10

Tradicionalni marketinški pristopi Blagovna znamka banke je v svetu interneta premalo, saj so internetni uporabniki nelojalni in so hitro pripravljeni prestopiti h konkurenci. Banka ne sme svojim komitentom prepustiti iskanja svoje ponudbe, ampak jih mora voditi. Razviti je potrebno marketinška orodja, prek katerih bo banka postala prepoznavna, sicer se lahko zgodi, da je stranke ne opazijo. 2.1.4 Prednosti in slabosti uporabe internetnega bančništva

Prednosti za organizacije

• globalni dostop Elektronsko poslovanje odpira možnosti ponudbe na mednarodnih trgih. Z minimalnimi stroški, lahko hitro dosegajo najboljše dobavitelje, več potencialnih kupcev in več poslovnih partnerjev.

• nižje cene Elektronsko poslovanje znižuje cene ustvarjanja, obdelave, odpošiljanja in hranjenja informacij.

• izboljšanje oskrbnih verig Nadzor nad prometom v oskrbnih verigah od surovin do potrošnika je hitrejši, cenejši in bolj je seznanjen z datumom dobave, določeno ceno in kvaliteto izdelka.

• razširjen delovni čas: 24/7/365 Kakor ponudba, tako tudi ostale razpoložljive informacije so dostopne vse dni v letu, 24 ur, brez stroškov.

• prilagajanje Poceni prilagajanje strankinim potrebam ustvarja zadovoljno stranko in masovno proizvodnjo po naročilu, brez odvečnih zalog.

• novi poslovni modeli Možnosti za nove poslovne ideje so popolnoma odprte. Skupna naročila in obratne dražbe so samo ena od možnosti.

11

• specializacija Zaradi globalnega trga so večje možnosti specializacije in uspeha pri dosegu kritične mase posameznih niš.

• krajšanje ciklov Čas od ideje do trženja je bistveno krajši.

• nižji stroški komuniciranja Internet je glede na količino informacij najcenejši medij za komunikacijo.

• učinkovite nabave Administrativni stroški nabav se lahko znižajo do 80%, stroški nabav do 20%, nabavni cikli do 50%.

• izboljšani odnosi s potrošniki Pristnejši odnos s potrošniki čeprav skozi posrednika ( Internet ) omogoča večjo prilagojenost, izboljšano komunikacijo in s tem večjo lojalnost.

• pravočasnost Katalogi, popravki ponudb, ceniki, informacije v zvezi s poslovanjem so dostopni takoj.

• obratovanje Z delom se lahko začne takoj ob postavitvi spletne strani. Niso potrebni obratno dovoljenje, prodajni pult, prodajalec.

• druge prednosti Izboljšan image firme, izboljšan odnos s strankami, večja produktivnost, nižji stroški poslovanja, transportni stroški, povečana fleksibilnost, novi poslovni odnosi (bitplus.biz/nohtml/pep.html 2005).

Prednosti za potrošnike

• prisotnost 24 ur Elektronsko poslovanje omogoča opravljanje transakcij 24 ur na dan, vse dni v letu.

12

• več proizvodov in uslug Na razpolago je več možnih ponudnikov, tako da je ponudba enakih izdelkov večja.

• cenejši proizvodi in usluge S hitro in poceni primerjavo potrošnik lahko izbere najugodnejše pogoje nakupa: cena, plačilni roki, servisne in poprodajne usluge.

• takojšnja dobava Za digitalizirane izdelke ima potrošnik takojšnjo dobavo po Internetu.

• dostopnost do informacij Detajlne informacije v multimedialni obliki so takoj na razpolago.

• udeležba v dražbah Odpirajo se možnosti sodelovanja v dražbah, kjer se lahko kupuje ceneje.

• elektronske skupnosti Potrošniki pogosto formirajo forume in interesne skupnosti, kjer izmenjujejo informacije.

• prilagojenost Možna je prilagojenost vsakemu potrošniku posebej glede na njegova prejšnja naročila.

• prometni davki V nekaterih državah so prometni davki nižji, v nekaterih višji (www.bitplus.biz/nohtml/pep.html 2005).

Prednosti za družbo

• teledelo

Vse več ljudi potrebna opravila naredi doma in se s tem izogne stroškom prevoza in izgube časa.

• višji življenjski standard Nekateri izdelki so cenejši, s tem so dostopnejši za širše, manj premožne množice.

13

• poslovne priložnosti za vse Zaradi globalizacije lahko revnejši trgi hitreje in ceneje ponudijo svoje izdelke bogatejšim trgom, ki hitreje realizirajo svoje poslovne priložnosti.

• razpoložljivost javnih uslug Javne usluge, kot so izobraževanje, zdravstvena skrb, opravila z državnimi organi so lahko hitrejša (www.bitplus.biz/nohtml/pep.html 2005).

Slabosti

• obvladovanje razvojnih neskladij Tveganje, ki izhaja iz razvojne hitrosti informacijske in komunikacijske tehnologije, ki ji pravo ne more ustrezno slediti. Pravo navadno obravnava le »včerajšnje« tehnološke rešitve, če pa je vmes še dolgotrajno mednarodno sporazumevanje, gre za »predvčerajšnje« stanje.

• varnostne tehnologije Nekatere sodobne rešitve so po svoji naravi nadzorne oz. opazovalne in same zbirajo podatke o osebah, ki se jim »približajo«. S pomočjo upravljalca pošiljateljevega strežnika je možno ugotoviti pošiljatelja – posameznika, kar je pomembno ob zlorabah ali nedovoljenih dejanjih.

• komunikacijske tehnologije V telekomunikacijskih omrežjih je treba najti način, kako bi spremljali uporabo s tehničnega in z ekonomskega vidika. Sodobni komunikacijski sistemi niso le pasivni prenosniki, temveč sistemi, ki jih je možno učinkovito obvladovati le z aktivnim spremljanjem dogajanja; s tem povezane podatke imenujejo transakcijske podatke. Operater hote ali nehote zbira podatke, ki sami po sebi ali v povezavi z drugimi pomenijo osebne podatke, za katere velja režim posebnega varstva.

• način zbiranja in obdelave podatkov Zaradi ekonomičnosti, ažurnosti, natančnosti se uveljavlja načelo, da se vsak podatek zajema samo enkrat in nato skupaj z drugimi hrani na skupnem mestu. Tam je na voljo vsem upravičenim uporabnikom. Pri tem načinu dela se ne moremo izogniti tveganju: več je uporabnikov, ki imajo pravico do dostopa in dela s podatki, manj so varni in zanesljivi.

14

• shranjevanje in brisanje podatkov Za zbrane podatke velja, da se hranijo toliko časa, kolikor je potrebno zaradi namena njihovega zbiranja. Ko se brišejo, je treba poskrbeti, da zares izginejo iz zbirke. Pri elektronskih nosilcih je možno, da se podatki odstranijo le logično, ne pa fizično. Večina uporabnikov ne ve, da ukaz za brisanje datoteke še ne odstrani brisanih podatkov iz diska. V celoti ali deloma je možno zbrisane datoteke ponovno vzpostaviti.

• prikrito zbiranje podatkov Poslovanje po internetu je vedno bolj dvosmerno. Pri tem obstaja več stopenj intenzivnosti - od neposrednega, sprotnega odziva druge strani, do časovno zamaknjenega odgovora. Odziv lahko izzove ena ali pa obe strani. En upravičenec lahko prične z enostransko ali pa le z delno vednostjo drugega zbirati podatke o drugi osebi, o njenih napravah, programih. 2.2 Internet v bankah V smeri elektronskega poslovanja so korak naprej naredile tudi banke, saj avtomatizacija transakcij v bančništvu pomembno znižuje stroške. Po telefonskem bančništvu, širjenju mreže bankomatov in uporabe plačilnih kartic, kar štejemo med sestavine elektronskega bančništva, je kot prva med slovenskimi bankami že leta 1997 fizičnim osebam ponudila bančno poslovanje prek interneta SKB banka ( SKB NET ). Zaradi mnogih storitev preko interneta, uporabnikom za tekoče poslovanje skoraj ni treba več do bančnih okenc. S svojim korakom je prisilila ostale banke v hitro ukrepanje, tako da internet bančništvo ponuja kar nekaj večjih bank ( BANK@NET, INET, Klik, ABACOM, Prosplet ). Pritisk na banke je imela tudi reforma plačilnega sistema, saj so zaradi učinkovitega plačilnega prometa prek Agencije za plačilni promet morale pravnim osebam pripraviti hitro in poceni storitev. 2.3 E – bančništvo za podjetja Naša podjetja uporabljajo internet večinoma za pridobivanje poslovnih informacij in za komuniciranje. Za pravo elektronsko poslovanje pa je potrebno poseči globlje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese. Elektronsko poslovanje se vedno bolj uveljavlja tudi v Sloveniji. Veliko so naredile banke, saj imajo vse večje pripravljene rešitve internetnega bančništva, vse več je elektronskih trgovin, pa tudi posamezna podjetja se že povezujejo v preskrbovalne verige. Področje, kjer smo tudi korak naprej v primerjavi z nekaterimi članicami EU, je zdravstvo s projektom elektronske zdravstvene izkaznice.

