DRAGE DIJAKINJE IN DIJAKI, SPOŠTOVANI STARŠI! · Marta Rakovec, dipl. ekon. KNJIGOVODJA Damijana Gabri ... elektro in strojna šola Kranj, ki je imela dve enoti:

Tehniški šolski center Kranj

1

DRAGE DIJAKINJE IN DIJAKI, SPOŠTOVANI STARŠI! Novo šolsko leto, nov začetek, nove poti in izzivi. Vsak začetek je težak, poln novosti. V pomoč smo vam pripravili publikacijo. V njej boste našli ključne informacije o delu in življenju šole. Publikacija vam bo pomagala, da bo sodelovanje Vas in vaših staršev z delavci šole čim hitrejše in enostavnejše. Šola si prizadeva za odprt in iskren dialog z Vami in vašimi starši, saj je tako vsem olajšano delo v šolskem izobraževalnem procesu. Za vas, dragi dijaki, se pričenja nova pot znanja, odkritij, inovacij, življenja. Prepustite se temu toku, saj si boste tako pridobili učne in delovne navade, ki vam bodo v življenju v pomoč in hkrati drag spomin na preživete šolske dni. Umetnost učenja je umetnost pomagati odkritjem. Pri svojem delu v šoli in vašem življenju ne odlašajte, učite se, berite in vztrajajte pri svojih idejah ter pojdite uspehu naproti, saj ste gibalo nadaljnjega razvoja. Kot pravi Marlo Morgan v knjigi Sporočilo iz večnosti: ˝ Modrost ni vedenje. Vedenje je znanje, ki ga je moč pridobiti iz mnogih virov: knjig, šol, občil, izkustev. Meri se z inteligenčnim količnikom. Človek je lahko izjemno inteligenten, čeprav nima niti grama modrosti. Modrost je uporaba vedenja, je namerna, izbirna odločitev za neko delovanje ali nedelovanje, upoštevaje blagor vseh vpletenih."

Andreja Pogačnik, prof. v.d. direktorica TŠC


2

Dijakinja, dijak, pozdravljen v našem centru! Poletje jemlje slovo, lenobni počitniški dnevi so mimo, na vrata trka jesen in z njo ŠOLA. Vendar tokrat nova – srednja. Verjetno te nekoliko žgečka po trebuhu, poraja se ti kup vprašanj, npr. kdo te bo poučeval, kakšne so učilnice, kako ti bo šlo, ... Vendar brez skrbi. Ravno zato, da bi se laže znašel v novem centru in si odgovoril na porajajoča vprašanja, smo pripravili predstavitveno zgoščenko, ki jo prebiraš. Gre za obsežno stvar, vendar brez bojazni: nekatera poglavja boš preskočil, nekatera preletel, nekatera pa je priporočljivo resno preštudirati, zlasti organizacijo dela v šoli, šolska pravila ocenjevanja, šolski koledar, interesne dejavnosti. Zakaj?

Če boš seznanjen z organizacijo dela v šoli, bo tudi tvoja osebna organizacija uspešnejša. Če boš preštudiral pravila pri ocenjevanju, ti bodo bolj jasna merila ocenjevanja, oblike in načini ter minimalni standardi, ki jih moraš doseči za pozitivno oceno. S pomočjo šolskega koledarja si boš svoje delo enakomerno porazdelil in ne boš imel težav z učenjem tik pred zdajci ter negativnimi ocenami.

Odločitve so v tvojih rokah, če pa boš upošteval nekaj preizkušenih nasvetov, bo tvoje šolanje manj stresno. Torej, nekaj namigov:

NE IZOSTAJAJ NEOPRAVIČENO OD POUKA, kajti tovrstno početje vedno vodi k slabšemu učnemu uspehu. DEJAVNO SODELUJ PRI POUKU, kajti potem boš prej usvojil novo snov in boš imel več prostega časa. MOREBITNA NESOGLASJA S PROFESORJI REŠUJ TAKOJ in na kultiviran način. UDELEŽUJ IN SODELUJ PRI ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTIH, kajti na ta način boš ustvarjalno preživljal svoj prosti čas in stkal vezi s sošolci in ostalimi dijaki centra.

Verjamem in upam si trditi, da če boš deloval v skladu s temi namigi, bo naš center kraj, kamor boš hodil z veseljem. Uspešen in samozavesten korak v novo šolsko leto!

Maja Jošt, prof. urednica publikacije


3

PODATKI O ŠOLI

TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ

SPLETNI NASLOV http://www.tsckr.si/

SEDEŽ ŠOLE Kidričeva cesta 55, 4000 KRANJ

ORGANIZACIJSKE ENOTE Strokovna in poklicna šola

Strokovna gimnazija Višja strokovna šola

V. D. DIREKTORICA ZAVODA Andreja Pogačnik, prof.

RAVNATELJ STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE Mirko Meglič, dipl. inž.

RAVNATELJICA STROKOVNE GIMNAZIJE Vlasta Jemec, prof.

RAVNATELJICA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE mag. Branka Jarc Kovačič

VODJA IZOBRAŽEVANJA OB DELU Beti Vučko, univ. dipl. inž.

ORGANIZATOR PRAKTIČNEGA POUKA SiPŠ Aleš Bregar, inž.

ORGANIZATOR DELOVNE PRAKSE SiPŠ Miloš Frelih, dipl. inž.

SVETOVALNI DELAVKI Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih.

Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc.

KNJIŽNIČARKI Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof. slov.

Milena Ilić

POSLOVNI SEKRETAR Branka Zadnikar

POSLOVNI SEKRETAR Martina Meglič

ADMINISTRATOR Mojca Miklavčič

RAČUNOVODKINJA Dragica Zugwitz, dipl. upr. org.

RAČUNOVODKINJA Marta Rakovec, dipl. ekon.

KNJIGOVODJA Damijana Gabrič

TELEFONSKE ŠTEVILKE

TAJNIŠTVO ++386 (0)4 280 40 00 fax: ++386 (0)4 280 40 35

DIREKTORICA ++386 (0)4 280 40 21

RAVNATELJ SiPŠ ++386 (0)4 280 40 23

RAVNATELJICA SG ++386 (0)4 280 40 22

SVETOVALNA SLUŽBA ++386 (0)4 280 40 32 ++386 (0)4 280 40 46

IZOBRAŽEVANJE OB DELU ++386 (0)4 280 40 27

ZBORNICA SŠ ++386 (0)4 280 40 26

KNJIŽNICA ++386 (0)4 280 40 38

URADNE URE

TAJNIŠTVO

vsak dan od 12.30 do 13.30 ure

RAČUNOVODSTVO vsak dan od 12.30 do 13.30 ure

KNJIŽNICA

ponedeljek, sreda in petek – dopoldan torek in četrtek – dopoldan in popoldan

IZOBRAŽEVANJE OB DELU torek, sreda in petek - dopoldan ponedeljek in četrtek - popoldan


4

KAZALO

PODATKI O ŠOLI ........................................................................................... 3 KAZALO ............................................................................................................. 4 ORGANI ZAVODA............................................................................................ 5 ZGODOVINA ŠOLE.......................................................................................... 6 PREDSTAVITEV TŠC KRANJ ...................................................................... 7 MATERIALNI POGOJI ŠOLE ........................................................................ 9 DEJAVNOSTI ŠOLE ....................................................................................... 10 ŠOLA IN STARŠI ............................................................................................ 12 ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2008/2009 ....................................... 13 STROKOVNI DELAVCI ZAVODA .............................................................. 15 ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI ................................................................... 17 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA .............................................................. 19 ŠOLSKA KNJIŽNICA ..................................................................................... 20 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ................................................................... 22 ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU . 23 SPLOŠNA MATURA ....................................................................................... 24 POKLICNA MATURA .................................................................................... 27 STROKOVNA GIMNAZIJA .......................................................................... 30 STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ........................................................... 34 ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA (VELJAJO ZA SIPŠ) ..................... 46 ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 .................................. 50 OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE .................................................................... 53 INTERESNE DEJAVNOSTI........................................................................... 55 PROSTA IZBIRA DIJAKOV .......................................................................... 59 DIJAŠKA SKUPNOST .................................................................................... 61 UTRIP ŠOLE .................................................................................................... 62

Publikacija TŠC Kranj za šolsko leto 08/09 UREDNIŠTVO Urednica: Maja Jošt, prof. Avtorji besedil: Andreja Pogačnik, prof. Mirko Meglič, dipl. inž. Vlasta Jemec, prof. Lijana Medič Jermančič, dipl. psih. Beti Vučko, univ. dipl. inž. Simona Rozman, prof. Tanja Pečenko, prof., Romana Debeljak, prof. Špela Tomažič, prof. Maja Jošt, prof. TEHNIČNA PRIPRAVA Računalniški prelom: Jože Drenovec, univ. dipl. org. Lektoriranje: Maja Jošt, prof. Fotografije: Vera Brezar, labor. Oblikovanje naslovnice: David Kladnik

ORGANI ZAVODA

DIREKTOR SVET ZAVODA

STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA

STROKOVNA GIMNAZIJA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SKUPNE SLUŽBE

RAVNATELJ RAVNATELJ RAVNATELJ

PREDAVATELJSKI ZBOR UČITELJSKI ZBOR

POMOČNIK RAVNATELJA

UČITELJSKI ZBOR

ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA

ODRASLIH

TAJNIŠTVO RAČUNOVODSTVO SVETOVALNA SLUŽBA KNJIŽNICA VZDRŽEVALEC UČNE TEHNOLOGIJE

HIŠNIKI


6

ZGODOVINA ŠOLE TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ JE ŠOLA Z DOLGOLETNO TRADICIJO. V Kranju je Ministrstvo za industrijo Slovenije v letu 1946 ustanovilo Strojno tovarno, ki se je že marca 1946 preimenovala v ISKRO. Ob tovarni je bila leta 1951 zgrajena šola za 300 učencev. Potrebe po strokovnih kadrih so iz leta v leto naraščale. Novo prelomnico v zgodovini šole je pomenila uvedba usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82. V tem obdobju se je za potrebe elektrotehnike in strojništva izobraževalo že 950 učencev. Prostorska stiska se je kazala pri izvajanju teoretičnega in praktičnega pouka. Odločitev za gradnjo in financiranje nove šole je prevzela občina Kranj in njeno gospodarstvo. Z vselitvijo v nove prostore, leta 1985, je postajala šola vse bolj moderno opremljen izobraževalni center s sodobno učno tehnologijo, ki je med drugim tudi plod sodelovanja z Iskrinimi, predvsem kranjskimi tovarnami. Šolsko leto 1991/92 pomeni konec usmerjenega izobraževanja. Šola je z odločbo Ministrstva za šolstvo in šport postala javni zavod z imenom Srednja elektro in strojna šola Kranj, ki je imela dve enoti: • Strokovno gimnazijo, • Poklicno ter strokovno šolo, ki je

izvajala programe srednjega strokovnega izobraževanja s področja elektrotehnike, informatike in strojništva.

Januarja 2005 je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Tehniški šolski center Kranj, ki je s šolskim letom 2005/2006 imel naslednje organizacijske enote: • Strokovno in poklicno šolo, • Strokovno gimnazijo in • Višjo strokovno šolo.

Stara šola, zgrajena l. 1951, imenovana industrijska šola ISKRA.

Povojna generacija učencev pri praktičnem pouku.

Glavni vhod v šolo.


7

PREDSTAVITEV TŠC KRANJ KJE SMO? V predmestju Kranja, na Zlatem polju. KAJ VSE JE POD STREHO? TŠC Kranj ima tri organizacijske enote:

• Strokovno in poklicno šolo • Strokovno gimnazijo • Višjo strokovno šolo.

OD KDAJ SMO? Srečali smo se že z Abrahamom, vendar bivamo v veliki, svetli, sodobni šoli, v kateri bomo verjetno še dolgo uživali. KAJ PA SOSEDJE? Sama znana imena: Fakulteta za organizacijske vede, Osnovna šola Franceta Prešerna, Dijaški in študentski dom, Ekonomska gimnazija.

TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ

Strokovna in poklicna šola

Strokovna gimnazija

Srednje tehniško

izobraževanje

Poklicno- tehniško

izobraževanje

Poklicni

tečaj

Tehniška gimnazija

Maturitetni

tečaj

Srednje poklicno

izobraževanje

Višja strokovna šola

Mehatronika

Informatika

Prenovljen, sodoben laboratorij za mehatroniko.


8

IN NOTRANJOST? 32 prostornih, specializiranih učilnic in 16 delavnic za praktični pouk, sodoben izobraževalni računalniški center, velika multimedijska predavalnica, velika kuhinja, športna dvorana Zlato polje v Kranju z rokometnim igriščem, z dvema igriščema za košarko in z enim za odbojko, z veliko plezalno steno, s prostori za tenis, atletiko, fitnes,… KAJ POČNEMO POLEG REDNE DEJAVNOSTI? Zanimiv program v šoli Biologija z ekologijo, zdravstvena vzgoja s tečajem prve pomoči, vzgoja za družino, mir in nenasilje, spoznavanje družbene ureditve, kulturne, športne in strokovne ekskurzije. Interesne dejavnosti v šoli Elektro krožek, video krožek, računalništvo in informatika, cestnoprometni predpisi, angleški jezik, nemški jezik, matematika, fizika, košarka, odbojka, fitnes, namizni tenis, prosto plezanje, popotniški krožek. Interesne dejavnosti izven šole Obiskovanje glasbene, likovne, jezikovne šole; sodelovanje v raznih društvih, redno treniranje v klubih (košarka, atletika, vaterpolo);redno sodelovanje v humanitarnih ustanovah. Tekmovanja, ki se jih udeležujejo najboljši Srednješolska tekmovanja iz fizike, matematike, elektrotehnike, strojništva, slovenskega jezika, tujih jezikov, računalništva, športna tekmovanja v

različnih disciplinah, tekmovanja mladih raziskovalcev. Raziskovalna dejavnost Že vrsto let se na tekmovanjih uvrščamo na najvišja mesta. Vsako leto imamo bogato bero raziskovalnih projektov s področja elektrotehnike, strojništva, računalništva, slovenskega jezika. UGODNOSTI, KI JIH JE DOBRO POZNATI Kuhinja z organizirano malico in jedmi po izbiri, izposoja učbenikov v šoli, možnost pridobitve statusa raziskovalca, športnika ali kulturnika - glasbenika, kar dijaku olajša delo v šoli in izven nje.

IZOBRAŽEVANJE OB DELU Šola organizira izobraževanje za odrasle. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki rednega šolanja niso zaključili. Možne so tudi prekvalifikacije za kandidate, ki so že končali poklicno šolo.

Naša šola uspešno sodeluje z različnimi podjetji.

Otvoritev regijskega tekmovanja v konstruiranju in vožnji z mobilnimi roboti za osnovnošolce – LEGOBUM.

Stalno strokovno izobraževanje delavcev šole poteka tako na šoli kot izven nje.


9

MATERIALNI POGOJI ŠOLE

TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER Šolski objekt ima tri nadstropja. V kleti je zaklonišče in vhod v športno dvorano Zlato polje. V pritličju šole se nahajajo učilnice za izvajanje praktičnega pouka in laboratorijskih vaj. V osrednjem delu je multimedijska predavalnica ter večnamenski prostor s kuhinjo in jedilnico. V pritličju najdemo upravne

prostore Višje strokovne šole in strokovnih služb. V 1. nadstropju šole se nahajajo splošne učilnice, upravni prostori Strokovne in poklicne šole, Strokovne gimnazije ter izobraževanja odraslih. Tu najdemo tudi šolsko knjižnico in intronet stičišče. Pouk športne vzgoje poteka v športni dvorani Zlato polje in na šolskih igriščih.

ŠPORTNA DVORANA ZLATO POLJE Športna dvorana Zlato polje se nahaja ob Tehniškem šolskem centru v Kranju. Z njim je povezana s podzemnim hodnikom. Objekt ima dve nadstropji. V pritličju je telovadna dvorana, namenjena raznim prireditvam, pouku športne vzgoje ter športnim dejavnostim in sodobna plezalna stena. V drugem nadstropju je glavni vhod v športno dvorano z galerijo ter dvema enotama za aerobiko in fitnes. V tretjem nadstropju se nahajajo pisarne in tehnični prostori.

Predavalnica.

Sodobne računalniške učilnice.

Športna dvorana Zlato polje.

Laboratorij za mehatroniko.


10

DEJAVNOSTI ŠOLE

Tehniški šolski center deluje že več kot 60 let. V teh letih so se dijaki in učitelji udejstvovali na različnih področjih, prav tako pa tudi v šolskem letu 2007/08. Udeležili so se različnih projektov, se izkazali na šolskih ter državnih tekmovanjih in za svoje dosežke prejeli precej priznanj. Na šoli so potekale razne dejavnosti in projekti: ° Šolski časopis Iskrica

Na šoli že leta izdajamo šolski časopis, ki pa je od letošnjega leta objavljen tudi na spletni strani Tehniškega šolskega centra. Dijaki v časopisu pod mentorstvom profesorice objavljajo članke o aktualnih dogodkih na šoli, informacije o ekskurzijah, pohodih ter zabavni problematiki. ° Mednarodna odprava MEPI –

Mladi na noge MEPI je eden izmed šestih največjih svetovnih mladinskih programov, ki mlade poleg rednega dela v šoli vzpodbuja tudi k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. Koncept programa temelji na osebnem izzivu in mladim predstavlja uravnotežen, netekmovalen program, ki vključuje 4 področja delovanja: prostovoljno delo, veščine, rekreativni šport in odpravo. Letošnja odprava je potekala v okviru projekta Sprejemanje različnosti je bogastvo, v kateri je sodelovalo 9 dijakov in mentorici TŠC Kranj.

Pridružili so se jim 4 dijaki (2 dijaka in 2 dijakinji) iz dveh ameriških šol – Menwith Hill High School in Alconbury High School. Mladi so v dneh od 18. aprila do 27. aprila 2008 načrtovali in prehodili krožno pot na področju angleškega nacionalnega parka Lake District. ° Prireditev ob kulturnem dnevu

Ob kulturnem prazniku, 8. februarja, so si vsi dijaki vzeli 15 minut časa ter med poukom izvedli tiho branje. Vsak od njih je izbral svojo knjigo, ki jo je prebiral. Prav tako v okviru kulturnega praznika

se je v dvorani Zlato polje odvila prireditev za dijake in profesorje Strokovne in poklicne šole in Strokovne gimnazije. Letošnja prireditev je imela naslov Prešeren je kul, v knjižnici pa je bila na ogled razstava likovnih del dijakov Strokovne gimnazije, ki so prav tako ustvarjali na temo Prešeren je kul. ° Fotografske razstave

Dijaki pod vodstvom mentorjev v knjižnici prirejajo razne fotografske razstave ter se tudi udeležujejo fotografskih natečajev. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Na Tehniškem šolskem centru je izredno razvita raziskovalna dejavnost. Šola že več let zapored organizira regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki poteka konec aprila ali v prvi polovici maja. ° Regijsko srečanje mladih

raziskovalcev srednjih in osnovnih šol

31. marca je na naši šoli potekalo 17. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih šol ter 8. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol. Osnovnošolci so predstavili raziskovalne naloge s področij biologije, ekologije z varstvom okolja, ekonomije, etnologije, geografije,

Predavanje za dijake o varčni rabi energije.

Princ Andrew – vojvoda Yorški je na SŠ v Domžalah podelil zlata priznanja dijakom, ki so bili vključeni v program MEPI. Med njimi so bili tudi dijaki naše šole.


