View
229
Download
8
Tags:
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Fakulteta za informacijske študije
Citation preview
E – informator
Fakultete za informacijske študije
E – newsletter of
Faculty of information studies
Januar/January 2015, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
1
UVODNIK
Editorial
Barbara Pavlakovič
FIŠ je javna fakulteta in kot taka
dobiva javna sredstva za delovanje.
To pa kljub vsemu ni zagotovilo, da
nas je kriza obšla. Sicer res ne
sodelujemo direktno na trgu, kjer
najbolj občutijo recesijo, smo pa
podvrženi varčevalnim ukrepom
države, ki sežejo tudi na področje
visokega šolstva.
Na to so želeli opozoriti rektorji
obstoječih štirih slovenskih univerz, ki
so se 9. januarja 2015 sestali s
predsednikom vlade Mirom
Cerarjem. Predstavili so mu zaostren
finančni položaj univerz in
posameznih fakultet, ki bodo
poslovno leto 2014 skoraj vse
zaključile s primanjkljajem. Izpostavili
so, da tekoče poslovanje še komaj
pokrivajo z varčevalnimi ukrepi in
prihranki iz preteklih let, a dolgo ne
bo šlo tako, saj se zlate rezerve
praznijo. Tako je leto 2015 v
precejšnji negotovosti, posledice
pomanjkanja denarja pa so lahko
ostre – od krčenja vpisnih mest za
študente in krčenja študijskih
programov do odpuščanja
zaposlenih in nemožnosti
kandidiranja univerz/fakultet na
razpise.
Premier Miro Cerar je na sestanku
sicer obljubil, da bo vlada skušala
najti rešitev, saj je namen te vlade
spodbujati slovensko znanost in
univerze, ki so neizogiben člen pri
razvoju družbe. V ta namen bodo
vzpostavili delovno skupino na strani
univerz, ki bo redno v stiku z vlado in
pristojnim ministrstvom za lažje
sprotno reševanje težav.
Zdaj pa se vprašajmo, kje smo tukaj
mi? V kakšnem položaju je FIŠ?
Finančna situacija tudi na naši
fakulteti ni najboljša. Varčevalni
ukrepi omejujejo naše delovanje,
kar se kaže pri nizki podpori
dejavnosti za študente in pri izplačilih
zahtevkov za projekte, kjer država
močno zamuja z izplačili. Prav tako
pa bomo nov študijski program
izvajali samo v izredni obliki, torej ob
plačilu šolnine. S tem, da se vpis na
izredni študij v Sloveniji že nekaj časa
znižuje, hkrati pa se manjšajo tudi
generacije bodočih študentov.
Poleg vsega tega pa niti nismo
vključeni v javno debato o
financiranju visokega šolstva, saj
nismo člani nobene univerze. Takih
fakultet je še kar nekaj in zagotovo
bi bilo bolje, ko bi se slišal tudi naš
glas.
Kako lahko ukrepamo? Najprej
seveda tako, da sami poskrbimo
zase. Zelo racionalno porabimo
pridobljen denar in ga usmerimo v
najbolj bistvene dejavnosti.
Razsipavanja si ne moremo
privoščiti! Nato skušamo zagotoviti
čim več novih virov financiranja. Če
država zateguje pas, ga poiščimo
pri Evropi. In če nam ne uspe s
projekti na javnih razpisih, poiščimo
naše naročnike na trgu. Kljub recesiji
še vedno obstajajo podjetja doma
in v tujini, ki imajo denar za razvoj.
Samo dovolj elana moramo imeti,
da te konkretne tržne projekte tudi
izpeljemo.
Fakulteta za informacijske študije
2
V očeh nekaterih pa bi težave
visokega šolstva sistematsko rešil nov
visokošolski zakon. Osnutek zakona
je bil pripravljen že pod prejšnjim
ministrom, trenutno ministrstvo pa
pripravlja nov osnutek, ki naj bi bil
pripravljen v januarju. Delovna
skupina za pripravo zakona se bo o
njem posvetovala z vsemi deležniki,
kot so rektorji univerz, krovna
študentska organizacija in sindikati.
In tukaj se spet postavi vprašanje –
ali se bo slišal FIŠ-ev glas? Poskrbimo,
da se bo.
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
3
IZ UPRAVNEGA
ODBORA
From the Governing
Board meeting
Nataša Lisec
Upravni odbor je imel v preteklem
obdobju dve seji in sicer 21. dopisno
sejo, ki je potekala preko elektronske
pošte od četrtka, 18. 12. 2014, od
12.29 ure, do petka, 19. 12. 2014 do
17. ure. 22. redna seja Upravnega
odbora FIŠ pa je potekala v četrtek,
8. 1. 2015.
PREDSTAVNIKI UO FIŠ UO FIŠ je izvolil za predsednico
Upravnega odbora Fakultete za
informacijske študije v Novem mestu
Evo Filej Rudman.