15

O prodiranju elektronskega poslovanja dokazujejo številni posveti in seminarji, tematska strokovna predavanja na to temo. Z vidika slovenskih podjetij je dojemanje elektronskega poslovanja zelo različno. Nekatera podjetja si pod pojmom elektronsko poslovanje predstavljajo to, da imajo spletno stran in da prodajajo preko interneta. Za pravo elektronsko poslovanje pa je vendarle potrebno poseči globlje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese, saj šele takrat prinese prave učinke. V strokovni javnosti je uveljavljen model uvajanja elektronskega poslovanja v štirih stopnjah:

• najprej si podjetje pridobi osnovne izkušnje s komuniciranjem prek interneta s postavitvijo spletnih strani,

• na naslednji stopnji se s povezavo intraneta in interneta poveže z zunanjim svetom, • sledi medsebojno povezovanje s poslovnimi partnerji, s čimer podjetje začne

spreminjati svoj uveljavljeni, tradicionalni način poslovanja, • zadnjo stopnjo doseže, ko celovito preoblikuje svoje poslovanje, organizacijsko

strukturo, strategijo in poslovni model. Večina slovenskih podjetij je šele na prvi ali drugi stopnji. Podjetja uporabljajo internet predvsem za pridobivanje poslovnih informacij in komuniciranje ter le v manjši meri za druge dejavnosti. Organizacije, ki že poslujejo elektronsko, so ugotovile, da bi lahko svoje poslovanje pospešile in pocenile, če bi več njihovih poslovnih partnerjev bilo pripravljenih na elektronsko poslovanje. Ovire za hitrejše uvajanje podjetja so: nerazvit domači trg, pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov, visoki stroški informacijske tehnologije, nezaupanje, premalo uporabnikov posamezne storitve, draga in nezanesljiva infrastruktura. 2.3.1 Prednosti bančnega asistenta za podjetja Bančni asistent za podjetja je programska rešitev za vsako podjetje, ki želi opravljati bančne storitve prek interneta in si poenostaviti poslovanje ter prihraniti denar in čas (Hermes-softlab 2005). Bančni asistent za podjetja je spletni uporabniški vmesnik, ki omogoča, da podjetja z uporabo npr. MS Internet Explorerja izvajajo negotovinska bančna opravila. Bančni asistent plus za podjetja je programski odjemalec, ki je nameščen na strani podjetja in namenjen izvajanju negotovinskih bančnih opravil. Poslovna VEZ omogoča podjetju opravljanje plačilnega prometa z več bankami na enoten način, tako da poveže obstoječi računovodski sistem podjetja z bančnimi brez

16

uporabniškega vmesnika. Poslovna VEZ je namenjena podjetjem, ki imajo dnevno veliko število plačilnih nalogov in velikim obsegom prometnih transakcij. Bančni asistent za podjetja omogoča:

• večbančništvo Bančni asistent podjetju omogoča enoten vpogled v finančne podatke na računih pri več bankah.

• zagotovljena varnost Varnost je zagotovljena z uporabo sodobne tehnologije pametnih kartic in zasebnih ključev.

• preprosta uporaba Delo je preprosto, prijazno ter pregledno. Prihranimo tudi čas in denar. Bančni asistent uporabljamo prek interneta na svojem računalniku.

• uporaba obstoječih standardov Obstoječi standardi: Agencija za plačilni promet ( TKDIS ) in svetovno uporabljani standardi ( EDIFACT, OFX ).

• koristne informacije Informacije lajšajo odločanje pri poslovnih odločitvah ter so v pomoč pri delu. Bančni asistent pa nudi tudi številne povezave do koristnih spletnih strani.

• možnost neposredne integracije v knjigovodski sistem podjetja Programi bančnega asistenta podpirajo uvoz in izvoz podatkov iz knjigovodskih programov. Eden osnovnih načinov izmenjave informacij je prek oblike APP, ki jo podpirajo številni knjigovodski programi (Hermes-softlab 2005).

17

3.INTERNETNO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI 3.1 Ponudba internetnega bančništva v Sloveniji Slovenija je od 8.novembra 2004 ena od prvih držav Evropske unije, ki je po zaslugi Banke Slovenije že postala udeleženka skupnega paneevropskega klirinškega sistema STEP2. Banka Slovenije je s tem naredila velik in odločen korak k izpolnitvi priporočil ECB o enotnem evro plačilnem območju ( Single Euro Payment Area ). Za razvoj rešitve je Banka Slovenije izbrala podjetje Halcom. Projekt Banke Slovenije je prestižnega pomena tako za slovensko bančništvo kot tudi za slovensko IT industrijo, saj je to eden prvih projektov na ravni celotne države, s katerim se slovensko bančništvo samostojno in aktivno vključuje v paneevropske procese plačilnih storitev (Halcom 2005). Za podjetja pomeni veliko prednost, da lahko z isto rešitvijo, s katero upravljajo z računi pri domačih bankah, upravljajo tudi z računi pri bankah v tujini. Zato so v Halcomu v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko v rešitev Proklik NLB vpeljali novo funkcionalnost in podjetjem omogočili, da prek Proklika NLB upravljajo tudi s svojimi računi pri bankah v tujini in tako dobijo možnost učinkovitejšega pretoka denarja. Banka pa lahko svojim komitentom ponudi dodatne storitve, kot sta bolj učinkovito upravljanje s sredstvi na vseh računih in združevanje sredstev (Halcom 2005). E-bančništvo se tako v Sloveniji kot po svetu pretežno uporablja za izvajanje plačilnega prometa, lahko pa pričakujemo nove storitve spletnih bank. Tako bo mogoče prek interneta:

• najemati kredite, • poslovati z vrednostnimi papirji, • vezati sredstva.

Gre za banke, ki bodo s komitenti poslovale zgolj prek spleta in ne bodo imele razvejane mreže podružnic. Veliko priložnost za spletne banke bo tudi trg Evropske unije, saj bodo brez večjih težav lahko poslovale s prebivalci tujih držav. Takšen pristop prinaša koristi tudi komitentom, saj bodo lažje primerjali ponudbo bank in se odločili za najugodnejšo, pa naj bo v Ljubljani ali v Bruslju. Uporabniki spletnih storitev bodo z bankami poslovali tudi ceneje, saj so izračuni narejeni že danes. Banko navadna transakcija sredstev stane 1 dolar, če jo opravimo v poslovalnici; 0,6 dolarja, če jo opravimo prek telefona in le 0,2 dolarja, če jo opravimo prek spleta.

