Matjaž Rakovec

Zanimivo je, da sem se kon-kretnih trenutkov spomnil večinoma le, ko so me preve-vali strah, nelagodje in bole-čina. Spomnil sem se vsako-dnevnega jutranjega joka, ko me je eden od staršev še pred peto uro zjutraj zapustil v vrtcu Ivo Slavec Jokl, pa strahu, ko sem pojedel balon in mi je zdravnik predpisal edino zdravilo – uživanje neizmerne količine kislega zelja, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pospešile prebavo. In trenutka, ko me je prijatelj pri igri indijanci in kavboji s puščico zadel v oko. Že pred vstopom v Osnovno šolo Franceta Prešerna (da, to je prav tam, kjer si peščica ljudi želi postaviti megalo-mansko avtobusno postajo) sem imel izkušnjo z milico. Mami mi je spletla moder komplet: pulover in kratke hlače. Ker me je volna straš-no pikala, sem pobegnil od doma in se odpravil k očetu na Staro Savo, kjer je oprav-ljal službo vratarja. Prevzel me je pogled na ogromne stavbe, skladišča in pa ponos na očeta, ker so mu zaupali, da čuva to veliko stvar.

Domov sem prišel v sprems-tvu miličnikov, saj oče ni smel zapustiti delovnega

mesta. Mami je bila presreč-na, ko so me pripeljali. Sose-dje so namreč videli avto s

tujo registracijo, ki naj bi odpeljal fantiča, zelo podob-nega meni ...

V naše majhno stanovanje smo dobili črno-belo televizi-jo. Navdušen sem bil nad prenosom izstrelitve Apolla ter nad nedeljsko večerno nadaljevanko VOS. Kasneje, ko se je televizija skupaj z nami preselila na Mlakarje-vo, pa sem se navduševal nad Piko Nogavičko, Bratovščino Sinjega galeba, Erazmom in potepuhom, Malimi oglasi ter Malim in Velim mistom. 

Do zadnjega letnika gimna-zije smo živeli na strateško zelo pomembni lokaciji – v neposredni bližini letnega bazena in stadiona. Šport je postal pomemben del moje-ga življenja. Spomnim se večernih treningov vaterpo-la, ko se je na tribuni letne-ga bazena zbrala nepregled-na množica gledalcev, pred-vsem občudovalk. Kar naen-krat je trening postal pomembnejši od tekme.Ob koncu aktivne športne kariere sta bazen in brunari-ca na nekdanjem minigolfu predstavljala začetek moje uspešne poslovne poti. Pred-vsem pa ponos, da sva z Matom, danes kuharskim virtuozom na Sv. Joštu, uspela aktivirati vso kranj-sko mladež. Na večerne koncerte ter zabavo pred minigolfom se je vsak večer zbrala nepregledna množica

zabave željne mladine. Vedno sem imel želje, ki so našemu družinskemu druž-benemu položaju pomenile misijo nemogoče. Neizmer-no sem hvaležen mami in očetu, da sta mi v času počit-nic po končani osnovni šoli dovolila, da delam v nočni izmeni kranjske pekarne in zaslužim svoj prvi denar. Ob vsem tem ne smem pozabiti dni, preživetih na

Bobovku, ko sva z očetom dan za dnem, leto za letom gradila družinsko hišo. Gra-dnja je trajala 14 let. Z odhodom na študij v Ljub-ljano se nam je odprl svet. Vsakodnevna jutranja vož-nja z avtobusom do Šiške je bila načrtovana do minute, avtobusi so prihajali točno, o nepreglednih kolonah vozil ni bilo ne duha ne sluha. Vsak dan smo se vračali v Kranj, ki se nam je usedel v srce. Bar Lipa in Kavka še v prvem nadstropju, Praprot, Pizzerija Šifrer, klobasa in pivo pri Trebcu, plesi v Delavcu, kino v Storžiču in Centru, petkovo kegljanje pri Johanci – tega ne poza-biš nikoli. Postane del tebe, le čas si moraš vzeti in to podoživeti. Lepo je bilo v Kranju, lepo je in še lepše nam bo. Kajti Kranj zmore več!

Nikoli ne bom pozabilVse Zlato polje je bilo za nas eno samo veliko igrišče. Ulica je bila naš dom. Nogomet, skrivalnice, zemljo krast in tančula so bili naš svet. Ko sem letošnje poletje sam premagoval najbolj znano romarsko pot na svetu El Camino, sem imel čas napeti desno polovico možganov in si v spomin priklicati trenutke iz otroštva.

Gimnazijski dnevi so bili najlepši trenutki mojega življenja. Tedanja prijateljstva me še danes napolnijo z energijo. Andi, Berčo, Darjan, Iki, Pepi in Tomaž so ekipa, ki te naredi odvisnega od svoje družbe. Še vedno si vzamemo čas samo za nas, za trenutke, da se vrnemo v našo mladost, ko je bil stari Kranj naša Cankarjeva enajsta šola.

Matjaž Rakovec se podaja v svet politike in kandidira za župana Kranja. Mestu z okolico želi vrniti sloves, za katerega je prepričan, da mu pripada. stran 3

ŽIVI IN DELAJ V KRANJU

Najboljše rešitve se rojevajo v širših razpravah z ljudmi, zato je potekala prva iz niza okroglih miz, tokrat na temo Kranj – celovit gospodarski ekosistem.

stran 2

KRANJU VRNITI UGLED GOSPODARSKEGA SREDIŠČA

Kranj zmore večNOVEMBER 2018

Rakovec

S podporo:

Nar

očni

k in

pla

čnik

čas

opis

a: S

OCI

ALN

I DEM

OKR

ATI,

LEVS

TIKO

VA 1

5, 1

000

LJU

BLJA

NA

2 torek, 13. novembra 2018

Svoje izkušnje in mnenja so med številne obiskovalce na nedavnem Forumu Mat-jaža Rakovca podelili direk-tor podjetja Riko Janez Škrabec, glavni direktor kranjske telekomunikacij-ske družbe Iskratel Željko Puljić, direktor škofjeloške-ga podjetja z nemškim last-nikom Knauf Insulation Tomaž Lanišek in direktor SIGR Bizjak transport in skladiščenje Aleksander Bizjak. Bili so si enotni, da ima Kranj vse potenciale, da znova postane eno gos-podarsko najbolj razvitih mest v regiji in širše. Treba jih je le izkoristiti na pravi način.