UO FIŠ je izvolil za namestnika
predsednice Upravnega odbora
Fakultete za informacijske študije v
Novem mestu dr. Janeza Povha, s
čimer je prenehal mandat
namestnici predsednika UO mag.
Manici Gros.
INVESTICIJE Upravni odbor Fakultete za
informacijske študije v Novem mestu
je potrdil izdelan investicijski
program »Pridobitev novih prostorov
za FIŠ« in odobril izdelavo nadaljnje
investicijske dokumentacije.
UO FIŠ je predlagal previdnost pri
sklepanju nadaljnjih aktivnosti in
najem investicijskega projektanta, ki
naj oceni tehnološko in tehnično
kvaliteto stavbe ter naj svetuje, kaj
naj se vključi v projekt prenove.
ZAPOSLITVE UO je dal soglasje k sklenitvi nove
pogodbe o zaposlitvi za določen
čas za dopolnilno delo, skladno z
146. členom Zakona o delovnih
razmerjih, v soglasju z delodajalcem,
pri katerem je delavec zaposlen za
polni delovni čas, in sicer za 2 ur
tedensko, na delovno mesto
»asistent z doktoratom« od 1. 1. 2015
do 31. 12. 2015. Vir financiranja je
projekt Programska skupina -
Kompleksna omrežja, ki ga financira
ARRS in traja do 31. 12. 2016.
The FIS Governing Board has
elected the new president of the
board – this function is taken over by
Eva Filej Rudman.
Fakulteta za informacijske študije
4
TEMA MESECA
Highlights of the month
Nataša Lisec
PREJEMANJE DARIL IN JAVNI
USLUŽBENCI // Receiving gifts
as public associates
Zaposleni na FIŠ smo javni uslužbenci
in na podlagi Uredbe o omejitvah in
dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi
s sprejemanjem daril (Ur. list RS, št.
58/2003) imamo javni uslužbenci v
zvezi s sprejemanjem daril
naslednje omejitve:
Javni uslužbenec, ki opravlja javne
naloge, ne sme sprejemati daril v
zvezi z opravljanjem službe, razen
protokolarnih daril manjše vrednosti
in priložnostnih daril manjše
vrednosti.
Javni uslužbenec ne sme sprejeti
daril v zvezi z opravljanjem službe niti
daril zanemarljive vrednosti:
če bi izročitev oziroma sprejem
takšnega darila pomenila kaznivo
dejanje,
če je to prepovedano v skladu z
drugim zakonom ali na njegovi
podlagi izdanimi predpisi,
če se kot darilo izroča denar ali
vrednostne papirje.
Te omejitve veljajo tudi za: zakonca
javnega uslužbenca; osebo, s
katero živi javni uslužbenec v
zunajzakonski skupnosti; njihove
otroke, starše in osebe, ki živijo z njimi
v skupnem gospodinjstvu, če gre za
darilo v zvezi z opravljanjem službe
javnega uslužbenca.
Za boljše razumevanje so tukaj
pojasnila posameznih poimenovanj
daril:
Protokolarna darila so darila, ki jih
izročijo funkcionarji ali javni
uslužbenci drugih držav in
mednarodnih organizacij ob
obiskih, gostovanjih ali drugih
priložnostih ter druga darila, dana
v podobnih okoliščinah.
Darila manjše vrednosti so darila,
katerih vrednost ne presega 62,59
€ oziroma katerih skupna vrednost
v posameznem koledarskem letu
ne presega 125,19 €, če so
prejeta od iste osebe.
Darila zanemarljive vrednosti so
darila manjše vrednosti, katerih
vrednost ne presega 20,86 €.
Če želi darovalec javnemu
uslužbencu izročiti darilo v zvezi z
opravljanjem službe, pa ne gre za
darilo zanemarljive vrednosti, mora
javni uslužbenec izpolniti poseben
obrazec iz 5. člena uredbe, v
katerega vpiše:
ime, priimek, naslov darovalca,
če se darilo izroča v imenu
organa oziroma pravne osebe,
navedbo tega organa oziroma te
pravne osebe,
opis darila,
ocenjeno vrednost darila,
razlog za izročitev darila oziroma
okoliščine, v katerih je darilo
dano,
datum izročitve darila,
podpis javnega uslužbenca.
Javni uslužbenec mora zavrniti
sprejem darila, če mu darovalec ne
posreduje potrebnih podatkov v
zvezi z darilom oziroma če so ti
podatki očitno neresnični.
Če javni uslužbenec ugotovi, da ne
gre za darilo manjše vrednosti ali da
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
5
je v posameznem koledarskem letu
od iste osebe prejel toliko daril
zanemarljive vrednosti, da njihova
skupna vrednost presega 125,19 €,
mora sprejem darila odkloniti ter o
predpisanih posledicah takoj
obvestiti darovalca.