18

TABELA 1: PONUDBA E-BANČNIŠTVA V SLOVENIJI BANKA E-BANČNIŠTVO ZA

PREBIVALSTVO E-BANČNIŠTVO ZA PODJETJA

ABANKA Abanet Abacom BANK AUSTRIA CREDITANSTALT

Online b@nka Multicash, E-bank

BANKA CELJE Klik NLB Banka Celje,Elektronsko bančništvo

BANKA DOMŽALE Klik NLB Proklik NLB BANKA KOPER i-Net Banka Poslovna i-Net Banka BANKA VIPA BANKA ZASAVJE Klik NLB Proklik NLB,Proklik+ DELAVSKA HRANILNICA

Elektronska banka DH-net

FACTOR BANKA Elektronska banka GORENJSKA BANKA ELEKTRONSKA BANKA

elektronska banka LINK LINK+

HRANILNICA LON HYPO ALPE-ADRIA BANK

HYPOnet HYPOnet ( za podjetja )

KOROŠKA BANKA Klik NLB Proklik NLB,Proklik+ KREKOVA BANKA Elektronska Krekova banka NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR

Bank@net Poslovni Bank@Net

NOVA LJUBLJANSKA BANKA

Klik NLB Proklik NLB,Proklik +

POŠTNA BANKA SLOVENIJE

Storitve na internetu ( v izdelavi )

Storitve na internetu ( v izdelavi )

PROBANKA D.D., MARIBOR

Prosplet internet bančništvo Prosplet internet bančništvo

SKB BANKA SKB NET POSLOVNI SKB NET SLOVENSKA INVESTICIJSKA BANKA

SLOVENSKA IZVOZNA DRUŽBA

Elektronsko poslovanje

SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA

SEZAM

VOLKSBANK-LJUDSKA BANKA

ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE

Vir: www.gfk.si/4_2_lclank.ph Ponudba elektronskega bančništva je v Sloveniji kar pestra, saj to storitev ponuja večina bank.

19

3.2 Dejavniki razvoja elektronskega bančništva v Sloveniji Elektronsko bančništvo prihaja tudi v Slovenijo. Danes si je skoraj nemogoče zamisliti banko, ki ne bi ponujala storitev prek interneta. Na banko je mogoče oditi tudi brez domačega zaslona. Slovenske banke so v preteklih letih bistveno izboljšale svojo ponudbo ter povečale število uporabnikov e-bančništva. Na začetku je ponudba banke obsegala le informativne izračune kreditov in nekatere osnovne informacije, vendar so se po vzoru modernih bank pojavile tudi storitve z neposrednim, interaktivnim dostopom do bančnega računa, tako da danes lahko rečemo, da so s tega vidika slovenske banke povsem konkurenčne marsikateri večji uglednejši banki. Dejavniki, ki v Sloveniji zagotavljajo uvedbo in razvoj telebankinške storitve v banke, so naslednji:

• plačilni promet pravnih oseb se bo z reformo plačilnega prometa preusmeril iz Agencije za plačilni promet na banke,

• komitenti bodo po zgledih iz tujine sami zahtevali avtomatizacijo plačilnega prometa,

• opremljenost z računalniško in komunikacijsko opremo narašča, • Telekom Slovenije postavlja enega najsodobnejših javnih videoteksnih

informacijskih sistemov v Evropi ( ISDN ). Pri razvoju elektronskega bančništva pa so se pojavili tudi problemi. Ti so:

• Kvaliteten kader – eden največjih problemov, ki se pojavlja je, kako dobiti ustrezen kvaliteten kader, ki bo sposoben voditi razvoj tako pomembnega ter velikega projekta. Pri tem so potrebna predvsem računalniška znanja s poznavanjem delovanja bančnega trga in bančnih storitev. Banke so si pri tem pomagale z zunanjimi sodelavci, vendar pa je potrebno imeti ustrezne ljudi znotraj banke.

• Slaba opremljenost – večina slovenskih bank je imela v 90-ih zastarelo,

nezanesljivo in neustrezno opremo. Manjkali so predvsem zmogljivejši strežniki in zanesljiva programska oprema. Danes pa so sektorji elektronskega bančništva v vseh bankah med najbolje opremljenimi, saj je to edini način, da nudijo kvalitetne storitve.

• Infrastruktura – za elektronsko bančništvo je potrebna povezava med banko in

uporabniki, ki pa je potekala prek prastarih telefonskih kablov.

• Majhnost bank – z izjemo treh ali štirih, je večina bank izrazito majhnih in so običajno lokalno usmerjene. To pomeni malo denarja za razvoj in omejeno število strank, ki bi storitve uporabljale.

• Nepovezan razvoj, pomanjkanje standardov – razvoj sistemov je bil povsem nepovezan in prepuščen posamezni banki. Delovna skupina v okviru združenja bank Slovenije je prevzela pobudo, in se lotila vzpostavitve enotnega elektronskega standarda za izmenjavo podatkov za domači in mednarodni plačilni promet, vendar

20

napreduje zelo počasi, saj se pri tem srečuje z različnimi interesi bank oziroma dobavitelji opreme.

3.3 Varstvo elektronskih osebnih podatkov Bolj ko se širijo elektronske informacijske in komunikacijske tehnologije, več podatkov je zbranih o nas. Mnogi podatki ne bi mogli nastati ali pa bi bili komaj uporabni, če ne bi bilo računalniške tehnologije. Informacijska tehnologija se razvija tako hitro, da je pravni varstveni mehanizmi ne morejo pravočasno obvladovati, kaj šele predvideti možne slabe učinke. Poseben problem v globalnem elektronskem prostoru postaja vsestranska gibljivost in spremenljivost podatkov. V preteklosti je bilo v Sloveniji v ospredju vprašanje zbirk podatkov državnih organov oziroma javnega sektorja. Na tem področju je še danes največ možnosti za zlorabe. Kadar govorimo o varstvu podatkov, običajno mislimo na podatke o posameznikih, o fizičnih osebah, in ne na podatke o podjetju, organizaciji, pravni osebi. Včasih pa srečamo izenačen režim varstva za podatke fizičnih in pravnih oseb – npr. podatki pri telekomunikacijskih operaterjih, kar naj bi smiselno veljalo tudi za operaterje v internetu. Pri elektronskem poslovanju komitenta z banko se zasebnost zagotavlja na osnovi kriptiranja. Istovetnost komitenta se zagotavlja s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Preverja se tudi verodostojnost podatkov, in sicer na osnovi digitalnega podpisa. Za vrhunsko varnost je odločilen ravno digitalni podpis, ki je tudi sicer zakonsko priznan kriterij za ugotavljanje verodostojnosti podatkov. Kvalificirana digitalna potrdila so še dodatno shranjena na najvarnejšem mediju – pametnih karticah, kjer se tudi izvaja digitalno podpisovanje. Podatki o plačilnih transakcijah tako ostanejo tajni in se prenesejo nepopačeni. Dodatno varnost daje tudi lastnost pametne kartice, ki se zablokira, če nepošteni najditelj vnese trikrat zaporedoma napačno geslo za uporabo kartice. Pri rešitvi E-Bank tveganja ni, če komitent skrbno varuje svojo številko PIN, ki jo mora vnesti ob uporabi svoje kartice. Celovitost zaščite v elektronski banki se dosega tako, da se upošteva vse osnovne varnostne principe:

• pristnost – zagotavlja prejemniku, da je sporočilo res poslal pošiljatelj in da ni ponarejeno;

• avtorizacija – do podatkov lahko pride le tisti, ki je pooblaščen; • zaupnost – preprečuje nepooblaščeno razkritje podatkov; • nezavrnitev – zaščita pred tem, da bi pošiljatelj lažno zanikal, da je podatke poslal,

ali prejemnik lažno zanikal, da jih je prejel; • nadzor pretoka – obrambni zid;

21

• tajnost – podatki so namenjeni le naslovniku in nikomur drugemu ni treba vedeti za prenos (Hermes-softlab 2005).