11

kemije, fizike in astronomije, slovenskega jezika in književnosti, sociologije ter zgodovine in umetnostne zgodovine. Srednješolci pa so predstavili raziskovalne naloge, ne le z družboslovnih temveč tudi z naravoslovnih in tehničnih področij. Naši dijaki so na regijskem srečanju dosegli 4 uvrstitve na prva tri mesta. ° Srečanje mladih raziskovalcev

Slovenije Letos je potekalo že 41. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, naši dijaki so predstavili raziskovalne naloge ter dosegli dve srebrni in dve bronasti priznanji. TEKMOVANJA Tehniški šolski center Kranj se je v šolskem letu 2007/2008 poleg tekmovanj, ki jih je organizirala šola, udeleževal še drugih velikih tekmovanj s splošnih in strokovnih področij. ° Fizika

Regijskega tekmovanja iz fizike se je udeležilo 9 dijakov Strokovne in poklicne šole ter 22 dijakov Strokovne gimnazije, tekmovali pa so v treh skupinah: področje mehanike, področji toplote in elektrike ter celotna srednješolska fizika. Bronasto priznanje so osvojili 3 dijaki, 2 dijaka srebrno priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje prav tako 2 dijaka. ° Slovenščina

V začetku leta je na šoli potekalo Cankarjevo priznanje z naslovom Drug svet in svet drugega. Regijskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje se

je udeležilo precej dijakov, 1 dijak pa se je uvrstil na državno tekmovanje.

° Matematika

Na šolskem tekmovanju Matematični kenguru je sodelovalo 52 dijakov Tehniške gimnazije, od tega jih je 16 osvojilo bronasto priznanje, med dijaki Strokovne in poklicne šole pa je 35 dijakov doseglo bronasto priznanje, 36 pa se jih je uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 2. aprila v Radovljici, naši dijaki pa so se odlično odrezali. Na državnem tekmovanju iz matematike 19. aprila so štirje dijaki Strokovne in poklicne šole prejeli zlata priznanja. ° Tuji jeziki Naši dijaki se prav tako udeležujejo regijskih ter državnih tekmovanj iz angleškega in nemškega jezika.

° Legobum

V aprilu smo na Tehniškem šolskem centru Kranj skupaj z učenci, učitelji in mentorji izvedli drugo regijsko tekmovanje v konstruiranju, gradnji in vožnji mobilnih robotov - LEGOBUM 2008. Naloga tekmovalcev je, da zgradijo LEGO robota po lastni zamisli, ga opremijo s svetlobnim senzorjem, napišejo program za robota, tako da robot avtonomno prevozi progo, označeno s črno črto na beli podlagi. Zmaga ekipa tekmovalcev, katere robot prevozi progo v najkrajšem času. ° Šport

Ena izmed odlik dijakov in dijakinj Tehniškega šolskega centra Kranj je tudi šport, kjer naši dijaki posegajo tudi

po prvih mestih v različnih športnih zvrsteh. NAGRADE DIJAKOM

Dijake, ki so uspešno zastopali šolo na različnih področjih in najboljše dijake po učnem uspehu, vsako leto nagradimo s knjižnimi nagradami, v mesecu septembru pa najboljši razred na šoli popeljemo na enodnevni izlet.

Prireditev » Promocija poklicnega in strokovnega izobraževanja«, ki je potekala na šoli, je bila namenjena učencem 7., 8. in 9. razreda, njihovim staršem in svetovalnim delavkam in delavcem na OŠ. Na prireditvi so sodelovali tudi OZ Kranj, GZS, predstavniki CPI in MŠŠ.

Organizirali smo regijsko tekmovanje v konstruiranju in vožnji z mobilnimi roboti – LEGOBUM.

Predstavitev izdelkov dijakov poklicnega izobraževanja.

V okviru projekta Pomladni dan v Evropi je dijak Miha Benedik za svoje fotografije prejel prvo in tretjo nagrado na fotografskem natečaju z naslovom Medkulturni dialog.


12

ŠOLA IN STARŠI

Na informativnem dnevu se bodoči dijaki in njihovi starši najbolje seznanijo s šolo, tako z načinom dela kot s prostori.

PRAVILA Na začetku šolskega leta ravnatelja Strokovne gimnazije, Strokovne in poklicne šole ter razredniki seznanijo starše z značilnostmi izobraževalnega programa, šolskimi pravili in organizacijo dela šole. RODITELJSKI SESTANKI Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih; prvi je praviloma ob začetku šolskega leta, naslednji pa ob koncu ocenjevalnega obdobja. GOVORILNE URE Učitelji sodelujejo s starši na govorilnih urah. Razpored govorilnih ur dobijo dijaki, objavljen je na spletnih straneh šole in oglasni deski šole. OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI DIJAKA Razrednik na prvem roditeljskem sestanku obvesti starše o načinih medsebojnega obveščanja o odsotnosti dijaka od pouka. Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka dijaka od pouka, o izostanku obvestiti razrednika. Če razrednik v tem roku ni obveščen o vzrokih dijakove odsotnosti, vzpostavi stik s starši. Starši morajo dijaka pisno opravičiti najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu v šolo. PREDČASNI ODHODI OZ. ZAMUJANJE Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red avtobusov oz. vlakov) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. RAZGOVOR PRED IZREKANJEM VZGOJNIH UKREPOV Starše pred izrekom višjih vzgojnih ukrepov povabimo, da prisostvujejo razgovoru z dijakom, ki ima pravico do zagovora. V kolikor se starši tudi drugemu vabilu ne odzovejo, dijaku pri zagovoru pomaga strokovni delavec, ki ga dijak izbere sam. Če je dijaku izrečen alternativni vzgojni ukrep, razrednik o tem obvesti starše.

PREDAVANJA ZA STARŠE Na šoli bomo tako kot prejšnja leta gostili ugledne predavatelje, strokovnjake s področja vzgoje, odraščanja in duševnega zdravja sploh. ŠTUDIJSKI KROŽEK ZA STARŠE Lani ustanovljeni študijski krožek »mala šola za velike starše« bo v šolskem letu 2008/09 nadaljeval s svojim delom. Glavne teme bodo tako kot doslej starševstvo, vzgoja mladostnika, odnosi v družini in pomen teh vsebin za dijakov učni uspeh. Krožek je tudi odlična priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj med starši. SVET STARŠEV POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE TER SVET STARŠEV STROKOVNE GIMNAZIJE Vsak oddelek izvoli predstavnika staršev v Svet staršev, kjer starši rešujejo problematiko vzgojno-izobraževalnega procesa . Svet staršev Strokovne gimnazije izvoli enega predstavnika, svet staršev Strokovne in poklicne šole pa dva predstavnika v Svet zavoda.

Na promociji srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki je namenjen osnovnošolcem, predstavimo posamezne poklice, za katere izobražujemo.


13

ODDELKI IN RAZREDNIKI V LETU 2008/2009

STROKOVNA GIMNAZIJA ZAP. ŠT. RAZRED PROGRAM IN POKLIC ŠTEVILO

DIJAKOV RAZREDNIK

1. 1. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA 28 Andreja Bešter, prof.

2. 1. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA 28 Simona Rozman, prof.

2 ODDELKA 1. LETNIKA SKUPAJ 56 DIJAKOV

3. 2. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA 32 Ivanka Toman, prof.

4. 2. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA 26 Dragica Debeljak, prof. 2 ODDELKA 2. LETNIKA SKUPAJ 58 DIJAKOV

5. 3. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA 32 Goran Vujović, prof.

6. 3. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA 26 Tatjana Zupan, prof.

7. 3. GC TEHNIŠKA GIMNAZIJA 22 Zdenka Varl, prof.

3 ODDELKI 3. LETNIKA SKUPAJ 80 DIJAKOV

8. 4. GA TEHNIŠKA GIMNAZIJA 29 Jolanda Škofic Zakotnik, prof.

9. 4. GB TEHNIŠKA GIMNAZIJA 32 Janez Zupanec, prof.


10. 5. GA MATURITETNI TEČAJ 36 Vlasta Jemec, prof.

11. 5. GB MATURITETNI TEČAJ 36 Marko Arnež, prof.


10 ODDELKOV SKUPAJ 237 DIJAKOV

Razvojni tim, zadolžen za posodobitev gimnazijskih programov.


14

STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ZAP. ŠT. RAZRED PROGRAM IN POKLIC RAZREDNIK

1. 1. EA ELEKTROTEHNIK Branka Balantič, univ.dipl.org.

2. 1. RA TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Marija Šubic, prof.

3. 1. RB TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Melita Gros, prof.

4. 1. RC TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Robert Bertoncelj, univ.dipl.inž.

5. 1. MA TEHNIK MEHATRONIKE Jurij Stavrov, prof.

6. 1. EE ELEKTRIKAR Tilka Sever, prof.

7. 1. RE RAČUNALNIKAR Sašo Bizant, univ.dipl.org.

8. 1. ME MEHATRONIK OPERATER Jože Trdina, inž.

9. 2. EAk ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK Špela Tomažič, prof.

10. 2. RA ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Marija Rogelj, prof.

11. 2. RB ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Irena Jerala, prof.

12. 2. RC ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Branko Pavlič, dipl.inž.

13. 2. MA TEHNIK MEHATRONIKE Mihael Žerovnik, inž.

14. 2. EE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ENERGETIK Maja Jocif, prof.

15. 2. RE RAČUNALNIKAR Andrej Arh, dipl.inž.

16. 2. ME MEHATRONIK OPERATER Polonca Hafner Ferlan, prof.

17. 3. EAk ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK Mojca Krmelj, prof.

18. 3. RA ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Mateja Markun, prof.

19. 3. RB ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Aleš Hvasti, univ.dipl.inž.

20. 3. MA TEHNIK MEHATRONIKE Maja Jošt, prof.

21. 3. EE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK Branko Franc Potočnik, univ.dipl.inž.

22. 3. EF ELEKTRIKAR ENERGETIK Damjan Poljanec, dipl.inž.

23. 3. RE RAČUNALNIKAR Katjuša Lapajne, prof.

24. 3. ME MEHATRONIK OPERATER Maja Arh. prof.

25. 4. EA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK Marko Kralj, prof.

26. 4. EBk ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK, ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Branko Lojk, prof.

27. 4. RA ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Nastja Beznik, univ.dipl.org.

28. 4. RB ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Srečko Uranič, univ.dipl.org.

29. 4. EI PTI – ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK – PTI Marko Marčan, univ.dipl.inž.

30. 4. EJ PTI – ELEKTROTEHNIK ENERGETIK – PTI Polona Tabar, prof.

31. 5. EIk PTI – ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ENERGETIK Milena Ilič, d.j. tehnik

32. 5. PT POKLICNI TEČAJ – ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA Borut Pogačnik, univ.dipl.inž.


15

STROKOVNI DELAVCI ZAVODA

Zap. št. Priimek Ime Izobrazba

1. AMBROŽ BIZJAK Anja gimnazijski maturant 2. ARH Maja prof. matematike 3. ARH Andrej dipl. inž. elektrotehnike 4. ARNEŽ Marko prof. filozofije 5. BALANTIČ Branka univ. dipl. organizator dela 6. BERTONCELJ Robert univ. dipl. inž. elektrotehnike 7. BEŠTER Andreja prof. angleškega jezika in nemškega jezika 8. BEŠTER Jožef elektrotehnik elektronik 9. BEZNIK Nastja univ. dipl. organizator dela 10. BIZANT Sašo univ. dipl. organizator dela 11. BRAJDIČ Ivan prof. športne vzgoje 12. BREGAR Aleš inž. elektrotehnike 13. BREZAR Vera gimnazijski maturant 14. CANJUGA Tomislav univ. dipl. inž. elektrotehnike 15. DEBELJAK Dragica prof. slovenskega in nemškega jezika 16. DEBELJAK Romana univ. dipl. pedagog, prof. slovenskega jezika 17. DRENOVEC Jože univ. dipl. organizator 18. ENGELMAN Bojan univ. dipl. inž. elektrotehnike 19. FRELIH Miloš dipl. inž. strojništva 20. GAZVODA Nataša prof. matematike in fizike 21. GRACELJ Andrej elektrotehnik elektronik 22. GREGORC Klemen dipl. inž. elektrotehnike 23. GROS Melita prof. matematike in fizike 24. HAFNER FERLAN Polonca prof. filozofije in umetnostne zgodovine 25. HVASTI Aleš univ. dipl. inž. elektrotehnike 26. ILIĆ Milena družboslovno-jezikovni tehnik 27. JAGODIC Stanislav dipl. inž. strojništva 28. JARC KOVAČIČ Branka mag. znanosti, univ. dipl. inž. kemijske tehnologije 29. JELOVČAN Alenka univ. dipl. inž. elektrotehnike 30. JEMEC Vlasta prof. slovenskega in ruskega jezika 31. JERALA Irena prof. zgodovine in umetnostne zgodovine 32. JOCIF Maja univ. dipl. lit. komp. in prof. slovenskega jezika 33. JOŠT Maja prof. slovenskega in ruskega jezika 34. KANALEC Karmen univ. dipl. pedagog, prof. sociologije 35. KEBE Jerca prof. zgodovine in sociologije, univ. dipl. etnologinja 36. KERT Simona prof. športne vzgoje 37. KOZMUS Miran dipl. inž. elektrotehnike 38. KRAJNC Gabrijela univ.dipl. inž. računalništva 39. KRALJ Marko univ. dipl. inž. fizike 40. KRAMARIČ Darija univ. dipl. biolog 41. KRISTAN PRIMŠAR Nataša univ. dipl. inž. kemije 42. KRMELJ Mojca prof. matematike in fizike 43. LAVTIŽAR Matej univ. dipl. geograf, prof. zgodovine 44. LOGONDER Rado univ. dipl. inž. elektrotehnike 45. LOJK Branko prof. športne vzgoje 46. LUŠTREK Alenka družboslovno-jezikovni tehnik 47. MARČAN Marko univ. dipl. inž. elektrotehnike 48. MARKIČ Janez inž. elektroenergetike 49. MARKIČ Vasja univ. dipl. inž. elektrotehnike 50. MARKUN Mateja prof. slovenskega jezika 51. MARN Janez univ. dipl. inž. elektrotehnike 52. MEDIČ JERMANČIČ Lijana univ. dipl. psiholog 53. MEGLIČ Mirko dipl. inž. strojništva


16

Zap. št. Priimek Ime Izobrazba

54. MIZERIT Leon univ. dipl. inž. strojništva 55. NEŽMAH Vojko inž. elektrotehnike 56. OKRŠLAR Almira univ. dipl. inž. elektrotehnike 57. OVSENEK Aleš univ. dipl. inž. elektrotehnike 58. PAPIĆ Magda univ. dipl. org. dela - informatik 59. PAVLIČ Branko dipl. inž. elektrotehnike 60. POGAČNIK Andreja prof. fizike in kemije 61. POGAČNIK Borut univ. dipl. inž. elektrotehnike 62. POLAK Jožef inž. elektrotehnike 63. POLJANEC Damjan dipl. inž. elektrotehnike 64. POTOČNIK Branko Franc univ. dipl. inž. elektrotehnike 65. PRISLAN Tomislav elektrotehnik elektronik 66. RAUTER Mitja računalniški tehnik 67. ROGELJ Marija prof. matematike 68. ROZMAN Simona prof. nemškega in španskega jezika 69. RUPAR Marko naravoslovno-matematični tehnik 70. SEVER Tilka prof. angleškega in slovenskega jezika 71. SIMOVIĆ Srećko univ. dipl. inž. elektrotehnike 72. STARMAN Andrej univ. dipl. inž. strojništva 73. STAVROV Jurij prof. športne vzgoje 74. STRNIŠA Gašper univ. dipl. org. dela 75. ŠIFRER Robert univ. dipl. inž. elektrotehnike 76. ŠKOFIC ZAKOTNIK Jolanda prof. slovenskega jezika, univ. dipl. etnologinja 77. ŠTULAR Tomaž univ. dipl. inž. strojništva 78. ŠUBIC Marija prof. angleškega in francoskega jezika 79. TEKALEC Gorazd univ. dipl. inž. kemije 80. TOMAN Ivanka prof. fizike 81. TOMAŽIČ Špela prof. slovenskega jezika 82. TOMIN Andrej prof. športne vzgoje 83. TRDINA Jože inž. strojništva 84. TVRDY Igor univ. dipl. organizator dela, inž. strojništva 85. UHAN Janko univ. dipl. inž. elektrotehnike 86. URANIČ Srečko univ. dipl. organizator dela 87. VARL Zdenka prof. angleškega jezika in pedagogike 88. VOLČANŠEK ČERNE Danica univ. dipl. inž. elektrotehnike 89. VREČEK Ivan dipl. inž. elektrotehnike 90. VUČKO Beti univ. dipl. inž. elektrotehnike 91. VUJOVIĆ Goran prof. matematike in fizike 92. ZAPLOTNIK Nataša prof. angleškega in francoskega jezika 93. ZUPAN ŠORLI Nina prof. umetnostne zgodovine in zgodovine 94. ZUPAN Tatjana prof. nemškega in italijanskega jezika 95. ZUPANEC Janez univ. dipl. inž. matematike 96. ŽEROVNIK Mihael inž. strojništva 97. ŽNIDAR Anton prof. matematike


17

ORGANIZACIJA DELA V ŠOLI

ORGANIZACIJA POUKA Teoretični in praktični pouk potekata v eni zgradbi. Športno vzgojo izvajamo v športni dvorani zraven šole. Šola in dvorana sta med seboj povezani s podzemnim hodnikom. Pouk poteka v izmenah. V izmeni A so dijaki 1. in 3. letnikov, v izmeni B pa dijaki 2., 4., 5. letnikov. Dijaki tehniške gimnazije imajo pouk samo dopoldne.

Redne mesečne pedagoške konference potekajo v sodobni predavalnici.

Prvi šolski dan smo sprejeli nove dijake, ki šele začenjajo srednješolsko pot.

Organizacija regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev je zahtevno timsko delo.

ČASOVNI RAZPORED UR IN ODMOROV Šol. ura DOPOLDAN PREHRANA

1. ura 7.15 - 8.00 2. ura 8.05 - 8.50 3. ura 8.55 - 9.40 4. ura 9.45 – 10.30 5. ura 10.35 – 11.20 TOPLI OBROK

6. ura 11.25 – 12.10 TOPLI OBROK


Šol. ura POPOLDAN PREHRANA 1. ura 13.05 – 13.50 2. ura 13.55 - 14.40 TOPLI OBROK


4. ura 15.35 - 16.20 5. ura 16.25 – 17.10 6. ura 17.15 – 18.00 7. ura 18.05 – 18.50

NAČIN INFORMIRANJA DIJAKOV Za pravočasno in točno informiranje dijakov uporabljamo:

zgoščenko na začetku šolskega leta;

okrožnice, ki jih preberemo po ozvočenju;

oglasne deske, na katerih objavljamo prebrane okrožnice;

pisna obvestila o nadomeščanju odsotnih učiteljev;

pisna obvestila o rokih za prijavo in razpored izpitov;

sporočila na šolski spletni strani;

šolski časopis; panoje za predstavljanje

dejavnosti v knjižnici; predstavitev raziskovalnih

nalog, izdelkov, dejavnosti ob zaključku šolskega leta.

Utrip v zbornici.


18

V. D. direktorica TŠC, Andreja Pogačnik, prof.

Ravnateljica Strokovne gimnazije, Vlasta Jemec, prof.

Ravnatelj Strokovne in poklicne šole, Mirko Meglič, dipl. inž.

Pomočnik ravnatelja Strokovne in poklicne šole, Borut Pogačnik, univ. dipl. inž.

Vodja izobraževanja ob delu, Beti Vučko, univ. dipl. inž.