Kranj potrebuje obrtno-podjetniško cono

Matjaž Rakovec je ponazo-ril, da je Mestna občina Kranj po številu prebivalcev tretja največja med enajsti-mi mestnimi občinami, gle-de na proračunska sredstva, ki jih namenja za pospeše-vanje podjetništva, pa je na šestem mestu. Leta 2016 je Kranj namenil za spodbuja-nje malega gospodarstva 814 tisoč evrov, od tega pri-bližno 670 tisoč za promo-cijo in razvoj turizma in samo 150 tisoč evrov za spodbude malega gospodar-stva. Aleksander Bizjak je ob tem opozoril, da so domači podjetniki in obrt-niki že pred desetletji kranj-sko občinsko vodstvo prep-ričevali o nujnosti vzposta-vitve obrtno-podjetniške cone, a neuspešno. Podjet-niki so odšli v druge občine in tam ostali. Bizjak bi danes cono umestil na nenaseljeni vzhodni strani Kranja, v smeri proti Brito-fu, v bližini pomembne infrastrukture, torej letališ-ča in avtoceste, na tem delu je tudi predvidena gradnja štiripasovnice.

Naloga politike: ustvarjanje pogojev za poslovanje in povezovanje

Iskratel je eden največjih zaposlovalcev v kranjski regiji, a če hočeš obstati v današnjem svetu, moraš biti inovativen, je poudaril Željko Puljić. Povezovanje šolstva in podjetništva ter pridobitev neposrednih naložb domačih in tujih investitorjev sta po mnenju sodelujočih gospodarstveni-kov na okrogli mizi ključ-nega pomena. »Večina pod-jetij posluje v regiji, v radiju petsto kilometrov, saj to območje najbolje poznajo. Naloga politike pri tem je, da ustvarja pogoje za poslo-

vanje, povezuje, odpira pri-ložnosti, in ne da se s posli neposredno ukvarja,« je menil Janez Škrabec. »Pri-dobivanje in ohranjanje investicij je ključno za delo-vna mesta. Občine pa imajo pri tem lahko tako prednos-ti kot slabosti. Ker tuji inve-stitorji ne razumejo občin-skih prostorskih načrtov (OPN), jim je pri tem treba pomagati in jim zadeve kar najbolj poenostaviti,« pa je poudaril Tomaž Lanišek, tudi podpredsednik Zdru-ženja Manager.

Največji potencial Kranja smo ljudje

»Ljudem je treba dati prilo-žnost, da lahko prav v Kran-ju uresničijo svoje načrte in sanje. S svojimi izkušnjami in širokim krogom poznan-stev lahko odpiram vrata tako na državnem nivoju kot v gospodarstvu. Ne morem zagotoviti vsega, lahko pa kot župan vpli-vam, da preboj naredimo skupaj. Tu živijo trmasti, ustvarjalni in delavni ljudje

– to je kapital, ki me navda-ja s prepričanjem, da nam bo uspelo. Kajti največji potencial Kranja smo ljud-je, na tem je treba graditi. Da bodo mladi prvo službo dobili v Kranju tudi z ustre-zno podjetniško politiko in da jim bo tudi sicer lažje, bom ustanovil stanovanjski sklad Mestne občine Kranj,« je poudaril Matjaž Rakovec, kandidat za župa-na Mestne občine Kranj, ki je okroglo mizo organiziral in povezoval.

Treba je imeti cilj in vztrajati na tej poti

Slišati je bilo dovolj optimi-zma, tudi iz vrst obiskoval-cev, in zaupanja, da bo Matjaž Rakovec kot župan znal in zmogel potegniti ta kranjski voz naprej. Kot je slikovito dejal podjetnik Dušan Olaj, je treba imeti cilj in vztrajati na tej poti ... Ali, kot je poudaril Janez Škrabec, tudi sošolec Matja-ža Rakovca na Ekonomski fakulteti v Ljubljani: »Mat-jaž ima ogromno talentov

in je bil eden najboljših študentov. Je eden redkih, ki znajo združevati eko-nomsko teorijo z delavnos-tjo in s prakso, kar je že dokazal pri vodenju naše največje Zavarovalnice Tri-glav.«

V kratkem še športni in energetski forum

Forum Matjaža Rakovca je nastal z namenom pospeši-ti, premakniti in nadgraditi razvojno vizijo ter strateške cilje Kranja, ki so predstav-ljeni tudi v njegovem pro-gramu kandidata za župa-na.V torek, 13. novembra, ob 18. uri, bo v prostorih Mest-ne knjižnice Kranj v okviru foruma okrogla miza na temo Kranj, slovenska pre-stolnica športa.V sredo, 14. novembra, ob 18. uri, pa bo v prostorih Območne obrtno-podjetniš-ke zbornice Kranj potekal Energetski forum na temo Gorenjska – energetsko samozadostna regija?

Kranju vrniti ugled gospodarskega središčaNajboljše rešitve se rojevajo v širših razpravah z ljudmi, zato je okviru Foruma Matjaža Rakovca potekala prva iz niza okroglih miz, tokrat na temo Kranj – celovit gospodarski ekosistem. Odziv obiskovalcev je bil izjemen, sodelujoči gostje pa uspešni gospodarstveniki in podjetniki, ki so ponudili rešitve, kako Kranju vrniti sloves močnega in uglednega regionalnega središča uspešnih podjetij.

Okroglo mizo je organiziral in povezoval Matjaž Rakovec. »Ljudem je treba dati priložnost, da lahko prav v Kranju uresničijo svoje načrte in sanje. S svojimi izkušnjami in širokim krogom poznanstev lahko odpiram vrata tako na državnem nivoju kot v gospodarstvu.«

Janez Škrabec, direktor Rika:

»Naloga politike je, da ustvarja pogoje za poslovanje, povezuje in odpira priložnosti.«

Željko Puljić, glavni direktor Iskratela:

»Če hočeš obstati v današnjem svetu, moraš biti inovativen.«

Tomaž Lanišek, direktor Knauf Insulation:

»Ker tuji investitorji ne razumejo občinskih prostorskih načrtov, jim je pri tem treba pomagati.«

Aleksander Bizjak, direktor SIGR Bizjak transport in skladiščenje:

»Obrtno-podjetniško cono bi umestil na nenaseljeno vzhodno stran Kranja, v smeri proti Britofu.«

»Regije so srce Evrope. Kot del skupne ideje Alpe-Adria je bilo v preteklosti narejenih nekaj uspešnih čezmejnih projektov v gospodarstvu, turizmu, infrastrukturi in športu. Kot sosednji, se-strski mesti bi morala Kranj in Celovec nadgraditi sedanje izkušnje in iskati tesnejše sodelovanje. Matjažu želim veliko uspeha na volitvah in se že veselim dobrega sodelovanja!«

Dr. Maria-Luise Mathiaschitz,županja deželne prestolnice Celovec

VESELIM SE SODELOVANJA Z MATJAŽEM RAKOVCEM

torek, 13. novembra 2018 3

Katja Štruc

Omenili ste mi, da ste veliko prijetnih trenutkov v otroš-tvu preživeli z babico, ki je živela na Primskovem. Kate-ra je najpomembnejša stvar, ki ste se je naučili od nje?»To je bila železna ženska, navajena garaškega življen-ja. Veliko napotkov sem dobil od nje. Se pa še vedno nostalgično spomnim nje-nih pravljic za lahko noč. Vsak konec tedna sem komaj čakal, da ga preživim pri njej.«

Kaj ste si kot otrok predsta-vljali, da boste postali? Ste danes blizu predstavam iz otroštva?»Prav veliko predstav nisem imel, vse je prišlo samo od sebe. Se pa spomnim, da sem sanjal, da bom postalpilot. Na neki način to delo danes tudi opravljam. Sku-paj s posadko in potniki previdno vzletiš, visoko letaš in nato varno prista-neš, da se lahko ponovno dvigneš.«

Od (nekdanjih) študentov vaše generacije sem izvede-la, da ste bili v času študi-ja eden najboljših študen-tov na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ste veliko prese-deli za knjigami?