3.4 Varnostni ukrepi Pri internetnem poslovanju so najbolj šibek člen v varnostni verigi uporabniki. Tako zahtevajo od uporabnikov najnovejše nameščene antivirusne programe. Za varno e-poslovanje potrebujemo tako varno okolje kot varne aplikacije. Zgolj varnost okolij danes ni dovolj, saj napadi izkoriščajo tudi ranljivosti aplikacij (Hermes-softlab 2005). Varnost e-poslovanja postaja v novem e-svetu vse pomembnejša, kar dokazuje tudi vse večja pomembnost nagrad, podeljenih na tem področju. Network Magazine, svetovno znana revija na področju informacijske tehnologije, podeljuje letos že 14. leto zapored prestižne nagrade za različna področja varnosti e-poslovanja. Ključni kriteriji pri selekciji nagrajencev igrajo konkurenčne prednosti proizvodov (Hermes-softlab 2005). Na področju spletne varnosti je nagrado Product of the Year v kategoriji »Navidezna privatna omrežja« in v kategoriji »Sistem varnosti informacijskega sistema« ponovno prejela družba Check Point za svoj FireWall – 1/VPN – 1. Za zmagovalca v kategoriji »CA PKI infrastrukture in digitalnega podpisa« je bil izbran Entrustov program Public-Key Infrastructure ( PKI ). Med programi, ki zagotavljajo varnost e-trgovanja, pa je prestižno nagrado prejel CryptoSwift 600 eCommerce Accelator, ki ga razvija iVEA Technologies v okviru družbe Rainbow Technologies (Hermes-softlab 2005). Glede na hitro rast slovenskega trga e-poslovanja so take informacije zelo pomembne pri iskanju najprimernejših rešitev o zaščiti elektronskih transakcij. Podjetje Hermes Plus že vrsto let uspešno zastopa vsa letos nagrajena podjetja in z njihovimi rešitvami uspešno oskrbuje slovenski informacijski trg. Ustrezno varnost in zaščito pri elektronski izmenjavi podatkov je pomembno pri izvajanju elektronskih bančnih transakcij, da ne bi prišlo do morebitnih zlorab s strani tretje osebe. Šifriranje Podatki se morajo pri pošiljatelju po določenem ključu zakodirati, pri prejemniku pa odkodirati. V kodirnih algoritmih je ključ številka, s katero enolično spremenimo kodirni niz. Če je algoritem dober, kodirnega sporočila ni mogoče razvozlati brez poznavanja ključa. Višja je številka ključa, težje je zlomiti zaščito.

22

Za zaščito podatkov pa poznamo dve tehniki:

• simetrično šifriranje in • asimetrično šifriranje z javnimi ključi ali javno šifriranje.

SIMETRIČNO ŠIFRIRANJE Za simetrično šifriranje je značilno, da se za kodiranje in odkodiranje uporablja en sam ključ. Slabost tega pristopa je v tem, da se morata sogovornika prej na varen način dogovoriti, kakšen ključ bosta uporabljala. Sporočanje ključev v elektronski pošti, pismu ali v telefonskem pogovoru ni priporočljivo. Druga slabost simetričnega šifriranja pa je v kopičenju ključev. Prednost tega šifriranja pa je v hitrosti, s katero lahko sporočila kodiramo in odkodiramo. JAVNO ŠIFRIRANJE Javno šifriranje je dobilo ime po tem, da ima vsak uporabnik dva ključa. Prvi, javno dostopen vsem, je namenjen kodiranju sporočil, namenjenih uporabniku. Z njim lahko sporočila zakodiramo, ne moremo pa jih odkodirati. To lahko storimo z drugim ključem, ki ga ima lastnik. Slabost javnega šifriranja je v tem, da je počasnejše. Elementi, ki zagotovijo varno elektronsko bančništvo, so:

• podatki o plačilnih transakcijah morajo biti tajni in jih lahko prebere le tisti, ki so mu namenjeni. To je izvedeno s šifriranjem pri pošiljatelju in dešifriranjem pri prejemniku;

• prejemnik mora biti sposoben ugotoviti, ali so bili podatki o plačilnih transakcijah o prenosu popačeni;

• prejemnik mora biti sposoben ugotoviti, kdo je oseba, ki je poslala podatke o plačilnih transakcijah, s čimer se ugotovi, ali je pošiljatelj res oseba za katero se izdaja in ali ima za to ustrezna pooblastila;

• prejemnik mora biti takoj ali kasneje sposoben nedvoumno ugotoviti, kdo je odobril poslovne plačilne naloge.

Elektronski podpis Sistemi ključev so podlaga za elektronski podpis, ki je nadomestek svojeročnega podpisa v elektronskem poslovanju. Prednost elektronskega podpisa pred običajnim je v tem, da podpis poleg avtorstva dokumenta zagotavlja tudi njegovo neokrnjenost. Najmanjša sprememba dokumenta po podpisu povzroči, da podpis ni več veljaven. Uporabnik podpiše dokument tako, da ga najprej zgosti z eno izmed enosmernih zgoščevalnih funkcij v blok konstantne dolžine. Blok, ki je prstni odtis dokumenta, nato šifrira s svojim skritim ključem in ga doda originalnemu dokumentu. Šifriran blok imenujemo elektronski podpis. Ker samo uporabnik pozna svoj skriti ključ, ne more nihče ponarediti njegovega podpisa.

23

Digitalni certifikati Digitalni certifikati se uporabljajo za overjanje javnih ključev, kar je temeljni pogoj za uporabo varnostnih mehanizmov, ki temeljijo na asimetrični kriptografiji. Za to skrbijo posebne ustanove, agencije za certificiranje javnih ključev, ki izdajo lastniku javnega ključa digitalno podpisano potrdilo, ki potrjuje avtentičnost ključa. S pomočjo tega potrdila lastnik dokazuje lastništvo ključa in svojo identiteto. Postopki za preverjanje identitete Identiteto uporabnika lahko preverimo na podlagi nečesa, kar uporabnik ve, kar ima, ali na podlagi njegovih fizičnih sposobnosti. Najpogostejši način je z geslom. Najboljši sistem je z enkratnimi gesli, ki veljajo le za trenutno povezavo ali aktivnost. Varnostni protokoli Banke uporabljajo v elektronskem bančništvu protokol SSL (ang. Secure Socket Layer), ki se uporablja predvsem za zaščito transakcij v svetovnem spletu. Uporabnik se najprej prepriča, ali res komunicira s pravim bančnim strežnikom, nato pa lahko strežnik preveri identiteto stranke. Po vzajemnem overjanju SSL zagotovi neokrnjenost izmenjanih podatkov. Uporabo protokola SSL v svetovnem spletu spoznamo po predponi https v naslovu spletne strani namesto običajnega http. Varna elektronska pošta Standard, ki se uporablja za varno elektronsko pošto na internetu se imenuje S/MIME (ang.Security/Multipurpose Internet Mail Extension) in zagotavlja večino varnostnih storitev. Zaupnost sporočil dosežemo s šifriranjem, ostalo pa z digitalnim podpisovanjem. Previdnost Kljub vsem varnostnim mehanizmom še vedno velja, da se največ vdorov v sisteme zgodi zaradi napak ali nepremišljenosti samih uporabnikov. Načeloma bi se moral vsak uporabnik resnih poslovnih aplikacij ali elektronskega bančništva držati vsaj osnovnih varnostnih zapovedi:

• vedno imejte nameščeno najnovejšo različico protivirusnega programa, • zasebni ključ hranite samo na računalniku, do katerega nepooblaščeni nimajo

dostopa, • uporabljajte najnovejšo različico operacijskega sistema z vsemi varnostnimi

popravki, • gesla nikamor ne pišite in ga nikomur ne povejte (Hermes-softlab 2005).

24

3.5 Pravica do informacijske zasebnosti Varstvo osebnih podatkov je mednarodno priznana in posebna ustavna pravica, ki je v Sloveniji podrobneje obdelana v Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Končni namen varovanja osebnih podatkov je varovanje informacijske zasebnosti. To pomeni, da je varovanje osebnih podatkov eden od vidikov splošne človekove pravice do zasebnosti. Vsakdo ima pravico, da sam odloča kdaj, komu in v kakšni obliki bodo sporočeni podatki, ki se nanašajo nanj. Možnosti, da bi bile zasebnostne vrednote ogrožene z elektronskim poslovanjem, je precej. Nekatera ogrožanja izhajajo iz napadalnega konkurenčnega poslovanja ( poslovno vohunstvo, nenaročene e-pošiljke, kršitev zasebnosti zaposlenih, ogrožanje potrošnika/uporabnika ). Slabšo zasebnost omogočajo tudi nekatere tehnologije elektronskega poslovanja ( neanonimni prenosi, delo komunikacijskih posrednikov in operaterjev ). Sporne utegnejo biti nekatere rešitve glede dejanja biometričnih podatkov, ki naj bi jih uporabljali v elektronskem poslovanju ( npr. prstni odtis ). Treba je poudariti, da so pri elektronskem poslovanju potrebna tehnološka in organizacijska zagotovila ( sredstva ) za varovanje zasebnosti, ker pravna niso dovolj.