Če darovalec pri darilu vztraja ali se
sprejemu darila ni mogoče izogniti,
je javni uslužbenec darilo dolžan
izročiti delodajalcu oziroma organu
ali osebi delodajalca, ki je
pooblaščena, da z njim razpolaga,
ali pa darovalca napotiti
neposredno na predstojnika. Enako
ravna javni uslužbenec, če
naknadno ugotovi, da je darovalec
posredoval napačne podatke o
darovalcu in darilu, pri katerem ne
gre za darilo manjše vrednosti.
Če javni uslužbenec darilo prejme
po pošti ali na drug posreden način,
ga na podlagi podatkov, ki jih lahko
ugotovi na podlagi samega darila
ali iz drugih okoliščin, vnese v
obrazec o izročenih darilih. Če
podatkov, potrebnih za vnos darila
v obrazec, ni mogoče ugotoviti,
javni uslužbenec ravna skladno s
prejšnjim odstavkom.
V vseh teh primerih darilo postane
last delodajalca, ki darilo porabi v
skladu z namenom svoje
ustanovitve oziroma za opravljanje
dejavnosti, za katero je bil
ustanovljen. Če uporaba darila na
ta način ni mogoča, se darilo proda
v skladu s predpisi. Protokolarna
darila lahko ostanejo v lasti organa.
Če je javnemu uslužbencu
ponujeno darilo v zvezi z
opravljanjem službe v obliki storitve,
pa ne gre za darilo manjše
vrednosti, javni uslužbenec tovrstne
storitve ne sme sprejeti.
O sprejetih darilih se vodi seznam
daril.
FIS employees are public associates
and therefore are obliged not to
receive any gifts related to work. If
they cannot decline this kind of gift,
they are obliged to report it to the
state authority.
NOVICE // News
KONEC SEMESTRA Zimski semester se bo na FIŠ končal
23. januarja, sledi pa zimsko izpitno
obdobje, ki bo potekalo od 26. 1.
2015 do 13. 2. 2015. Želimo vam
uspešno pripravo izpitov in čim več
znanja ter lepih ocen študentov.
The winter semester is coming to the
end on 23 January. Later, we will
enter the winter exam term that will
last form 26 January until 13 February
2015.
Fakulteta za informacijske študije
6
DECEMBRSKI
DOGODKI
December events
KAVA S SODELAVCI V prazničnem decembru smo se
sodelavci FIŠ srečali na skupni kavi
oz. čaju, kamor nas je povabila
dekanja FIŠ izr. prof. dr. Nadja Damij.
Posladkali smo se z odlično ledeno
torto, pod novoletno smrekico pa so
nas čakala darila – FIŠ jopice s
kapuco, ki nas bodo grele v tej
hladni zimi.
The FIS co-workers gathering took
place on Monday, 15 December
2014. We had a cup of tea or coffee
and we have received a FIS hoodie.
GOSTUJOČE PREDAVANJE DR.
ANDREJA KOŠIRJA FIŠ je v decembru obiskal dr. Andrej
Košir iz Fakultete za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani, ki je imel
gostujoče predavanje na temo:
Sodobne komunikacijske storitve – v
središču je uporabnik. Predavanje je
potekalo v petek, 12. 12. 2014, in
sicer v sklopu predavanj iz
Multivariatne analize.
FIS has hosted a visiting lecturer dr.
Andrej Košir from University of
Ljubljana. His lecture about user
experience of ICT took place on 12
December 2014.
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
7
ZGODILO SE BO
Future events
ZIMSKI TABOR FIŠ-FUDŠ Fakulteta za informacijske študije in
Fakulteta za uporabne družbene
študije organizirata skupni Zimski
tabor, ki bo tokrat potekal od 29. do
31. januarja 2015. Zimski tabor se bo
odvijal v Novi Gorici, namenjen pa
je vsem doktorskim študentom obeh
fakultet kot tudi predavateljem,
raziskovalcem ter drugim
zaposlenim na obeh fakultetah. FIS
krije stroške bivanja v dvo- ali več
posteljnih sobah.
Na dogodku boste na predavanjih
spoznali različne teme tako z IT kot
družboslovnega področja, prav
tako pa se boste lahko udeležili
različnih delavnic. Predavatelji bodo
prihajali iz tujine (dr. Bill O'Gorman iz
Irske, dr. Kai Brauer iz Avstrije, dr.
Alberto Martinelli iz Italije) in iz
Slovenije (Tomi Ilijaš in Vesna Kobal iz
podjetja Arctur d. o. o., predavatelji
in raziskovalci s FIŠ in FUDŠ).
You are invited to participate at
Winter camp FIS-FUDS, which will
took place from 29 until 31 January
2015 in Nova Gorica.
ZUNANJA EVALVACIJA Na začetku meseca februarja nas
bodo ponovno obiskali zunanji
evalvatorji, ki na FIŠ prihajajo v
sklopu mednarodne evalvacije, ki jo
izvajamo znotraj projekta Razvoj
sistema kakovosti na FIŠ. Njihov drugi
obisk bo potekal od 1. do 3.
februarja in bo najprej posvečen
dodatnim sestankom z vodstvom in
določenimi predstavniki fakultete.