»Prav veliko ne, sem pa imel izdelan učinkovit sis-tem študija. Takrat sem spoznal svojo lepo lastnost. Več kot imam dela, bolj učinkovit sem. Študijska leta sem izkoristil za študij, zabave, veliko pa sem tudi delal. Res pa je, da sem vse izpite opravil v prvem poiz-kusu.«

Katero je bilo najtežje delo, ki ste ga doslej opravljali v svoji karieri – če govoriva vse od mladosti, ko ste prvič poprijeli za delo med osnov-nošolskimi počitnicami, pa do danes? »Vseh del, ki sem jih oprav-ljal, se ne morem spomniti, vseeno pa se mi v spomin prikličejo dela v kranjskem Vinu Pivu, raznašanje časo-pisov v starem Kranju ter na Zlatem polju, kidanje snega pred vrtcem Janina ter kmetovanje na okoliških farmah na Sorškem polju, v Prašah ter Cerkljah. Med

drugim sem inštruiral matematiko, demonstri-ral na fakulteti, bil sem gos-tilničar, finančni in davčni svetovalec. Vse to mi je pomagalo uresničiti moje cilje in potrebe. Edino delo, na katero imam slabe spo-mine, je bilo opravljanje obvezne prakse v gimnazij-skem obdobju. V Savi sem delal v proizvodnji elastike, kjer se je uporabljalo veliko smukca. Zaradi alergije nanj sem moral prenehati delati. Bilo je res neprijet-no.«

Skozi vso svojo poklicno kariero že opravljate vrsto pomembnih funkcij. Verje-tno za uspeh ni dovolj le to, da je človek ob pravem času na pravem mestu. »Za uspeh je potrebno mnogo več. V ospredje pos-tavljam predvsem ekipo in dober program. Nujne so tudi kvalitete posameznika, kot so odločnost, vodstvene kompetence, zmožnost dobrega komuniciranja z vsemi deležniki, strateško planiranje, timsko delo, organizacija in načrtovanje aktivnosti, poznanstva in tako dalje.«

Tomaž Lanišek, direk-tor podjetja Knauf Insu-lation v Škofji Loki, je kot eden izmed najboljših deset

potencialov v prvi generaci-ji AmCham Young Profes-sionals dobil priložnost, da si med uglednimi slovenski-mi direktorji izbere mentor-ja. Med vsemi je izbral prav vas. »Da, to je bila prva genera-cija AmCham Young Pro-fessionals. Zanimivo je bilo, da so me kar trije od desetih finalistov izbrali za svojega mentorja. S Toma-žem mi je bilo v velik uži-tek izmenjati tako poslovne kot osebne izkušnje. Nje-gov potencial je res velik, ima izredne osebnostne las-tnosti. O njem se bo še veli-ko dobrega slišalo.«

V prvi jugoslovanski ligi ste igrali vaterpolo pod okriljem Triglava. Kasneje ste bili pet let predsednik Vaterpolske zveze Slovenije in ste član-sko reprezentanco popelja-li na evropsko prvenstvo. Ali vaša vztrajnost in težnja po profesionalnosti izvirata iz športa? »Bil sem povprečen igralec, vedno pa izbran za kapeta-na ekipe. Prepričan sem, da mi je šport dal največ. V ekipi si moraš najprej med svojimi kolegi izboriti svoj prostor, kasneje pa skupaj z njimi najti skupne točke in nastopiti enotno proti nas-protniku. Perfektna kombi-nacija uspeha.«

Kako je bil videti vaš dan v času, ko ste delovali v samem vrhu slovenske-ga gospodarstva? Ste mora-li biti vsaj z mislimi 24 ur na dan pri delu ali vam je osta-jalo kaj časa zase? »To so bili najtežji časi za svetovno gospodarstvo, eko-nomska in finančna kriza sta bili prisotni ves čas mojega predsednikovanja. Imel sem odlično ekipo, časi so bili res nepredvidlji-vi in glavnino časa smo posvečali delu.«

Je res, kar je na vašem neda-vnem gospodarskem foru-mu povedal eden vidnejših slovenskih gospodarstveni-kov Janez Škrabec, da je z vašo pomočjo dobil veliko poslov v tujini? »Janez je izjemen človek, zame največji svetovljan. Njegova največja lastnost je njegov pozitivizem. Iz tega črpa svojo energijo. Pri vsa-kem človeku išče samo

dobre lastnosti in dejanja. Zato je tako uspešen. Ker šport odpira vsa vrata, mu z veseljem priskočim na pomoč.«

Tudi Dušan Olaj iz podjetja Duol je na forumu omenil, da je dobil možnost izgra-dnje dveh hokejskih dvo-ran v Belorusiji prav zaradi vas. Ima funkcija predsedni-ka Hokejske zveze Sloveni-je dejansko tolikšno moč, da lahko odpira vrata gospodar-stvenikom, ali pa so temu vseeno botrovale vaše izkuš-nje, pridobljene iz poslovne-ga sveta?»Vse skupaj in še več. Kombinacija osebnih last-nosti, sposobnosti komuni-ciranja z vsakim in o vsem. In iz vsake situacije iskati priložnosti.«

Menite, da bo z vrha gospo-darstva težko presedlati na čelo neprofitne organizacije oziroma občine? »Ne bo težko. Naloga politi-ke je med drugim, da ustvarja pogoje za poslova-nje, povezuje in odpira raz-lične priložnosti. Izkušnje, ki sem jih pridobil na svoji športno-gospodarski poti, prava vizija in številna poz-nanstva bodo Kranju uspeš-no odpirala vrata. Posledica bo učinkovitejši in hitrejši razvoj naše občine, investi-cije, ki bodo pomagale do novih delovnih mest, več možnosti za šport in rekre-acijo. Vse to bo ponovno oživilo Kranj.«