25

4. E-POSLOVANJE PODJETJA MIR Z BANKAMI 4.1 Predstavitev podjetja MIR Družba MIR Mesna industrija Gornja Radgona ima dolgoletno tradicijo, saj segajo njeni začetki v daljne leto 1922. V svoji bogati zgodovini je družba doživljala številne vzpone in padce ter številne organizacijske spremembe. Dokončno podobo pa je dobila v letu 1997, ko je postala delniška družba. V zadnjih dveh letih je družba doživela tudi največji tehnološki razvoj, saj so preselili celotno dejavnost na novo lokacijo, ter popolnoma prenovili in posodobili proizvodnjo. V okviru tega procesa so se organizacijsko in lastniško povezali v skupino podjetij KG Rakičan, v okviru katere zaokrožajo celotno reprodukcijsko verigo od poljedeljske proizvodnje in pridelave krme do pitanja živine, celotni ciklus pa zaključujejo v MIR Klavnica d.o.o., na katero so prenesli dejavnost klanja prašičev, do končne faze, ki se zaključi v dveh povezanih družbah in sicer Agromerkur d.o.o. za perutninski del, ter družbi MIR Mesna industrija d.d. za proizvodnjo rdečega mesa in mesnih izdelkov vseh vrst iz prašičjega, govejega in perutninskega mesa. Osnovno vodilo v strategiji in poslovni filozofiji je skrb za kakovostno in varno prehrano ter skrb za potrošnika, kar zagotavljajo na dva načina: • z zaključeno proizvodno verigo, ki jim omogoča povezanost v skupino KG, preko

katere lahko zagotavljajo maksimalno sledljivost in varnost proizvodnje, ki jo v vseh fazah tudi v celoti kontrolirajo in nadzirajo,

• z uvajanjem najsodobnejše strojne opreme in tehnologije ob upoštevanju najstrožjih

veterinarsko sanitarnih predpisov in kvalitetnih standardov, ob hkratnem upoštevanju dobre proizvodne prakse.

Družba razpolaga z vsemi potrebnimi registracijami in dovoljenji za plasman svojih proizvodov na najzahtevnejša Evropska tržišča; v ta namen so pridobili evropsko veterinarsko registracijo z ovalnim žigom. Poleg tega posvečajo ogromno pozornosti obvladovanju kakovosti na vseh segmentih delovanja. V ta namen so pridobili dokumentiran sistem obvladovanja kakovosti ISO 9001/2000 podprt s sistemom HACCP, ki sta osnovno orodje za celovito obvladovanje kakovosti v družbi. S pomočjo naštetih kvalitetnih standardov ter ob maksimalnem angažiranju vodstva in vseh zaposlenih ter ob vsestranski podpori lastnikov družbe je strateški cilj ponuditi potrošniku okusno, obenem pa zdravo in varno prehrano, pod sloganom »meso jem zdravo« !

26

Tradicija MIR – Mesna industrija Radgona ima svoje korenine v letu 1922. Po razlastitvi Martina Ritonje, je leta 1946 mesarsko dejavnost v Radgoni nadaljevalo nekaj domačih mesarjev. Od takrat je podjetje delovalo v različnih organizacijskih oblikah in se v letu 1997 oblikovalo v delniško družbo MIR d.d. Vizija Cilji oz. vizija podjetja so: • predstavljati aktivni člen v vertikalni agroživilski verigi, ki povečuje dodano vrednost

končnih proizvodov, • zagotoviti sledljivost in nadzorljivost osnovne surovine skozi celo proizvodno verigo, • zagotoviti boljšo ekonomiko poslovanja vertikalne verige podjetij kot celote, • s sodobno tehnologijo biti čim bolj prijazen do živali in minimizirati vplive dejavnosti

obrata na okolje, • uskladitev celotnega poslovanja podjetja s standardi SIST ISO 9001:2000 in HACCP. Ljudje TABELA 2: ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PODJETJU MIR D.D. PO STOPNJI IZOBRAZBE: Stopnja izobrazbe

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.

Št. zaposlenih 56 1 8 82 60 7 14 1 Skupaj: 229 V podjetju MIR d.d. neprestanoma iščejo predane in inovativne zaposlene, ki se želijo osebnostno in strokovno razvijati. Podjetje nudi plodne delovne pogoje in razvojno usmerjeno delovno vzdušje. Blagovne znamke Blagovna znamka AVE in blagovna znamka PIGI. Mesni izdelki, ki prihajajo iz družbe MIR d.d. in podjetja Agromerkur d.o.o. so na trgu dosegljivi pod blagovno znamko AVE. Mesni izdelki blagovne znamke AVE so namenjeni sodobnemu življenjskemu stilu potrošnikov, temeljijo pa na dolgoletnih izkušnjah priprave mesnih izdelkov. Izdelki so

27

pripravljeni po najsodobnejših predpisih in recepturah, zasledujejo pa okuse, ki so sprejeti s strani potrošnikov. Nove prodajne oblike in novi izdelki so najprimernejši za vsakdanjo uporabo, potrošniku pa omogočajo, da si privošči manjšo količino raznovrstnih izdelkov. Pravilno uživanje mesnih izdelkov zagotavlja dobro počutje in zdravje potrošnika. Varnost, zdrava prehrana in udobje pri pripravi jedi so tudi vrednote, ki jih zasleduje blagovna znamka AVE. 4.2 Proklik Za uporabo Proklika plus NLB mora uporabnik zagotoviti ustrezno računalniško in komunikacijsko opremo. Banka predpiše minimalne zahteve, ki so navedene, v Priročniku za uporabo programa Proklik plus NLB. Banka odobri uporabo Proklika plus NLB uporabniku, če le-ta:

• banki predloži pravilno izpolnjeno in podpisano Vlogo za uporabo Proklika plus NLB,

• zakoniti zastopnik uporabnika pooblasti eno ali več oseb za uporabo Proklika plus NLB, ali na vlogi določi, da bo Proklik plus NLB uporabljal tudi sam,

• ima v banki odprt temeljni račun, • korektno posluje s temeljnim računom, • za opravljanje plačilnega prometa s tujino z banko sklene dogovor o načinu

izvrševanja nakazil v tujino. Proklik plus NLB ima 6 nivojev pooblastil:

• pooblastilo za vnašanje podatkov – omogoča uporabniku vnos in uvoz plačilnih nalogov, ne pa tudi podpisovanje in pošiljanje le teh, prav tako vnašalcu ni omogočen pregled finančnih podatkov,

• pooblastilo za pregledovanje – je namenjeno pregledovanju finančnih podatkov, • pooblastilo za individualno podpisovanje je namenjeno individualnemu

podpisovanju in pošiljanju plačilnih nalogov, • pooblastilo za desno podpisovanje – omogoča desno podpisovanje plačilnih

nalogov, • pooblastilo za levo podpisovanje – omogoča levo podpisovanje plačilnih nalogov, • pooblastilo za urejanje čakalne vrste omogoča urejanje čakalnih vrst nalogov.

Vsak pooblaščenec pa še prejme:

• referenčno številko po elektronski pošti in • geslo za prevzem digitalnega potrdila s poštno pošiljko s povratnico.

Uporabnik oz. pooblaščenec lahko začne uporabljati Proklik plus NLB:

• za plačilni promet v domovini takoj, ko je opravljena namestitev in povezava z banko,

28

• za plačilni promet s tujino naslednji delovni dan po opravljeni namestitvi in vzpostavljeni povezavi z banko, pod pogojem, da je banka na ta dan najkasneje do 12.00 ure prejela sporočilo o pripravljenosti na začetek poslovanja.

