2010/2011

2

NAGOVOR RAVNATELJA

Dragi dijakinje in dijaki, lepo pozdravljeni na naši šoli!

Ponosni bodite na to, da ste dijakinje in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, dobre šole, ki ima za seboj več kot polstoletno tradicijo, dosega lepe uspehe in se ponaša s celo vrsto izjemnih doseţkov svojih dijakov na najrazličnejših področjih. S svojim delom in uspehi poskrbite, da bo ugled šole še večji!

Ţivimo in delamo na enkratni lokaciji na robu gozda, v mirnem okolju, s sodobno opremo in z visoko usposobljenimi profesorji. Naša največja dragocenost pa ste ravno vi, vsak posebej, s svojimi uspehi in morebitnimi teţavami. Prav vsakemu je namenjena naša skrb in pomoč. Naš glavni cilj je, da bi vsakomur, ki si ţeli in ima primerne sposobnosti in delovne navade, pomagali, da bi čim uspešneje zaključil šolanje. In doslej nam je to dobro uspevalo.

Upam, da boste poleg obilice dela in skrbi, ki jih prinaša srednješolsko izobraţevanje, v šoli doţiveli tudi mnogo lepih in nepozabnih trenutkov, ki vas bodo obogatili za vse ţivljenje.

To gradivo naj vam bo pri vašem delu v pomoč. V njem boste našli vse pomembne podatke o organizaciji in delu naše šole ter mnogo koristnih napotkov, da boste čim bolj mirno in uspešno končali šolsko leto. Ker pa vsega nikoli ni mogoče natančno zapisati, vas vabim, da vsa morebitna vprašanja in teţave sproti rešujete s svojimi profesorji, razredniki ali s šolsko svetovalno delavko, ţelimo vas voditi in vam pomagati na ţivljenjski poti.

Dva sorazmerno nova pravilnika, Pravilnik o šolskem redu in Pravilnik o ocenjevanju v poklicnem in srednjem strokovnem izobraţevanju prinašata vrsto novosti, ki so precej vplivale na naše delo. O obeh bomo še veliko razpravljali tudi na dijaški skupnosti in na svetu staršev, da ju bomo z internimi pravili prilagodili za izvajanje na naši šoli.

Nobena novost v šolskih pravilih pa ni taka, da bi vas dijake odvezala vestnega in zavzetega dela, če si seveda ţelite uspehov. Zato velja z delom začeti takoj na začetku šolskega leta in lep uspeh ter brezskrbne počitnice bodo zagotovljene.

Vsi pomembni pravilniki, vključno s tem gradivom, so objavljeni tudi na spletni strani šole, kjer tudi sicer vedno najdete kaj koristnega zase.

Z veseljem hodite v šolo in si nabirajte znanje za ţivljenje. Ţelim vam srečno in predvsem uspešno šolsko leto.

Milan Jevnikar, ravnatelj

3

NASLOV IN OSNOVNI PODATKI, KONTAKTI

SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Cesta II. grupe odredov 38

1295 IVANČNA GORICA

Telefon: (01) 7878 720

Faks: (01) 7878 560

Matična številka: 5623685

Davčna številka: 11898852

Račun pri UJP: 01100- 6030693054

Domača stran na internetu: http://www.ssjj.si/

Ravnatelj: Milan JEVNIKAR, prof. Telefon: (01) 7869 360 E-mail: ravnatelj@ssjj.si

Pomočnica ravnatelja: Marija STRNAD, prof. Telefon: (01) 7877 861

Tajništvo: Marina PODRŢAJ E-mail: marina.podrzaj@guest.arnes.si

Svetovalna sluţba: Marjeta ŠLAJPAH-GODEC, univ. dipl. psih. Telefon: (01) 7877 861

Zbornica: Telefon: (01) 7877 861

Knjiţnica: Joţe NOSAN, univ. dipl. teol. in bibl.

Računovodstvo: Vesna ZALETELJ Bojana HAUPTMAN

Telefon: (01) 7878 560

http://www.ssjj.si/mailto:ravnatelj@ssjj.simailto:marina.podrzaj@guest.arnes.si

4

ORGANI ZAVODA SVET ZAVODA (štiriletni mandat teče od 5. 3. 2009 dalje) ima 13 članov in sicer:

3 predstavnike ustanovitelja: 2 predstavnika MŠŠ (eden še ni imenovan) Magdalena Urbančič in Anton Kralj, predstavnik lokalne skupnosti, 5 predstavnikov delavcev šole: Anton Brčan, Simon Bregar, Maja Zajc Kalar, Dragica Volf Stariha in Vesna Celarc- predsednica sveta, 3 predstavnike staršev : Mihael Filipič, Primoţ Jakoš, Cvetka Medved 2 predstavnika dijakov : Bine Rovanšek, Katja Škrabec RAVNATELJ: Milan Jevnikar (mandat od 1. 1. 2009 do 31.12.2014) POMOČNICA RAVNATELJA: Marija Strnad STROKOVNI ORGANI:

- učiteljski zbor, - programski učiteljski zbor - oddelčni učiteljski zbor, - razredniki in - strokovni aktivi.