V torek, 3. 2. 2015 pa bodo vsem
zainteresiranim predstavili svoje
ugotovitve. Tako vas vabimo, da se
udeležite predstavitve rezultatov
mednarodne evalvacije FIŠ, ki bo
ob 10. uri v P2. Vabljeni!
You are invited to attend the
presentation of the international
evaluation report, which will took
place on Tuesday, 3 February 2015,
at 10 am in classroom P2.
INFORMATIVNI DNEVI V marcu se bodo dijaki srednjih šol
odločali o vpisu na fakultete. Da bo
njihova odločitev lažja, jih bomo v
februarju povabili na informativne
dneve. Informativni dnevi na FIŠ
bodo potekali v petek, 13. 2. 2015
ob 10. in ob 16. uri, ter v soboto 14.
2. 2015 ob 10. uri. Predstavili bomo
VS in UN program Informatika v
Fakulteta za informacijske študije
8
sodobni družbi, še posebno
pozornost pa bomo namenili
novemu študijskemu programu
Računalništvo in spletne tehnologije
VS. Prav tako bomo predstavili
možnosti nadaljnjega študija.
Vabimo vas, da na predstavitev
povabite tudi vaše sorodnike in
znance dijake.
FIS invites high school students to visit
the faculty and learn about our
study programmes. The event will
took place on Friday, 13 February
2015 at 10 am and at 4 pm and on
Saturday, 14 February 2015 at 10
am.
EKSKURZIJA FIŠ-FUDŠ Tudi v študijskem letu 2014/15 bomo
odšli na strokovno ekskurzijo. Letos
smo izbrali Švico, kjer bomo obiskali
Cern in našega predavatelja doc.
dr. Mateja Mertika, ki nam bo lahko
iz prve roke opisal dogajanje, ki bo v
tistem času blizu vrelišča, saj se
bodo intenzivno pripravljali na veliki
trk.
Ekskurzija bo potekala od torka, 7. 4.
2015, ko bo odhod ob 19.30 uri iz
Novega mesta, do petka 10. 4. 2015,
ko se v Novo mesto vrnemo v poznih
nočnih urah. Poleg Cerna si bomo
ogledali še Zurich, univerzo ETH
Zurich in njihov muzej, olimpijski
muzej v Lausanne, prostore OZN ter
Ženevo. Več informacij o sami prijavi
še sledi.
FIS excursion 2015 to Swiss will took
place between 7 and 10 April 2015.
The participants will visit Cern, OZN,
ETH University and their museum,
olimpic museum, Zurich, Lausanne
and Genève.
SLIŠALI SMO …
Rumor has it …
Da vodstvo FIŠ pripravlja nov
strateški načrt, ki bo našo fakulteto
usmeril tja do leta 2020. Le kaj bo
naša strategija v tem obdobju?
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
9
INTERVJU Interview
V tej številki informatorja objavljamo
EKSKLUZIVNI INTERVJU z našim
sodelavcem predavateljem doc. dr.
Matejem Mertikom, ki to leto
sodeluje v raziskovalni skupini
Eelectric engineering for super
conducting circuit protection –
machine protection and electrical
integrity v CERN-u, v Švici. Več o
njegovem delu pa v intervjuju, ki je
nastal med njegovim obiskom
Slovenije med božično-novoletnimi
prazniki.
In this issue of e-newsletter, we
present our colleague doc. dr.
Matej Mertik. This year Matej
participates in a research group
that works on the Large Hadron
Collider in CERN, Swiss.
Pozdravljen Matej! Kako se
počutiš ponovno v Sloveniji?
Po pravici malo osamljeno, nekaj
tuje, malo nerazumljeno, kot da
sem se vrnil v nek drug čas, drug
svet, a vendar ob pogledu na
domačo krajino prijetno sončno
in v teh dneh dokaj praznično.
Pravzaprav vesel, da prosti čas
preživljam v bližini tistih, ki so mi
blizu, in da se je ta bližina iz nekaj
sto kilometrov zdaj sunkovito
skrčila. Govorim seveda o fizični
razdalji. Srčna ostaja
nespremenjena in se za razliko
od te dejanske ne spreminja pa
čeprav se v Meyrin napotite pod
s snegom prekritim Mont
Blancom!
Kakšni so tvoji vtisi o CERN-u?
Cern je verjetno eden izmed
najunikatnejših raziskovalnih
prostorov na svetu. Ne samo, da
tam upravljajo z najbolj
sofisticirano napravo na planetu s
samimi presežki, to je v resnici
prostor, ki te prežame, spreminja
in žene med vse tisto o katerem
sem pred leti samo upal sanjati.