Banka pa jamči uporabniku izvedbo vseh pravilno izpolnjenih in pravočasno oddanih plačilnih nalogov po veljavnem urniku predaje in obdelave nalogov pod pogojem, da je na temeljnem ali sekundarnem računu kritje in, da račun ni blokiran. V primeru, če na računu ne bo kritja v višini, ki je potrebna za izvršitev plačilnega naloga, bo banka plačilne naloge poskušala obdelati do ure, navedene na urniku. Po tem času bo naloge brez ustreznega kritja na računu uporabnika dokončno zavrnila, o čemer bo banka uporabnika ob prvi naslednji povezavi z banko, obvestila prek programa Proklik plus NLB. Banka prek programa Proklik plus NLB omogoča uporabniku sprotni vpogled v promet in stanje na temeljnem računu ter status plačilnih nalogov. Podatki, ki se nanašajo na uporabo Proklika plus NLB so poslovna skrivnost. Banka bo tako zbrane podatke uporabljala v skladu z zakoni. Uporabnik pooblašča banko, da si lahko v vsakem času sama priskrbi podatke iz drugih virov, lastnike teh podatkov pa pooblašča, da podatke posredujejo banki. 4.2.1 Predstavitev NLB V podjetju MIR uporabljamo plačevanje prek elektronske banke Proklik NLB. Elektronska banka Proklik NLB nam omogoča varno, hitro, cenejše, pregledno, učinkovito in preprosto opravljanje tolarskega plačilnega prometa in upravljanje z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini. Storitve, ki jih lahko opravljamo prek Proklika NLB so: plačilni promet v domovini, plačilni promet s tujino, plačilni promet v tujini in upravljanje z denarnimi sredstvi. Plačilni promet v domovini:

• plačevanje obveznosti prek plačilnih nalogov za tolarska nakazila s tekočim datumom in datumom valute vnaprej,

• shranjevanje stalnih plačilnih nalogov za večkratno uporabo, • pregledovanje in tiskanje stanja in prometa na računu, plačilnih nalogov in

izpiskov, • uvoz plačilnih nalogov iz datotek, predpripravljenih v drugih programih, • izmenjavo varnih sporočil med uporabnikom in banko, • izmenjavo datotek v ustreznem formatu.

Plačilni promet s tujino:

• plačevanje obveznosti za nakazila v tujino in čezmejna plačila za tekoči datum in do 30 dni vnaprej,

• priprava in pošiljanje nalogov za prenos deviz,

29

• prejem potrdil o izvršenih plačilih v tujino in čezmejnih plačilih, • pregledovanje in tiskanje izvršenih plačil v tujino, čezmejnih plačil, prometa,

izpiskov, prejetih plačil iz tujine, • pregled tečajnih list, • izpolnjevanje podatkov za statistiko BS za plačila iz tujine.

Plačilni promet v tujini in upravljanje z denarnimi sredstvi: • vpogled v promet in stanje na računih doma in v tujini, • pregled izpiskov iz računov doma in v tujini za pretekli dan in za nazaj, • priprava in pošiljanje nalogov z računov, odprtih pri bankah v tujini (nlb 2005).

4.2.2 Predstavitev ABANKE V podjetju MIR pa plačujemo tudi prek Abanke. Abanet je spletna banka, s katero lahko denarne zadeve opravimo hitro in učinkovito, predvsem pa kjer koli in kadar koli – 24 ur na dan in vse dni v letu. Spletna banka Abanet deluje na osebnih računalnikih PC v okoljih Windows. Če želimo, da nam spletna banka Abanet omogoča samo vpogled v stanje in promet na naših računih, si lahko osebno geslo priskrbimo prek spleta. Abanet je sklop storitev banke, ki uporabniku omogoča:

• pogled v trenutno stanje na računih, • informacije o prometu po računih, • prenose sredstev med računi, • prenose sredstev z računov na varčevanja in kredite, • nakazila sredstev, • plačila obveznosti preko svetovnega spleta, • pregled izvršenih plačil in čakalnice plačil, • vpogled v stanja in promet varčevanj in kreditov, • vpogled v promet in čakalnico bremenitev kartic, • vpogled v stanja in strukturo portfeljev (Abanka 2005).

30

4.3 E kompenzacije E kompenzacija je informacijski sistem, s pomočjo katerega lahko vse pravne osebe in samostojni podjetniki v Sloveniji opravljajo večstranske kompenzacije. E kompenzacije pomagajo zapirati obveznosti podjetja na eni strani, na drugi strani pa omogočajo zapiranje težko izterljivih terjatev. V sistemu e.kompenzacije.com uporabniki prijavljajo svoje obveznosti, sistem jih vključi v iskanje večstranske kompenzacije in obveznosti ter terjatve uspešno pobota. Če želimo postati uporabnik e kompenzacij, se moramo najprej včlaniti v sistem. Sistem naše obveznosti vključi v iskanje večstranske kompenzacije. Rezultati pobotanih obveznosti se obvestijo po elektronski pošti, nepobotane obveznosti kompenzacij pa se izbrišejo iz sistema. Prednosti storitev eKompenzacije.com: • v pobote se lahko vključijo samostojni podjetniki in vse pravne osebe, torej vsi

gospodarski subjekti. Višina prijavljene obveznosti ni omejena. • omogoča poravnavanje medsebojnih obveznosti brez likvidnih sredstev. • omogoča pravočasno poravnavanje terjatev in obveznosti. • omogoča ohranjanje dosedanjih blagovnih tokov med vsemi gospodarskimi subjekti. • pridobitev članstva je brezplačna, provizija pa neprimerno manjši strošek kot

morebitna izterjava terjatev po sodni poti. Tudi podjetje MIR d.d. je včlanjeno v sistem e kompenzacij. 4.4 Multi kompenzacije Vedno več samostojnih podjetnikov in pravnih oseb se odloča za sodelovanje v večstranski kompenzaciji, prav tako tudi podjetje MIR. Podjetje MIR prijavlja svoje obveznosti v multi kompenzacijo, ker je to običajno najhitrejša pot, da se zaprejo terjatve in obveznosti brez dolgotrajnega iskanja verižnih kompenzacij z več deset udeleženci. Vsi udeleženci, ki sodelujejo enkrat mesečno v večstranski kompenzaciji, prijavijo svoje obveznosti, ki jih potem računalnik s pomočjo matematičnega algoritma razvrsti po davčnih številkah in poišče ustrezne kroge zapiranj. Obveščanje o rezultatih izkazanega pokritja je naslednji dan po roku za prijavo obveznosti v sistem. Sistem večstranskih kompenzacij je začel delovati septembra 2001. V sistemu sodeluje preko 2000 članov. V eni kompenzaciji pa lahko nastopa tudi več kot 100 udeležencev.

31

4.5 Verižne kompenzacije Verižna kompenzacija nastane takrat, če se je udeležijo vsaj trije udeleženci. Vsak njen udeleženec je v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi udeležencev, z ostalimi pa ne. Niti s predhodnikom niti z naslednikom pa ni v vzajemnem pravnem razmerju v smislu predpostavke pobotanja. Do predhodnika je podjetje upnik, do naslednika pa dolžnik. Do prenehanja obveznosti vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal, pride lahko samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Zato je način prenehanja obveznosti z verižno kompenzacijo po Zakonu o obligacijskem razmerju toliko odpustov dolgov kolikor je njenih udeležencev. Namen verižnega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim odpustom dolga. Dolg pa morajo odpustiti na pogodbeno predvideni način tudi vse ostale stranke verižnega pobota. Predpostavka za veljavnost opisanega posla je, da ga morajo skleniti prav vse stranke. Verižne kompenzacije lahko naredimo tudi sami, vendar bo uspeh gotovo večji, če bomo to delo prepustili specializiranemu podjetju, ki ima dosti več izkušenj in pozna povezave med podjetji in samostojnimi podjetniki. Razlika med vnovčevanjem terjatev in zapiranjem – kompenziranjem terjatev je v tem, da v tem primeru ne pride do izplačila terjatve na naš transakcijski račun, ampak se vnovčena terjatev zapre z našo obveznostjo. Pri tem načinu zapiranja je potrebno soglasje vseh udeležencev v verigi, da se lahko verižna kompenzacija uspešno zaključi. 4.6 Medsebojne kompenzacije Medsebojna kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Gre za prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.