Ko ste pred direktorjem Iskratela Željkom Puljićem rekli, da je v Kranj mogo-če pripeljati petsto delov-nih mest, vas je popravil in dejal, da je mogoče odpre-ti tisoč novih delovnih mest, nekaj od teh s prestrukturi-ranjem starih. Se strinjate z njim? »Previdno sem v svoj pro-gram vpletel petsto novih delovnih mest. Željko je potrdil moj skriti cilj. Tudi sam verjamem, da je to mogoče doseči. Nekaj neformalnih pogovorov sem že opravil. Se resnično veselim te naloge.«

Kako boste zagotovili nova delovna mesta? »Eden izmed mojih sloga-nov je Živi in delaj v Kran-ju. Že zdaj aktivno sodelu-jem pri uresničitvi načrtov, da bi v Kranj pripeljal večje in tudi manjše investicije ter s tem delovna mesta, kar bo odločilno vplivalo na ponovni razcvet gorenjske prestolnice.«

Zakaj menite, da ste najbo-ljši kandidat za župana Kra-nja? »Razlogov je več. Kot sem omenil, imam bogate izku-šnje s področij gospodars-tva in športa. Imam dober in uresničljiv program. Poleg tega sem človek, ki izpolnjuje zadane cilje, kar sem v svoji karieri že več-krat dokazal.«

Katere bodo vaše prve nalo-ge, ki se jih boste lotili po izvolitvi? »Med prvimi nalogami, ki se jih bom lotil, bodo uredi-tev prometne infrastruktu-re, postavitev nove glavne avtobusne postaje s sodob-nim centrom mobilnosti (ki bo stroškovno učinkovitejša od tiste, ki jo predlaga tre-nutno vodstvo občine), zagotovitev več cenovno dostopnih stanovanj z obli-kovanjem Kranjskega sta-novanjskega sklada in vzpo-stavitev kvalitetnih delovnih mest. Zaradi staranja obča-nov in pomanjkanja kapaci-tet v domu za ostarele bomo do vzpostavitve nove enote doma za ostarele pri-oritetno poskrbeli tudi za starejše občane z dnevnimi in medgeneracijskimi cen-tri, oskrbovalno bolnišnico in urejeno nego na domu.«

V svojem programu ste poseben prostor namenili krajevnim skupnostim. Kaj lahko pričakujejo od vas? »Krajevne skupnosti so srca občine in jih je treba obrav-navati kot enakovredne par-tnerje pri načrtovanju raz-voja mesta. Zagotovili jim bomo več avtonomije in sredstev za projekte, ki jih imajo v dolgoročnih načr-tih.«

Tisti, ki vas pobliže poznajo, pravijo, da veliko potujete po vsem svetu. Je doma vseeno najlepše? »Absolutno. Res veliko potujem po svetu. Deloma zaradi funkcij, ki sem jih in ki jih še opravljam, deloma pa zasebno, saj mi potovan-ja prinašajo veliko novih izkušenj in spoznanj, ki te napolnijo z neko širino in osebnim zadovoljstvom. Predvsem pa uživam v spo-znavanju ljudi, njihovih navad, izkazovanju čustev …«

Živi in delaj v KranjuVeč let je vodil Zavarovalnico Triglav, ki je pod njegovim vodstvom dosegla rekordne poslovne rezultate. Bil je na čelu Skupine Triglav z več kot 5500 zaposlenimi. Dvakrat zapored je osvojil naziv Naj �nančnik leta. Kot predsednik Hokejske zveze Slovenije je reprezentanco dvakrat popeljal na zimske olimpijske igre. Danes se Matjaž Rakovec z gospodarskega parketa podaja v svet politike in kandidira za župana Kranja. Mestu z okolico želi vrniti sloves, za katerega je prepričan, da mu pripada, saj preprosto verjame, da Kranj zmore več. In da so največji potencial Kranja ljudje.

Matjaž Rakovec

»Ko smo pripravljali program Kranj zmore več, smo imeli v mislih predvsem potrebe in želje občanov.«

»Krajevne skupnosti so srca občine in jih je treba obravnavati kot enakovredne partnerje pri načrtovanju razvoja mesta.«

»Imam bogate izkušnje s področij gospodarstva in športa. Imam dober in uresničljiv program. Poleg tega sem človek, ki izpolnjuje zadane cilje, kar sem v svoji karieri že večkrat dokazal.«

4 torek, 13. novembra 2018

Mestna občina Kranj ima po zadnjih podatkih 9.822 oseb, starejših od 65 let, kar predstavlja 17,55 odstotka vseh občanov. V Kranju je en sam dom starejših – Dom upokojencev Kranj, ki ima na voljo 214 mest, s čimer lahko zagotovi insti-tucionalno varstvo 2,18 odstotka starejšim (po pro-gramu Nacionalnega pro-grama socialnega varstva naj bi zagotavljal namesti-tev vsaj 4,8 odstotka starej-šim), kar pomeni, in to poudarja tudi kandidat za župana Matjaž Rakovec, da

Kranj nujno potrebuje vsaj še en dom s podobnim šte-vilom mest. Prav tako se zaveda, da bo v sodelovanju z državo treba še posebno ob povečanju domskih kapacitet zagotoviti dodatni zdravstveno negovalni kader, ki bi opravljal zdrav-stveno nego in oskrbo. Sto-ritev pomoči na domu se prek Doma upokojencev Kranj izvaja za več kot dve-sto uporabnikov. Kot zago-tavlja Rakovec, bo občina ohranila velik socialni čut za starejše in invalidne ose-be, saj je prav zanje v insti-

tucijah najteže najti mesto. Za starejše občane bo pos-krbljeno tudi z dnevnimi in medgeneracijskimi centri, oskrbovalno bolnišnico in urejeno nego na domu.»Za to starejšo generacijo, ki je najbolj ranljiva skupi-na, moramo storiti vse, da bo starost čim varnejša. Lahko rečem, da sem več kot trideset let tako ali dru-gače povezan z Domom upokojencev Kranj. Je eden najbolje upravljanih domov, žal sprejme lahko samo 214 oskrbovancev. V DeSUS-u bomo storili vse, da z argu-

menti takoj prepričamo novo mestno upravo, da začne postopek za pridobi-tev koncesije za nov dom za dvesto oskrbovancev. Ne le da se zavzemamo, ampak se tudi aktivno vključujemo na republiški ravni v pripra-vo zakona, ki bo dokončno rešil odgovornost financira-nja sistemov pokojninskega in zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskr-be.«

Potrebujemo še en dom starejšihStaranje prebivalstva bo znatno zaznamovalo našo prihodnost, zato kandidat za župana Matjaž Rakovec s svojo ekipo napoveduje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe tudi z oskrbovalno bolnišnico in še enim domom za starejše, urejeno nego na domu za starejše občane ...