TAJNIŠTVO IN RAČUNOVODSTVO

V tajništvu dobijo dijaki potrdila o vpisu, se prijavljajo na izpite, urejajo obveznosti v zvezi z izpisom iz šole, zavarovanjem. V računovodstvu dijaki poravnajo vse denarne obveznosti do šole (obrabnina učbenikov, ekskurzije, izpiti, …). Uradne ure za delavce, starše in dijake so vsak dan od 12.30 do 13.30. Uradne ure v času počitnic bodo objavljene na glavnem vhodu. 3

Hišnik, Igor Šiler

Hišnik, Stane Sušnik

Hišnik, Marjan Grah

Vzdrževalec učne tehnologije, Nejko Ržen

Računovodkinja, Dragica Zugwitz, dipl. upr. org.

Računovodkinja, Marta Rakovec, dipl. ekon.

Knjigovodkinja, Damijana Gabrič

Administratorka, Mojca Miklavčič


19

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

SODELOVANJE Z DIJAKI Na svetovalno službo se lahko obrnete:

Ko ste še v osnovni šoli in iščete informacije o poklicih, takrat razmišljate oz. vas zanima, katera srednja šola bi bila primernejša,

o kakšen uspeh morate imeti, če želite na določeno šolo,

o kaj boste znali, ko boste imeli določen poklic,

o kako se boste vpisali v srednjo šolo. o Da bi se lažje odločili, vam na naši

šoli svetovalni delavki s pomočjo učiteljev strokovnih predmetov predstavita šolo oziroma poklice, za katere izobražujemo.

Ko ste na začetku šolanja v srednji šoli,

o vas z razrednikom seznanimo s šolskimi pravili in vam pomagamo, da se vključite v novo okolje.

Ko ugotavljate, da se morda niste najbolj pravilno odločili, ko ste izbrali poklic oziroma šolo,

o takrat se pogovorimo, ali bi bilo bolje, da ostanete v tem programu ali bi bilo bolje, da program zamenjate.

o Kaj boste morali storiti v primeru, da ostanete ali da ste se odločili za drug program?

Kadar ugotovite, da vam učenje dela težave oziroma so se pojavile slabe ocene,

o poskušamo ugotoviti vzroke težav, o se pogovorimo o boljših učnih

metodah, o naredimo načrt, kako izboljšati

ocene pri posameznih predmetih, o se sestanemo skupaj s profesorjem

predmeta, pri katerem so se težave pojavile.

Kadar se med sošolci ne počutite dobro ali pa ste v konfliktu le s katerim od sošolcev oziroma dijakov iz drugih razredov,

o se pogovorimo z vsemi vpletenimi dijaki,

o v razgovor vključimo tudi starše. Kadar ste prekršili pravilnik o šolskem redu, se pred izrekom vzgojnega ukrepa pogovorite tudi s svetovalno delavko, ki vas bo poskušala razumeti in se pogovoriti z vami o odgovornem vedenju v podobnih situacijah.

Ko zaključujete program, za katerega ste se odločili,

o vam svetujemo, kakšne so možnosti nadaljevanja šolanja.

SODELOVANJE S STARŠI V svetovalni službi se lahko oglasijo tudi starši, kadar potrebujejo nasvet v zvezi s šolanjem svojih otrok. SODELOVANJE Z OSTALIMI Svetovalna služba pri svojem delu sodeluje z vodstvom šole, učitelji in zunanjimi institucijami. V svetovalni službi sta zaposleni: Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih. (tel. 280 40 32) in Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc. (tel. 280 40 46).

Svetovalna delavka Lijana Medič Jermančič, univ. dipl. psih

Svetovalna delavka Karmen Kanalec, univ. dipl. ped. in prof. soc.


20

ŠOLSKA KNJIŽNICA

V šolski knjižnici je na voljo približno 11 000 enot. Poleg knjig izposojamo tudi okrog 20 splošnih in strokovnih revij (npr. Gea, Joker, Svet elektronike, Moj mikro, …) ter avdio in video kasete. Dijaki si najpogosteje izposojajo knjige za domače branje, strokovne knjige za različne referate ter revije. Šola ima tudi bogat učbeniški sklad, tako da si vsi dijaki lahko izposodijo učbenike v šoli. V čitalnici prirejamo razstave in pri tem velikokrat sodelujejo tudi dijaki.

Razstavljajo izdelke, ki so nastali pri umetnostni vzgoji, nekateri pa se odločijo tudi za samostojne razstave. V okviru knjižnice deluje tudi bralni krožek, v katerem se pogovarjamo o prebranih knjigah in obiskujemo prireditve, povezane s knjigami. KNJIŽNIČNI RED Članstvo Ob vpisu na našo šolo postanejo vsi vpisani dijaki člani šolske knjižnice. Članarine ni. Člani so tudi vsi delavci šole.

Poleg tega so člani tudi občani, ki se na naši šoli izobražujejo ob delu. Odpiralni čas Ponedeljek, sreda, petek – dopoldan. Torek, četrtek – dopoldan in popoldan. Izposoja knjižničnega gradiva Šolska knjižnica izposoja knjige, priročnike, učbenike in revije na dom. Nekateri priročniki so namenjeni izključno uporabi v šoli. Kadar knjižnica gradiva nima, knjižničarka napoti uporabnika v drugo knjižnico, kjer gradivo imajo. Lahko si tudi izposodi gradivo za bralca iz druge knjižnice preko medknjižnične izposoje, kadar je to smiselno. Čas izposoje: Knjižno gradivo – 21 dni, z možnim podaljšanjem. Knjižno gradivo za obvezno branje – 21 dni, brez možnosti podaljšanja. Seminarske, raziskovalne naloge – po dogovoru. Revije, CD – 7 dni. Ne izposojamo zadnjih številk revij in gradiva iz priročne knjižnice (enciklopedije, leksikoni). Možne so tudi rezervacije gradiva. Dijaki si lahko izposojajo gradivo do konca pouka. Vrniti ga morajo, preden dobijo spričevala. Vse poravnane obveznosti v knjižnici so pogoj za izposojo dijakom za popravne izpite, za maturo ali zaključni izpit.

Zamudnina

Če član vrne knjige ali drugo gradivo po pretečenem roku izposoje, mora plačati zamudnino. Ta znaša 4 cente na enoto gradiva na dan. Štejejo samo delovni dnevi; sobote, nedelje, prazniki in počitnice ne štejejo, saj tedaj gradiva ni mogoče vračati. Odnos do knjižničnega gradiva Za poškodovano ali izgubljeno knjižnično gradivo morajo člani plačati odškodnino, če ga ni mogoče nadomestiti z enakim novim.

Trenutno je knjižnica v prenovi, vendar bo kmalu dobila novo podobo.


21

Obnašanje v prostorih knjižnice Vstop v knjižnico s hrano in pijačo ni zaželen. Knjižnica je študijski prostor, zato smo primerno tiho, da ne motimo drugih. UČBENIŠKI SKLAD Učbenike si v učbeniškem skladu lahko sposodijo dijaki vseh letnikov in smeri brez predhodnega naročila. V učbeniški sklad lahko vključimo samo učbenike, ki so objavljeni v Katalogu učbenikov. Le-ta izide vsako šolsko leto. Komplet učbenikov iz učbeniškega sklada si lahko izposodijo dijakinje/dijaki, ki plačajo izposojevalnino – obrabnino učbenikov.

Izposojevalnina znaša največ tretjino nabavne cene vseh v kompletu izbranih učbenikov. Znesek izposojevalnine starši plačajo po položnici. Dijakinje/dijaki si učbenike izposodijo za obdobje enega šolskega leta. Ob koncu šolskega leta (do razdelitve letnih spričeval) jih vrnejo v knjižnico. V primeru, da dijakinje/dijaki ne potrebujejo celotnega kompleta, si lahko izposodijo samo posamezne učbenike. Dijakinje/dijaki se lahko tudi odločijo, da bodo posamezen učbenik obdržali. V tem primeru so zanj dolžni plačati razliko do polne cene učbenika oziroma ceno, ki jim jo določi šola. Predlog za plačilo učbenika pripravi skrbnica

učbeniškega sklada, pisno pa potrdi direktorica šole. Če na koncu šolskega leta dijakinje/dijaki vrnejo poškodovan učbenik ali pa ga sploh ne vrnejo, plačajo zanj odškodnino, ki je odvisna od nabavne cene in od starosti učbenika. Predlaga jo skrbnica učbeniškega sklada, pisno pa potrdi direktorica šole. Višina odškodnine pri poškodovanih učbenikih ne sme presegati tretjine nabavne cene poškodovanega učbenika, pri uničenih in izgubljenih učbenikih pa ne sme presegati polovice nabavne cene učbenika (Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, Ur.l. RS št. 43/02).

Likovne in fotografske razstave.

Knjižnica je med drugim tudi prostor za likovne in fotografske razstave.


22

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Vodja izobraževanja ob delu Beti Vučko, univ. dipl. inž. V programe izobraževanja odraslih se lahko vključijo: • vsi, ki med rednim

izobraževanjem niso bili uspešni, želijo pa dokončati šolanje,

• vsi, ki niso dokončali izobraževanja in želijo opraviti posamezne izpite, zaključni izpit ali poklicno maturo,

• vsi, ki že imajo določeno stopnjo formalne izobrazbe, pa si želijo pridobiti naslednjo stopnjo izobrazbe,

• brezposelne osebe, ki se izobražujejo preko Zavoda za zaposlovanje RS,

• vsi, ki že imajo določeno formalno izobrazbo, pa se želijo prekvalificirati.

Predavanja in vaje potekajo v učilnicah in delavnicah Tehniškega šolskega centra v popoldanskem času, izjemoma tudi ob sobotah. Po zaključku predavanj in vaj za posamezni predmet udeleženci izobraževanja odraslih opravljajo izpit. Obveznosti posameznega predmeta običajno opravljajo za posamezen letnik. Izobraževalno delo pa je lahko organizirano tudi tako, da udeleženci opravijo obveznosti posameznega predmeta za več letnikov hkrati. Predavanja in vaje potekajo tedensko čez vse leto ali pa v strnjeni obliki. Za manjše število udeležencev so organizirane konzultacije pri posameznem profesorju.

Tedenski urnik je objavljen na spletni strani izobraževanja odraslih in na oglasni deski. Udeleženci izobraževanja odraslih za šolanje plačajo šolnino. Ob vpisu pridobijo status udeleženca izobraževanja odraslih. PROGRAMI SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA (SPI) – trajajo tri leta Kandidati lahko izbirajo med naslednjimi programi:

elektrikar elektronik (dokončanje programa)

mehatronik operater računalnikar (NOVOST ZA

ODRASLE). Vpišejo se lahko kandidati, ki so končali osnovno šolo ali ustrezen program nižjega poklicnega izobraževanja. Šolanje se konča z zaključnim izpitom. PROGRAMI POKLICNO-TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA (PTI) – trajajo dve leti Za odrasle organiziramo izobraževanje po programih:

elektrotehnik elektronik elektrotehnik energetik prenovljen program

elektrotehnik. Pogoj za vpis je uspešno končan ustrezen program srednjega poklicnega izobraževanja. Šolanje traja dve leti in se konča s poklicno maturo. Po uspešno opravljeni poklicni maturi kandidati lahko nadaljujejo izobraževanje v višješolskih in visokošolskih strokovnih programih. PROGRAMI SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (SSI) – trajajo štiri leta Udeleženci se lahko vključijo v dokončanje ali prekvalifikacijo v programih:

elektrotehnik elektronik elektrotehnik računalništva.

V navedene programe se lahko vključijo:

• kandidati, ki so se že izobraževali v teh programih, pa jih niso uspešno zaključili,

• kandidati, ki so že zaključili določen program srednjega strokovnega izobraževanja, pa bi se radi prekvalificirali.

V primeru prekvalifikacije se priznajo opravljeni splošni predmeti, ki so primerljivi predmetniku izbranega programa. Šolanje traja štiri leta in se konča s poklicno maturo. PROGRAM DOKONČANJA IZOBRAZBE Tistim bivšim rednim dijakom, ki so z izobraževanjem prekinili tik pred ali med zaključnim izpitom oziroma poklicno maturo, nudimo priprave na opravljanje posameznih izpitov, zaključnega izpita ali poklicne mature. Trajanje programa je odvisno od števila že opravljenih izpitov in predmetov. Zaradi uvajanja novih programov se za dokončanje odločite čimprej. DOPOLNILNA IZOBRAŽEVANJA Organiziramo tudi različne oblike seminarjev, tečajev in usposabljanj s področij: • informacijsko-komunikacijskih

tehnologij, • mehatronike, • poslovnega komuniciranja v

angleščini.


23

ZAKLJUČNI IZPIT V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU Pogoje, način in postopek opravljanja zaključnega izpita (kratica ZI) za dijake srednjega poklicnega programa določata Pravilnik o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju (UL RS, št. 102, 17. 12. 1999), Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zaključnih izpitih v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju (UL RS, št. 50, 15. 06. 2001) in Pravilnik o zaključnem izpitu (UL RS, št.56/2008). ZI obsega izpit iz slovenščine (ki se opravlja v skladu z izpitnim katalogom pisno in ustno) in zaključnega dela, ki se opravlja kot izdelek oz. storitev z zagovorom. Zaključni izpit lahko opravlja kandidat, ki je uspešno končal zaključni letnik srednjega poklicnega izobraževanja oz. je dosegel predpisano število kreditnih točk in je opravil druge s programom določene obveznosti. PRIJAVE IN ODJAVE Pisno prijavo za opravljanje ZI odda kandidat najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. Iz utemeljenih razlogov je možna prijava za opravljanje ZI najkasneje tri dni pred pričetkom izpitnega roka. O utemeljenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v dveh dneh po prejemu vloge. Kandidat se lahko pisno odjavi od ZI najkasneje dva dni pred pričetkom izpitnega roka. Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku, ostane pri izpitni enoti neocenjen. IZPITNI ROKI IN RAZPOREDITEV IZPITOV Izpitne roke za opravljanje ZI določi šola s svojim letnim delovnim načrtom v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem in navodili ministra. Izpitni roki morajo biti objavljeni na oglasni deski v šoli. Izpitni roki so: spomladanski, jesenski, zimski. Kandidat lahko opravlja izpite ZI v različnih izpitnih rokih, vendar največ trikrat v letu. Kandidat lahko opravlja

ustni in pisni del izpita v različnih dneh, vendar v istem izpitnem roku. Kandidat lahko izpit iz zaključnega dela opravlja v enem dnevu. Izpite ZI lahko izboljšuje ali popravlja večkrat. ŠOLSKA IZPITNA KOMISIJA (ŠMK) Za izvedbo ustnega izpita, zagovora imenuje ravnatelj ŠMK, ki jo sestavljajo: predsednik, izpraševalec in najmanj en član. Kandidatu postavlja vprašanja le izpraševalec. TRAJANJE IN POTEK IZPITOV ZI začne predsednik izpitne komisije in seznani kandidate z navodili, postopkom opravljanja ZI in s posledicami kršitev izpitnega reda. Pisni del ZI traja najmanj 90 minut in največ 120 minut. Pisni izpit nadzorujeta najmanj dva nadzorna učitelja, ki ne smeta biti učitelja slovenščine. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Kandidat lahko enkrat po vpogledu zamenja listek, kar ne vpliva na oceno. Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Odgovarja na vprašanja z listka. Zaključno delo: Šola najkasneje do konca oktobra pripravi predlog za zaključno delo in mentorje in s tem seznani kandidate. Zaključno delo in mentorja potrdi šolska komisija najkasneje do konca decembra in s sklepom seznani kandidate. Zaključno delo lahko dijak opravi pred zaključkom pouka v zaključnem letniku. Lahko se izvaja individualno ali skupinsko. Mentor svetuje, spremlja in zagotavlja samostojno izdelavo izdelka oz. storitve. OCENJEVANJE IN DOLOČANJE SPLOŠNEGA USPEHA Ključne in poklicne zmožnosti se v skladu z izobraževalnim programom ocenjujejo z ocenami od 1 do 5 oz. od 2 do 5 in opisno oceno »ni opravil«.

Ocene od 2 do 5 so pozitivne ocene. Kandidat, ki ne doseže pozitivne ocene, izpita ni opravil. Kandidat opravi ZI, ko doseže pozitivno oceno pri vseh izpitih ZI. Kandidat, ki doseže najvišje možno število točk, doseže izjemen splošni uspeh. Splošni uspeh pri ZI se določi v točkah tako, da se seštejejo ocene izpitov in vsota deli s številom izpitov in zaokroži na eno decimalko. Kandidatu, ki je opravil ZI, izda šola spričevalo o ZI in obvestilo o uspehu pri ZI. Kandidat, ki ZI ne opravi, prejme le obvestilo o uspehu pri ZI. Kandidatu, ki opravi ZI z izjemnim splošnim uspehom, izda šola spričevalo o ZI s pohvalo. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, se lahko izreče naslednje ukrepe: - opomin; - prekinitev dela izpita ali izpita. Ukrepi se praviloma stopnjujejo. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV Če so bile pri opravljanju ZI v šoli kršene določbe , ki se nanašajo na postopek izvedbe izpita, je dovoljena pritožba na šolsko komisijo naslednji dan po izpitu. Postopek ugovora na oceno poteka v skladu z določbo 81. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. .


24

SPLOŠNA MATURA

Splošna matura se opravlja v gimnazijah in strokovnih gimnazijah. Srednja šola lahko izvaja pripravo za maturitetne predmete, ki se v šoli poučujejo po programu. Srednja šola vsako leto z razpisom za vpis v prvi letnik objavi maturitetne predmete, za katere bo izvajala pripravo na splošno maturo. Srednja šola lahko v skladu z normativi ter standardi izvaja pripravo tudi za maturitetne predmete, ki jih ni razpisala, če za to obstaja interes dijakov. Splošno maturo lahko opravlja, kdor je končal splošno gimnazijo, strokovno gimnazijo in maturitetni tečaj v skladu z veljavnimi predpisi. PREDMETI Splošna matura obsega predmete skupnega in izbirnega dela. Predmeti skupnega dela splošne mature so obvezni za vse kandidate, ki opravljajo splošno maturo, predmete izbirnega dela pa si izbere kandidat sam. Kandidat lahko izbere en izbirni predmet, kot je določeno v maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Kandidat lahko opravlja na višji ravni zahtevnosti največ dva predmeta. Kandidat lahko opravlja izpite iz izbirnih maturitetnih predmetov, za katere šola ne izvaja priprav, tudi na drugi šoli, ki jo sam izbere, če mu to dovoli ŠIKSM izbrane šole.

IZPITNI ROKI Kandidat opravlja splošno maturo v enem izpitnem roku. Izpit pri posameznem maturitetnem predmetu se opravlja pisno in ustno, pisno in kot izpitni nastop ali samo pisno. Splošna matura se opravlja v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku, praviloma v mesecu juniju in septembru. Datume pisnih in ustnih izpitov in obdobje ustnih izpitov v posameznem izpitnem roku določi Republiška maturitetna komisija ob soglasju ministra, pristojnega za šolstvo,

najkasneje 60 dni pred začetkom splošne mature v spomladanskem in jesenskem izpitnem roku. Izpiti so lahko tudi ob sobotah. RMK lahko določi datum za opravljanje dela posameznega izpita pred spomladanskim oz. jesenskim izpitnim rokom. PRIJAVA IN ODJAVA Kandidat, ki želi opravljati splošno maturo v tekočem šolskem letu, odda predprijavo k splošni maturi v času od 01. do 15. decembra. Kandidat se prijavi k splošni maturi najkasneje 60 dni pred pričetkom izpitnega roka na šoli, na kateri želi opravljati splošno maturo. Pravočasna je tudi prijava, ki je iz opravičljivih razlogov vložena do deset dni pred začetkom izpitnega roka. O upravičenosti teh razlogov odloči v treh dneh po prejemu dokazil ŠIKSM na podlagi meril, ki jih sprejme Republiška maturitetna komisija. Kandidat v prijavi poleg osebnih podatkov navede, iz katerih maturitetnih predmetov in na kateri ravni njihove zahtevnosti bo opravljal splošno maturo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje splošne mature predloži najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka, sicer nima pravice pristopiti k splošni maturi.