Dejansko je to čisto drugi svet,
kjer šele po nekaj mesecih dobiš
občutek o razsežnostih, katerih
del postajaš. Konec koncev, gre
za laboratorij, ki raziskuje začetek
vesolja samega. Težko je vtise
primerjati z čimerkoli drugim,
dosedanjimi dosežki in
izkušnjami. Gre za drugačen in
nov svet, za otok izjemnega
sodelovanja, otok znanosti z
namenom prizadevanja za mirno
svetovno sobivanje, kjer se
odkrivajo najbolj temeljne
lastnosti narave same in kot nas
je večkrat nagovoril generalni
direktor Rolf Heuer, CERN je otok
miru s katerim civilizacija s
premagovanjem razlik in
raziskavami znanosti gradi boljši
in lepši svet ne samo v smislu
znanstvenega napredka ampak s
tem in hkrati predvsem v širšem
smislu človeške biti, zavedanja in
skupne medodvisnosti. V CERNu
ne pridobivaš le razsežnosti v
znanstveno raziskovalni sferi,
ampak ob vseh ljudeh in
mednarodnem okolju raseš tudi
kot človek. Gre torej za izjemno in
zgolj pozitivne vtise v vseh
smereh, pravzaprav za velik velik
privilegij za katerega sem zelo
hvaležen.
Kaj je pravzaprav tvoje delo v
CERN-u, kaj zajema?
Sem na mestu pridruženega
znanstvenega raziskovalca, kjer
Fakulteta za informacijske študije
10
sem bil na podlagi mednarodnih
izkušenj, raziskovalnega
področja s katerim se ukvarjam,
zanimanj in osebnostnega profila
izbran za raziskovalno delo v
tehnološkem oddelku v skupini za
zaščito in celovitost super
magnetov. V tem oddelku delam
raznovrstne analize nad podatki
meritev tokogkrogov na velikem
hadronskem trkalniku. Moje delo
je izrazito interdisciplinarno in se v
prvih mesecih seznanjam z
arhitekturo, principi in
delovanjem trkalnika kot tudi
delom in profili skupine.
Usmeritve, ki jih imam se
navezujejo na razvoj nove
programske opreme, ki bo
omogočala lažjo identifikacijo
nepravilnosti na magnetih, ki
nastajajo ob pripravah in
posodobitvah trkalnika na zagon.
Skupina trenutno uporablja le
pregled posameznih
neskladnosti, sam pa s kolegi
snujem modele za povezovanje
teh neskladnosti z drugimi
potencialnimi parametri skozi
lokacijo kot tudi časovno
komponento, ki bodo omogočali
podporo in vpoglede pri nadaljni
nadgradnji trkalnika v prihodnjih
fazah. Da lahko počneš kaj
takega se je potrebno seveda
najprej seznaniti s tem in učiti kar
počno v drugih domenah, kajti
šele po tem se lahko pričenjaš
sporazumevati, saj se mora vsaka
skupina iz svojega področja učiti
z delom druge.
Ali lahko predstaviš rezultate
svojega dela?
Zaenkrat sem izdelal nekaj
modelov nad podatki in prototip
programske opreme za
specifičen test kvalitete
visokonapetostnih tokov na
kvadropolnem magnetu nad
izbranim modelom, ki je del
testov preverjanja kvalitete
dipolnih orbitalnih korektorjev.
Gre za zgolj en osnovni test, za en
tip magneta, kjer je vsak
tokokrog podvržen več različnim
preverjanjem v različnih fazah.
Na podlagi tega prototipa sedaj
lahko komuniciram in s kolegi
izbiram gradnike za analizo in
predstavitve ostalih meritev za
katere bom izdelal nove modele
in na podlagi teh bomo skupaj
razvili specifikacije za sistem
programske opreme, ki bo nudila
podporo za kvaliteto preverjanja
tokogrov na super magnetih. Gre
za izrazito interdisciplinaren
pristop saj je potrebno zraven
področja podatkovnega
rudarjenja tudi dobro poznati
razvoj programske opreme,
uporabljati različne programske
jezike in sisteme, razumeti
koncepte s področja (fizikalne)
elektrotehnike, znati komunicirati
z ljudmi iz različno specializiranih
strok in predvsem imeti odprto
glavo za kreativne rešitve in
povezovanje vsega omenjenega
in biti agilen. Danes, kljub temu,
da sam predavam in sem tudi že
od doktorata obiskal kar nekaj
institucij v tujini, spoznal in
sodelujem z mnogimi odličnimi
ljudmi iz področja na katerem
delujem (kolegi iz Rapid Minerja
na primer), sem tukaj hvaležen
predvsem mariborskemu FERIju in
mentorjem, ki so od nas včasih
zahtevali stvari za katere smo bili
prepričani, da so nam odveč, a
mi danes pridejo še kako prav.
Boš lahko kaj od tega uporabil
doma, na FIŠ-u, med študenti?