SVET STARŠEV je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. DIJAŠKA SKUPNOST

5

SEZNAM DELAVCEV V ŠOLSKEM LETU 2010/11

Ime in priimek Poklic Naziv

Ravnatelj:

Milan Jevnikar prof. matematike svetnik

Pomočnica ravnatelja:

Marija Strnad prof. športne vzgoje svetnica

Slovenski jezik in slovenščina

Lidija Butina prof. sloven. in hrvaš., srbšč. in mak. mentorica

Vesna Celarc prof. slovenščine in srbohrvaščine svetovalka

Dunja Kaluţa prof. slovenščine in filozofije -

Breda Kramar prof. slovenščine in prim. knjiţ. svetnica

Majda Simonič prof. slovenščine in prim. knjiţ. svetovalka

Tuji jeziki

Marjeta Pogačar prof. francoščine in univ.dipl.soc.kulture -

Marija Majzelj-Oven prof. nemščine in pr. uč. slovenščine svetovalka

Jasmina Ţilič prof. nemščine mentorica

Mag. Ana Dovţan Troha prof. nemščine in univ. dipl. lit. kompar. mentorica

Igor Rajner prof. nemščine mentor

Maja Zajc-Kalar prof. angleškega in nemškega j. svetovalka

Irena Mori prof. angleščine in ruščine mentorica

Mojca Saje Kušar univ. dipl. hispanistka in anglistka svetovalka

Sonja Trontelj prof. angleščine in španščine mentorica

Simona Sašek prof. angleščine in latinščine mentorica

Jerica Glavan univ. dipl. angl. in hrv., srb. in maked. svetovalka

Tomaţ Šteh prof. angleščine -

Matematika

Bernarda Radoš prof. matematike svetovalka

Matko Peteh univ. dipl. inţ. matematike mentor

Dragica Šteh prof. matematike mentorica

Mateja Jan prof. matematike in fizike mentorica

Naravoslovni predmeti

Barbara Vencelj prof. kemije -

Marko Tomaţič univ. dipl. inţ. kemije mentor

Maruša Potokar prof. fizike svetovalka

6

Dr. Boris Osolnik dr. kmetijskih znanosti svetovalec

Vesna Grgur univ. dipl. biologinja -

Jelka Grabljevec laborantka za bio., kem., pozn. blaga -

Peter Kutnar laborant za fiziko -

Druţboslovni predmeti

Franci Grlica prof. geografije in sociologije svetovalec

Dragica Volf Stariha prof. geografije in sociologije svetovalka

Alenka Grgur prof. zgodovine in um. zgod. svetovalka

Vida Hočevar prof. zgodovine in sociologije svetovalka

Andrej Svete prof. zgodovine in sociologije svetovalec

Marjan Gorišek univ. dipl. psiholog svetovalec

Joţef Ţlahtič prof. sociologije in filozofije -

Simona Zvonar prof. slov. in univ.dipl. muzikologinja -

Anamarija Šmajdek akademska kiparka svetovalka

Strokovno-teoretični predmeti

Marjeta Vozel-Verbič univ. dipl. ekonomistka svetovalka

Anton Brčan univ. dipl. ekonomist svetovalec

Joţica Strmole univ. dipl. ekonomistka svetovalka

Ana Godec univ. dipl. ekonomistka svetovalka

Marta Fister univ. dipl. ekonomistka mentorica

Ljubomira Mikec univ. dipl. ekonomistka svetovalka

Igor Gruden univ. dipl. ekonomist svetovalec

Alenka Hočevar dipl. ekonomistka mentorica

Dragica Erţen višja upravna delavka svetovalka

Darko Pandur univ. dipl. inţ. lesarstva svetovalec

Športna vzgoja

Simon Bregar prof. športne vzgoje svetovalec

Franci Pajk prof. športne vzgoje svetovalec

Edo Vrenčur prof. športne vzgoje svetovalec

Marija Strnad prof. športne vzgoje svetnica

Petra Marcina prof. športne vzgoje svetovalka

Organizatorica PUS, OIV in ID

Alenka Hočevar od jan. 2010 dipl. ekonomistka. mentorica

Svetovalna sluţba

Marjeta Šlajpah-Godec univ. dipl. psihologinja svetovalka

7

Knjiţnica

Joţe Nosan univ. dipl. teolog – knjiţničar -

Računovodstvo

Vesna Zaletelj ekonomska tehnica -

Bojana Hauptman gimnazijska maturantka -

Tajništvo

Marina Podrţaj poslovna sekretarka -

Tehnični kader

Milan Čoţ hišnik, strojni ključavničar -

Peter Kutnar vzdrţ. uč. teh., str. tehnik – tehnolog -

Joţica Moţina čistilka -

Marija Skebe čistilka -

Sneţana Topalovič čistilka -

Anica Medved čistilka -

Sonja Umbergar čistilka

Antonija Lesjak čistilka in varnostnica informatorka

Vida Štrus kuharica -

Joţica Grum kuharica -

Vida Ostanek kuharica -

Milena Praznik pomočnica v kuhinji -

Tončka Drobnič pomočnica v kuhinji

URADNE URE

TAJNIŠTVO od 7.30 – 8.00 in od 10.45 – 12.00

RAČUNOVODSTVO od 7.30 – 8.00 in od 10.30 – 12.00

8

Razredniki in nadomestni razredniki 2010/11

RAZREDNIK razred Nadom. razr.

Franci Grlica 1a Maja Zajc Kalar

Alenka Grgur 1b Barbara Vencelj

Marta Fister 1d Marija Majzelj-Oven

Andrej Svete 2a dr. Boris Osolnik

Breda Kramar 2b mag. Ana Dovžan Troha

Dragica Eržen 2d Marjeta Vozel Verbič

Lidija Butina 2f Marko Tomažič

Anton Brčan 2g Mira Mikec

Sonja Trontelj 2i Majda Simonič

Dunja Kaluža 1m Marjan Gorišek

Dragica Volf Stariha 3a Darko Pandur

Bernarda Radoš 3b Marina Strnad

Ana Godec 3d Alenka Hočevar

Igor Gruden 3f Jasmina Balaban

Dragica Šteh 3i Simona Sašek

Mojca Saje Kušar 3j Maruška Potokar

Irena Mori 4a Franci Pajk

Vida Hočevar 4b Edo Vrenčur

Igor Rajner 4d Simon Bregar

Matko Peteh 4f Jožica Strmole

Vesna CELARC 4i Mateja Jan

9

ŠOLSKI RED

Pogoj za uspešno in varno delo v šoli je spoštovanje pravil ravnanja in obnašanja. To podrobno urejata Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah in Šolska pravila. Oba sta v celoti objavljena na spletni strani šole. Tu ţelimo izpostaviti le nekatera najpomembnejša pravila.