Gaudeamus igitur…

Dijaki, ki so uspešno opravili maturo, in njihovi razredniki.


25

Kandidat lahko pisno prekliče prijavo k splošni maturi najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka. Kandidat, ki ni pravočasno preklical prijave k splošni maturi ali se ni udeležil celotnega izpita, je neocenjen in lahko opravlja splošno maturo v celoti ali iz neocenjenih predmetov v naslednjem izpitnem roku. Kandidat, ki po objavi sklepov o omejitvi vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnih predmetov pri splošni maturi ali raven zahtevnosti, pošlje šoli, na kateri se je prijavil, spremembo prijave na posebnem obrazcu najkasneje 30 dni pred začetkom izpitnega roka. ŠIKSM objavi seznam prijavljenih kandidatov v osmih dneh po preteku prijavnega roka. TRAJANJE IN POTEK IZPITOV ŠIKSM najkasneje 5 dni pred začetkom pisnih izpitov razvrsti kandidate v skupine, določi izpitne prostore in nadzorne učitelje. Opravljanje pisnih izpitov iz posameznega predmeta vodita dva nadzorna učitelja, ki ne smeta poučevati maturitetnega predmeta, pri katerem nadzorujeta opravljanje izpita. Pred začetkom pisnega izpita nadzorna učitelja seznanita kandidate s pravili izpitnega reda, z načinom ravnanja s šiframi in z ukrepi ter posledicami za kršitelje. Kandidati opravljajo pisni izpit iz posameznega predmeta istega dne ob istem času. Pisni izdelek mora biti označen samo s šifro kandidata. Pisni izpit pri posameznem predmetu lahko traja najmanj 120 in največ 240 minut. Izpitni nastop traja največ 60 minut, kandidat pa ima pravico do 15- minutne priprave. Razpored kandidatov za opravljanje ustnih izpitov določi ŠIKSM in ga objavi najkasneje 3 dni pred začetkom opravljanja ustnih izpitov. Vprašanja oz. naloge za ustni izpit pripravijo republiške predmetne komisije na podlagi predmetnih izpitnih katalogov. Šolska predmetna komisija je sestavljena iz 3 članov: predsednik, izpraševalec in član. Ustni izpit traja največ 20 minut. Kandidat ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit, ki se opravlja pred šolsko predmetno komisijo.

Vprašanja oz. naloge na ustnem izpitu postavlja kandidatu izpraševalec. Kandidat lahko opravlja isti dan le pisni del izpita iz enega predmeta ali največ dva ustna izpita. OCENJEVANJE IN USPEH Ocenjevalna lestvica za maturitetne predmete je petstopenjska. Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu ter uspeh iz vsebin in dejavnosti maturitetnega predmeta, ki se ocenjuje v zadnjem letniku, se ocenjuje v točkah. Če kandidat iz upravičenih razlogov v izpitnem roku opravi le del izpita, se mu prizna oz. upošteva dosežena ocena pri ponovnem opravljanju tega izpita. Prav tako se kandidatu ocena, dosežena pri eseju in izpitnem nastopu v spomladanskem roku, prizna v jesenskem roku istega leta. Pisne izdelke ocenjujejo zunanji ocenjevalci, ki jih imenuje Državni izpitni center. Uspeh pri ustnem izpitu iz maturitetnega predmeta ocenjuje šolska predmetna komisija. Splošni uspeh pri splošni maturi se izraža v točkah kot vsota ocen iz maturitetnih predmetov. Pri predmetih, opravljenih na višji ravni zahtevnosti, se vsoti prišteje dodatno število točk. Če kandidat pri splošni maturi uspešno opravi tri izbirne predmete, se za splošni uspeh pri splošni maturi upošteva dva najbolje ocenjena izbirna predmeta. Pozitivna ocena tretjega izbirnega predmeta ne more nadomestiti

negativne ocene prvega ali drugega izbirnega predmeta. Kandidat je opravil splošno maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno. Kandidat, ki je opravil splošno maturo in želi izboljšati oceno pri enem ali več predmetih, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja maturitetnega izpita na šoli, ki mu je izdala maturitetno spričevalo. Kandidat, ki je ocenjen z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima pravico do dvakratnega opravljanja popravnih izpitov v prvih treh zaporednih izpitnih rokih. Kandidat opravlja izpite na šoli, kjer je predhodno opravljal splošno maturo. Če ta šola splošne mature ne izvaja več, pa si lahko izbere drugo šolo. Kandidat, ki je uspešno opravil splošno maturo, dobi maturitetno spričevalo. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši pravila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednje ukrepe: - opomin, če ne upošteva oz. krši

pravila izpitnega reda; - prekinitev opravljanja dela izpita

do konca tega dela izpita, če kljub izrečenemu opominu nadaljuje s kršitvijo ali ponovno krši izpitni red;

- prepoved opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, če ga zaloti pri uporabi nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu.

Opomin izreče nadzorni učitelj oz. šolska predmetna komisija tako, da

Ko je samo še fletno.


26

kandidata opomni in opozori na posledice kršitve in to zapiše v zapisnik o poteku izpita. Če kandidat ponovno po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda oz. stori kršitev uporabe nedovoljenih sredstev, pripomočkov ali metod pri izpitu, nadzorni učitelj oz. predsednik šolske predmetne komisije o tem nemudoma obvesti predsednika ŠIKSM, ki takoj ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi ŠIKSM odloči o ukrepu ter ga takoj izvrši. Če ŠIKSM izreče enega od ukrepov, naloži kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita. Kandidatu, ki mu je bil izrečen ukrep prekinitve opravljanja dela izpita, se ne prizna doseženega števila točk iz dela izpita, pri katerem je storil kršitev. Kandidat, ki mu je ŠIKSM izrekla ukrep prepovedi opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita, je iz tega izpita neocenjen. Zoper odločitev ŠIKSM ima kandidat pravico pritožbe v 24 urah po prejemu pisne odločitve o izrečenem ukrepu na Republiško maturitetno komisijo. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po njeni vložitvi. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. Če Republiška maturitetna komisija razveljavi odločitev ŠIKSM, se kandidatu določi ocena na način, ki ga predpiše Republiška maturitna komisija. Če Republiška maturitetna komisija naknadno po izpitu na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovi, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mu razveljavi oceno iz maturitetnega predmeta.

Če se ugotovi, da je kandidat storil kršitev, ko mu je bilo spričevalo izročeno, Republiška maturitetna komisija razveljavi maturitetno spričevalo in o tem obvesti visokošolske zavode. Kdor opazi oz. izve, da je kandidat pri izpitu uporabljal nedovoljena sredstva, pripomočke ali metode, mora o tem takoj, najkasneje pa v 24 urah, obvestiti ŠIKSM ali Republiško maturitetno komisijo. Na podlagi utemeljenega suma, da je kandidat storil kršitev nedovoljene uporabe sredstev, pripomočkov ali metod, Republiška maturitetna komisija zadrži izročitev maturitetnega spričevala do dokončnosti odločitve in kandidata obvesti v 24 urah. Republiška maturitetna komisija mora odločiti o kandidatovi odgovornosti v tridesetih dneh po tem, ko je bila o dogodku obveščena. Odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV Če so bile pri opravljanju izpita kršene določbe Pravilnika o maturi ter pravila in merila, je dovoljena pritožba na ŠIKSM. Pritožbo lahko kandidat vloži v 24 urah po opravljanju posameznega izpita. ŠIKSM odloči o pritožbi v dveh dneh od prejema pritožbe in o odločitvi takoj obvesti Republiško maturitetno komisijo. Zoper odločitev ŠIKSM se kandidat lahko pritoži na Republiško maturitetno

komisijo v treh dneh po prejemu odločbe. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi v 30 dneh po vložitvi pritožbe, katere odločitev je dokončna. Kandidat ima pravico vložiti pritožbo zoper izpitno oceno na Republiško maturitetno komisijo v treh dneh po objavi rezultatov. Republiška maturitetna komisija odloči o pritožbi brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba vročena. Če je bila pritožba utemeljena, se ocena popravi, odločitev Republiške maturitetne komisije je dokončna. PRAVICA DO VPOGLEDA Kandidat lahko v treh dneh po objavi rezultatov zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitno polo, list za odgovore in ocenjevalni list) in pisno razloži način izračuna izpitne ocene. Pisni zahtevi mora priložiti dokazilo o plačilu stroškov vpogleda. Višino stroškov vpogleda vsako leto določi Državni izpitni center v soglasju s pristojnim ministrom in jih objavi v Uradnem listu RS, najkasneje do roka za prijavo na splošno maturo. Državni izpitni center pripravi časovni razpored vpogledov in o tem obvesti kandidate v desetih dneh po roku, ko kandidat vloži zahtevo po vpogledu v izpitno dokumentacijo. V treh dneh po vpogledu v izpitno dokumentacijo kandidat lahko vloži pritožbo zoper oceno na Republiško maturitetno komisijo, če meni, da ni bil pravilno ocenjen.

Lucija in Vito v vlogi kralja in kraljice.

Maturanti vsako leto pripravijo kako dobro osmrtnico.


27

POKLICNA MATURA

Tajnica poklicne mature Simona Rozman, prof. Poklicna matura je državni izpit. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov, srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo. Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Pogoje, način in postopke PM določa Pravilnik o poklicni maturi (UL RS, št. 99/01) in Zakon o maturi (UL RS, št. 15/03). PREDMETI PM obsega obvezni in izbirni del. Obvezni del obsegata dva predmeta: - slovenščina (pisni in ustni del), - izpit iz temeljnega

strokovnoteoretičnega predmeta (pisni in ustni del).

Izbirni del pa naslednja dva predmeta: - matematika ali tuj jezik (pisni in

ustni del), - izdelek oz. storitev z zagovorom.

IZPITNI ROKI Izpitni roki za opravljanje PM so v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem obdobju določeni v letnem delovnem načrtu šole v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem in navodili ministra. Izpitni roki so objavljeni na oglasni deski šole najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta. Kandidati opravljajo PM v istem izpitnem roku, kandidati s posebnimi potrebami oz. posebnimi pravicami in odrasli pa lahko v dveh izpitnih rokih. Kandidat mora opravljati predmet, ki obsega pisni in ustni del, v istem izpitnem roku, prav tako izdelek oz. storitev ter zagovor. Kandidat lahko opravlja isti dan največ en pisni izpit ali dva ustna izpita ali izdelek oz. storitev in zagovor. Izpitne roke in sestavo šolskih komisij objavi šola sedem dni prej, najkasneje 24 ur pred začetkom izpita pa objavi razpored kandidatov po prostorih. Izpiti so lahko tudi ob sobotah. PM na šoli vodi šolska maturitetna komisija, ki jo sestavljajo: predsednik, namestnik, tajnik in najmanj dva člana. Predsednik ŠMK je ravnatelj, ki imenuje namestnika, tajnika in dva člana šolske maturitetne komisije. Administrativno-organizacijska dela za PM opravlja tajnik PM. Ravnatelj imenuje šolske izpitne komisije za spomladanski, jesenski in zimski izpitni rok PM. Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit in prve tri predmete sestavljajo predsednik, izpraševalec in član, od katerih sta dva učitelja tega predmeta. Šolsko izpitno komisijo za četrti predmet pa sestavljajo predsednik, mentor – izpraševalec (ocenjevalec izdelka oz. storitve) in član. PRIJAVA IN ODJAVA Kandidat se mora prijaviti k PM na šoli, ki jo obiskuje, najpozneje 60 dni pred spomladanskim izpitnim rokom in najpozneje 45 dni pred jesenskim in zimskim izpitnim rokom. Najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži spričevalo o zaključnem izpitu oz. druga dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje PM.

Kandidat, ki nima statusa dijaka, se prijavi na šoli, na kateri se je izobraževal. Dve leti po zaključku izobraževanja se kandidat lahko prijavi k PM na katerikoli šoli, ki izvaja program, po katerem se je izobraževal. Iz upravičenih razlogov se lahko kandidat prijavi k PM najkasneje deset dni pred rokom za začetek PM. O upravičenosti razlogov odloči šolska maturitetna komisija za PM. Kandidate, ki v predpisanem roku ne predložijo dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje PM, ŠMK obvesti najkasneje en dan pred začetkom opravljanja izpita o neizpolnjevanju pogojev. Kandidat se lahko pisno odjavi od PM najkasneje tri dni pred začetkom izpitnega roka. Če se kandidat ne udeleži posameznega izpita, pa se ni odjavil v roku, je v tem izpitnem roku in pri tem predmetu neocenjen. Če kandidat iz upravičenih razlogov ne more pristopiti k opravljanju PM ali jo prekine, mu lahko ŠMK na podlagi pisne vloge omogoči opravljanje oz. nadaljevanje opravljanja PM v istem izpitnem roku, razen pisnega izpita iz prve in tretje izpitne enote ni mogoče opravljati v istem izpitnem obdobju.

Tina in Urban, kraljica in kralj Strokovne in poklicne šole.


28

TRAJANJE IN POTEK IZPITOV Kandidat mora biti pred začetkom opravljanja PM seznanjen s pravili oz. postopkom za opravljanje izpitov, svojimi pravicami in dolžnostmi in s posledicami kršitev izpitnega reda. Pisni izpit traja najmanj 90 minut in največ 120 minut. Trajanje izpita je določeno na vsaki izpitni poli. Pisni izpit nadzirata dva učitelja, ki ne poučujeta predmeta, iz katerega se opravlja izpit. Za ustni izpit učitelji oz. izpraševalci najkasneje ob začetku zaključnega letnika seznanijo kandidate z izpitnim katalogom in pripravijo na njegovi podlagi najkasneje do konca decembra enoten seznam izpitnih vprašanj. Učitelji oz. izpraševalci pripravijo tudi izpitne listke s po tremi vprašanji s tega seznama. Izpitni listki so izpitna tajnost. Ustni izpit se prične, ko predsednik izpitne komisije pozove kandidata, naj si izbere izpitni listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja izpitni listek, kar ne vpliva na oceno. Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na odgovor. Kandidat odgovarja na vprašanja z listka in na dodatna vprašanja, ki jih zastavlja izpraševalec. Ustni izpit lahko traja največ 20 minut. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata se lahko pripravlja naslednji kandidat. Predlog tem in mentorjev za izdelke oz. storitve pripravijo učitelji, lahko pa tudi kandidati sami. Kandidati lahko predložijo kot temo tudi raziskovalno nalogo. Seznam tem in mentorjev potrdi

ŠMK najkasneje do konca decembra tekočega leta in z njim seznani dijake. Zagovor izdelka oz. storitve se začne tako, da predsednik izpitne komisije pozove kandidata, da predstavi in utemelji svoje delo. Vprašanja za zagovor postavlja mentor in morajo biti povezana z vsebino naloge ali izdelka ali storitve. Zagovor lahko traja največ 20 minut. OCENJEVANJE IN USPEH Ocenjevanje je določeno z izpitnim katalogom v obliki točk, ki se v skladu z merili spremenijo v ocene. Skupno število točk za posamezno izpitno enoto je 100. Merila za pretvorbo točk v ocene za prvi in tretji predmet določi Državna izpitna komisija za PM na predlog predmetnih izpitnih komisij, za drugi in četrti pa ŠMK na predlog strokovnih

aktivov šole. Pri pisnih in ustnih izpitih se razmerje med obema deloma določi z izpitnim katalogom, skupna ocena pa se določi na podlagi seštevka točk iz pisnega in ustnega izpita. Pisni izpit ocenjujeta dva ocenjevalca in če se števili točk razlikujeta, se izračuna povprečje točk, zaokroženo navzgor. Izdelek oz. storitev oceni v točkah šolska izpitna komisija na predlog mentorja. Oceno kandidata pri ustnem izpitu določi šolska izpitna komisija na predlog izpraševalca. Kandidat opravi poklicno maturo, ko je pri vseh predmetih ocenjen pozitivno. Uveljavljeno je tudi načelo pogojno pozitivne ocene, ki omogoča, da kandidat pri predmetu opravi izpit oziroma je pozitivno ocenjen, če je pri enem predmetu dosegel vsaj 80 % točk, potrebnih za pozitivno oceno, in je hkrati pri vsakem od ostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3). Kandidatu, ki je dosegel 20 točk, se izda spričevalo o PM s pohvalo. Rezultate PM šola razglasi na slovesen način. Kandidatu, ki ni opravil PM, izda šola obvestilo o uspehu z doseženimi ocenami predmetov. Popravni izpiti: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi (Ur. l. RS, št. 115/06) je kandidatom, ki so že bili ali še bodo neuspešni (največ pri dveh predmetih), dal več možnosti za popravljanje negativnih maturitetnih rezultatov še dve leti po prvem opravljanju cele poklicne mature. To

Naše brhke maturantke.

Še zadnja skupinska.


29

pomeni, da lahko kandidati, ki so opravljali PM v zimskem izpitnem roku 2004/05, opravljajo popravne izpite zadnjič v zimskem izpitnem roku 2006/07. V navedenih rokih lahko kandidati popravljajo popravne izpite mature ne glede na to, da so predhodno že izkoristili (ali pa tudi ne) pravico do dveh opravljanj popravnih izpitov. Kandidat, ki je uspešno opravil poklicno maturo in želi izboljšati oceno iz enega ali več predmetov, lahko enkrat v enem od treh naslednjih zaporednih izpitnih rokov na isti šoli izboljšuje oceno oz. ocene, upošteva se boljša ocena. KRŠITVE POSTOPKA Kandidatu, ki krši določila izpitnega reda, pristojni organ izreče naslednja ukrepa: - opomin, - prepoved opravljanja izpita oz. nadaljevanje izpita.

Če kandidat po izrečenem opominu ponovno krši ali nadaljuje s kršitvijo izpitnega reda, mora biti o tem obveščen predsednik ŠMK, ki ugotovi dejansko stanje in v najmanj tričlanski sestavi ŠMK odloči o ukrepu in z njim seznani kandidata. Če ima kandidat prepoved opravljanja oz. nadaljevanja izpita, mu ŠMK naloži, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti izvajanja izpita. Kandidat, ki mu ŠMK izreče ukrep, je iz tega predmeta neocenjen. PRAVICA DO VPOGLEDA Kandidat ima pravico, da v treh dneh po tem, ko je bil seznanjen z rezultatom pri PM, pisno zahteva vpogled v izpitno dokumentacijo. Predsednik ŠMK omogoči kandidatu najkasneje v sedmih dneh po vročitvi vpogled v izpitno dokumentacijo.

PRITOŽBE Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopka pri opravljanju izpita oz. ugovor na oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo do pisne oz. računalniške napake pri ocenjevanju pisne naloge. Obrazložen ugovor mora v pisni obliki predložiti ravnatelju v treh dneh po seznanitvi z oceno oz. v dveh dneh po vpogledu v pisno dokumentacijo.

Ravnatelj mora v treh dneh po prejemu vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. V primeru ugovora na oceno pri pisnem izpitu imenuje komisijo, ki preveri izpitno dokumentacijo in določi oceno. V primeru kršitve postopka pri pisnem izpitu komisija določi novo oceno tako, da upošteva povprečno oceno tega predmeta iz zadnjih dveh letnikov izobraževanja, če je ta ocena boljša od ocene, dosežene pri izpitu. V primeru utemeljenega ugovora zaradi kršitve postopka pri ustnem izpitu komisija ponovno oceni znanje dijaka. Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.