Seveda. Izkušnje iz tako dobro
organiziranega okolja in
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
11
procesov že samo v
organizacijskem smislu, če
pustimo raziskovanje za hip na
strani, odprejo popolnoma nov
pogled na svet o katerem kljub
sodelovanju v mednarodnih
projektih na Fišu in delu v tujini do
danes nisem imel vpogleda.
Tukaj se komaj pravzaprav zaveš
kako malo veš in z delom v
takem okolju le raseš. Upam, da
bom čim več te raziskovalne
motivacije in radoželjnosti po
znanju in napredku lahko
prenesel tudi na študente.
Katera aparatura oz. tehnologija
te je najbolj navdušila?
Absolutno veliki hadronski
trkalnik, ki je presežek svoje vrste.
Lahko bi našteval tudi
eksperimente ATLAS, CMS, ALICE
in LHCb, a vsi ti ne bi delovali brez
skrajno sofisticirane
megalomanske naprave s katero
lahko izmerite tudi vpliv meseca
in sonca na Zemljo. Obroč
trkalnika je namreč tako zelo
velik, da v bistvu diha. Vsakič, ko
se pojavi plima ali oseka lahko
namreč le to izmerite na podlagi
opazovanja povratnih signalov za
usmerjanje žarka delcev.
Kaj znanstveniki pripravljate
novega v letu 2015? Kakšno
odkritje nas bo presenetilo?
To je težko napovedati, govori se
o super simetriji in novih delcih ter
odkritjih lastnosti Higgsovega
bozona, ki bodo v tej smeri
odprla nova vrata v svet, kaj se
skriva v temni masi vesolja, okrog
katere se vrti nam vidna snov,
galaksije in zvezde in mi sami, te
vidne snovi je pravzaprav le za tri
odstotke vse snovi, ki jo vidite, ko
se zazrete v nebo, za to temno
maso okoli katere se pa vrti ta
vidna snov z nami samimi vred
pa so astronomi izračunali, da je
je pravzaprav le za eno petino,
ostalo predstavlja izbrisana in
ponovno uvedena Einsteinova
kozmološka konstanta, ki ji
pravimo temna energija in če
ostanem pri super simetriji in še
neopaženih delcih, če jih v tem
drugem zagonu ne bo videti bo
to pomenilo drugo plat in bo
super simetrija izgubila na
aktualnosti, kar bo pospešilo
razvoj novih teorij in tistih v senci,
kakršenkoli razplet pa pravzaprav
predstavlja veliko in vznemirljivo
presenečenje ob katerem je
nestrpnih veliko znanstvenikov.
Mislim, da sem zapisal precej
zapleten stavek. Konkretneje je
delo naše skupine v 2015
fokusirano na tri pomembne
teme: ponovni zagon trkalnika in
njegovih tokov za zaščito
magnetov, dokončanje
namestitve verig opreme in
preverjanj za na primer LINAC4
sistem in na pripravo tehnologije
za zaščito tokov in magnetov za
nove projekte na LHC kot je na
primer HL-LHC, projekt za
povečevanje svetilnosti trkalnika
(gostote trkov na enoto časa), če
naštejemo le nekatere.
Fakulteta za informacijske študije
12
Matej, kako poteka tvoj delovni
dan? Ga lahko opišeš?
Zjutraj se najprej zbudim, potem
nimam zajtrka (dekleta bi mi
tukaj navila ušesa), včasih
tečem, nato se odpravim na
CERN in sem tam po navadi med
deveto dopoldan in deveto
zvečer z dvournim plavajočim
kosilom, ki lahko lebdi ob
dvanajsti v restavracijah,
velikokrat pa si ga naredim sam
in si ga premaknem po občutku
lakote, potem se vrnem na drugi
del diskusij, branja,
programiranja, učenja, pisanja.
Obiskujem vabljena predavanja
iz različnih področij, se
udeležujem predavanj, tečajev,
vsega kar je pač treba in kar je
zanimivo, da lahko po najboljših
močeh opravljam svoje delo.
Prav priznam zraven računalniških
znanosti od časa do časa za
predih pokukam tudi na področje
fizike, kjer ponavljam nekatere
klasične teme, hkrati pa upam,
da bom se na domača tla vrnil z
nekaterimi boljšimi spoznanji iz
kvantne mehanike kot sem jih
imel preden sem prišel v CERN.
Tukaj je pisana druščina ljudi s
katerimi o vseh teh temah lahko
tudi razpravljaš in šele takrat se ti
odpirajo nekateri pogledi.
Restavracija 1 je restavracija, kjer
so se in se razvijajo ene izmed
najprebojnejših idej. Čudovito za
kramljanja in znanstveno delo, v
poznih jesenskih mesecih se tam
tre pogovorov okrog takšnih in
drugačnih dognanj. Zraven je
knjižnica in glavna dvorana ter
predavalnice, od tam se teme iz
predavanj vedno potem selijo v
restavracijo. Drugače pa veliko
časa preživim v laboratoriju med
kolegi, kjer so mi na voljo ves čas
s pomočjo in razlagami, ki jih
potrebujem pri svojem delu, da
pa nisem le in zgolj za monitorjem
me pa tu in tam vzamejo tudi na
meritve v predor trkalnika, kjer
lahko tudi potem v praksi
opazujem tisti del dela, ki ga
sicer drugače sam na
računalniku. In vse skupaj je
zares zares osupljivo. Vzame dih!