Pouk je enoizmenski, praviloma se začne ob 8. uri. Redno in točno obiskovanje pouka je osnovna dolţnost vsakega dijaka. Dijaki morajo vedno ravnati skladno z navodili in zahtevami učiteljev in ne smejo nikogar ovirati ali motiti pri njegovem delu.

Ura trajanje Ura trajanje

0. 7.05 – 7.50 4. 10.55 – 11.40

1. 7.55 – 8.40 5. 11.45 – 12.30

2. 8.45 – 9.30 6. 12.35 – 13.20

odmor 9.30 – 9.50 7. 13.25 – 14.10

3. 9.50 – 10.35 8. 14.15 - 15.00

odmor 10.35 - 10.55 9. 15.05 – 15.50

Dijaki mirno počakajo na začetek pouka pred učilnicami, med krajšimi odmori pa ne zapuščajo šole.

Odsotnost od posamezni uri dovoli učitelj, ki tisto uro poučuje v oddelku, odsotnost, ki je daljša, vendar ne več kot 5 dni, pa dovoli razrednik. Dijak mora tudi za te odsotnosti prinesti pisno opravičilo. Za napovedan izostanek, ki je daljši kot 5 dni, mora dijak pridobiti dovoljenje ravnatelja. Tak izostanek starši ali z njihovim soglasjem tudi druge organizacije in šole pisno napovejo tri dni pred nameravanim izostankom dijaka.

Starši ali pooblaščene osebe so dolţni javiti razredniku odsotnost od pouka v treh dneh, dijak pa ob prihodu v šolo ali najkasneje v petih dneh prinese pisno obvestilo o vzroku odsotnosti s podpisom staršev oziroma zdravniško opravičilo, če je bil odsoten dlje časa. Razrednik odloči, ali je izostanek opravičen, ali ni.

Dijak naj bo v šoli tudi primerno urejen. Med poukom je prepovedano poslušati vokmane, diskmane in uporabljati mobilne telefone. Najstroţje je prepovedano vsakršno snemanje pouka.

V šoli je prijetneje, če smo prijazni drug do drugega in se pozdravljamo. Prizadevamo si, da bi bila šola čista in urejena, zato: se dijaki preobuvajo v copate, smeti mečejo v koše, pazijo na higieno v sanitarijah in pazljivo ravnajo s šolskim inventarjem ter spoštujejo šolsko lastnino. Namerno povzročeno škodo poravna povzročitelj.

10

Dijaki imajo individualne garderobne omarice. Dijaku je ista omarica dodeljena za cel čas šolanja na naši šoli. S podpisom dogovora o uporabi dijak prevzema vso moralno in odškodninsko odgovornost za omarico. Vsake počitnice se garderobne omarice generalno počistijo, zato jih dijaki pred počitnicami izpraznijo. V vsakem razredu je reditelj, ki na začetku ure obvesti učitelja o manjkajočih dijakih. Prav tako mora poiskati učitelja, če ga ni k pouku 10 minut po začetku ure. Reditelj po končani uri pobriše tablo ter sošolce opozori na red in čistočo v razredu. Za red na šoli dodatno skrbita deţurni učitelj in deţurna dijaka, njihova navodila in opozorila pa je potrebno upoštevati. Dijaki so dolţni opozoriti prijatelje in znance, ki niso dijaki naše šole, da jim prost vstop v šolo ni dovoljen. Za vstop morajo pridobiti dovoljenje odgovornih deţurnih učiteljev ali ravnatelja. Dijaki morajo na malico počakati mirno, ko pojedo, pa morajo za sabo pospraviti. Kdor je pozabil kartonček za malico, počaka, da malico razdelijo vsem dijakom s kartončki, nato pa se identificira z osebnim dokumentom. Vsa pomembna obvestila so na ustrezni oglasni deski, večina tudi na spletni strani šole, zato naj dijaki redno spremljajo vse novosti na obeh. V šoli in njeni okolici je prepovedano uţivanje alkohola in drog, kajenje, igranje za denar, pretepanje, prinašanje oroţja, ostrih predmetov in metanje petard. Ţal je treba včasih dijakom, ki ne upoštevajo šolskih pravil, izreči vzgojni ukrep: opomin in ukor razrednika za laţjo kršitev, ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora za teţjo kršitev ter ukor učiteljskega zbora, pogojno izključitev in izključitev iz šole za najteţje kršitve. Namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa se dijaku lahko določi alternativni ukrep: pobotanje oz. poravnava, poprava škodljivih posledic ravnanja, opravljanje dobrih del, podaljšano bivanje v šoli, premestitev (le namesto UUZ). Alternativne ukrepe in način izrekanja imamo natančno opredeljene v Šolskih pravilih.

Vzgojne ukrepe in alternativne vzgojne ukrepe izreka šola skladno s Pravilnikom o šolskem redu za srednje šole in Šolskimi pravili. Pomembno je vedeti, da vzgojni ukrepi veljajo eno leto. Predčasno jih lahko odpravi le organ, ki jih je izrekel, če so dosegli svoj vzgojni namen.

11

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI

Obvezne izbirne vsebine so obvezne za vse dijake in so sestavni del predmetnika programov splošne gimnazije. Razlikujejo se po načinu izvajanja. Naša šola izvaja programe na podlagi Letnega delovnega načrta (glej objavljen LDN na spletni strani), sama ali s sodelovanjem zunanjih izvajalcev. Izbirne vsebine dijakom dajejo moţnost pridobiti znanja in spretnosti po njihovih individualnih ţeljah in nagnjenjih, skladno z njihovimi vrednotami in ţivljenjskimi cilji. Te dejavnosti se izvajajo v strnjeni obliki, zato obvezne izbirne vsebine niso niti predmeti niti nadomestilo za pouk. Obvezne izbirne vsebine se delijo na vsebine, obvezne za vse dijake, ter vsebine, povezane s prosto izbiro dijakov.

INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU Interesne dejavnosti so sestavni del predmetnikov izobraţevalnih programov srednjega poklicnega, strokovnega in strokovno – tehniškega izobraţevanja ter so obvezne za vse dijake. Namen interesnih dejavnosti je razbremeniti dijake šolskega pouka in jim omogočiti razširitev in poglobitev splošnega znanja ter spoznavanje socialnega okolja, v katerem šola deluje. Hkrati dijaki razvijajo talente in ohranjajo svoje posebnosti oziroma različnosti. Interesne dejavnosti se izvajajo v čim bolj strnjeni obliki kot sklop in niso razporejene v okviru urnika. Šola z letnim delovnim načrtom opredeli konkretne interesne dejavnosti. Prav tako načrtuje »obvezni enotni del« v posameznem programu in nekaj dejavnosti, ki jih dijak izbere sam. Lahko pa dijaki poklicnega in strokovnega izobraţevanja sodelujejo pri interesnih dejavnostih, ki so namenjene gimnazijskemu programu.

Čas izvajanja pomembnejših dejavnosti OIV oziroma IND je razviden iz šolskega koledarja.

12

Na naši šoli v okviru OIV in IND dijaki sodelujejo pri naslednjih dejavnostih:

športne dejavnosti (pohodi, plavanje, športne igre, smučarski tečaji),

kulturne dejavnosti (gledališke, operne, glasbene in filmske),

svetovalne dejavnosti (Učimo se učiti, prijave za priprave na maturo, poklicna orientacija),

strokovno-ekonomske dejavnosti (poslovno komuniciranje, projektno delo, raziskovalno delo),

tematske delavnice,

drţavljanska vzgoja,

zdravstvena vzgoja in prva pomoč,

knjiţnične dejavnosti,

likovne dejavnosti (akcije s področja ustvarjalnosti dijakov, razstave),

prostovoljno socialno delo,

strokovne ekskurzije (medpredmetne),

šola v naravi,

maturantske in druge strokovne ekskurzije,

maturantski ples.

Dejavnosti, v katere se dijaki vključujejo prostovoljno, pa so:

šolska tekmovanja iz znanja, bralna značka, Cankarjevo priznanje…,

raziskovalne naloge,

fakultativni pouk tujih jezikov,

in kroţki: pevski zbor, novinarski, gledališki, plesni, fizikalni, kemijski, biološki, matematični, logika, vokalno-instrumentalna skupina, etnološki kroţek, joga, številne športne dejavnosti, fitnes, šolski radio…

13

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Vse v zvezi s preverjanjem in ocenjevanjem znanja predpisujeta Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolski pravilnik o ocenjevanju znanja. Podrobnejše kriterije preverjanja in ocenjevanja pri posameznih predmetih pa določijo strokovni aktivi, programski učiteljski zbor in učiteljski zbor. Dijakom jih učitelji predstavijo v uvodnih urah. Strokovni aktivi določijo tudi (minimalne) standarde znanja za vse predmete.

DOBRO JE VEDETI

v šolskem letu sta dve ocenjevalni obdobji, zato mora biti dijak v vsakem obdobju ocenjen najmanj dvakrat,

učitelj pri pouku ocenjuje dijakove ustne odgovore, pisne, likovne in druge izdelke, projektna dela, nastope…,

znanje pri predmetih se ocenjuje z ocenami od 1 do 5 oziroma opisno z ocenama 'opravil', 'ni opravil' (npr. pri interesnih dejavnostih, praksi),

dijak ima pravico do obrazloţitve ocene,

dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v uradni dokument vloţi pisni ugovor zoper oceno,

preverjanje znanja pred pisnim ocenjevanjem je obvezno in se ne ocenjuje,

če ima dijak 14 dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in je ta negativna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje,

če je dijak v ocenjevalnem obdobju neocenjen ali ocenjen negativno, mora v roku treh tednov po ocenjevalni konferenci dobiti moţnost za ponovno ocenjevanje,

Med izobraţevanjem po istem izobraţevalnem programu dijak lahko ponavlja le enkrat, lahko pa se mu v posebnih z zakonom določenih primerih za eno leto podaljša čas izobraţevanja.

Dijak predzadnjega (do konca šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji letnik) in zadnjega letnika (pred prvim opravljanjem zaključnega izpita, poklicne oziroma splošne mature) lahko z dopolnilnim izpitom pri predmetih, pri katerih to ţeli, izboljšuje pozitivno oceno. Za končno oceno se upošteva boljša ocena.

14

PISNO OCENJEVANJE

učitelj ob začetku ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje pisnih izdelkov in to vpiše v načrt pisnih ocenjevanj,

dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan, razen če piše pisni izdelek na lastno ţeljo,

štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo pisnih izdelkov, izjemoma le, če to ţelijo, če gre za ponavljanje ocenjevanja ali če tako odloči ravnatelj,

če učitelj pri pisanju pisnih izdelkov ugotovi, da je dijak kršil pravila ocenjevanja, prepisoval ali uporabljal nedovoljene pripomočke, ga oceni z negativno oceno,

pisne izdelke učitelj oceni najkasneje v sedmih delovnih dneh po pisanju,

če je več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjenih negativno, se negativne ocene ne upoštevajo; test se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne ţelijo. Obe oceni se vpišeta v dokumentacijo po drugem ocenjevanju, učitelj odloča, kako se upoštevata,

na pisno zahtevo dijaka ali staršev mora učitelj izdati fotokopijo dijakovega pisnega izdelka,

v petih dneh po seznanitvi z oceno učitelj dijakom vrne pisne oziroma druge izdelke, v primeru ugovora pa po končanem postopku.