Mi se imamo radi,radi, radi, radi …

En sam ponos in veselje.


30

STROKOVNA GIMNAZIJA

Drage dijakinje in dijaki Strokovne gimnazije TŠC! Lepo pozdravljeni vsi, ki ste prišli na naš TŠC iskat novih znanj za vpis na univerzitetni študij. Strokovna gimnazija je v gorenjskem prostoru ena mlajših šol, saj je bila ustanovljena v šol. l. 1998/99. Že od leta 1995 pa je naša šola pripravljala dijake na maturo. Prednost naše gimnazije je v tem, da pripravlja dijake za študij na tehniških fakultetah, ki svojim diplomantom zagotavljajo delovna mesta. Čeprav prihajate z različnih gorenjskih šol, z različnimi delovnimi navadami, različnim predznanjem in delovnimi izkušnjami, vam želim, da vam na poti, ki jo bomo prehodili skupaj, uspe. Želim, da bi vas na to skupno pot vezali lepi spomini, morda tisti najlepši, sestavljeni iz pozitivnih izkušenj, na osnovi katerih boste gradili svoja bodoča življenja. Želim tudi, da bi se na tej poti naučili prenašati določena bremena. Življenje bo lažje, če se boste težave naučili premagovati in tudi iz negativnih izkušenj potegniti najboljše. Energijo, ki jo imate, pa v teh štirih letih usmerite v pridobivanje znanja in oblikovanje razrednih skupnosti, v katerih se boste dobro počutili. Naj se med vami stkejo prijateljske vezi, ki vas bodo povezovale še dolgo po zaključenem štiriletnem šolanju. Prepričana sem, da vam bodo ob strani stali tudi naši profesorji in razredniki ter vaši starši, tako da vam bo na TŠC zagotovo uspelo. Vlasta Jemec, prof. ravnateljica SG


31

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

.

ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO MEHANIKA

Kot pove že ime, je izobraževalni program tehniške gimnazije enakovreden izobraževalnemu programu splošne gimnazije. Posebnost predmetnika tehniške gimnazije v primerjavi s predmetnikom splošne gimnazije je v tem, da si dijak izbere tri tehniške predmete s področja elektrotehnike, računalništva ali strojništva. Eden od njih so laboratorijske vaje, ki pomenijo dopolnitev teorije v praksi. Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki so se odločili za

gimnazijski program, poleg splošnih predmetov pa bi radi spoznali še nekaj tehniških vsebin, kar jim bo olajšalo študij ali pa omogočilo lažji prehod v poklic. V čem je posebnost tehniške gimnazije? • Razvija tehniško razmišljanje. • Dijaka nauči uporabljati

različne vire informacij. • Dijaka nauči razumeti povezave

med razvojem naravoslovja, tehnike in družbe.

• Dijaku pomaga razviti zanimanje za področje tehnike in sposobnosti, ki so pomembne za študij tehnike.

• Dijaku olajša pričetek univerzitetnega študija tehniških usmeritev.

Šolanje se zaključi z uspešno opravljeno maturo, ki je enaka za vse gimnazije v državi in omogoča vpis na univerzo, višje in visoke šole.

Ko se fizikalcem posveti…

… in zatrese.

V Hiši eksperimentov smo fizikalne zakonitosti preverili praktično.

V mesecu marcu smo z dijaki 3. Gb in dijaki 4. letnika Strokovne gimnazije obiskali Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo na Reaktorskem centru Podgorica pri Ljubljani.


32

PREDMETNIK ZA TEHNIŠKO GIMNAZIJO

PREDMETI KRATICA I.

II.

III.

IV.

SKUPAJ letnih ur

I. OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI 01 Slovenščina SLO 4 4 4 4 560 02 Matematika MAT 4 4 4 4 560 03 Prvi tuji jezik 3 3 3 3 420 TJ1 – angleščina (angl. jezik) ANG TJ1 – nemščina (nem. jezik) NEM 04 Drugi tuji jezik 3 3 3 3 420 TJ2 – angleščina (angl. jezik) ANG TJ2 – nemščina (nem. jezik) NEM 05 Športna vzgoja ŠVZ 3 3 3 3 420 II. OBVEZNI PREDMETI 06 Zgodovina ZGO 2 2 2 - 210 07 Geografija GEO 2 2 - - 140 08 Biologija BIO 2 (+17) 2 (+10) - - 140 09 Kemija KEM 2 (+10) 2 (+10) - - 140 10 Fizika FIZ 2 (+10) 2 (+10) 2 (+10) 2 (+20) 280 11 Psihologija ali sociologija PSI, SOC - 2 - - 70 12 Psihologija ali sociologija

ali filozofija PSI, SOC,

FIL - - 2 - 70

13 Likovna umetnost LUM 2 - - - 70 14 Informatika INF 3 (+78) - - - 105 III. IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI 15 Izbirni strokovni maturitetni predmet

- 2 3 3 280

Elektrotehnika ELE - Mehanika MEH - Računalništvo RAČ - [(+21)] [(+21)] 16 Laboratorijske vaje LAV - 2 (+70) 2 (+70) 2 (+70) 210 17 Izbirni strokovni predmet - - 3 3 210 Elektronika ELK - - Računalniški sistemi in omrežja

RSO - - [(+21)] [(+21)]

Strojništvo STŠ - - SKUPAJ

32

33

31

27

4305

Ure za izbirne predmete - - 2 6 280 IV. OBVEZNE IZBIRNE

VSEBINE OIV 90 90 90 30 300

SKUPAJ VSEH UR (TEDENSKO, LETNO)

32

33

31 - 33

27 - 33

4605/4885

VSEBINA MATURE: 1. OBVEZNI DEL:

1. slovenščina, 2. prvi tuji jezik, 3. matematika,

2. IZBIRNI DEL; dijak izbere 2 predmeta:

drugi tuji jezik, fizika, zgodovina, elektrotehnika, mehanika, računalništvo.


33

MATURITETNI TEČAJ Šolo si končal s poklicno maturo/ zaključnim izpitom - za vpis na želeno fakulteto pa potrebuješ maturo. Kaj boš naredil? Vpiši se v maturitetni tečaj. Pogoji za vpis: v program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oziroma tretji letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto. Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, in sicer iz predmetov slovenščina, matematika, tuj jezik in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov. Redno vpisani dijaki imajo status dijaka in ne plačujejo šolnine.

Kako se prijaviš? Dijaki oddajo prijavo (dobijo jo v šolski svetovalni službi ali na spletnih straneh MŠŠ) najkasneje do 21. septembra. Prijavi priložijo fotokopijo spričevala o zaključnem izpitu oz. poklicni maturi in fotokopijo spričeval prvega, drugega in tretjega letnika srednje šole. Kandidati, ki so zaključili tretji letnik gimnazije, priložijo fotokopijo spričeval prvega, drugega in tretjega letnika gimnazije ter potrdilo, da niso bili v izobraževalnem procesu vsaj eno leto po zaključenem tretjem letniku. Kaj se zgodi, če se v maturitetni tečaj prijavi preveč dijakov? Če se v maturitetni tečaj prijavi preveč kandidatov, so kandidati izbrani po številu doseženih točk.

Upoštevan bo seštevek ocen splošnega učnega uspeha in uspeha pri slovenščini, matematiki in 1. tujem jeziku v prvem, drugem in tretjem letniku. Kandidat lahko skupno dobi največ 60 točk. Tečaj traja eno šolsko leto, začne pa se v začetku oktobra. Predmeti v maturitetnem tečaju? • obvezni: slovenščina,

matematika, tuj jezik; • dva izbirna (zgodovina,

geografija, računalništvo, elektrotehnika, fizika, sociologija ...).

Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem se pridobi pravica do opravljanja mature.

PREDMETNIK ZA MATURITETNI TEČAJ

PREDMETI KRATICA Število tedenskih ur

Skupno število ur v programu

Maturitetni standard

01 Slovenščina SLO 6 174 560 02 Tuji jezik TJ1 6 174 420 03 Matematika MAT 6 174 560 04 Izbirni maturitetni predmet 4-6 116-174 280-315 05 Izbirni maturitetni predmet 4-6 116-174 280-315 06 Izbirni maturitetni predmet oz. tuji jezik 2

0-4 0-116 280-315

SKUPAJ 26-30 754-870 Število tednov pouka 29

Dijaki in dijakinje maturitetnega tečaja s profesorico Zdenko Varl.


34

STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA

Spoštovani učenci, dijaki in starši! Živimo v času nenehnega spreminjanja tako na področju znanosti in tehnike kakor tudi na družbenih področjih. V zadnjih letih smo se pridružili EU, zamenjali valuto, uvedli vinjete in še bi lahko naštevali. Občutne spremembe pa se dogajajo tudi na področju šolstva. Zagotoviti moramo namreč evropsko primerljiv izobraževalni sistem, ki bo sledil določbam mednarodnih sporazumov in bo zagotavljal prilagodljivost potrebam trga dela, primerljivost in prenosljivost izobrazbe znotraj EU, izbirnost in prehodnost med izobraževalnimi programi, povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja in nenazadnje tudi priznavanje neformalno pridobljenih znanj. Z novim šolski letom bodo tako dijaki obiskovali moderen, ciljno usmerjen in z medpredmetnimi povezavami osmišljen pouk, v katerem bodo jasno predstavljene kompetence, ki jih bodo morali usvojiti. Za vse strokovne delavce šole pomenijo te spremembe nov izziv, hkrati pa odgovornost in dodatne napore. Zavedamo se, da je pred nami priložnost, da strokovne vsebine osvežimo in jih naredimo zanimive ter dostopnejše mladim, ki se seznanjajo s področji tehnike. Želim si, da bi bili pri tem kar najbolj uspešni. Vsem našim novim dijakom, ki se v šolskem letu 2008/09 vpisujejo v našo šolo, izrekam iskreno dobrodošlico! Mirko Meglič, dipl.inž. ravnatelj SiPŠ


35

IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE

Strokovna in poklicna šola je največja organizacijska enota Tehniškega šolskega centra Kranj. Organizacijske spremembe in vplivi socialnega okolja so strokovna področja strojništva in elektrotehnike, za katera je izobraževala »Iskra«, spremenili, posodobili in prilagodili potrebam gospodarskega okolja. Tako danes izobražujemo za področja ELEKTROTEHNIKE, RAČUNALNIŠTVA in MEHATRONIKE. Ta tri področja predstavljajo temelj sodobnih tehnologij, ki se uveljavljajo v našem okolju. Ob vključitvi v evropske povezave so se tudi na področju strokovnih izobraževanj pojavile velike spremembe. Prvi korak so predstavljali izobraževalni programi, pripravljeni po novih izhodiščih. Takšna sta izobraževalna programa na področju mehatronike. Na ostalih dveh strokovnih področjih se spremembe uvajajo prav s tem šolskim letom. Pojavijo se drugačne programske enote, ciljno orientiran pouk s tesnim

medpredmetnim povezovanjem, spremljanje usvojenih kompetenc ter kreditno vrednotenje. V tej publikaciji so podrobneje predstavljeni le prenovljeni programi, ni pa predstavljenih starih izobraževalnih programov, ki se bodo izvajali v višjih letnikih do izteka. Ena izmed najznačilnejših sprememb je »odprti kurikul«, ki predstavlja petino celotnega obsega učnega programa. Vsebine določi šola v sodelovanju s Socialnim sosvetom, ki ga sestavljajo predstavniki gospodarstva, podjetništva ter

gospodarskih in socialnih organizacij v regiji. Socialni sosvet SiPŠ je za naslednje kratkoročno obdobje oblikoval naslednja izhodišča za razporeditev ur iz odprtega dela kurikula:

- največjo pozornost nameniti strokovnoteoretičnim znanjem,

- dijakom nuditi dobre pogoje za poglobitev znanj pri maturitetnih predmetih in za nadaljnji študij,

- zagotoviti temeljna znanja podjetništva,

- zagotoviti kompetenco sporazumevanja v maternem jeziku.

Šola je navedena izhodišča pri oblikovanju izvedbenega kurikula za posamezne programe upoštevala in za šolsko leto 2008/09 ure odprtega kurikula v prvih letnikih razporedila maturitetnim predmetom in strokovnim modulom. Dijaki v prenovljenih izobraževalnih programih opravljajo tudi praktično izobraževanje v delovnem procesu (PUD). Dijaki in starši si lahko delodajalca izberejo sami, v nasprotnem primeru ga določi šola. V času opravljanja PUD šola uredi dijakom nezgodno zavarovanje. V triletnih programih se PUD izvaja v prvem in drugem letniku v obsegu treh tednov, v tretjem letniku pa celotno polletje. V štiriletnih programih se PUD izvede združeno, štiri tedne v tretjem letniku.

Vsak praktičen izdelek ima teoretične osnove.

Poklicna matura.


36

ELEKTROTEHNIKA

Elektrotehnika je zagotovo področje z največjo intenzivnostjo razvoja. Pokriva širok spekter sodobnih tehnologij na področjih elektronike, energetike, avtomatike, multimedijske tehnike in telekomunikacij. Na vsakem koraku jo spremlja računalništvo, saj si dela na katerem koli področju elektrotehnike skoraj ne moremo zamisliti brez računalniške podpore. Načrtovanje elektronskih vezij, izdelava dokumentacije, oblikovanje naprav, meritve, regulacije, upravljanje telekomunikacij in druga opravila se namreč lahko konkurenčno in kvalitetno opravljajo le s pomočjo sodobnih programskih orodij. Osnovnošolci, ki so

svoj prosti čas porabili za igranje miselnih, arkadnih, strateških in simulacijskih iger, bodo svoje spretnosti in znanje koristno uporabili in nadgradili za načrtovanje ali upravljanje realnih naprav, strojev, robotov itd. Zato je področje elektrotehnike verjetno za mlade tehnike najmikavnejše. Ne smemo pa pozabiti tudi dejstva, da je elektrotehnika močno prepletena z gospodarstvom naše regije, kar zagotavlja 100% zaposljivost elektrikarjev in elektrotehnikov tudi v bodoče. Na naši šoli se na področju elektrotehnike izvajajo trije izobraževalni programi, in sicer:

• Elektrikar SPI (3-letni) – z možnima izhodoma: elektronik ali energetik;

• Elektrotehnik SSI (4-letni) – z možnimi izhodi: energetik, elektronik ali avtomatik;

• Elektrotehnik PTI (2-letni) – z možnimi izhodi: energetik, elektronik ali avtomatik;

Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov.

Predstavitev izdelkov, ki so jih dijaki izdelali pri praktičnem pouku.

Laboratorijske vaje iz elektrotehnike.

Praktični pouk pri elektrotehniki.


37

PREDMETNIK ZA SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (3-LETNO) PROGRAM: ELEKTRIKAR Poklic: elektrikar/elektrikarka-SPI

PROGRAMSKA ENOTA I. II. III. SKUPNO UR KT UR KT UR KT UR KT

A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 92 5 64 3 57 4 213 12 P2 Matematika MAT 92 5 92 5 29 2 213 12 P3 Tuji jezik TUJ 64 3 64 3 36 3 164 9 P4 Umetnost UME 33 2 - - - - 33 2 P5 Naravoslovje NAR 66 3 66 3 - - 132 6 P6 Družboslovje DRU 66 3 66 3 - - 132 6 P7 Športna vzgoja ŠVZ 64 3 64 3 36 1 164 7 SKUPAJ A 477 24 416 20 158 10 1051 54 B - Strokovni moduli - obvezni M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem ITK 136 6 - - - - 136 6 M2 Izdelava električnih tokokrogov IET 136 6 - - - - 136 6 M3 Električne naprave ELN - - 156 8 - - 156 8 M4 Uporaba krmilnih naprav UKN - - - - 114 6 114 6 M5 Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij EKI 136 6 - - - - 136 6

Strokovni moduli - izbirni* M6 Delovanje elektroenergetskih sistemov DES - - 136 6 - - 136 6 M7 Priklopi električnih motorjev PEM - - - - 156 8 156 8 M8 Elektronski sklopi ELS - - 136 6 - - 136 6 M9 Zajemanje in obdelava procesnih veličin OPV - - - - 156 8 156 8 M10 Montaža inteligentnih inštalacij MII - - - - 103 6 103 6 SKUPAJ B 408 18 292 14 373 20 1073 52 Od tega praktični pouk 192 6 310 10 153 14 655 30 Praktično usposabljanje z delom PUD 114 6 114 6 684 24 912 36 Interesne dejavnosti ID 64 2 64 2 32 2 160 6 Odprti del kurikula 200 10 382 20 - - 582 30 Zaključni izpit (izdelek ali storitev z zagovorom) 2

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1263 60 1268 62 1247 56 3778 180

* Izbirni moduli:

šola ali dijak lahko izbere tri module:

• M6, M7 in M10 ali • M8, M9 in M10.

VSEBINA ZAKLJUČNEGA IZPITA: 1. slovenščina,

2. izdelek ali storitev z zagovorom.


38

PREDMETNIK ZA SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (4-LETNO) PROGRAM: ELEKTROTEHNIK Poklic: elektrotehnik/elektrotehnica-SSI

PROGRAMSKA ENOTA I. II. III. IV. SKUPNO UR KT UR KT UR KT UR KT UR KT

A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 140 6 105 6 105 6 137 6 487 24 P2 Matematika MAT 70 4 105 5 105 5 103 5 383 19 P3 Tuji jezik TUJ 105 5 105 5 105 5 102 5 417 20 P4 Umetnost UME - - - - 68 3 - - 68 3 P5 Zgodovina ZGO 34 2 68 3 - - - - 102 5 P6 Geografija GEO 68 3 - - - - - - 68 3 P7 Sociologija SOC - - - - - - 68 3 68 3 P9 Fizika FIZ - - - - 70 3 70 3 140 6 P10 Kemija KEM 70 3 - - - - - - 70 3 P11 Športna vzgoja ŠVZ 105 4 105 4 62 3 68 3 340 14 SKUPAJ A 592 27 488 23 515 25 548 25 2143 100 B - Strokovni moduli - obvezni M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem ITK 136 6 - - - - - - 136 6 M2 Uporaba IKT pri poslovanju IKT 136 6 - - - - - - 136 6 M3 Upravljanje s programirljivimi napravami UPN - - 170 8 - - - - 170 8 M4 Izdelava osnovnih vezij IOV 136 7 68 3 - - - - 204 10 M5 Načrtovanje in priklopi električnih naprav NEN - - 136 7 68 3 - - 204 10 M6 Izdelava el. in komunikacijskih inštalacij EKI - - - - 136 6 - - 136 6

Strokovni moduli - izbirni M7 Načrtovanje električnih inštalacij NEI - - 156 8 - - - - 156 8 M8 Pogonska tehnika PTE - - - - - - 156 8 156 8 M9 Uporaba regulacij URG - - - - 156 8 - - 156 8 M10 Delovanje elektroenergetskih sistemov DES - - - - - - 156 8 156 8 M11 Proizvodnja in prenos električne energ. PPE - - - - - - 156 8 156 8 M13 Uporaba mikroprocesorskih naprav UMN - - - - - - 156 8 156 8 M14 Prenos in zapis informacij PZI - - - - - - 156 8 156 8 M15 Vzdrževanje računalniške opreme VRO - - 156 8 - - - - 156 8 M16 Načrtovanje avtomatiziranih postrojev NAP - - - - - - 156 8 156 8 M20 Zajemanje in obdelava procesnih veličin OPV - - - - - - 156 8 156 8 SKUPAJ B 408 19 530 26 360 17 468 24 1766 86 Od tega praktični pouk 105 4 140 6 185 8 210 12 640 30 Praktično usposabljanje z delom PUD - - - - 152 7 - - 152 7 Interesne dejavnosti ID 128 4 96 4 64 4 64 2 352 14 Odprti del kurikula 140 5 140 6 198 12 136 6 614 29 Poklicna matura (izdelek oziroma storitev z zagovor.) 4

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1268 55 1254 51 1289 65 1216 57 5027 240

* Izbirni moduli:

Šola ali dijak lahko izbere module:

• M7, M8, M9, M10 in M11 (energetik). • M9, M13, M14, M16 in M20 (elektronik). • M13, M14, M15, M16 in M20 (avtomatik).