Kdo pa so tvoji sodelavci in od
kod prihajajo?
V skupini kjer delujem je okrog
osemdeset ljudi, katerih število
niha skladno z projekti in
potrebami pri delu na LHC. V ožji
skupini ELQA (Electrical Quality
Assurance) nas je med deset in
dvajset in s temi sodelavci tudi
redno sodelujem. Prihajajo iz
Francije, Švice, Anglije, veliko
kolegov je iz Poljske, Italije,
mentor pod katerim delujem pa
je iz Danske. V sosednji pisarni
imamo sodelavce iz Fermilaba iz
ZDA, ki pomagajo skupini pred
zagonom. Sam si pisarno delim s
kolegom iz Poljske in kolegom iz
Bolgarije, ki pa je že več let
zaposlen na institutu na Poljskem,
ki financira del raziskav v prav tej
skupini v CERNu.
Po čem se delovne navade v
Švici razlikujejo od naših v
Sloveniji?
V raziskovalnem delu bi rekel, da
ne kaj veliko razen, da si res vsi
vzamejo odmor za kosilo dolg
dve uri in se takrat sprostijo ter
pogovarjajo, medtem ko so taka
kosila pri nas bolj redka in bi
rekel, da se nam bolj nekam
mudi in smo tudi v času kosila z
mislimi nekje drugje in v urnikih.
Uradni trideset minutni odmor za
malico pri nas je, vsaj kolikor
opazujem okolje tukaj, skoraj
neke vrste podcenjevanje
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
13
človeka. A tega sami niti ne
opazimo. Je pa res da je
francoska kulinarika in pogled na
hrano tukaj povsem nekaj
drugega. Kot, da bi primerjali
manto in morskega psa. Oba
plavata, a ena velikokrat
povzroča precej manj stresna in
je v splošnem bolj umirjena. V
resnici meni osebno taki dolgi
odmori za kosilo precej precej
ugajajo, dan dlje traja, kljub temu
da včasih pozabim na kosilo in se
na CERNu znajdem tudi ob 3 uri
zjutraj. A to je pač odvisno od
vsebine in kot rečeno
raziskovalno delo je nekaj kar ne
umeščaš v urnik. Pod prisilo se nič
kaj ne zgodi, motiviran je treba
biti, to je pa vsak zase in z nekim
naročilom se tega ne da, vsaj pri
meni to tako ne gre. Sicer bi pa
rekel, da je delovni ritem tukaj
bolj sproščen in se odvija ves
dan, dve uri kosila se pa pač
pozna pri rednem odhodu iz
delovnega mesta.
In kaj počneš v prostem času
med bivanjem v Švici?
Oh, nekaj malo berem, potem
zahajam v Ženevo, opazujem
švicarske ure, imam v gorovju
Jura tudi en vrh, kamor mi uspe
se napotiti enkrat na mesec, sicer
pa igram v simfoničnem orkestru
Združenih narodov in spoznavam
kolege glasbenike in naključje je
hotelo, da so me sprejeli na
avdicijski vaji in da je prvi
pozavnist fizik in tudi iz CERNa in
lahko si samo mislite koliko bolj
zanimivo je takole spoznati
kolege, sem prepričan, da jih
sicer drugače ne bi in razprave
izven urnikov so seveda
neprecenljive.
Kako ti je všeč Švicarska kuhinja
in njihove dobrote?
Omenil bom le eno reč, sir
AppenZeller, najpikantnejši sir v
nam poznanem univerzumu! Sem
poizkusil nekaj njegovih dobrot,
zbiram pa pogum, da si naredim
juho. O tem kako vam sir ugaja je
najbolje, da si mnenje ustvarite
sami.
Si si ogledal tudi turistične
znamenitosti v Švici?
Ogledal sem si nekaj Ženeve in
obiskal prostore svetovne
zdravstvene organizacije, kjer se
pripravljamo za koncert v palači
združenih narodov, sicer pa imam
zavedenih nekaj kulturnih
dogodkov za ogled v bodoče,
odpravil pa sem se tudi v Bern,
kamor me je naš veleposlanik
povabil na daljše kosilo. Čakata
me pokrajina Gruyere in
čokoladarna. Ker imam pisarno
skoraj pri letališču sem se en
vikend napotil tudi na Azurno
obalo in v Rim, v preddverje
Vatikana kot v filmu Angeli in
Demoni, kam pa bo me zaneslo v
tem letu pa še ne vem. Zaenkrat
se bom posvetil delu, ko pride
čas za oddih se pa stvari zgodijo
same od sebe. Morda vinske kleti
v Andaluziji, morda, v Vatikan
gotovo grem.