KAJ PA, ČE NE GRE, ČE JE KONČNA OCENA NEGATIVNA?

sledi popravni izpit, vendar samo, če dijak ni negativen pri več kot treh predmetih,

v šolskem letu ima dijak pravico do dveh rokov za izpite,

dijak se k izpitu prijavi najmanj tri dni, odjavi pa se lahko najmanj 2 dni pred izpitnim rokom,

v junijskem roku lahko opravlja največ dva popravna oz. dopolnilna izpita,

izpiti so pisni in/ali ustni,

znanje ocenjuje izpitna komisija, ki ima tri člane,

pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut,

priprava na ustni del izpita traja 15 minut, sam izpit pa največ 20 minut. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.

dijaku, se izobraţevanje v istem programu lahko podaljša največ za eno leto.

15

RODITELJSKI SESTANKI

Za uspešno delo v šoli je pomembna povezanost učiteljev, staršev in dijakov. Razrednik se sreča s starši na roditeljskem sestanku najmanj enkrat v vsakem ocenjevalnem obdobju; če pa pride v oddelku do posebnih situacij, razrednik še dodatno skliče vse starše. Sestanki potekajo v popoldanskem času, lahko so prisotni tudi drugi učitelji in dijaki. Starši so na roditeljski sestanek vabljeni pisno. Datumi roditeljskih sestankov so določeni v šolskem koledarju.

GOVORILNE URE ZA STARŠE

Te so enkrat mesečno – praviloma vsak drugi torek popoldne, sicer pa so datumi govorilnih ur razvidni iz šolskega koledarja. Na individualnih razgovorih lahko učitelj najbolj poglobljeno spregovori s starši o vsem, kar zadeva njihovega otroka. Učitelj lahko tudi v dopoldanskem času določi dodatni termin, ko se posveti sodelovanju s starši in dijaki. Informacij o dijakih šola ne posreduje po telefonu. V juniju ni organiziranih govorilnih ur.

GOVORILNE URE ZA DIJAKE

Za daljše pogovore dijakov z učitelji so namenjene govorilne ure za dijake. Vsak učitelj si v urniku določi najmanj eno šolsko uro na teden, ko je vsem dijakom na voljo za pogovor. Razpored ur in prostorov je objavljen ob začetku šolskega leta na oglasni deski in spletni strani šole. Dijaki se morajo na pogovor prijaviti en dan oziroma najmanj 2 uri pred pogovorom.

DIJAŠKA SKUPNOST

Dijaško skupnost sestavljajo predstavniki vsakega oddelka in pod vodstvom mentorja obravnavajo problematiko dijakov. Vsak dijak lahko prejme dijaško izkaznico, ki mu omogoča uveljavljanje različnih ugodnosti izven šole. Preko dijaške skupnosti lahko dijaki neposredno vplivajo na delo šole, dajejo pobude in predloge ter obravnavajo vse pomembnejše dokumente, ki opredeljujejo status dijakov.

16

PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI - STATUSI Status se dijaku dodeli praviloma prvi mesec v šolskem letu. Predlog je potrebno skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev predloţiti najkasneje do 15. septembra, izjemoma pa se lahko dodeli status tudi med šolskim letom, če dijak izpolnjuje predpisane pogoje. Šola dodeli status za eno šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko le za določen čas v šolskem letu. Dijak lahko zaradi disciplinskih prestopkov ali zaradi zlorabe statusa tega izgubi. Izguba je lahko začasna in traja toliko časa, dokler dijak ne odpravi razlogov zanjo. O dodelitvi statusa odloči ravnatelj s sklepom. Hkrati s tem pa dijak in njegovi starši podpišejo dogovor o prilagajanju šolskih obveznosti: ugodnosti pri ocenjevanju (dogovori o terminih ustnih in pisnih ocenjevanj), pravila glede prisotnosti pri pouku, realizacijo OIV, IND in druge prilagoditve, ki jih natančneje ureja tudi poseben šolski pravilnik. Dijak, ki ima status, mora:

redno opravljati šolske obveznosti,

uskladiti z učiteljem termin za ustno ali pisno preverjanje znanja in se dogovora držati,

sporočati vse spremembe v zvezi s statusom, redno obveščati starše in trenerja o učnem uspehu.

Dijaki lahko pridobijo naslednje statuse: 1. STATUS TEKMOVALCA: Dijaki tekmovalci so tisti, ki se pripravljajo na drţavna in mednarodna tekmovanja iz znanja, če ga drţavno strokovno društvo, zdruţenje ali drug pristojni organ, ki organizira ali vodi priprave, uvrsti na ta tekmovanja. 2. STATUS RAZISKOVALCA: Dijake raziskovalce določi komisija za raziskovalno dejavnost na predlog mentorja. Komisijo imenuje učiteljski zbor šole. 3. STATUS VRHUNSKEGA ŠPORTNIKA (status A): Ta status lahko pridobi dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika skladno z zakonom o športu in potrdilo OK Slovenije. 4. STATUS PERSPEKTIVNEGA ŠPORTNIKA (status B): Status perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je član športnega kluba in pridobi potrdilo panoţne športne zveze. 5. STATUS KULTURNIKA: Ta status lahko pridobijo dijaki, ki obiskujejo Srednjo glasbeno in baletno šolo, zaključne letnike osnovne glasbene šole, aktivno sodelujejo v priznanih kulturno-umetniških skupinah ali društvih oziroma s samostojnim kulturno-umetniškim delom dosegajo vidne rezultate. Status kulturnika lahko pridobijo tudi dijaki, ki na šoli sodelujejo pri kulturni dejavnosti (pevski zbor, dramska skupina…), ta pa poteka redno najmanj 2 šolski uri tedensko, in svoje doseţke predstavljajo tudi širši javnosti.