39

PREDMETNIK ZA POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (2-LETNO) PROGRAM: ELEKTROTEHNIK Poklic: elektrotehnik/elektrotehnica – PTI

PROGRAMSKA ENOTA I. II. SKUPNO UR KT UR KT UR KT

A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 140 6 136 7 276 13 P2 Matematika MAT 105 5 101 5 206 10 P3 Tuji jezik TUJ 140 6 136 7 276 13 P4 Umetnost UME 30 2 - - 30 2 P5 Zgodovina ZGO 40 2 - - 40 2 P6 Geografija GEO 40 2 - - 40 2 P7 Sociologija SOC 40 2 - - 40 2 P9 Fizika FIZ - - 80 4 80 4 P10 Kemija KEM 40 2 - - 40 2 P11 Informatika INF 60 3 - - 60 3 P12 Športna vzgoja ŠVZ 90 4 60 3 150 7 SKUPAJ A 725 34 513 26 1238 60 B - Strokovni moduli - obvezni M1 Podjetništvo s poslovnim sporazumevanjem PSS - - 60 2 60 2 M2 Programirljive naprave PRN - - 99 5 99 5 M3 Uporaba električnih vezij in naprav UVN 99 5 - - 99 5

Strokovni moduli - izbirni* M4 Načrtovanje električnih inštalacij NEI 156 8 156 8 M5 Elektromotorni pogoni in regulacije EPR 156 8 156 8 M6 Proizvodnja in prenos električne energije PPE 156 8 156 8 M9 Regulacije v avtomatiziranih postrojih RAP 156 8 156 8 M10 Uporaba mikroprocesorskih naprav UMN 156 8 156 8 M12 Prenos in zapis informacij PZI 156 8 156 8 SKUPAJ B 255 13 471 23 726 36 Od tega praktični pouk 99 6 105 6 204 12 Praktično usposabljanje z delom PUD 76 4 - - 76 4 Interesne dejavnosti ID 66 3 30 1 96 4 Odprti del kurikula 99 6 157 6 256 12 Poklicna matura (izdelek ali storitev z zagovorom) 4

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1221 60 1171 56 2392 120

* Izbirni moduli:

šola ali dijak lahko izbere en modul:

• M4, M5 in M6 (energetik). • M9, M10 in M12 (elektronik). • M5, M9 in M10 (avtomatik).


40

RAČUNALNIŠTVO Velike potrebe trga in hitro posodabljanje računalniške programske opreme zahteva tudi na področju računalništva in informatike veliko znanja in spretnosti. Odkritja na področju nanotehnologij bodo v prihodnje zagotavljala pospešen razvoj računalniške strojne opreme, ki bo sledil zahtevam in napredku programskih orodij. Izdelava in programiranje algoritmov zahteva veliko doslednost in sposobnost kombinatorike, oblikovanje spletnih strani pa tudi sposobnosti

oblikovanja. Mladi, ki so se z izdelovanjem programov ali z oblikovanjem baz podatkov že ukvarjali, bodo svoja znanja zagotovo kvalitetno nadgradili. Vsako napravo, kakor tudi računalnik, je potrebno tudi vzdrževati, za kar se zahteva poznavanje osnov elektrotehnike. Računalnike pa seveda povezujemo v omrežne sisteme, za kar so potrebna zahtevna strokovna znanja na področju sistemske strojne in programske opreme.

Na naši šoli se na področju računalništva izvajata dva izobraževalna programa, in sicer: • Računalnikar SPI (3-letni) – z

možnima izhodoma: vzdrževalec računalniške strojne ali programske opreme;

• Tehnik računalništva SSI (4-letni) – z možnimi izhodi: koder algoritmov, skrbnik informacijskih sistemov ali oblikovalec spletnih strani.

Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov.

Pri pouku računalništva.


41

PREDMETNIK ZA SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (3-LETNO) PROGRAM: RAČUNALNIKAR Poklic: računalnikar/računalnikarica – SPI


A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 92 5 64 3 57 4 213 12 P2 Matematika MAT 92 5 92 5 29 2 213 12 P3 Tuji jezik TUJ 64 3 64 3 36 3 164 9 P4 Umetnost UME 33 2 - - - - 33 2 P5 Naravoslovje NAR 66 3 66 3 - - 132 6 P6 Družboslovje DRU 66 3 66 3 - - 132 6 P7 Športna vzgoja ŠVZ 64 3 64 3 36 1 164 7 SKUPAJ A 477 24 416 20 158 10 1051 54 B - Strokovni moduli - obvezni M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem ITK 136 6 - - - - 136 6 M2 Upravljanje z uporabniško programsko opremo UPO 102 5 - - - - 102 5 M3 Vzdrževanje informacijske opreme VIO - - 209 10 - - 209 10 M4 Izdelava električnih in komunikacijskih inštalacij EKI 136 6 - - - - 136 6

M5 Programiranje naprav PRN - - 160 8 - - 160 8 M6 Vzdrževanje in postavitev podatkovnih baz PPB - - - - 160 8 160 8

Strokovni moduli - izbirni* M7 Napredno vzdrževanje strojne opreme VSO - - - - 170 8 170 8 M8 Napredno vzdrževanje programske opreme VPO - - - - 170 8 170 8 SKUPAJ B 374 17 369 18 330 16 1073 52 Od tega praktični pouk 192 6 310 10 153 14 655 30 Praktično usposabljanje z delom PUD 114 6 114 6 684 24 912 36 Interesne dejavnosti ID 64 2 64 2 32 2 160 6 Odprti del kurikula 240 12 294 16 48 2 582 30 Zaključni izpit (izdelek ali storitev z zagovorom) 2

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1269 61 1257 63 1252 54 3778 180

* Izbirni moduli:

šola ali dijak lahko izbere en modul:

• M7 ali • M8.




42

PREDMETNIK ZA SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (4-LETNO) PROGRAM: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA Poklic: tehnik/tehnica računalništva-SSI


A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 140 6 105 6 105 6 137 6 487 24 P2 Matematika MAT 70 4 105 5 105 5 103 5 383 19 P3 Tuji jezik TUJ 105 5 105 5 105 5 102 5 417 20 P4 Umetnost UME - - - - 68 3 - - 68 3 P5 Zgodovina ZGO 34 2 68 3 - - - - 102 5 P6 Geografija GEO 68 3 - - - - - - 68 3 P7 Sociologija SOC - - - - - - 68 3 68 3 P9 Fizika FIZ - - - - 70 3 70 3 140 6 P10 Kemija KEM 70 3 - - - - - - 70 3 P11 Športna vzgoja ŠVZ 105 4 105 4 62 3 68 3 340 14 SKUPAJ A 592 27 488 23 515 25 548 25 2143 100 B - Strokovni moduli - obvezni M1 Informatika s tehniškim komuniciranjem ITK 136 6 - - - - - - 136 6 M2 Uporaba IKT pri poslovanju IKT 136 6 - - - - - - 136 6 M3 Upravljanje s programirljivimi napravami UPN - - 170 8 - - - - 170 8 M4 Vzdrževanje inform. strojne opreme VIS - - 68 3 68 4 - - 136 7 M5 Vzdrževanje inform. programske opreme VIP - - 136 7 - - - - 136 7 M6 Izdelava el. in komunikacijskih inštalacij EKI 136 6 - - - - - - 136 6 M7 Vzpostavitev in vzdrž. omrežnih servisov VOS - - - - - - 136 7 136 7 M8 Načrtovanje in razvoj spletnih aplikacij NSA - - - - 176 9 - - 176 9 M9 Načrtovanje in postavitev podatkovnih baz NPB - - 136 7 - - - - 136 7

Strokovni moduli - izbirni M10 Oprema za multimedijsko tehniko OMT 156 8 156 8 M11 Upravljanje IK sistemov IKS 156 8 156 8 M12 Upravljanje z inf. programsko opremo UPO 156 8 156 8 M13 Načrtovanje in razvoj program. aplikacij NPA 156 8 156 8 M14 Napredna uporaba podatkovnih baz NUB 156 8 156 8 M15 Računalniško oblikovanje VRO 156 8 156 8 SKUPAJ B 408 18 510 25 400 21 448 23 1766 87 Od tega praktični pouk 105 4 140 6 185 8 210 12 640 30 Praktično usposabljanje z delom PUD - - - - 152 7 - - 152 7 Interesne dejavnosti ID 128 4 96 4 64 4 64 2 352 14 Odprti del kurikula 140 6 170 8 136 6 168 8 614 28 Poklicna matura (izdelek oziroma storitev z zagovor.) 4

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1268 55 1264 60 1267 63 1228 58 5027 240

* Izbirni moduli: šola ali dijak lahko izbere tri strokovne module:

• M10, M11 in M12 (sistematik) ali • M12, M13 in M14 (koder algoritmov) ali • M12, M13 in M15 (oblikovalec spletnih strani).


43

MEHATRONIKA Strokovno področje mehatronike predstavlja sintezo elektrotehnike, strojništva in računalništva.

Načrtovanje, izdelava, upravljanje in vzdrževanje procesnih linij, avtomatizacija delovnih mest, računalniško upravljanje strojev in naprav, upravljanje robotov in

podobna dinamična opravila predstavljajo velik izziv in motivacijo za vsakega mladega tehnika. Pri nas se je po zgledu drugih evropskih držav mehatronika najprej uveljavila na dodiplomskem študiju. Zahteve gospodarstva, v katerem se je avtomatizacija vse pogosteje pojavljala, ter priporočila fakultet, ki so želela pri svojih študentih predhodna temeljna znanja, so vzpodbudila pripravo srednješolskih izobraževalnih programov. Na naši šoli izvajamo naslednja dva programa, pripravljena po novih izhodiščih: • Mehatronik operater (3-letni) in • Tehnik mehatronike (4-letni).

Oba programa se z izjemo kreditnega vrednotenja izvajata tako kot ostali prenovljeni programi. Podrobnosti vsebin in obsega so razvidne iz predmetnikov.

Ali bo delovalo?

Pod budnim očesom profesorja.


44

PREDMETNIK ZA SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE (3-LETNO) PROGRAM: MEHATRONIK OPERATER Poklic: mehatronik operater/operaterka-SPI


A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 99 - 66 - 48 - 213 - P2 Matematika MAT 99 - 66 - 48 - 213 - P3 Tuji jezik TUJ 66 - 66 - 32 - 164 - P4 Umetnost UME 33 - - - - - 33 - P5 Naravoslovje NAR 33 - 33 - - - 66 - P6 Družboslovje DRU 66 - 66 - - - 132 - P7 Športna vzgoja ŠVZ 66 - 66 - 32 - 164 - SKUPAJ A 462 - 363 - 160 - 985 -B - Strokovni vsebinski sklopi VS1 Tehniško komuniciranje TKO 66 - 33 - - - 99 - VS2 Proizvodni procesi PPR 165 - 33 - 32 - 230 - VS3 Mehatronika MHT 165 - 429 - 176 - 770 - SKUPAJ B 396 - 495 - 208 - 1099 -Od tega praktični pouk 165 - 330 - 160 - 655 - Praktično usposabljanje z delom PUD 114 - 114 - 684 - 912 - Interesne dejavnosti ID 64 - 64 - 32 - 160 - Odprti del kurikula 231 - 231 - 144 - 606 - Zaključni izpit (izdelek ali storitev z zagovorom) -

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1267 - 1267 - 1228 - 3762 -




45

PREDMETNIK ZA SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (4-LETNO) PROGRAM: TEHNIK MEHATRONIKE Poklic: tehnik/tehnica mehatronike-SSI


A – Splošnoizobraževalni predmeti P1 Slovenščina SLO 140 - 105 - 105 - 137 - 487 - P2 Tuji jezik TUJ 105 - 105 - 105 - 102 - 417 - P3 Matematika MAT 70 - 105 - 105 - 102 - 382 - P4 Umetnost UME - - - - 68 - - - 68 - P5 Zgodovina ZGO - - 68 - - - - - 68 - P6 Geografija GEO 68 - - - - - - - 68 - P7 Sociologija SOC - - - - - - 68 - 68 - P9 Fizika FIZ - - - - 70 - 70 - 140 - P10 Kemija KEM 70 - - - - - - - 70 - P11 Športna vzgoja ŠVZ 105 - 105 - 62 - 68 - 340 - SKUPAJ A 558 - 488 - 515 547 - 2108 - B - Strokovni vsebinski sklopi VS Tehniško komuniciranje TKO 136 - 34 - - - - - 170 - VS Proizvodni procesi PPR - - 170 - - - - - 170 - VS Mehatronika MHT 136 - 170 - 204 - 204 - 714 - VS Informacijski sistemi INS 136 - 204 - - - - - 340 - VS Krmilno-regulacijski sistemi KRS - - - - 238 - 272 - 510 - SKUPAJ B 408 - 578 - 442 - 476 - 1904 Od tega praktični pouk 105 - 140 - 93 - 140 - 478 - Praktično usposabljanje z delom PUD - - - - 152 - - - 152 - Interesne dejavnosti ID 128 - 96 - 64 - 64 - 352 - Odprti del kurikula 136 - 68 - 136 - 136 - 476 -

SKUPAJ VSEH UR IN KREDITNIH TOČK 1230 - 1230 - 1309 - 1223 - 4992 -


46

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA (VELJAJO ZA SiPŠ)

1. PRIZNAVANJE FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

1. člen (uvodni pogovor)

Šola organizira z dijaki oziroma kandidati za vpis v začetni letnik uvodni pogovor, na katerem jih strokovni delavci seznanijo z: – merili in postopki za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, – mapo učnih dosežkov in možnostjo oblikovanja osebnega izobraževalnega načrta.

2. člen (začetek postopka)

Postopek priznavanja znanja se prične, ko dijak vloži šoli zahtevo za priznavanje predhodno pridobljenega znanja, kateri priloži ustrezna dokazila. Ravnatelj zahtevo posreduje Stalni komisiji ter o tem obvesti razrednika oddelka, v katerem je evidentiran dijak, in svetovalno službo.

3. člen (organi v postopku)

Organi v postopku priznavanja formalno in neformalno pridobljenih znanj so: - stalna komisija za priznavanje

znanj - ocenjevalna komisija - ravnatelj - razrednik - svetovalna služba.

4. člen (stalna komisija)

Ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole na začetku šolskega leta imenuje tričlansko Stalno komisijo za priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja (v nadaljevanju Stalna komisija). Stalna komisija ugotavlja in priznava formalno in neformalno pridobljena znanja ter določi število kreditnih točk.

5. člen (ocenjevalna komisija)

Na podlagi sklepa Stalne komisije določi oceno posamezne programske

enote ali njenega dela Ocenjevalna komisija. Ocenjevalno komisijo za posamezno programsko enoto določi ravnatelj izmed učiteljev, ki to programsko enoto poučujejo oziroma izpolnjujejo pogoje za njeno poučevanje.

6. člen

(evidence opravljenih ugotavljanj in priznavanj)

1) Vso dokumentacijo v času postopka priznavanja pridobljenih znanj vodi Stalna komisija. Stalna komisija po potrebi obvesti o poteku druge organe v postopku. 2) Po končanem vrednotenju oziroma ugotavljanju znanja dijaka s preizkusom šola izda sklep o priznavanju pridobljenega znanja. Priznano znanje se evidentira v šolski dokumentaciji na podlagi izdanega sklepa. Dokumentacija se prenese v arhiv šole. 3) Dijak, ki mu je bilo priznano predhodno pridobljeno znanje, je oproščen opravljanja obveznosti iz ustreznega dela izobraževalnega programa. 4)Če dijaku ni bilo priznano znanje, kot je predlagal, se v sklepu o priznavanju znanja to utemelji.

7. člen (poročanje)

Poročanje o priznavanju neformalno pridobljenega znanja je sestavni del poročila o kakovosti, ki ga šola javno objavi. Poročilo vsebuje podatke o opravljenih uvodnih razgovorih, vloženih zahtevkih, izdanih sklepih in druge načrtovane ter izvedene analize in ukrepe v zvezi s priznavanjem pridobljenega znanja.

8. člen (postopek potrjevanja nacionalnih

poklicnih kvalifikacij) Dijak, ki se je izobraževal po modularno oblikovanem izobraževalnem programu, a tega izobraževanja ni zaključil, kljub temu pa je izpolnil obveznosti iz posameznega modula, ki je po obsegu znanja, določenem s katalogom znanj in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije enakovreden, se mu prizna nacionalna poklicna

kvalifikacija v skladu s predpisi, ki urejajo potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

9. člen (pritožba zoper sklep o priznavanju

znanja) Dijak oziroma kandidat lahko na Pritožbeno komisijo v osmih dneh po prejetju sklepa vloži pritožbo zoper sklep o priznavanju formalno oziroma neformalno pridobljenega znanja. Pritožbena komisija vodi postopek v skladu s 42. in 43. členom Pravilnika. A) PRIZNAVANJE

FORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

10. člen

(postopek priznavanja)

1) Stalna komisija na podlagi predloženih javnih listin dijaka o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih (spričevala, obvestila o uspehu, potrdila o izpitu in drugih javno veljavnih listinah) dijaku prizna pridobljeno primerljivo znanje in ga kreditno ovrednoti. 2) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je s formalno pridobljenim znanjem mogoče priznati celotno programsko enoto, določi oceno na podlagi pridobljenih javnih listin. 3) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je s formalno pridobljenim znanjem mogoče priznati del programske enote, s sklepom pozove Ocenjevalno komisijo, da določi oceno priznanega dela programske enote in opredeli manjkajoče dele programske enote. Dijak lahko za manjkajoče dele programske enote opravlja preizkus znanja ali pa obveznosti opravi v okviru pouka. B) PRIZNAVANJE

NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA

11. člen

(vrednotenje znanja)


47

1) Stalna komisija v postopku priznavanja neformalno pridobljenega znanja ugotavlja ustreznost in primerljivost neformalno pridobljenega znanja s standardi znanja, ki so opredeljeni v posamezni programski enoti. 2) Dokazila, na podlagi katerih se priznava neformalno pridobljeno znanje, so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju, certifikati, izdani v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, dokazila o pridobljenem znanju in opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega programa, potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom, potrdila izvajalcev dejavnosti o aktivnostih in doseženih rezultatih dijaka, izdelki z dokazanim avtorstvom ter druga podobna dokazila.

12. člen (merila)

1) Programski učiteljski zbor določi merila za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. Pri tem upoštevajo naslednja načela: – znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70% primerljivih vsebin, – znanje se prizna, če je njegov obseg v izobraževalnem programu vrednoten najmanj z eno kreditno točko. 2) Če se znanje, pridobljeno z delovnimi izkušnjami, uveljavlja za priznanje splošno izobraževalnega ali strokovnoteoretičnega predmeta oziroma modula, se opravi preizkus znanja v skladu s tretjim odstavkom 39. člena Pravilnika.