Ali se vrneš nazaj v Slovenijo ali
morda kar ostaneš v CERN-u?
Seveda se vrnem v Slovenijo,
vračam se jeseni, tako mi
zaenkrat piše v pogodbi, sem pa
prepričan, da se bom na CERN
vračal v taki ali drugačni režiji,
najverjetneje s projekti, ki jih bom
poskusil definirati, a trije meseci
še niso dovolj za to in upam, da
bom do poletja imel dovolj
znanja in vpogleda v potrebe, da
bom v tem letu to kar delam tukaj
uspel nadgraditi za nadaljnje
sodelovanje v obliki projektne
Fakulteta za informacijske študije
14
prijave. Sicer mi bo pa po letu dni
raziskav gotovo prijalo tudi delo
na fakulteti, kjer, kot ste lahko
opazili, me trenutno ni in imam
premor z delom v tujini.
Imaš morda še kakšno sporočilo
za sodelavce v Sloveniji in za
študente?
Ker imam priložnost, da
spregovorim, bi ob vstopu v novo
leto vsem skupaj zaželel veliko
uspeha, pozitivih misli in prijetnih
trenutkov, fakulteti, na katero smo
lahko ponosni, pa veliko dobrih
študentov in motivacije do dela in
znanja, kajti početi stvari zaradi
zanimanja je veliko več kot jih le
početi zaradi dela samega. Žal
vseh res nisem uspel snideti med
kratkim oddihom doma, a zato z
veseljem izkoriščam teh nekaj
zapisanih vrstic.
Hvala Matej za tvoj čas in čudovit
opis tvojega dela v CERN-u!
POGLAVJE ZA ZDRAVJE
Healthy lines
Novo leto je ravno pravi mejnik, ko
lahko začnemo uresničevati
zaobljube o zdravem življenjskem
slogu in temu primerno poskrbimo
tudi za uravnoteženo prehrano.
Svoje počutje lahko izboljšamo že z
majhnimi koraki, kot so:
Dan začnite z zajtrkom. Tekom
dneva zaužite več manjših
obrokov. Nikoli ne jejte do
sitega.
Jejte veliko svežega sadja in
zelenjave.
Zmanjšajte količino slaščic,
peciva in prigrizkov. To
zamenjajte z zelenjavo ali s
sadjem.
Jejte tudi škrobna živila,
predvsem polnovreden in
polnozrnat kruh, testenine, kaše,
neglaziran riž, kuhan krompir, saj
nam ta živila dajejo energijo in
občutek sitosti.
Od mesa uživajte belo in pusto
meso, odstranite ali odcedite
odvečno maščobo. Piščančje
meso jejte brez kože. Ribe
pripravljajte na žaru ali pečene v
posodi, ki omogoča pripravo
brez maščob, ali pečici na vroči
zrak.
Izogibajte se ocvrti in mastni
hrani. Namesto tega naj bo
hrana dušena, kuhana v sopari
ali manjši količini vode,
pripravljena na žaru ali pečena.
Uporabljajte posneto mleko in
mlečne izdelke. Namesto
mastnih sirov se navadite na
lahke, kot npr.: posneta skuta ali
E-informator FIŠ, letnik 05, številka 1, 12. 1. 2015
15
pusti sir, ki vsebuje manj kot 25 %
maščobe.
Če pijete čaj ali kavo, zmanjšajte
količine sladkorja (najbolje brez).
Pijte le tiste brezalkoholne
pijače, ki ne vsebujejo
dodanega sladkorja, najbolje
vodo. Izogibajte se alkoholnim
pijačam.
Ne kuhajte in ne pecite po
receptih, ki vsebujejo veliko
maščob in sladkorja. Kadar je
mogoče zmanjšajte v receptu
navedene količine maščob in
sladkorja. Smetano v receptu
zamenjajte z jogurtom ali
nemastno skuto. Raje dodajte 1
čajno žličko sladkorja kot dve.
Okrepite svoje zdravje z
razstrupljanjem telesa s pomočjo
zelenjavnih ali sadnih sokov in
uživanjem hrane, ki je bogata z
vlakninami, saj le-te pripomorejo
k boljši prebavi in čistijo
organizem odvečnih strupenih
snovi. Poleg tega pa uživajte
velike količine navadne vode.
Voda spodbudi delovanje vaših
ledvic in s tem čiščenje
odpadnih snovi iz telesa. Z vodo
pomagate prebavi, da bo lažje
delovala.
Povzeto po projektu POZA
(Preprečevanje, obvladovanje in
zmanjševanje absentizma v
delovnih okoljih), ki ga je izvajala
Gospodarska zbornica Dolenjske in
Bele krajine.
Food is an essential substance for
our wellbeing so we have to be
careful of what we eat. Drink a lot of
water, have breakfast and several
smaller meals, eat a lot of
vegetables and fruit and stay low on
sugar and fat that you use while
cooking or backing.