17

JURČIČEVE NAGRADE IN PRIZNANJA

Šola spremlja vse aktivnosti in prizadevanja svojih dijakov v šoli in domačem okolju. Zaveda se, da k ugledu največ pripomorejo uspehi in doseţki dijakov, zato ţe od leta 1998 podeljuje Jurčičeve nagrade in priznanja. To so najvišja priznanja šole, Jurčičeve nagrade pa pomenijo poleg plakete tudi denarno nagrado. Najvišje priznanje na šoli je zlata Jurčičeva nagrada. Prejmejo jo najboljši dijaki ob koncu šolanja in maturanti, ki maturirajo s pohvalo. Srebrna Jurčičeva nagrada je nagrada za najboljše dijake 3. in 4. letnikov oziroma nagrada za posamezne izjemne doseţke, za maturante poklicne mature, ki maturirajo s pohvalo, in za dijake, ki opravijo zaključni izpit s pohvalo. Zadnja od denarnih nagrad je bronasta Jurčičeva nagrada, namenjena je dijakom vseh letnikov, ki so v šolskem letu dosegli vidnejše uspehe. Vsi nagrajenci pa za svoje prve uspehe in doseţke praviloma prejmejo Jurčičevo priznanje. Jurčičeva priznanja in nagrade šola podeljuje dijakom na osnovi pravilnika o Jurčičevih nagradah in priznanjih zlatim maturantom in tistim dijakom, ki ob uspešnem šolanju dosegajo opazne rezultate na področju raziskovalnega dela, na šolskih regijskih in drţavnih tekmovanjih iz znanja, na športnem in kulturnem področju. Nagrajence in dobitnike priznanj izbere posebna komisija, ki jo imenuje svet šole za vsako šolsko leto. Število podeljenih nagrad in priznanj je omejeno: 1 zlata, 4 srebrne, 5 bronastih in 7 Jurčičevih priznanj. Vse nagrade in priznanja podeljujeta ravnatelj in predsednik sveta šole javno, na šolskih prireditvah, nagrajenci pa so vpisani tudi v posebno »Zlato knjigo« Srednje šole Josipa Jurčiča.

18

ŠOLSKA PREHRANA

Šola ima lastno kuhinjo, ki za vse dijake pripravlja toplo malico. Če bi se prijavilo vsaj 30 dijakov, bi dijakom za plačilo nudili tudi zajtrk. Zajtrk bi bil od 7.00 do 8.00.

Malica je za vse 2/3 subvencionirana. Dijake nanjo prijavljajo in odjavljajo starši. Če izrazijo zahtevo se preveri moţnost za dodatno subvencijo (1/6 ali 1/3). O odobritvi šola izda odločbo.

Dijaki praviloma jedo v jedilnici, v obeh glavnih odmorih. Dijaki se mesečno prijavljajo na enega od ponujenih menijev (mesni meni A, vegetarijanski meni B). Malico dijaki dobijo na samopostreţni način v kuhinji, evidentirajo se z dijaško izkaznico oz. s posebno evidenčno kartico. Če dijak kartico pozabi, mora počakati, da malico vzamejo vsi dijaki redno, s kartico, nato pa se mora predstaviti vodji prehrane, ki ga ročno vpiše v računalniško evidenco in nato dobi malico.

Dijaki preko interneta ali po telefonu sporočajo svojo (večdnevno) odsotnost in odjavijo malico. Samo prvi dan neprevzema malice je malica subvencionirana, naslednje dni pa neodjavljeno in neprevzeto malico starši plačajo v celoti. Prepovedano je prevzeti malico s kartončkom svojega sošolca. Računalniška evidenca prisotnosti in prevzema malice v takem primeru staršem odsotnega dijaka zaračuna celotno ceno malice.

Za tiste dni, ko so dijaki organizirano izven šole, dijakom pripravimo za na pot suho malico.

ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE

Dijaki se lahko nezgodno zavarujejo. V začetku šolskega leta dobijo ponudbe večjih zavarovalnic in se v prvi polovici meseca septembra odločijo za zavarovalnico ter višino premije. Način sklenitve zavarovanja in plačila premije sta odvisna od izbrane zavarovalnice, običajno pa je, da se premija plača s priloţeno poloţnico. V primeru škodnega zahtevka dijaki ustrezen obrazec dobijo v šoli.

ZDRAVSTVENO VARSTVO

Dijaki 1. in 3. letnikov imajo obvezen zdravstveni pregled v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica. Nujno medicinsko pomoč nudi dijakom šolski dispanzer ZD Ivančna Gorica, sicer pa dijaki obiskujejo svoje izbrane zdravnike.

Na šoli je dijakom na razpolago zobozdravstvena ordinacija.

19

KNJIŢNICA

Knjiţnica je vzgojno-izobraţevalno središče šole in je povezana v mreţo COBISS, tako je omogočena medknjiţnična izposoja. Knjiţnični fond obsega preko 19.500 enot. Šola redno naroča čez 50 naslovov periodike. Knjiţnica izvaja biblio-pedagoške ure in knjiţnično-informacijska znanja v okviru OIV oziroma interesnih dejavnosti. Vsi dijaki in delavci šole so člani šolske knjiţnice. Vpisnine ni, uporabniki pa plačujejo zamudnino! V knjiţnici je 10 čitalniških mest, dijaki pa vedno lahko uporabljajo 4 računalniška delovna mesta in imajo stalen dostop do interneta. V knjiţnici dijaki lahko igrajo šah, na razpolago je 5 šahov. Knjiţnica je za dijake odprta vsak dan od 7.30 do 14.30.