13. člen (postopek priznavanja)

1) Stalna komisija na podlagi predloženih dokazil dijaku prizna pridobljeno primerljivo znanje in ga kreditno ovrednoti. 2) V primeru, ko Stalna komisija ugotovi, da je z neformalno pridobljenim znanjem mogoče priznati celotno programsko enoto ali njen del, s sklepom pozove Ocenjevalno komisijo, da določi oceno priznanega dela programske enote oziroma opredeli manjkajoče dele programske enote. Dijak lahko za manjkajoče dele programske enote opravlja preizkus znanja ali pa obveznosti opravi v okviru pouka.

2. NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

14. člen 1) Načrt ocenjevanja znanja pripravi programski učiteljski zbor in ga objavi na začetku šolskega leta. 2) Načrt ocenjevanja vsebuje: – programske enote, ki se

ocenjujejo, – merila ocenjevanja znanja

(obseg znanja, minimalne standarde za ocene, točkovanje in podobno),

– oblike, načine in postopke ocenjevanja (načine timskega ocenjevanja in podobno),

– koledar opravljanja obveznosti. 3) V šolskem letu sta dve ocenjevalni obdobji. 4) Pisno ocenjevanje znanja je napovedano na začetku ocenjevalnega obdobja. Pred pisnim ocenjevanjem je obvezno pisno preverjanje znanja. 3. NAČINI IN ROKI ZA IZPOLNJEVANJE NEIZPOLNJENIH OBVEZNOSTI

15. člen Če ima dijak štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco samo eno oceno in le-ta ni pozitivna, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.

16. člen Dijak, ki v ocenjevalnem obdobju, razen v zadnjem, ni dosegel minimalnega standarda znanja pri treh programskih enotah ali manj le-te lahko doseže pri ponovnem ocenjevanju znanja, ki ga določi učitelj posamezne programske enote v dogovoru z dijaki pri prvi uri po ocenjevalni konferenci.

17. člen 1) Dijak, ki v ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda znanja pri več kot treh programskih enotah, v sodelovanju z razrednikom in z učiteljem programske enote v osebnem izobraževalnem načrtu določi rok za izpolnitev neizpolnjene obveznosti. 2) Dijak lahko izpolnjuje neizpolnjene obveznosti do konca šolskega leta. 3) Če dijak do konca pouka ne doseže minimalnih standardov pri posameznih programskih enotah,

opravlja dopolnilne izpite v rednih izpitnih rokih.

18. člen 1) Dijak, ki po sklepu programskega učiteljskega zbora napreduje v višji letnik, kljub temu da ni opravil vseh obveznosti za letnik, le- te opravlja v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. 2)V skladu z 8. in 9. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah se z dijakom lahko sklene pedagoška pogodba, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu. 4. NAČRT URESNIČEVANJA JAVNOSTI OCENJEVANJA

19. člen

1) Učitelj posamezne programske enote ob začetku šolskega leta dijake seznani • z obsegom učne snovi in s cilji, • z minimalnimi standardi

znanja, • z načini in oblikami

ocenjevanja znanja, • mejami med ocenami.

2) Pri vsakem pisnem ocenjevanju znanja učitelj navede točkovnik in meje za ocene. 3) Učitelj obvesti dijake o pridobljenih ocenah javno pri pouku. 4) Ustni odgovori dijakov se vedno ocenjujejo v oddelku oziroma skupini. Pri ocenjevanju ustnih odgovorov učitelj znanje dijaka oceni takoj po končanem izpraševanju in sproti dokumentira v šolsko dokumentacijo. 5. OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT IN SODELOVANJE DIJAKA

20. člen

1) Osebni izobraževalni načrt pripravi dijak v sodelovanju z razrednikom in s programskim učiteljskim zborom, kadar ni dosegel minimalnih standardov znanja iz treh ali več programskih enot ob konferenčnem obdobju. 2) Osebni izobraževalni načrt pripravi tudi dijak, ki je po sklepu PUZ-a napredoval v višji letnik in ni izpolnil vseh obveznosti za prejšnji letnik. 3) Dijak v osebnem izobraževalnem načrtu določi pogoje, načine, oblike,


48

obseg in roke izpolnitve neizpolnjenih obveznosti. 4) Pri pripravi in izvedbi osebnega izobraževalnega načrta sodelujejo tudi starši dijaka. 6. MAPE UČNIH DOSEŽKOV

21. člen

1) Dijak ob vpisu v šolo začne voditi mapo učnih dosežkov. Za njeno vodenje dobi uvodna navodila. Mapo hrani doma. 2) Mapa učnih dosežkov vsebuje: osebne podatke, spričevala, obvestila o ocenah, certifikate, priznanja, pohvale, dokazila o delovnih izkušnjah, dokazila, ki jih je dijak pridobil s praktičnim izobraževanjem v delovnem procesu, na usposabljanju ter vsa ostala dokazila in potrdila, ki jih je dijak pridobil. 7. VPOGLED IN IZROČANJE OCENJENIH IZDELKOV

22. člen

1) Pisne in druge izdelke učitelj oceni in da dijaku na vpogled najkasneje v sedmih delovnih dneh potem, ko jih je dijak oddal. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi drug rok. 2) V primeru ugovora dijak oziroma starši lahko zahtevajo fotokopijo pisnega ali drugega izdelka. 3)Pisne in druge izdelke učitelj vrne dijakom po preteku petih delovnih dni po tem, ko so bile pridobljene ocene zapisane v šolsko dokumentacijo. 8. NAJVEČJE DOPUSTNO ŠTEVILO PISNIH IZDELKOV NA DAN IN NA TEDEN

23. člen

Razpored pisnih preverjanj je sestavni del Načrta ocenjevanja. Dijaki lahko pišejo največ tri pisna preverjanja za oceno na teden in enega na dan. Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za oceno, razen v primeru, če dijaki to želijo ali če iz utemeljenih razlogov ravnatelj določi drugače. 9. POGOJI OBVEZNEGA PONAVLJANJA OCENJEVANJA

24 . člen

1) Če je 50% ali več pisnih izdelkov ocenjenih z negativno oceno, se ocenjevanje ponovi. Ocenjevanje se ponovi za dijake, ki želijo izboljšati oceno. Upošteva se boljša ocena. Pred ponovnim ocenjevanjem je potrebno vsaj eno šolsko uro utrjevati snov. 2) Vzroke za neuspeh se analizira z dijaki in vpiše v ustrezno dokumentacijo. 10. POSTOPEK ODPRAVLJANJA NAPAK PRI OCENJEVANJU

25. člen (odprava napake)

Če učitelj ugotovi napako pri ocenjevanju znanja (neustrezno vrednotenje odgovorov, računske napake pri točkovanju ipd.), lahko sam popravi napako in to evidentira v šolski dokumentaciji. O odpravi napake učitelj seznani dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

26. člen (ugovor)

Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v šolsko dokumentacijo oziroma v treh dneh po prejemu letnega spričevala, obvestila o uspehu v letniku, obvestila o uspehu v ocenjevalnem obdobju ali obvestila o izpitu vloži ugovor zoper oceno na pritožbeno komisijo.

27. člen (pritožbena komisija)

1) Pritožbeno komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj na začetku šolskega leta. V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki ni učitelj iste šole. Če je član komisije učitelj, ki je dijaka predhodno ocenil, in dijak ugovarja zoper to oceno ali ugotovitev, imenuje ravnatelj drugega člana. Mandat komisije traja eno šolsko leto. 2) Po prejemu ugovora ravnatelj v komisijo imenuje vsaj še enega učitelja, ki poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor. Mandat tega člana traja do dokončne odločitve komisije o ugovoru.

28. člen (odločanje pritožbene komisije)

1) O utemeljenosti ugovora pritožbena komisija odloči najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi. 2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oz. ugotovitev. 3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče, ponovno oceni znanje dijaka. 4) Z odločitvijo komisije se dijaka pisno seznani v treh dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev komisije je dokončna. 5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka pisno seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom ponovnega ocenjevanja znanja najmanj en dan pred dnevom ponovnega ocenjevanja. 11. IZPITNI RED (PRIJAVA IN ODJAVA, POGOJI OPRAVLJANJA IZPITA, POTEK USTNEGA IN PISNEGA IZPITA IN DRUGA IZPITNA PRAVILA)

29. člen (prijava na izpit)

1) Dijak se mora na izpit pisno prijaviti vsaj tri dni pred izpitnim rokom. Če na izpit ne bo pristopil, se mora od izpita odjaviti vsaj en dan pred izpitnim rokom. 2) Če se dijak iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge. 3) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

30. člen (število izpitov)


49

1) Dijak lahko v posameznem izpitnem roku praviloma opravlja največ tri dopolnilne izpite.

Ravnatelj lahko na predlog programskega učiteljskega zbora določi, da dijak opravlja v enem izpitem roku več kot tri dopolnilne izpite. 2) Na isti dan lahko dijak opravlja

največ en izpit iz istega predmeta, ki se lahko opravlja v več delih in na različne načine, ustno, pisno, z vajami, seminarskimi in drugimi nalogami, praktičnimi izdelki oz. storitvami, zagovori, nastopi in podobno.

31. člen

(potek in trajanje izpitov) 3) Strokovni aktivi oziroma učitelji posameznih programskih enot določijo potek, način in oblike ocenjevanja znanja ter dovoljene pripomočke. 4) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Nastop oziroma vaje trajajo največ 45 minut. Izpit iz praktičnega dela ali storitve traja največ 7 ur. 5) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja brez priprave največ 20 minut. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut. 6) Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita. 7) Sedežni red oziroma vrstni red opravljanja izpita določi izpitna komisija. 12. PRIPRAVA IZPITNEGA GRADIVA (NALOGE, NOSILCI IN ROKI)

32. člen (izpitno gradivo)

1) Obliko in način opravljanja izpitov določi strokovni aktiv v skladu z izobraževalnim programom. 2) Izpitno gradivo pripravi učitelj programske enote, pri kateri dijak ni dosegel minimalnih standardov znanja. Učitelji pripravijo izpitno gradivo individualno, za vsakega dijaka posebej, razen v primeru, ko dijak ni dosegel minimalnih standardov znanja iz snovi celega leta in opravlja dopolnilni izpit iz celotne snovi. Za te dijake je izpitno gradivo enotno. Vsako izpitno gradivo pregleda in potrdi strokovni aktiv.

3) Potrjeno izpitno gradivo odda vodja aktiva ravnatelju najkasneje en dan pred izpitnim rokom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj.

33. člen (nadzor in ocenjevanje)

1) Pisni izpit, izdelavo praktičnega izdelka oziroma storitve in vaje nadzoruje nadzorni učitelj, oceni pa ocenjevalec. 2) Ustni izpiti, zagovori in nastopi se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj. Izpraševalec in ocenjevalec je praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. 3) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se izločijo. 4) Če se izpit opravlja po delih, predsednik izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita. 13. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU IN UKREPI

34. člen (opredelitev kršitve)

1) Za kršitev pravil pri ocenjevanju znanja se šteje, če dijak uporablja nedovoljene pripomočke, če prepisuje, če se podpiše z lažnim imenom ali odda izdelek drugega dijaka kot svoj izdelek. 2) Kršitev pravil pri pisnem ocenjevanju ugotovi učitelj. Kršitev pravil pri izpitu ugotovi nadzorni učitelj, član izpitne komisije ali predsednik izpitnega odbora.

35. člen (sankcije)

Če dijak pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja krši pravila, učitelj to evidentira v šolski ali izpitni dokumentaciji z oznako „nms“ .


50

ŠOLSKI KOLEDAR ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 1. PRIČETEK POUKA ponedeljek, 1. september 2008 2. ZAKLJUČEK POUKA ZAKLJUČNI LETNIKI - sreda, 20. maj 2009 (razdelitev spričeval) OSTALI LETNIKI - sreda, 24. junij 2009 3. OCENJEVALNA OBDOBJA Pouk v šolskem letu je organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih.

OCENJEVALNA OBDOBJA

TRAJANJE OD DO

1. 01. september 2008 (ponedeljek) 15. januar 2009 (četrtek) 2. zaključni letniki 16. januar 2009 (petek) 19. maj 2009 (torek) 2. ostali letniki 16. januar 2009 (petek) 23. junij 2009 (torek) 4. POČITNICE

VRSTA

TRAJANJE OD DO

1. JESENSKE 27. oktober 2008 (ponedeljek) 30. oktober 2008 (petek) 2. NOVOLETNE 25. december 2008 (četrtek) 02. januar 2009 (petek) 3. ZIMSKE 16. februar 2009 (ponedeljek) 20. februar 2009 (petek) 4. PRVOMAJSKE 27. april 2009 (ponedeljek) 01. maj 2009 (petek) 5. POLETNE 25. junij 2009 (četrtek) 31. avgust 2009 (ponedeljek) 5. ČASOVNA REALIZACIJA a) Delovni dnevi, prazniki MESEC DELOVNI DNEVI PRAZNIKI Ostali

letniki Zaključni

letniki

September 22 22 Oktober 18 18 31. oktober – dan reformacije November 20 20 1. november – dan spomina na mrtve December 18 18 25. december- božič, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti Januar 20 20 1. in 2. januar – novo leto Februar 15 15 8. februar – slovenski kulturni praznik – Prešernov dan Marec 22 22 April 17 17 13. april - velikonočni pon., 27. april – dan upora proti okupatorju Maj 20 13 1. in 2. maj – praznik dela Junij 18 / 25. junij – dan državnosti SKUPAJ 190 165 Šola je dolžna organizirati pripravo na splošno maturo, poklicno maturo in zaključni izpit. Priprave potekajo 21. maja 2009 in 22. maja 2009. Organizirana priprava se šteje kot pouk in je za dijake obvezna. b) Pouka prosti dnevi so: - z zakonom določeni državni prazniki in dela prosti dnevi, - šolske počitnice, - dan šole, - en dan za sistematične zdravstvene preglede dijakov.


51

6. VPIS IN SPREJEM NOVINCEV Vpis in sprejem novincev bo usklajen s Pravilnikom o vpisu v srednje šole (UL RS št. 12/06, 12/08). 7. IZPITI a) P o p r a v n i i z p i t i

ROKI

IV. TRAJANJE V. NAMEN OD - DO

zimski izpitni rok 02. februar 2009 (ponedeljek) - 28. februar 2009 (sobota)

dijaki in občani

spomladanski izpitni rok

29. junij 2009 (ponedeljek) - 5. julij 2009 (nedelja)

dijaki in občani

jesenski izpitni rok

17. avgust 2009 (ponedeljek) - 28. avgust 2009 (petek)

dijaki in občani

b) Predmetni , diferencialni, dopolnilni in delni izpiti bodo v času popravnih izpitov. Za dijake, ki napredujejo pogojno, ravnatelj določi pogoje, način in roke, do katerih morajo izpolniti pogoje za napredovanje v naslednji letnik. c) Zaključni izpiti za srednje poklicno izobraževanje 2008/2009 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA ZAKLJUČNI IZPIT

DATUM DEJAVNOSTI 21. maj 2009 (četrtek) - 22. maj 2009 (petek)

organizirana priprava na zaključek šolanja

V. ROKI TRAJANJE

NAMEN OD – DO - zimski izpitni rok 14. februar 2009 (sobota) slovenščina - dijaki in občani

02. februar 2009 (ponedeljek) - 28. februar 2009 (sobota)

dijaki in občani

- spomladanski izpitni rok

8. junij 2009 (ponedeljek) slovenščina - dijaki in občani 29. junij 2009 (ponedeljek) - 5. julij 2009 (nedelja)

dijaki in občani

- jesenski izpitni izpitni rok

25. avgust 2009 (torek) slovenščina - dijaki in občani 17. avgust 2009 (ponedeljek) - 28. avgust 2009 (petek)

dijaki in občani

č) Koledar poklicne mature 2008/2009 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA POKLICNO MATURO


organizirana priprava na zaključek šolanja

ZIMSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE

DATUM DEJAVNOSTI 9. februar 2009 (ponedeljek) začetek poklicne mature


52

SPOMLADANSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE

DATUM DEJAVNOSTI 7. marec 2009 (sobota) predmaturitetni preizkus poklicne mature 25. maj 2009 (ponedeljek) začetek poklicne mature 06. julij 2009 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi 06. julij 2009 (ponedeljek) svečana podelitev spričeval poklicne mature JESENSKI IZPITNI ROK POKLICNE MATURE

DATUM DEJAVNOSTI 24. avgust 2009 (ponedeljek) začetek poklicne mature 16. september 2009 (sreda) seznanitev kandidatov z uspehom pri poklicni maturi d) Koledar splošne mature 2008/2009 ORGANIZIRANE PRIPRAVE NA SPLOŠNO MATURO


organizirana priprava na zaključek izobraževanja

SPOMLADANSKI ROK SPLOŠNE MATURE

DATUM DEJAVNOSTI 07. marec 2009 (sobota) predmaturitetni preizkus splošne mature 05. maj 2009 (torek) esej 25. maj 2009 (ponedeljek) začetek splošne mature 13. julij 2009 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 13. julij 2009 (ponedeljek) svečana podelitev spričeval splošne mature JESENSKI ROK SPLOŠNE MATURE

DATUM DEJAVNOSTI 24. avgust 2009 (ponedeljek) začetek splošne mature 7. september 2009 (ponedeljek) seznanitev kandidatov z uspehom pri splošni maturi 8. INFORMATIVNI DAN 13. februar 2009 (petek) in 14. februar 2009 (sobota). V skladu z navodili MŠŠ si pridržujemo pravico do sprememb.


53

OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE

Obvezne izbirne vsebine za tehniške gimnazije so sestavni del učnega programa ter dijakom omogočajo razširjanje in poglabljanje splošnega in ožjega strokovnega znanja. Dijaki morajo do konca izobraževanja opraviti :

1. vsebine, obvezne za vse dijake,

2. vsebine, obvezne za tip gimnazije,

3. vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka.

Vsebine pod točko 1 organizira in izvede šola. Vsebine pod točko 2 lahko organizira šola samostojno ali izbere ustrezne

ponudnike iz kataloga obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS za šolstvo. Vsebine pod točko 3 dijaki lahko izbirajo: - iz kataloga OIV, ki ga pripravi

Zavod RS za šolstvo, - iz internega kataloga šole, - v organizacijah in ustanovah

izven šole (npr.: glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru in kulturno-umetniških društvih, tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni abonmaji, raziskovalne naloge, tečaji CPP, pedagoško delo v planinski, taborniški in skavtski organizaciji, tekmovanja v znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih (npr. gasilskem, naravovarstvenem itd.) ter druge vsebine po presoji šole.

V okviru zdravstvene vzgoje smo si ogledali sejem NARAVA – ZDRAVJE v Ljubljani. Udeležili so se ga dijaki 2. letnikov SG in SIPŠ.

Pohod na Tošč in Grmado.


54

RAZPOREDITEV OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN ZA TEHNIŠKO GIMNAZIJO

Vsebine, obvezne za vse dijake

Skupaj:

1. letnik

45

2. letnik

35

3. letnik

50

4. letnik

5

Kulturni dan Športni dan Državljanska kultura Knjižnična informacijska znanja Zdravstvena vzgoja Vzgoja za družino, mir in nenasilje Medpredmetne vsebine z ekskurzijo

5 10

15

15

5 10

15 5

5 10 15

15 5

5

Vsebine, obvezne za tip gimnazije Skupaj:

30

30

Dejavnost s projektnim delom Podjetništvo

30 30

Vsebine po dijakovi prosti izbiri Skupaj:

45

25

10

25

Skupaj: 90 90 90 30

Dijaki tehniške gimnazije lahko program proste izbire v obsegu 45 ur ali več opravijo izven šole, razredniku pa morajo oddati podpisano in žigosano potrdilo izvajalca. Šola mora dijakom ponuditi tudi naslednje vsebine. Dijaki se vanje vključijo ali pa ne. Šola jih izvaja le, če se prijavi vsaj 17 dijakov. Dejavnost Ure Metodologija raziskovalnega dela 15 ur Obvladovanje tipkovnice 15 ur Prostovoljno socialno delo 15 ur Prva pomoč 15 ur Športni tabori in šole v naravi 15 ur Učenje za učenje 15 ur Verstva in etika 15 ur Logika 15 ur

V okviru interesnih dejavnosti so se dijaki prvih letnikov srednjega strokovnega izobraževanja udeležili naravoslovnega tabora v Osilnici na Kočevskem. Poleg naravoslovnih vsebin so v tabor vključene tudi športne dejavnosti.