32

4.7 Asignacija Pri asignaciji ali nakazilu eno podjetje pooblasti drugo podjetje, da namesto njega izpolni obveznost do tretjega, prejemnika nakazila pa pooblasti, da to nakazilo sprejme. V asignaciji sodelujejo tri stranke in sicer: • asignant ( upnik in dolžnik ), • asignat ( dolžnik asignanta ), • asignatar ( upnik asignanta ). Vse tri stranke sklenejo pogodbo o nakazilu oziroma asignaciji. 4.8 Konsignacija V modulu carinskega skladišča spremljamo vrednost blaga le v tuji valuti oziroma v valuti, v kateri je bilo blago prevzeto v carinsko skladišče. V modulu blago pa nato prevzamemo blago na ustrezno skladišče, od koder ga izdajamo končnim potrošnikom in naredimo kalkulacijo nabave. Za blago na konsignaciji je preddefinirana vrsta dokumenta 1S1. Za razliko od prevzema blaga, ki je naša last in zato bremeni konto zalog blaga, moramo prevzem konsignacijskega blaga vknjižiti na druge konte – predhodni konto kratkoročnih obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje. Saldo na kontu kratkoročnih obveznosti iz komisijske in konsignacijske prodaje je natanko vrednost carine, ki je všteta v nabavno vrednost blaga za nadaljnjo prodajo, ni pa predmet naše obveznosti do principala. Konsignacijska pogodba predvideva, da bo konsignator plačal tujemu dobavitelju šele potem, ko bo blago prodano končnemu uporabniku. Izvoznik je ves čas lastnik blaga, čeprav konsignator z njim razpolaga. Izvoznik s tem nosi valutno tveganje in tudi nevarnost, da mu konsignant ne bo hotel ali ne bo mogel nakazati izkupička. 4.9 Cesija Cesija oziroma pogodba o prenosu terjatve je posel, s katerim ena stranka, to je dosedanji upnik, prenese na novega upnika neko svojo terjatev. Gre za dejanje prenosa, ki se opravi s podpisom te pogodbe. Cesija predstavlja nedenarni način poravnavanja terjatev oziroma obveznosti.

33

4.10 Devizno poslovanje V podjetju MIR poslujejo tudi s tujimi dobavitelji ter kupci. Za plačilo v tujino je potrebno banki predložiti nalog: • ki vsebuje podatke, predpisane z Navodilom BS za izvajanje sklepa o pogojih in

načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, • potrebno je predložiti tudi fakturo, iz katerih je razvidna osnova plačila, • za katerega je zagotovljeno tolarsko ali devizno kritje, • za katerega je zagotovljeno nadomestilo. V Pomurski banki je čas za predložitev naloga za plačilo v tujino do 11.00 ure. To pomeni, da bo nalog za plačilo v tujino, ki je v Pomursko banko predložen do 11.00 ure in je v skladu z navodilom BS, praviloma obdelan z regularnim datumom valutacije, to je dva delovna dneva. Plačilo v tujino lahko Pomurska banka izvrši: • kot prosto nakazilo, • z nostro čekom, • kot pogojno nakazilo s prilivom iz tujine. Nalogu za plačilo v tujino mora nalogodajalec predložiti: • dokazilo o vplačanem tolarskem kritju in nadomestilu ali • pisni nalog banki, da se kritje in nadomestilo poravnata iz sredstev deviznega računa. Na devizni račun pa prejmemo sredstva na naslednje načine: • s plačili iz tujine, • z nakupi deviz s tolarji po prodajnem tečaju Pomurske banke za obračun deviznih

prilivov in odlivov podjetij z namenom povečanja sredstev na deviznem računu, • s pologom gotovine, • z vračili dnevnic s službenega potovanja, • s prenosi iz svojega deviznega računa pri drugi slovenski banki. S sredstvi na deviznem računu lahko komitent prosto razpolaga. Dovoljeno je samo pozitivno stanje na računu in opravljanje vseh storitev v okviru tega dobroimetja.

34

5. SKLEP Elektronsko bančništvo pomeni dostop do bančnih storitev s pomočjo elektronskih medijev. Velik pečat k uveljavitvi elektronskega poslovanja je prispeval internet, s katerim so bile premagane geografske in časovne ovire poslovanja. Internetno bančništvo pomeni, da lahko komitenti sami opravijo klasične bančne transakcije. Ko obiščemo spletno stran banke, se moramo s posebnim geslom prijaviti v elektronsko banko in tako lahko opravljamo bančne transakcije. Preko elektronske banke lahko preverjamo stanje na računu, plačujemo položnice, prenašamo sredstva med računi, vežemo depozit itd. Komitenti želijo enostavno in hitro opravljanje storitev ter cenenost in varnost storitev. Zato morajo banke svojim komitentom prilagoditi svojo ponudbo ter storitve njihovim potrebam in to v čim krajšem času, da bodo tako ohranile konkurenčno prednost. Zaradi mnogih storitev preko interneta, nam skoraj ni več potrebno do bančnih okenc. Tako nam elektronsko poslovanje znižuje cene ustvarjanja, obdelave, odpošiljanja in hranjenja informacij. Elektronsko poslovanje nam omogoča opravljanje transakcij 24 ur na dan in vse dni v letu. Za večino podjetij, ki poslujejo s svojo banko prek interneta, je plačilni promet prva in osnovna storitev, ki jo uporabimo pri elektronskem bančništvu. Največja ovira za elektronsko bančništvo pri pravnih osebah so visoki stroški strojne in programske opreme, nezadostna izobraženost ter pomanjkanje kadrov. Razvojni stroški za elektronsko bančništvo so relativno visoki gledano kratkoročno. Toda učinki bodo vidni v prihodnosti. Zato je z vidika banke pomembno odpiranje novih trgov in pridobivanje novih komitentov. Predvsem pa je pomembno zniževanje stroškov poslovanja. Elektronsko bančništvo je nujen del ponudbe vsake banke, če želijo biti uspešne. Problem v preteklosti je bil, da je večina bank imela zastarelo, nezanesljivo in neustrezno opremo. Danes pa so sektorji elektronskega bančništva med najbolje opremljenimi, saj je to edini način, da nudijo kvalitetne storitve. Problem v Sloveniji pa je tudi majhnost bank, ki so običajno lokalno usmerjene. Po tržnem deležu bank je na prvem mestu Nova ljubljanska banka, ki ima več kot 36% trga, sledi ji Nova kreditna banka Maribor, mesto nižje po lestvici pa je Abanka, kateri je pripojena Banko Vipa. Predvsem za podjetja je internet velik napredek. Podjetja opravljajo bančne transakcije kar nekajkrat dnevno. To pa lahko delajo kar iz pisarn, kjer so jim tudi na voljo podatki o prilivih in odlivih. Kljub temu pa je nekaj pomislekov glede elektronskega bančništva. Eden izmed največjih je varnost v elektronskem plačilnem prometu. Če kanal med podjetjem in banko ni primerno zavarovan, je lahko škoda, ki jo utrpi podjetje precejšnja.

35

Najboljša zaščita temelji na tehnologiji javnih ključev. Vsakemu uporabniku pripada trojica zasebnega ključa, javnega ključa in digitalnega potrdila. Varnost uporabnika temelji na zaščiti njegovega zasebnega ključa. Vsak uporabnik je zaščiten z nečim, kar ima – in sicer je to pametna kartica ter z nečim kar ve – to pa je geslo za dostop do kartice. Slovenske banke bodo morale svoje bančne ponudbe vedno bolj dopolnjevati. Da bodo vzdržale korak z razvitim svetom, bodo morale svojim komitentom ponuditi kakovostne, cenejše in vedno nove bančne storitve. Pomembno je predvsem odpiranje novih trgov, pridobivanje novih komitentov ter zniževanje stroškov poslovanja. Banke pa bodo morale pripraviti ugodno ponudbo tudi za mlajšo populacijo, saj so to njeni bodoči komitenti. Večina ljudi, ki se bo odločilo za on-line bančništvo, se bo verjetno odločilo poslovati pri svoji sedanji banki. Slovenija sicer zaostaja na področju internetnega poslovanja v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar ta razkorak več ni tako velik, kot je včasih bil.