UČBENIŠKI SKLAD

Posebna prednost naše šole je učbeniški sklad, kjer si dijaki lahko izposodijo vse potrebne učbenike. V mnoţici najrazličnejših učbenikov, ki jih danes ponuja knjiţni trg, ima učbeniški sklad tiste, ki jih pri pouku uporabljajo profesorji na naši šoli. Za uporabo knjig se plačuje obrabnina, ki znaša tretjino cene knjig. Prvošolci se včlanijo v sklad ob vpisu, nato pa se za vsako naslednje leto vpišejo ob koncu pouka, ko vrnejo učbenike končanega letnika. Učbenike dijaki dobijo zadnji teden avgusta oziroma prve dni septembra. Učbeniški sklad šola sproti dopolnjuje in izpopolnjuje. Trenutno je v učbeniškem skladu preko 5000 knjig, uporabnikov pa okoli 85% vseh naših dijakov. Maturanti in dijaki, ki imajo popravne izpite, lahko zadrţijo potrebne učbenike, dokler ne opravijo izpitov.

ŠOLSKI SKLAD

Na šoli skladno s 135. členom ZOFVI deluje šolski sklad. Sredstva šolskega sklada so namenjena nakupu nadstandardne opreme za zvišanje standarda pouka in financiranju fakultativnega pouka, dodatnega pouka in drugih dejavnosti, ki bogatijo ponudbo šole. Sodelovanje staršev v skladu je prostovoljno. Predlagan letni prispevek je razdeljen na dva obroka, ki ju starši plačujejo po poloţnici. Prvi obrok je namenjen financiranju fotokopiranja šolskega gradiva za vse dijake, nakupu formularjev, papirja oziroma šolskih zvezkov, zato šola pričakuje, da prvo poloţnico poravnajo starši vseh dijakov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so trije predstavniki šole, ki jih predlaga svet šole, dva predstavnika staršev, ki jih predlaga svet staršev, in predstavnik dijakov. Upravni odbor določa vsakoletno višino prispevka ter načrtuje in nadzira porabo sredstev šolskega sklada. Ob koncu šolskega leta pripravi pisno poročilo o delovanju, s katerim šola seznani vse starše.

20

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA

Svetovalna sluţba v šoli opravlja interdisciplinarno zasnovano strokovno delo in se vključuje v celovito reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj. Pomaga posameznikom ali skupini, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vsakdanjega ţivljenja in dela ter razvoja šole. Svetovalna delavka izvede vpis v šolo. Dijakom, ki niso izbrali izobraţevalnega programa skladno z interesi, sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi, svetuje pri preusmeritvah v druge programe. Posveča se dijakom z vzgojnimi, disciplinskimi in osebnostnimi teţavami ter sodeluje v postopkih izrekanja vzgojnih ukrepov. Pri učnih teţavah pomaga pri razvijanju učinkovitih strategij, metod in tehnik učenja. Zadolţena je za organizacijo in izvedbo informativnega dneva. Dijakom svetuje pri odločanju za izbirne maturitetne predmete. V zaključnih letnikih jih v okviru poklicne orientacije informira o moţnostih nadaljnjega izobraţevanja in jim na podlagi interesnih testov svetuje pri izbiri študijske poti ter pomaga pri prijavljanju za študij. Koordinira postopek uveljavljanja pravic dijakov do regresirane šolske prehrane, pri sklepanju pedagoških pogodb in izvajanju individualiziranih programov, ki dijakom omogočajo prilagajanje šolskih obveznosti.

DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI

Ko dijak zboli, se njegovo ţivljenje za krajši ali daljši čas spremeni, vendar to navadno ni ovira, da se ne bi šolal. Potrebno pa je prilagoditi šolske obveznosti. Odstopanja od določil šolskega reda se opredelijo s pedagoško pogodbo ali se na podlagi odločbe o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami izdela individualiziran program za delo z dijaki s posebnimi potrebami, v katerem se opredelijo oblike dela pri posameznih predmetih, izvajanje dodatne strokovne pomoči in načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri šolanju dijaka s posebnimi potrebami je zelo pomembno tesno sodelovanje staršev s šolo.

KAKO STARŠI LAHKO POMAGATE SVOJEMU OTROKU? - udeleţujte se roditeljskih sestankov in govorilnih ur, - pomagajte mu razvijati delovne in učne navade ter razporediti čas za učenje in zabavo, - poskrbite, da bo prihajal v šolo spočit in naspan, - spodbujajte ga k pozitivnim oblikam preţivljanja prostega časa, - bodite razumevajoči, če se bo otrok kdaj znašel v teţavah …

21

KAM PO POMOČ V TEŢAVAH? - k razredničarki, k razredniku, - k drugim profesoricam in profesorjem, - k šolski svetovalni delavki, - k ravnatelju.

POMEMBNI NASLOVI Centri za socialno delo v občinah stalnega bivališča (Njihove naslove boste našli v telefonskem imeniku.)

TOM Telefon otrok in mladostnikov (vsak dan od 12. do 20. ure) Tel.: 080 12 34 CENTER ZA POMOČ MLADIM Če te stiska stiska … Tel.: 438 22 10 MLADINSKO INFORMATIVNO SVETOVALNO SREDIŠČE SLOVENIJE Pokliči – povej – poslušam … Tel.: 510 16 75 SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Pomagamo otrokom, mladostnikom, staršem … Tel.: 583 75 00 MLADINSKI INFORMACIJSKI CENTER

SOS Za ţrtve nasilja Tel.: 080 11 55 STIGMA Informacije o drogah in aidsu Tel.: 425 62 22 KRIZNI CENTER Mladi lahko ostanejo v centru do 21 dni. Tel.: 436 92 47

Psihološka, pravna in zdravstvena svetovalnica … Tel.: 426 22 86

22

UČIMO SE UČITI

Metode učenja so utrjeni postopki ali ravnanja pri učenju, ki omogočajo uspešnejše učenje. V nadaljevanju je navedenih nekaj navodil za učenje.

1. Med učenjem bodi dejaven. 2. Podčrtaj samo pomembne misli in pojme. 3. Potrudi se, da zares vse razumeš. 4. Preden preideš na novo poglavje, najprej vsaj pribliţno spoznaj vsebino. 5. Med učenjem obnavljaj gradivo. 6. Delaj si zapiske. 7. Ob koncu učenja večjih enot izdelaj povzetek. 8. Kratko in laţje gradivo se uči po celostni metodi, dolgo in teţje pa po delni. 9. Učenje naj traja od 30 do 50 minut, potem naj sledi odmor. 10. Uči se po učnem načrtu. 11. Ponavljaj naučeno snov. 12. O učnem gradivu se pogovarjaj s sošolci in drugimi ljudmi. 13. Uči se vsak dan na istem mestu in ob istem času. 14. Med učenjem beri tiho in hitro. 15. Pri učenju »nesmiselnega« gradiva si pomagaj z asociacijami.

(Povzeto po učbeniku za psihologijo.)

23

VPRAŠALNIK O UČENJU Če želiš spremeniti metode svojega učenja, je pomembno, da poznaš svoje sedanje načine učenja. Zato odgovori na naslednja vprašanja. Preberi vprašanja in odgovori z DA ali NE. 1. Se učiš vsak dan sproti? 2. Se učiš vedno na istem mestu? 3. Se učiš vedno ob istem času? 4. Med učenjem misliš na to, kar bereš? 5. Med učenjem bereš tiho? 6. Če česa ne razumeš, poiščeš pojasnilo v ustreznih priročnikih, slovarjih? 7. Snov, ki se jo učiš, poskušaš povezati s tem, kar ţe znaš oziroma s snovjo drugih predmetov? 8. Si ob branju učne snovi zastavljaš različna vprašanja? 9. Z različnimi barvami podčrtavaš ključne besede in pomembnejše misli in pojme? 10. Ob učenju snovi poskušaš najti lastne primere? 11. Razmišljaš, kako bi znanje uporabil/-a v praksi? 12. Preden preideš na novo poglavje, ga preletiš in prebereš povzetek? 13. Med učenjem obnavljaš bistvo prebranega? 14. Si med učenjem izpisuješ bistvo? 15. Izdeluješ miselne vzorce, povzetke? 16. Se učiš tik pred preizkusom znanja več ur skupaj? 17. Se učiš v krajših časovnih intervalih z odmori do 10 minut? 18. Se kratko in laţje gradivo učiš po celostni metodi? 19. Dolgo in zahtevno gradivo razdeliš na manjše enote in se ga učiš po delih? 20. Ponavljaš samostojno (brez zvezka ali knjige) in z lastnimi besedami? 21. O snovi razmišljaš tudi zunaj šole, v različnih ţivljenjskih situacijah? 22. Vsako snov ponavljaš sprva pogosteje, da jo utrdiš, nato pa le še občasno? 23. Se o snovi se pogovarjaš s sošolci, prijatelji? 24. Se učiš po učnem načrtu, ki ga izdelaš sam/-a? Preštej negativne odgovore. Čim večkrat si odgovoril z NE, bolj moraš premisliti, kako z boljšimi metodami izboljšati svoj učni uspeh. Preberi si napotke za uspešno učenje.

24

KAZALO NAGOVOR RAVNATELJA ...................................................................................................................................... 2 NASLOV IN OSNOVNI PODATKI, KONTAKTI .................................................................................................... 3 ORGANI ZAVODA .................................................................................................................................................... 4 SEZNAM DELAVCEV V ŠOLSKEM LETU 2010/11 .............................................................................................. 5 URADNE URE ............................................................................................................................................................ 7 ŠOLSKI RED .............................................................................................................................................................. 9 OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE V GIMNAZIJI ..................................................................................................... 11 INTERESNE DEJAVNOSTI V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU .................................... 11

Na naši šoli v okviru OIV in IND dijaki sodelujejo pri naslednjih dejavnostih: ................................................... 12 Dejavnosti, v katere se dijaki vključujejo prostovoljno, pa so: .............................................................................. 12

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA ...................................................................................................... 13 DOBRO JE VEDETI ............................................................................................................................................. 13 PISNO OCENJEVANJE ........................................................................................................................................ 14 KAJ PA, ČE NE GRE, ČE JE KONČNA OCENA NEGATIVNA? ..................................................................... 14

RODITELJSKI SESTANKI ..................................................................................................................................... 15 GOVORILNE URE ZA STARŠE ............................................................................................................................. 15 GOVORILNE URE ZA DIJAKE .............................................................................................................................. 15 DIJAŠKA SKUPNOST ............................................................................................................................................. 15 PRILAGAJANJE ŠOLSKIH OBVEZNOSTI - STATUSI ....................................................................................... 16 JURČIČEVE NAGRADE IN PRIZNANJA ............................................................................................................. 17 ŠOLSKA PREHRANA ............................................................................................................................................. 18 ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE .............................................................................................................. 18 ZDRAVSTVENO VARSTVO .................................................................................................................................. 18 KNJIŢNICA .............................................................................................................................................................. 19 UČBENIŠKI SKLAD ................................................................................................................................................ 19 ŠOLSKI SKLAD ...................................................................................................................................................... 19 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŢBA ....................................................................................................................... 20

DIJAKI S POSEBNIMI POTREBAMI ................................................................................................................. 20 KAKO STARŠI LAHKO POMAGATE SVOJEMU OTROKU? ......................................................................... 20

KAM PO POMOČ V TEŢAVAH? ........................................................................................................................... 21 POMEMBNI NASLOVI ........................................................................................................................................... 21 UČIMO SE UČITI ..................................................................................................................................................... 22 VPRAŠALNIK O UČENJU ...................................................................................................................................... 23 KAZALO ................................................................................................................................................................... 24