.


55

INTERESNE DEJAVNOSTI Interesne dejavnosti so sestavni del učnega programa, ki dijakom omogoča razširjanje in poglabljanje splošnega in ožjega strokovnega znanja. Dijaki morajo do konca izobraževanja opraviti:

• vsebine, obvezne za vse dijake, • vsebine, povezane s programom, • vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka.

Vsebine, obvezne za vse dijake, organizira in izvede šola. Šola lahko samostojno organizira ali izbere ustrezne ponudnike za izvedbo vsebin, povezanih s programom, iz kataloga obveznih izbirnih vsebin Zavoda RS za šolstvo. Dijaki lahko prostoizbirne vsebine opravijo po internem katalogu šole ali pa v organizacijah in ustanovah izven šole (npr.: verouk, glasbena šola, organizirani športni in plesni treningi, aktivnosti v pevskem zboru in kulturno-umetniških društvih, tečaji tujih jezikov, računalništva, drugih spretnosti in znanj, aktivna udeležba v šolskem krožku, gledališki, filmski in glasbeni abonmaji, raziskovalne naloge, tečaji CPP, pedagoško delo v planinski, taborniški in skavtski organizaciji, tekmovanja v znanju, organizirano prostovoljno socialno delo, sodelovanje v društvih, npr. gasilskem, naravovarstvenem itd.) ter druge vsebine po presoji šole. Priporočene vsebine interesnih dejavnosti, ki so enake vsebinam iz katalogov znanja za posamezne predmete, se kot interesne dejavnosti ne izvajajo. Ta del interesnih dejavnosti šola nadomesti z drugimi vsebinami ali pa poveča število ur za tiste dejavnosti, ki si jih dijak lahko izbira sam. Pri izvedbi posameznih dejavnosti naj šole uporabljajo tudi programske konkretizacije dejavnosti, ki so pripravljene za dijake, vpisane v gimnazijski program. RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V SREDNJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Prvi model interesnih dejavnosti se izvaja za vse iztekajoče programe SSI od drugega letnika dalje.

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik SKUPAJ

OBVEZNI ENOTNI DEL: - športni dnevi; 18 18 18 72 - ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih spomenikov; 18 18 18 72

- seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju; 6 - ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil, izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat ipd.; 6

- zdravstvena vzgoja. 18 18 SKUPAJ 54 36 36 174VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: - metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad; 4 - naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke); 22

- spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja; 6 12 4 22

- ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici; 6 12 4 22

- poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja. 4 4 SKUPAJ 12 24 12 80VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: 30 36 16 98 Skupno število ur za interesne dejavnosti 96 96 64 352


56

RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH

Pohod na Debelo peč in na Kriško goro. Drugi model interesnih dejavnosti velja za vse prve letnike prenovljenih programov in program tehnik mehatronike (poskusno izvajanje od šolskega leta 2006/07) v celoti.

SSI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI 1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik SKUPAJ

OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi; 24 24 24 24 96 ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih spomenikov, 18 18 18 18 72

seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju; 6 6 ogled študijske knjižnice, sejmov: zdravja, informatike, učil, izobraževalnih ustanov, dnevi odprtih vrat ipd.; 6 6

zdravstvena vzgoja. 18 18 SKUPAJ 54 60 42 42 198 VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad; 4 4 naravoslovni dan - ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke); 22 22

spoznavanje poklicnega področja, organizacije panoge, obisk predavanja s strokovnega področja; 6 12 4 22

ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici; 6 12 4 22

poklicno usmerjanje, nadaljevanje izobraževanja. 4 4 SKUPAJ 26 12 24 12 74VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: 16 24 30 10 80 Skupno število ur za interesne dejavnosti 96 96 96 64 352


57

RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V SREDNJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU Prvi model interesnih dejavnosti se izvaja za vse iztekajoče programe SPI od drugega letnika dalje.

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE 1. letnik

2. letnik

3. letnik SKUPAJ

OBVEZNI ENOTNI DEL: - športni dnevi; 18 18 54 - ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave, kulturnih prireditev na šoli (npr. ob državnem prazniku); 18 18 48

- seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju; 12 - naravoslovni dan – ekološki dan; ekološki tabori (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogled čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke); 6

- ogled študijske knjižnice, izobraževalnih ustanov,sejmov (sejma zdravja, informatike, učil, ipd.); 6

- zdravstvena vzgoja. 18 18 SKUPAJ 54 36 144VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: - ogled sejma s strokovnega področja oziroma proizvodnih obratov; 6 6 18 - metode učenja in motivacija dijakov; 6 - spoznavanje organizacije poklicnega področja , delovnih organizacij ali obratovalnic; 6 - organizirano predavanje s strokovnega področja (na šoli ali zunaj nje); 6 4 10 - ekologija in stroka (raziskovalni tabor, seminarska naloga); 4 4 - svetovanje v zvezi z zaposlovanjem in nadaljnjim izobraževanjem. 4 4 SKUPAJ 16 14 48VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: 26 14 64 Skupno število ur za interesne dejavnosti 96 64 356 RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH SREDNJEGA POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA IN V PROGRAMIH, PRIPRAVLJENIH PO NOVIH IZHODIŠČIH Drugi model interesnih dejavnosti velja za vse prve letnike prenovljenih programov in za izobraževalni program mehatronik operater.

SPI - DRUGI MODEL INTERESNIH DEJAVNOSTI 1. letnik

2. letnik

3. letnik SKUPAJ

OBVEZNI ENOTNI DEL: športni dnevi; 24 24 24 72 Ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave ter seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju. 18 18 36

SKUPAJ 42 42 24 108 VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: metode učenja, motivacija, razvoj delovnih in učnih navad; 4 4 naravoslovni dan – ekološki dan (organizirane čistilne akcije, predavanja, ogledi čistilnih naprav – v povezavi s tehnologijo stroke); 6 6

ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in šolski delavnici (seminarska naloga); ogled sejmov informatike, učil, izobraževalnih ustanov.

8 8

SKUPAJ 10 8 18VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: 12 14 8 30 Skupno število ur za interesne dejavnosti 64 64 32 160


58

RAZPOREDITEV INTERESNIH DEJAVNOSTI V PRENOVLJENIH PROGRAMIH POKLICNO-TEHNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 1. letnik

2. letnik SKUPAJ

OBVEZNI ENOTNI DEL: - športni dnevi; 18 18 - ogled gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave; 10 8 18 - ogled študijske knjižnice. 6 6 SKUPAJ 34 8 42 VSEBINE, POVEZANE S PROGRAMOM: - spoznavanje organizacije področja panoge, strokovna ekskurzija, 6 12 18 - ogled sejma s strokovnega področja, proizvodnih obratov; 6 10 16 - ekologija in ekološki problemi stroke v obratovalnici in v šolski delavnici (seminarska naloga). 6 - 6 SKUPAJ 18 22 40 VSEBINE, POVEZANE S PROSTO IZBIRO DIJAKA: 14 - 14 Skupno število ur za interesne dejavnosti 66 30 96 INTERNI KATALOG INTERESNIH DEJAVNOSTI Interni katalog izbirnih vsebin pripravi šola ob začetku pouka in je dostopen dijakom na spletnih straneh ter v tiskani obliki v šolski knjižnici. V Internem katalogu interesnih dejavnosti bo objavljena tudi programska ponudba za tiste vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka, ki jih bo izvajala šola. Dijakom se lahko vsebine, povezane s prosto izbiro, priznajo kot opravljene izven šole, če predložijo verodostojno potrdilo izvajalca.

Včasih pogledamo čez planke.

Ekskurzija po Dolenjski.


59

PROSTA IZBIRA DIJAKOV

V internem katalogu šole so navedene dejavnosti, v katere se vključijo dijaki na osnovi proste izbire. Izvajajo jih učitelji naše šole. Dijake bo o ponudbi šole seznanil razrednik v prvi polovici septembra. Dobili bodo obrazce, ki jih bodo izpolnili in do petka, 19. 9. 2008 vrnili razredniku. Na osnovi prijav bodo učitelji določene dejavnosti tudi izvajali. Za tečaje in krožke je cena enotna, in sicer 1,7 eura/uro. Organizirali jih bomo, če se bo prijavilo vsaj 10 dijakov. O ceni tečajev in krožkov (CPP, tečaj prve pomoči, plesni tečaj itd.), ki jih bodo izvajali zunanji sodelavci, bodo dijaki seznanjeni na prvem sestanku z mentorji. DEJAVNOSTI ČAS IZVEDBE MENTOR RAČUNALNIŠKI KROŽEK • Delphi (1. do 3. letnik) • Krmiljenje s PLC-ji (2., 3. in 4. letniki) • Spletno programiranje v PHP-ju

Dec. 2008 – feb. 2009 Feb. 2009 – mar. 2009 Sept. 2008 – maj 2009

Srečko Uranič, dipl. org. Srečko Frelih, dipl. inž. Miran Kozmus, dipl. inž. Anže Žnidaršič

SPOZNAVANJE ELEKTROTEHNIKE IN ELEKTRONIKE – RAČ. SIMULACIJE

Nov. 2008 – januar 2009 Aleš Ovsenek, univ. dipl. inž. Janez Marn, univ. dipl. inž.

ELEKTRO KROŽEK • elektro krožek za 1. letnik • krožek OET

Nov. 2008– mar. 2009 Okt. 2008– maj 2009

Jože Bešter, Alenka Jelovčan, univ. dipl. inž.

ŠPORTNE DEJAVNOSTI • ŠKL

Sept. 2008– maj. 2009

Jurij Stavrov, prof.

PRIPRAVE NA MATURO • RAČ • FIZ (5. predmet)

Sept. 2008– maj 2009 Sept. 2008– maj 2009

Gabrijela Krajnc, univ. dipl. inž. Ivanka Toman, prof.

PRIPRAVA NA POM • R0M

Dec. 2008 - maj 2009

Rado Logonder, univ. dipl. inž.

PRIPRAVE NA TEKMOVANJA • CANKARJEVO PRIZNANJE

Nov. 2008– feb. 2009

Strokovni aktiv slavistov

Priprave na rač. tekmovanje Jan. 2009 – mar. 2009 Gabrijela Krajnc, univ. dipl. inž. Priprave na mat. tekmovanje Sept. 2008– maj 2009 Strokovni aktiv matematikov PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IZ FIZ Sept. 2008 – maj 2009 Ivanka Toman, prof. PRIPRAVA NA TEKMOVANJE IZ ZGO Sept. 2008 – marec 2009 Jerca Kebe, prof. MATEMATIČNI KROŽEK Okt. 2008 – april 2009 Branka Balantič, dipl. org. ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA

Sept. 2008– junij. 2009 Sept. 2008– junij. 2009

Andreja Bešter, prof. Zdenka Varl, prof.

Angleški krožek Oktober 2008 – april 2009 Zdenka Varl, prof. Nemška bralna značka Oktober 2008 – junij 2009 Simona Rozman, prof Bralni klub Sept. 2008– junij. 2009 Romana Debeljak, univ. dipl. ped. in prof. DIGITALNA FOTOGRAFIJA Sept. 2008– feb. 2009 Miran Kozmus, dipl. inž. Likovna delavnica in klepetalnica Sept. 2008 – maj 2009 Polonca Hafner Ferlan, prof.

Irena Jerala, prof. Program MEPI (mednarodno priznanje mladim) Okt. 2008 – maj 2009 Danica Volčanšek Černe, univ. dipl. inž. POPOTNIŠKI KROŽEK Sept. 2008 – apr. 2009 Tatjana Zupan, prof. Tečaji tujih jezikov: - ruski jezik - italijanski jezik - nemški jezik

Okt. 2008 – jan. 2009 Okt. 2008– apr. 2009 Okt. 2008 – apr. 2009

Maja Jošt, prof. Tatjana Zupan, prof. Simona Rozman, prof.

ŠILA (šolska impro liga) Sept. 2008 – apr. 2009 Anja Ambrož Bizjak Kolesarstvo Sept. 2008 – maj 2009 Janez Zupanec, univ. dipl. inž. Vzgoja za medije (ogled gledaliških predstav, filmskih predstav in oncertov)

Sept. 2008 – apr. 2009 Alenka Luštrek, abs.

Tečaj prve pomoči Nov. 2008 - jan. 2009 zunanji sodelavci Tečaj CPP Okt. 2008 – jan. 2009 zunanji sodelavci Plesni tečaj (4. letniki) Okt. 2008 - maj 2009 zunanji sodelavci


60

Za dijake 1., 2., 3. in 4. letnikov bomo organizirali še naslednje dejavnosti: Dejavnost Mentor Učenje za učenje Lijana Medič Jermančič, univ dipl. psih. Metode raziskovalnega dela mentorji raziskovalnih nalog Prostovoljno socialno delo po dogovoru z ustreznimi ustanovami Verstva in etika Marko Arnež, prof. Logika dogovor s prof. matematike

Osilnica – projektni teden. Seča – projektni teden.

Ekskurzija v Salzburg. Fotografija z Juretom Robičem.

Tudi na ekskurzijah se pozabavamo. Izdelovanje plakatov.


61

DIJAŠKA SKUPNOST MENTORSTVO V šolskem letu 2007/08 je mentorstvo šolske dijaške skupnosti na Strokovni gimnaziji prevzela Špela Tomažič, prof., predsednik dijaške skupnosti je bil Gaber Aleš, namestnica pa Neja Tilinger. Mentorstvo dijaške skupnosti na Strokovni in poklicni šoli je prevzela Irena Jerala, prof., predsednik dijaške skupnosti Strokovne in poklicne šole pa je bil Petar Krasić, namestnik pa Benjamin Najvirt. NAGRADNI IZLET ZA NAJBOLJŠE DIJAKE Šolsko leto smo začeli z nagradnim izletom v Osilnico na Kočevskem za najboljši razred na šoli v preteklem šolskem letu. To lovoriko so osvojili dijaki 3. Ra razreda z razrednikom Srečkom Uraničem, prof. Pridružili so se jim še nekateri dijaki, ki so s svojim delom v dijaški skupnosti veliko prispevali k ugledu šole. Zaradi pozitivnega odziva smo s tekmovanjem nadaljevali tudi v šol. letu 2007/08. Postavili smo pravila tekmovanja (upošteva se: učni uspeh razreda, sodelovanje v čistilni akciji, delo dijakov v dijaški skupnosti in sodelovanje pri pripravi šolskih prireditev, najmanjše število izostankov). Že na začetku šolskega leta smo izobesili plakat in dijake seznanili s pravili tekmovanja. V začetku septembra 2008 bomo najboljši razred zopet popeljali na izlet. S seboj bomo vzeli tudi dijake, ki so sodelovali pri delu v dijaški skupnosti v preteklem šolskem letu. PROGRAM V šolskem letu 2007/08 je program dela obeh dijaških skupnosti TŠC Kranj vključeval naslednje prireditve in aktivnosti: - fazaniranje ali sprejem novih dijakov v septembru, - novoletno voščilnico, obisk Božička, dedka Mraza po razredih, - proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v športni dvorani Zlato polje, - pomladni dan (mentorice: Irena Jerala, prof., Špela Tomažič, prof. , Anja Bizjak

Ambrož, prof., Vera Brezar), - udeležbo na razpisanih fotografskih natečajih, - udeležbo na sejah parlamenta DOS (predsednika oziroma njuna namestnika dijaške skupnosti), - predajo ključa šole dijakom tretjih letnikov, - razstave izdelkov v šolski knjižnici, - izdelavo plakatov za šolske prireditve, - program MEPI – mednarodno priznanje mladih.

OBVEŠČANJE O različnih aktivnostih in pomembnih dogodkih smo obveščali ostale dijake na sestankih dijaške skupnosti s plakati, oglasi na oglasni deski dijaške skupnosti in na spletni strani šole. NAČRTI V šolskem letu 2008/09 bo mentorstvo dijaške skupnosti na Strokovni in poklicni šoli vodila Špela Tomažič, prof., na Strokovni gimnaziji pa Irena Jerala, prof. UTRINKI OB PRIREDITVAH FAZANIRANJE Letošnje fazaniranje je bilo kakor prave olimpijske igre v malem, zato smo ga poimenovali FAZANIADA. Po treh športnih preskušnjah, v katerih so sodelovali fazani, je sledila slavnostna prisega fazanov in podelitev diplom. OBISK BOŽIČKA Že tradicionalno vsako leto obišče dijake in profesorje Božiček, ki jih razveseli z bonboni, profesorje pa tudi z voščilnicami, ki jih izdelajo dijaki. Tokrat so ga spremljala tudi dekleta. V okrašeni šolski knjižnici pa so se dijaki lahko preizkusili v računalniških igricah. KULTURNI PRAZNIK Letošnja prireditev se je imenovala Prešeren je kul. Z njo smo želeli Prešerna čim bolj približati mladim.

Naš namen je bil, da smo pokazali, da se Prešernova dela lahko popolnoma pretvori v naš čas. Dijaki so odigrali Krst pri Savici v sodobnem jeziku in ga prestavili v sodobni čas. Tudi glasbeni nastopi so ohranili Prešernova besedila in jih predstavili v rock, metal in pop izvedbi. POMLADNI DAN V okviru pomladnega dne smo sodelovali na fotografskem natečaju in obiskali parlament, kjer je potekal pogovor o medkulturnem dialogu. Dijake iz vse Slovenije in zamejstva je razveselil z obiskom tudi predsednik države. Na fotografskem natečaju sta sodelovala dva dijaka naše šole, to sta Gašper Kocjančič in Miha Benedik. Miha Benedik je prejel prvo in tretjo nagrado. Na šoli je potekala odbojkarska tekma med dijaki in profesorji. PREDAJA KLJUČA S predajo ključa so se dijaki zaključnih letnikov simbolično poslovili od nas in ključ zapustili mlajšim.


62

UTRIP ŠOLE

Začetek se zdi težak, a ni tako. S fazanovanjem postane zabavnejše, nekateri se hitro znajdejo.


63

Jesen in zgodnjo pomlad zaznamujejo ekskurzije po naši mali deželici, skočimo pogledat tudi širni svet.


64

Seveda so tu še športni dnevi, polni adrenalina. Posledice so lahko usodne predvsem za čevlje.


65

V okviru pomladnega dne je dijaška skupnost TŠC Kranj organizirala sedaj že tradicionalno športno tekmo v odbojki med dijaki in profesorji. Zmago so si priigrali dijaki. Itak.


66


67


68

Pozna jesen in zimski čas prineseta mnogo ( pa tudi malo manj ) resnega dela, predstavitev poklicev, za katere se dijaki izobražujejo,

delo v laboratorijih, regijska in državna tekmovanja, srečanje mladih raziskovalcev, pa še kaj.


69

Seveda nas je vmes obiskal še Božiček z bonboni.


70

Za zabavo v šoli so poskrbeli kreativni dijaki.

Documents

DRAGE DIJAKINJE IN DIJAKI, SPOŠTOVANI STARŠI! · Marta Rakovec, dipl. ekon. KNJIGOVODJA Damijana Gabri ... elektro in strojna šola Kranj, ki je imela dve enoti: