DUHOVNOST POSTNE MAŠNE EVHOLOGIJE

Duhovnost postne mašne evhologije• Postni čas - čas duhovnih vaj vse Cerkve (sv. Leon

Veliki): čas ponovnega odkrivanja krstne milosti, čas pokore in spreobrnitve in čas lomljenja verig egoizma, indiferentnosti ali mlačnosti, ki nam zastira pogled k smislu in objemu božjega in svetega.

• To je pot notranje preobrazbe po besedah, ki jih slišimo v berilu ponedeljka prvega postnega tedna: “Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet” (3Mz 19,2).

• Glavna prošnja prve postne nedelje poudari smoter postnega časa: “poglabljati se vedno bolj v Kristusovo skrivnost odrešenja, se spreobrniti in zanj pričevati”.

Duhovnost postne mašne evhologijeGlavna prošnja pete postne nedelje: “da bi živeli in delovali z enako ljubeznijo, kakor se je Kristus iz ljubezni do ljudi izročil v smrt”. Tako smemo upati, da bo:

- “postni čas nam v korist, če nas bo On vzgajal s svojim zveličavnim naukom” (pon. 1. post. tedna),

- “nas hranil in očiščeval s svojo besedo” (2. post. ned.), in če bomo

- “spokorniška dela nadaljevali z iskrenim srcem” (petek po pepelnici).

Vse to kliče k takojšnjemu uresničevanju in k postu od ‘starega človeka’, saj prosimo na 4. post. nedeljo, “naj pomaga svojemu vernemu ljudstvu, da se bo z iskrenim prizadevanjem in živo vero pripravilo na prihodnje praznike”.

Duhovnost postne mašne evhologije“Kdor božje zapovedi noč in dan premišlja, daje sad ob svojem

času” (Ps 1,2-3) (obhajilni spev pepelnične maše).

Konstitucija o svetem bogoslužju poudarja dvojno nalogo postnega časa: “Z ene strani naj zlasti s spominjanjem krsta ali s pripravo na krst, z druge strani pa s pokoro, pripravi na obhajanje velikonočne skrivnosti vernike, ki naj v tem času bolj vneto poslušajo božjo besedo in se z večjo gorečnostjo posvečajo molitvi (B 109).

Nova formula obreda potresenja pepela: “Spreobrnite se in verujte evangeliju” - govori o notranjem pomenu pepela. Prejšnja formula: “Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš”.

Duhovnost postne mašne evhologijeKRSTNE SESTAVINE:- skrivnost vode

- luči in

- vstajenja

Duhovnost postne mašne evhologijeBožja beseda 3. postnenedelje govori, kako je Bogdal vodo iz skale utrujenemu izraelskemu ljudstvu. Sveti Ciprijan pravi, da je “vsakokrat, kadar sveto pismo govori o vodi, mišljen krst”. Jezusov dialog s Samarijanko (Jn 4,4-42): Jezus pravi, da ji

bo dal piti iz studenca žive vode. Vsak katehumen je poklican, da zahrepeni po živi vodi oz. da sprejme krst, s katerim v njem zažubori “studenec vode, tekoče v večno življenje”.

Duhovnost postne mašne evhologije4. post. ned. je prežeta s krstnimi sestavinami.Govore o luči in razsvetljenju.Ev. odlomek o sleporojenem, kise je umil v kopeli in spregledal.Katehumeni naj se “oklenejo Resnice, ki jih bo razsvetljevala, da postanejo otroci luči in to vedno ostanejo” (UOK 171). Jezusovo maziljenje slepega z blatom kaže na po-krstno

maziljenje, s katerim postane novokrščenec ‘ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja’. Katehumenom so izrečene apostolove besede: “Prebudi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus” (Ef 5,14).

Duhovnost postne mašne evhologije

Evhologija 5. post. ned., zgodba o vstajenju Lazarja,‘nedelja novega življenja’, klic k življenju iz vere v vstajenje.

On, ki je Življenje, ponavlja vsakemu posebej: “..., pridi ven!”, - iz ‘grobov’ življenja brez idealov, mlačnosti in greha -, kajti

Gospod, ki je obudil Lazarja je tudi tisti, ki oznanja: “Dam svojega duha v vas, da oživite...” (Ezk 37,14).

Duhovnost postne mašne evhologijeI. postni hvalospev govori o duhovnem pomenu

postnega časa: “Svojim vernim dobrotljivo daješ, da vsako leto z očiščenimi srci radostno pričakujejo velikonočne skrivnosti. Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega, prejemali skrivnosti novega življenja in se tako bližali polnosti božjega posinovljenja”.

Duhovnost postne mašne evhologije

II. postni hvalospev govori o duhovni prenovi: “Svojim vernim določaš poseben čas milosti, da bi si znova očistili srca, se osvobodili samoljubja in si sredi skrbi za minljive stvari bolj prizadevali za to, kar je večno”.