36

6. POVZETEK Elektronsko bančništvo ponuja v Sloveniji skoraj večina bank. Elektronsko bančništvo se tako v Sloveniji kot v svetu uporablja pretežno za izvajanje plačilnega prometa. Tako bo v prihodnosti zaradi poslovanja z banko prek interneta vedno manj razlogov za fizični obisk banke. Število uporabnikov internetnega bančništva iz dneva v dan raste. Razlog pa je predvsem v zaupanju v banke, saj je lažje zaupati banki, kot pa spletni trgovini, o kateri vemo le njen naslov. V Sloveniji že skoraj vse banke ponujajo e-bančne storitve za poslovne uporabnike, večina pa tudi že za fizične osebe. Pri uvajanju internetnega bančništva pa se pojavljajo napake. Te so predvsem: zanašanje na počasen razvoj interneta, strategija čakanja in tradicionalni marketinški pristopi. Kljub tem pomanjkljivostim, pa je veliko prednosti uporabe internetnega bančništva, in to za organizacije, kot za potrošnike. Te prednosti pa so: informacije so dostopne vse dni v letu 24 ur na dan; elektronsko poslovanje znižuje cene; odpira možnosti na mednarodnih trgih; vsa potrebna opravila se lahko naredijo doma ali pa v pisarni. Tako se izognemo stroškom prevoza in izgubi časa. KLJUČNE BESEDE: internet, internetno bančništvo, plačilna kartica, bančne transakcije, elektronska banka. DIE ZUSAMMENFASSUNG In Slowenien bietet fast jede Bank das Internetbankwesen an. Das Internetbankwesen dient sowohl in Slowenien als auch im ganzen Welt für die ausführung des Zahlungsverkehr. So Wird es in Zukunft immer weniger Gründe geben, um die Bank zu besuchen. Die Zahl der Benutzer vom Internetbankwesen wächst vom Tag zu Tag. Gründe dafür sind in dem, dass wir mehr Vertrauen in die Bänken haben als in die Internetgeschäfte, über welche wir nur die Adresse kennen. In Slowenien bieten fast alle Bänke das Internetbankwesen für Unternehmen an, immer mehr aber auch für Privatpersonen. Bei der Einführung des Internetbankwesens entstehen aber auch Fehler. Diese sind vor allem: das Verlassen auf langsame Entwicklung des Internets, die Wartenstrategie und traditionelle Marketingverfahren. Trotz dieser Mangel gibt es aber viele Vorrange für die Benutzung des Internetbankwesens, und das sowohl für die Unternehmen als auch für Privatpersonen. Diese Vorrange sind: Informationen sind ununterbrochen jeden Tag im Jahr 24 Stunden erreichbar; der Internetgeschäftsverkehr reduziert die Preise; es werden neue Möglichkeiten auf den internationalen Märkten geöffnet; alle notwendige Handlungen werden vom zu Hause oder vom Büro aus erledigt. So werden Beförderungskosten und Zeitverlust vermieden. DIE SCHLUSSWÖRTER: das Internet, das Internetbankwesen, die Kreditkarte, die Banktransaktionen, die Elektronische Bank.

37

7. LITERATURA

1. Alspach, Ted. 1996. Elektronska pošta na internetu. Izola: Desk.

2. Angell, David in Heslop Brent. 1995. The Internet Business Companion. Growing Your Business in the Electronic age. Wesley Publishing Company. 3. Becker, Lutz. 1998. Secure Commerce & Communication – Die kommerzielle Vision des Internet. V Internet banking, urednik T.A. Lange. Wiesbaden: Gabler. 4. Bellof, Tilo in Arndt G. Bercher. 1999. Neue Geschaeftsmodelle im Internet Banking. Die Bank 5: 318 – 321. 5. Berndt, Holger. 1998. Karten in Bankenwettbewerb: als eigene Marke entwickeln. Karten 2: 21 – 24. 6. Blair, Robert J. 2002. Electronic Banking Systems and the Internet in the Year 2000. 7. Bračun, Franc. 1997. Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. V banke in tveganja urednik N. Borak. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije: 150. 8. Bračun, Franc. 2001. Celostno vključevanje plačevanja prek interneta v praktično uporabo. Organizacija 3: 130 – 131. 9. Bradshaw David, Wood Stephen, Delaney John. 1999. Next Generation Call Centres. CTI, Voice and the Web. Reports, Ovum, London: 59 – 67. 10. Cepec, Miro. 2001. Ponudba storitev bančništva na daljavo. Kapital: 24 – 26. 11. Ciborra, Claudio. 1995. The Grassroots of IT and Strategy. V Strategic Information Systems, urednik Ciborra C. in T. Jelassi. Chichester: John Wiley & Sons. 12. Crede, Andreas. 1997. International Banking and the Internet. V Banking and Finance on the Internet, urednik M. J. Cronin. New York: Van Nostrand Reinhold. 13. Cronin J., Mary. 1997. Defining the Net Impact. The realignment of Banking and

Finance on the Web. V Banking and Finance on the Internet, urednik M. J. Cronin. New Jork: Van Nostrand Reinhold.

14. Črčinovič Krofič, Vlasta. 1998. Finančne institucije na prehodu v 21. stoletje. Bančni

vestnik, Ljubljana, 1998, 6, str.: 17 – 21. 15. Ecker, Thomas in Juergen Moorman. 1998. Die Bank als Betreiberin einer

elektronischen Shopping – Mall. V Internet banking, urednik T. A. Lange. Wiesbaden: Gabler.

16. Elsworth, Jill H., in Matthew V. Ellsworth. 1996. The Internet Business Book. New

York: Wiley.

38

17. Evans, Gary L., in Kenneth J. Thygerson. 1997. The Financial institucions internet sourcebook. New York: McGraw – Hill.

18. Gleason, Kristeen in Dan Heiman. 1999. Channel Integration. A New Focus in

Electronic Banking. V Doing business electronically, urednik C. T. Romm in F. Sudweeks. London: Springer.

19. Hammer, M., and J. Champy. 1993. Reenginering the Corporation: A Manifesto for

Business Revolution. New York: Harpe Business, A Division of Harpecollins Publishers.

20. Heskett, L. James. 1990. Service breakthroughs: changing the rules of the game. New

York: The Free Press, A Division of Machmillan, Inc. 21. Humphreys, Kim. 1997. Banking on the Web. Security First Network Bank and the

Development of Virtual Financial Institutions. V Banking and Finance on the Internet, urednik M. J. Cronin. New York: Van Nostrand Reinhold.

22. Kalakota, Ravi in Marcia Robinson. 2001. E – Business 2.0: roadmap for success.

Boston: Addison – Wesley. 23. Krešič, Ivana. 2001. Standardizacija e-bančništva. Kapital: 50. 24. Kroener, Matthias. 1998. Bankdienstleistungen im Internet – mehr als ein

Vertriebsweg. V Internet banking, urednik T. A. Lange. Wiesbaden: Gabler. 25. Lončarek, Davor. 1998. Bančništvo na Internetu. Bančni vestnik 1-2: 26-27. 26. Oman, Saša. 2002. On-line bančništvo v svetu in v Sloveniji. Bančni vestnik 6: 17 –

21. 27. Sjekloča, Marko. 1999. Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 1-2: 31-33. 28. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis: 336. 29. Vrešak, Sabina. 1997. Internet in elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 12: 60-63. 30. Zrimšek Boštjan, Gričar Jože. 1997. Informacijska družba in elektronsko

poslovanje. Propro, julij – avgust, str.: 15-18.

39

8. VIRI

1.www.abanka.si/storitev.asp?Mapald=96 2. www.bitplus.biz/novhtml/pep.html 3. www.ekompenzacije.com/ www2/index.php?show=opodjetju 4. www.ekompenzacije.com/ www2/index.php?show=opisstoritev 5. www.ekompenzacije.com/ www2/index.php?show=pogoji 6. www.gfk.si/4_2_lclank.php 7. www.halcom.si 8. www.hermes-softlab.com/SLO/industries/ebanking/ebanking-podjetja.html 9. www.hermes-softlab.com/SLO/PS/ ps_informacijska_varnost.html 10. www.hermes-softlab.com/SLO/industries/ebanking/ebanking.html 11. www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc 03821

40

9. SEZNAM TABEL TABELA 1: Ponudba e-bančništva v Sloveniji; str.18. TABELA 2: Število zaposlenih v podjetju MIR d.d. po stopnji izobrazbe; str.26.

41

10. ZAHVALA Zahvaljujem se profesorju dr. Samo Bobek-u za strokovno in moralno pomoč pri pisanju diplomskega dela. Za pomoč se zahvaljujem svoji družini ter še posebej staršem za finančno pomoč v času študija. Za strokovno pomoč se zahvaljujem še g. Petru Polaniču – generalnemu direktorju podjetja MIR ter ga. Metki Hajdenkumer – finančni direktorici podjetja MIR.

Andreja Šadl

42

PRILOGE PRILOGA 1: E kompenzacije

43

PRILOGA 2: Multi kompenzacija

44

PRILOGA 3: Verižna kompenzacija

45

PRILOGA 4: Medsebojna kompenzacija

46

PRILOGA 5: Asignacija

47

PRILOGA 6: Odstop terjatve

48

PRILOGA 7: Nalog za bremenitev deviznega računa

49

PRILOGA 8: Obrazec dobavitelja, kateremu je namenjen devizni priliv

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69