Drago Štefe, častni občan mestne občine Kranj: »Nikoli ne smemo pozabiti, da so vse, kar imamo, ustvarile generacije, ki so delale pred nami.«

»Promet v občini bomo v sodelovanju z državnimi organi razbremenili tako, da bomo zagotovili dodaten izvoz z avtoceste Kranj sever in poskrbeli za celostno ure-ditev vzhodne vpadnice v mesto od avtocestnega izho-da Kranj vzhod vključno z razširitvijo v štiripasovnico in rekonstrukcijo krožišča na Primskovem. Naredili bomo vse v naši moči za preusmeritev letalskih letov mimo najbolj naseljenih območij, ki v zadnjem obdo-bju povzročajo nesorazme-ren hrup. Uredili in dogradi-li bomo kolesarske poti po Kranju in v okoliških nasel-jih ter jih povezali z že obstoječimi kolesarskimi potmi. Zagotovili bomo več mest za električno polnjenje avtomobilov. Nova kranjska mobilnost pa je tudi pove-čan doseg Kranvaja, ki bo vozil tudi od Doma upoko-jencev do pokopališča in Zdravstvenega doma,« je

povzel Matjaž Rakovec in napovedal tudi umestitev nove glavne avtobusne pos-taje in vzpostavitev sodobne-ga centra mobilnosti s Cen-tralno potniško postajo Kranj: »Poskrbeli bomo, da se bodo uskladili vozni redi, da bo v bližini dovolj parki-rišč in zagotovljena redna prometna povezava s cen-trom z električnimi avtobu-si, v prihodnosti tudi samo-vozečimi.«

Arhitekti o umestitvi avtobusne postaje

Podpisani univ. prof. mag. Peter Gabrijelčič, dipl. ing. ah., podžupan Ljubljane, univ. prof. Janez Koželj, dipl. ing. ah., Ciril Oblak, dipl. ing. ah., Janez Lajovic, dipl. ing. ah., M. A., so podali skupno izjavo o ume-stitvi Avtobusne postaje Kranj: »Vse razvite evropske države pri prometni politiki težijo k

zmanjševanja voženj z oseb-nimi avtomobili v prid lokal-nega javnega prometa, pove-zanega z železniško mrežo. Tudi manjša mesta urejajo na stičnih točkah obeh mrež skupne (intermodalne) pro-metne glave, zato v Kranju parcialno reševanje ločene avtobusne postaje prav tako ni smiselno. Absolutno ško-dljivo pa je, če le-to postavi-mo v morda najbolj občutlji-vo točko mesta: med veliko osnovno šolo (s čez tisoč učenci) in glavno regionalno bolnico, katere porodnišnica meji na še vedno bujen zelen park med obema kom-pleksoma, ki bi ga z AP

zabetonirali! Čeprav se bosta v (daljši) bodočnosti hrup in onesnaženje s plini zmanj-šala, bo ta lokacija iz varnos-tno-higienskih in urbanistič-nih razlogov ostajala nepri-merna. Glede na večino težišč pozidave mesta Kranj (Planina) je njena lega peri-ferna, onemogočila pa bi tudi oblikovanje sodobne prometne glave, s katero bi hkrati rešili peš povezavo železniške postaje s starim in ostalimi deli mesta, kajti 35 m višinske in par sto metrov vodoravne razdalje je za današnjo tehnologijo prav lahka in investicijsko ne posebej zahtevna naloga.«

Lokacija avtobusne postajeŽupanski kandidat Matjaž Rakovec napoveduje umestitev nove glavne avtobusne postaje k železniški ter vzpostavitev sodobnega centra mobilnosti s Centralno potniško postajo Kranj. Napoveduje še druge ukrepe prometne razbremenitve in novo kranjsko mobilnost.

»V Kranju parcialno reševanje ločene avtobusne postaje ni smiselno. Absolutno škodljivo pa je, če le-to postavimo v morda najbolj občutljivo točko mesta: med veliko osnovno šolo (s čez tisoč učenci) in glavno regionalno bolnico ...«

Ignac Vidmar, predsednik sveta KS Primskovo: »Zau-pam v odgovorno ravnanje v korist konkretnih projektov

krajevnih skupnosti, kot so na primer nujno potrebne ener-getske sanacije posameznih kulturnih domov.«

KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO

Dom krajanov Primskovo

»V krajevnih skupnostih si nenehno prizadevamo za izboljšanje pogojev biva-nja v domačem kraju in kako omogočiti občanom prijet-ne pogoje za življenje. Eden najpomembnejših ciljev v naslednjem obdobju je povr-niti krajevnim skupnostim nji-hovo suverenost, ki jim je bila v zadnjem mandatu odvzeta. Želimo si tesnejšega sodelo-vanja med občino, krajevnimi skupnostmi in krajani, doseči moramo večjo lokalno samo-upravo in s tem večji vpliv krajanov na dogajanje v nji-hovem bivalnem in delavnem okolju. Krajani najbolj vedo, kaj potrebujejo in kaj si želijo. Veliko so za svoje družabno, rekreativno in kulturno živ-ljenje pripravljeni storiti sami. Pri porabi sredstev za manjše

investicije pa so KS veliko bolj racionalne, kot je lahko drža-va ali občina.«

KRAJEVNE SKUPNOSTI – SRCA OBČINE Zavzemamo se za povrnitev veljave krajevnih skupnosti

Peter Zaletelj, Povezane lokalne skupnosti (PLS)

Obstoječi dom upokojencev v Kranju

»Stanovanje pomeni streho nad glavo, pomeni zagotavljanje avtonomije posameznika in os-novnega dostojanstva. Stanovanjsko vprašanje v Sloveniji ni najbolje rešeno, saj sheme �nanciran-ja mladim niso dosegljive, so drage in zahtevajo pogoje, ki jih sami ne morejo zagotoviti. Naš, dunajski model cenovno dostopnih najemnih občinskih stanovanj, temelji na ekonomičnosti, socialni koheziji, trajnostnem razvoju in aktivni zemljiški politiki. Poleg občinskih stanovanj svojim meščanom ponujamo tudi subvencioni-rana stanovanja, kar zagotavlja dostopnejša stanovanja kar šestdesetim odstotkom vseh Dunajčanov. Ravno zato je model tako uspešen. Verjamem, da je Kranj z g. Rakovcem sposoben narediti tovrsten preskok, pri čemer mu kot kolegu socialdemokratu z veseljem pomagamo s svojim znanjem.«

Dr. Michael Ludwig,župan mesta Dunaj

ZAUPAM V STANOVANJSKO POLITIKO MATJAŽA RAKOVCA

torek, 13. novembra 2018 5

Beti Valič

Volitve. In zopet priplavajo na dan že pozabljeni proje-kti. In zopet postane kanjon reke Kokre ena od točk v volilnem programu kandi-datov za župana. Morda pa se bo to pot le našel nekdo, ki bo vedel, razumel in začutil. Potem čakam štiri leta in upam, da se bo vse dobro izšlo. Mnoge ideje, želje in obljube ostajajo na papirju. Hvala bogu! Kranj je moje mesto. Edino še štala moje stare mame v Podkorenu je lahko konku-rirala počitnicam v Kranju. Nisem se zavedala, kako pomembno vlogo bo prepo-vedan kanjon igral v mojem življenju. Ko sem se prese-lila z družino v Kranj, sem kot kakšen človeški labrado-rec najprej poiskala »upora-bno » vodo za vsakodnevno druženje. Moj prvi sprehod

ob Kokri v kanjonu je pos-tal dnevna rutina. Spozna-vala sem kanjon, ljudi ob njem in utrip te divje lepo-tice Kokre. Kranjčanom kanjon ni blizu. Bolj v njih vzbuja strah zaradi zgodb, ki krožijo o tem območju. Na začetku mojega spozna-vanja je bil zanemarjen, poln smeti in skoraj nepre-hoden. Kot nekakšna obu-božana lepotica. Kljub temu se je pod vsem tem skrivala neprecenljiva lepota in prvobitnost narave. Z leti so se smeti zmanjšale, vsaj tis-te vidne. Vse več ljudi je začelo zahajati v kanjon. In seveda, čisto človeško, pora-jati so se začele velike ideje o parku, o urejenih poteh, o elektrifikaciji, o« bifejčku«, ki bi nudil …..kar koli že! Vsakič so mi šli lasje pokonci. V letih, ki sem jih

preživela v kanjonu, ko sem prisluhnila bučanju divje reke, ko sem prisluhnila tišini in začutila lepoto, se je v meni izoblikovala prava podoba kanjona in reke. Kanjon je bil tukaj, ko nas

še ni bilo in najbrž bo ostal ... Mi smo zgradili mesto ob njem. Mi smo tisti, ki se moramo naučiti živeti z divjo naravo. Mi smo tisti, ki si domišljamo, da nam ni potrebno prisluhniti opo-

zorilom. Kanjon prav po tiho opozarja. Prileti skala. Neurje odtrga zemljo. Voda odnese celo steno kanjona. Veliko je takih majhnih alarmčkov. Zato je moja velika želja, da se obnova kanjona ne začne z urbani-zacijo, ampak z veliko odlo-čitvijo, da je potrebno mes-to zavarovati. En del mesta se je že znašel v kanjonu in tam so sedaj arkade, ki jih je vredno občudovati. Vsem je tudi znana tragedija ob jamah. Obnova kanjona je pravzaprav mukotrpna in dolgotrajna zaščita brežin. Obnova kanjona je spre-memba ljudi v razmišljan-ju. Prava obnova ne bo nikomur polnila žepe. Bo pa meščanom prinesla var-nost in drobne užitke na sprehodih ob reki, ki bo čis-ta in neukročena.

Življenje ob divji lepotici

Minister za kulturo Dejan Prešiček poudarja, da je pro-jekt Evropska prestolnica kul-ture (EPK) 2025 za Slovenijo zelo pomemben in odlična priložnost za mestno občino, ki bo dobila ta naziv: »Kultu-ra ni strošek, temveč nanjo lahko gledamo kot na gospo-darsko dejavnost. EPK je lah-ko za Mestno občino Kranj predvsem razvojna priložnost z vidika infrastrukture, turiz-ma in gospodarstva. Z moč-no politično voljo novih občinskih oblasti, za katero vem, da jo Matjaž ima, bi Kranj lahko osvojil ta naziv. To pa pomeni tudi precej finančnih sredstev EU, ocena je okrog 37 milijonov evrov, prek različnih kohezijskih razpisov, in denar iz državne-ga proračuna ter seveda ogro-mno, neprecenljivo promoci-jo po celotni Evropi.«Kandidat za župana Matjaž Rakovec k temu dodaja, da bo v Kranju s svojo ekipo podpiral ustvarjalni prepih in raznolikost, ambiciozne kul-

turne ustvarjalce in produ-cente, boljšo dostopnost umetniških stvaritev, širitev in približevanje občinstvom ter kulturni turizem: »Aktiv-no si bomo prizadevali za osvojitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025, pri čemer svojega nastopa ne

bomo omejili le na mesto, ampak bomo vanj vključili celotno gorenjsko regijo. Ob tem bomo Kranju zagotovili modularno, večnamensko koncertno-kongresno dvora-no za petsto obiskovalcev, umestili kulturno-ustvarjalne vsebine v Globus, obnovili

notranjost Prešernovega gle-dališča, spodbujali mrežo kulturnih domov in obudili filmsko gledališče. V okviru mestne uprave bomo vzpos-tavili Urad za kulturo in ustvarjalnost, da bodo ti pro-jekti bolje in hitreje uresniče-ni.

Kranj za naziv prestolnice kultureKranj ima veliko možnosti za osvojitev naziva evropska prestolnica kulture (EPK) 2025, aktualen je tudi projekt večnamenske koncertno-kongresne dvorane za petsto obiskovalcev.

Minister za kulturo Dejan Prešiček

»EPK je lahko za Mestno občino Kranj predvsem razvojna priložnost z vidika infrastrukture, turizma in gospodarstva. Z močno politično voljo novih občinskih oblasti, za katero vem, da jo Matjaž ima, bi Kranj lahko osvojil ta naziv.«

»Krajevna skupnost Bratov Smuk – Planina 2 je ena naj-bolj gosto poseljenih mestnih krajevnih skupnosti v Kranju. V preteklem mandatu smo veliko truda vložili v oživlja-nje medsosedskih odnosov ter izboljšanje našega sku-pnega življenjskega prostora. Osvežili smo krajevni praznik in glasilo, vsako leto praznič-no okraševali našo sosesko, sodelovali v čistilnih akcijah in odpirali svoje prostore krajanom. Veliko pozorno-sti smo namenili uresničeva-

nju pobud in predlogov naših krajanov, pri čemer smo bili bolj ali manj uspešni – kolikor je bilo zanje posluha na obči-ni. Želim si, da bi v naslednjih letih na občini imeli posluh za obnovitev garažnih hiš, pod-hodov in igrišč, ureditev pri-padajočih zemljišč, pasjega parka, inovativnih projektov in odjemnih mest za odpad-ke, ki ostajajo velik problem naše soseske. Prepričana sem, da lahko z Matjažem Rakov-cem kot županom te ideje tudi uresničimo.«