Duhovnost postne mašne evhologijeIII. postni hvalospev razloži smoter pokore in posta z

dveh vidikov: omiliti sebičnost in zmedena poželenja, po drugi strani pa pomagati bližnjim s sadovi svojih odpovedi. Zato pravi:

“Ti hočeš, da te slavimo tudi s postom in pokoro. S tem krotiš našo sebičnost in odpiraš srce za stisko bližnjega, da bi posnemali dobrotljivost Kristusa, tvojega sina, ...”.

Duhovnost postne mašne evhologijeIV. postni hvalospev govori o postu in njegovih

sadovih: zahteva prenovitev človeka in okrepitev za boj proti močem teme:

“S telesnim postom urejaš naše strasti, nam dvigaš duha, vlivaš moč in daješ plačilo (odpuščanje)”.

Post ni samo nekaj notranjega ali duhovnega, ampak je tudi telesen. Z njegovo pomočjo oblikujemo svojo notranjost.

Duhovnost postne mašne evhologijeNavzočnost in pomen “luči” v postni evhologiji

Hrepenenje po “luči”: “naj naše srce močneje zahrepeni (‘fulgeat’ - naj zablesti) po tebi” (GP torek 1.postn. tedna).

Bleščati se od hrepenenja po Bogu je sad ali odsev luči, ki prihaja od Njega.

Luč pa je tudi prebivališče Boga: Ta vidik se nahaja v glavni prošnji sobote drugega postnega tedna: “Neskončno dobri Bog, ..., vodi nas po pravi poti, da pridemo k luči, ki v njej prebivaš” (GP sob. 2. post. tedna).

Nanaša se na dva svetopisemska odlomka: “Bog živi v luči” (1 Jn 1,7) in “Bog biva v nedostopni svetlobi” (1Tim 6,16). Ker je on “luč, ki razsvetljuje vsakega človeka” ga smemo prositi: “Usmiljeni Oče, razsvetljuj srca svojih otrok, ki jih je pokora očistila” (GP srede 5. post. tedna).

Duhovnost postne mašne evhologijeNavzočnost in pomen “veselja” v postni evhologiji

Postni čas je kljub dimenziji spokornosti, čas veselega pričakovanja velikonočnega praznika. To ozračje veselja nam ponujajo mnogi vstopni in obhajilni spevi, vzeti iz Svetega pisma:

“Veselijo naj se, Gospod, vsi, ki se k tebi zatekajo. Njihovo veselje naj bo brez konca: ti prebivaj med njimi” (Ps 5,12).

“Veselimo se: naš brat je bil mrtev in je oživel, izgubil se je in se je vrnil” (Lk 15,32).

“O Bog, naročil si nam poslušati tvojega ljubljenega Sina. Hrani in očiščuj nas s svojo besedo, da bomo nekoč veseli gledali tvojo slavo” (GP 2. post. ned.).

Duhovnost postne mašne evhologijeNa četrto postno nedeljo, ki je približno na polovici postnega

časa, nas Cerkev vabi k veselju.

Ime, ki ga ta nedelja dobi po začetni besedi vstopnega speva “Laetare ...” (“Veselite se z Jeruzalemom. Radujte se nad njim vsi, ki ga ljubite! Vriskajte od veselja z njim vsi, ki žalujete nad njim...”) je vzeto iz odlomka iz Izaijeve knjige, kjer je opisan Jeruzalem, ki ga obdaja ena sama radost in veseljem (Iz 66,10-11). Ta Jeruzalem je v liturgiji prispodoba Cerkve, ki obhaja božje skrivnosti v prekipevajočem veselju.

Svetuje se rožnata liturgična barva, ki spominja, da je nekoč papež v znak veselja na to nedeljo slovesno blagoslovil “zlato rožo” (rosa aurea), jo nosil v procesiji in jo po končanem liturgičnem slavju poklonil kakšni odlični osebi mesta.

Duhovnost postne mašne evhologijeČustvo veselja, ki preveva postno evhologijo, najdemo

tudi v tesni povezanosti s krstom.

“Zvesti Bog, ... v teh dneh nas razveseljuješ še z obilnejšo milostjo, ... očetovsko varuj vse, ki se na krst pripravljajo, in vodi nas, ki smo v njem že prerojeni” (GP sob. 5. post. tedna).

Iz prošnje je razvidno, da je postni čas neke vrste duhovna pomlad Cerkve za tistega, ki se pripravlja na prejem zakramentov uvajanja, kakor tudi za tiste, ki so že prerojeni in jim služi ta čas za poglobitev krstne milosti in pripadnosti Bogu.

Duhovnost postne mašne evhologije