KRAJEVNA SKUPNOST BRATOV SMUK

Manja Zorko, podpredsednica sveta KS Bratov Smuk

Alternativna kultura v Kranju je zelo dobro razvita, ustvarjalna in produk-tivna, vendar na žalost večkrat spre-gledana v lokalnih medijih in občin-ski kulturni politiki. Tukaj deluje ogromno dobrih perspektivnih glas-benih skupin in posameznikov, ki tresejo odre tako doma kot v tujini, tudi v Južni Afirki. Društvo Subart s svojimi prostori in dejavnostmi deluje kot nekakšen tovrstni regijski center, ki se s kvalitetnim in raznoli-kim klubskim glasbenim progra-mom uvršča v sam vrh slovenske klubske scene, s svojimi neformalni-

mi izobraževalnimi programi in znanjem, pa v Kranju delno tudi kot Mladinski kulturni center. Subart festival v njihovi organizaciji v zad-njih letih presega vse druge lokalne festivale in prinaša svežino v mestu in na ravni države. Tovrstne aktivno-sti in kultura so tudi v Kranju že dovolj razvite in profesionalne, zato bi jih bilo treba obravnavati enakop-ravno z drugimi kulturnimi institu-cijami in javnimi zavodi v občini. Skupaj z akterji bi bilo nujno rešiti tudi prostorski problem Trainstation Subarta.

Več pozornosti alternativni kulturi

velikokrat se postavlja vpraša-nje, ali smo zadovoljni z odnosom do kulture in kul-turnimi dogajanji v mestni občini Kranj? Če smo iskre-ni, se kljub nekaterim premi-kom v preteklosti in obnovi nekaterih objektov, npr. Mes-tne knjižnice, Layerjeve hiše, gradu Khislstein ter stolpa Škrlovec in Pungert, vpraša-mo, ali je to dovolj. Za Kranj in njegovo okolico zagotovo ni, teh objektov je veliko pre-malo, v Kranju ni niti ene dvorane, v kateri bi pripravili večje prireditve. Prostori pa so ena temeljnih predpostavk uspešnega delovanja v ljubi-teljski kulturi. Za vse primike

in rešitve je potrebno razume-vanje položaja, v katerem smo se kulturniki znašli in pristopiti k sistemskim rešit-vam. Povečati je treba delež sredstev za delovanje društev, obnovo objektov, pomoč pri izobraževanju mladih in nji-hovo vključitev v delo na pod-ročju ljubiteljske kulture ... Da bi se vse skupaj premak-nilo v pozitivno smer in da bi se stvari začele odvijati tako, kot bi se morale že v preteklo-sti, smo v Kulturnem društvu Brdo prepričani, da je prava oseba za takšne premike gos-pod Matjaž Rakovec.

Mitar Vujinović, predsednik KD Brdo

Spoštovani,

6 torek, 13. novembra 2018

Slovenska hokejska repre-zentanca je zagotovo ena naših najuspešnejših ekip, hokej pa je tudi zaradi nje-nih uspehov postal priljub-ljen po vsej Sloveniji.Tudi v Kranju se hokej igra že dolga leta, prav letos pa v Hokejskem klubu Triglav praznujejo petdeseto oblet-nico ustanovitve kluba. V tem času so številni hokejski zanesenjaki in trenerji vzgo-jili vrsto športnikov, ki so se dokazovali tako v domačem dresu kot kasneje v dresu z državnim grbom. Kranjski hokejisti so igrali tako v mladih hokejskih selekcijah kot kasneje med člani, prav posebno mesto med vsemi pa imajo trije reprezentanti, ki so svojo hokejsko pot začeli v Kranju in so nasto-

pili na olimpijskih igrah. To so: Andrej Tavželj, Žiga Pav-lin in Anže Kuralt.Pod okriljem Hokejske zve-ze Slovenije, ki jo že tretji mandat vodi Kranjčan Mat-jaž Rakovec, je tudi s pomo-čjo kranjskih hokejistov, slovenska reprezentanca v zadnjem desetletju dosegala izjemne uspehe. In to čep-rav hokejske dvorane pri nas lahko preštejemo na prste in da smo v primerja-vi z najuspešnejšimi hokej-skimi velesilami še vedno malčki.»Ko sem začenjal igrati hokej, saj so mi to svetovali zdravniki, si še v sanjah nisem upal pomisliti na to, da bom kdaj igral v tujini – in še manj, da bom tudi član naše reprezentance.

Toda s trdim delom – naj-prej v domačem Triglavu in nato v tujini – sem si prido-bil zaupanje selektorjev ter celo mesto v reprezentanci, ki je že z uvrstitvijo na olimpijske igre v Soči dose-gla neverjeten uspeh,« pravi najmlajši med kranjskimi reprezentanti, 27-letni Anže Kuralt z Rupe, ki se je sku-paj z drugimi Risi, kot zad-nja leta imenujemo sloven-ske hokejiste, te dni znova boril za barve Slovenije na mednarodnem turnirju v Belorusiji. »Nikoli mi ni bilo žal, da sem za svoj šport izbral hokej, igrati za reprezentanco pa je zame vedno velika čast. Upam, da bom igral vsaj še nekaj let in še kdaj šel na olimpijske igre,« še pravi Anže Kuralt.

Hokejska reprezentanca je naš ponosNaša hokejska reprezentanca, ki jo sestavljajo tudi Kranjčani, je v zadnjih letih kar trikrat osvojila naslov najboljše ekipe v Sloveniji, vrhunca pa sta bila nastopa na olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu.

Naša hokejska reprezentanca pred odhodom na olimpijske igre v Pjongčang

Največje bogastvo Nogomet-nega kluba Triglav je več kot petsto igralcev. Klub je tako že dolga leta valilnica vrhunskih nogometašev, ki svojo pot začenjajo v šolskih krožkih pod okriljem šole Rožle in nato nadaljujejo naprej po selekcijah od sed-mega do 19. leta. Otroci in mladi se učijo nogometnih veščin ter kva-litetno in na zdrav način preživljajo prosti čas v druž-bi vrstnikov, najboljši pa se nato preizkusijo v profesio-nalni članski ekipi in tudi v slovenskih reprezentancah.Najboljši med člani igrajo tudi v slovenski moški rep-rezentanci. Tako so čast igranja v reprezentanci oku-šali Aleksander Radosavlje-vić, Aleš Mertelj, Josip Ili-čić, Siniša Andjelković, Bojan Jokić in Jalen Pokorn. Bojan Jokič, 32 let-ni branilec in član ekipe ruske ekipe UFA, je trenut-no tudi kapetan slovenske članske nogometne repre-zentance. Sicer pa v NK Triglav treni-ra kar 15 ekip od najmlajših do članov.

»Reklo ''kruha in iger'' vel-ja od nekdaj. Pričakujemo, da se bo v prihodnje v Kran-ju igral vrhunski nogomet. To je možno, če resnično vsi verjamemo, da je šport gonilo družbe. Upamo, da bodo odgovorni prepoznali,

da smo lahko ne samo špor-tni, ampak tudi turistični ambasadorji celotne Gorenj-ske. Smo največji športni kolektiv na tem območju, ki združuje več kot petsto akti-vnih igralcev. Imamo ple-menito poslanstvo: trdo delati in kolektivno sodelo-vati, predvsem pa spodbuja-ti zmagovalno miselnost,« pravi predsednik Nogomet-nega kluba Triglav Beno Fekonja, ki je prepričan, da se dober nogomet igra pred-vsem v občinah, kjer je za župana šport pomemben.»Čez dve leti bomo obeležili stoletnico kluba. Želimo si, da tudi nam takrat posvetijo luči oziroma reflektorji. In kako nam lahko nov župan vošči ob častitljivem jubile-ju? Enostavno. Zasadi naj prvo lopato za temeljni kamen nove tribune. Brez skrbi – delo na igrišču bomo opravili mi. On naj samo drži pesti in navija za nas. Z bordo-belim šalom,« še dodaja predsednik najve-čjega športnega kolektiva, ki se zaveda, da Kranj potrebu-je stabilnega nogometnega prvoligaša.

V Kranju si želijo vrhunski nogometČlanska ekipa nogometašev Triglava igra v prvi državni ligi, z uspešno vzgojo mladih nogometašev pa je Nogometni klub Triglav največji med športnimi kolektivi tako v Kranju kot na Gorenjskem.

Beno Fekonja, predsednik Nogometnega kluba Triglav

Dober nogomet se igra v občinah, kjer je županu šport prioriteta.

Članska ekipa Triglava igra v prvi ligi

Zakaj podpiramo Matjaža Rakovca?

Ludvik Kavčič, predsednik Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Kranj:»Zato, ker računamo, da bo bolj podpiral malo gospodar-stvo, ker tega doslej ni bilo. Vse občine, ki so bolj sodelo-vale z malim gospodarstvom oziroma obrtnimi zbornica-mi, so napredovale.«

Jože Rozman, predsednik mestne organi-zacije DeSUS:»Podpiramo ga, ker je mlad, je gospodarstvenik in šport-nik in ker mu zaupamo. Vemo, da ni (pod)kupljiv. Pre-pričan sem, da bomo v mest-nem svetu lahko odlično sodelovali.«

Mag. Miran Čehovin, upokojenec, nekdanji direk-tor PE Kranj Pošte Slovenije:»Matjaža zelo dobro poznam. Lahko mu zaupamo, da bo realiziral svojo vizijo in Kranju povrnil staro slavo. Izjemno sem vesel, da se je odločil kan-didirati, da dobimo župana, kakršnega si zaslužimo.«

»Vsi veliki uspehi srbske vaterpolske reprezentance so povezani s Kranjem. Ko smo osvojili naslov olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov, smo zadnje priprave izvedli v kranjskem bazenu. Zgodba se je na pobudo tedanjega predsednika Vaterpolske zveze Slovenije Matjaža Rakovca začela pred slabimi desetimi leti.«

Andrija Prlainović, srbski vaterpolist, dobitnik zlate olimpijske medalje leta 2016

PODPORA PRIJATELJA VATERPOLISTA

»Večino težav in potreb, ki se pojavijo na mikro ravni, naj-bolje poznajo prav krajevne skupnosti, ki lahko s svojim delom, mnenjem in informa-cijami pomembno prispevajo k njihovemu reševanju. Žal si je občinska politika v zadnjih štirih letih prav nasprotno prizadevala za krčenje pristoj-nosti KS in pogosto ni upoš-tevala njihovega mnenja, kar

smo občutili tudi v KS Center. Zato podpiramo programsko usmeritev kandidata Matjaža Rakovca, po kateri se bosta krajevnim skupnostim povr-nila odvzeto soupravljanje in avtonomija. Središče mesta se namreč sooča s speci�čno problematiko, ki jo najbo-lje poznamo tisti, ki v mestu živimo, delamo in imamo tu investirano premoženje.«

KRAJEVNA SKUPNOST CENTER

Dr. Aleksander Pavšlar, predsednik sveta KS Center

torek, 13. novembra 2018 7

Jamnik je ena najlepših razglednih točk v Sloveniji s pogledom na Storžič, pra-vzaprav z razgledi po vsej Gorenjski – in lepo se mu poda tudi ime »balkon nad Gorenjsko«. Tamkajšnja cerkvica sv. Primoža in Felicijana je verjetno naj-večkrat fotografirana cerkvi-ca v Sloveniji. Namig za izlet je zato prijeten planin-ski pohod, približno uro hoje v eno smer po označe-ni in markirani planinski poti iz Nemilj do Jamnika.

Planinska pot ni zahtevna in je primerna tudi za dru-žine z otroki. Kaj je lahko lepšega, kot popoldanski pohod, sprostitev sredi neo-krnjene narave?

Poleti za kopanje, pozimi za drsanje, jeseni za sprehod

Bobovška jezera v neposre-dni bližini kompleksa Brdo pri Kranju so skupina treh jezer (Krokodilnica, Čukova jama in Ledvička). Lansko zimo je bilo dovolj mrzlo,

da je zamrznjena Čukova jama omogočila drsanje, poleti je tam priljubljeno naravno kopališče. Jesenske barve pa kar vabijo, da se do jezerc sprehodimo in uživamo v pogledih na neo-krnjeno naravo. Bobovška jezera so zavarovana kot naravni spomenik; spreha-jalec lahko opazuje jezerca, močvirja in mlake, tu so si našle dom številne ptice, močvirske rastlinske vrste ... V Čukovi jami so leta 1953 odkrili okostje mamu-

ta, ki je postalo turistična znamenitost Kokrice.

Na Sv. Jošt v vsakem vremenu

Najzvestejši pohodniki na Sv. Jošt pridejo prav vsak dan, ne glede na vreme. Ta slikoviti hrib nad Kranjem tudi sicer velja za pravi magnet za pohodnike, pri-meren je tudi za družinski izlet – z odlično postrežbo v Domu na Joštu. Tam vas sprejme oskrbnik Matjaž Sedej, ki ponudi »hrano z razgledom«. Kuharski moj-ster Matjaž še vedno uživa v ustvarjanju vsake jedi, pred-vsem v pripravljanju jedi iz svežih domačih sezonskih sestavin. Dodatno pa jedi začini z obilico dobre volje, kar je zlasti všeč vsem nje-govim gostom.

Turistično-rekreacijsko ponudbo še nadgraditi

Kandidat za župana Mestne občine Kranj Matjaž Rako-vec bi domačo občino turis-

tično in rekreacijsko rad obogatil s še boljšim izkori-ščanjem številnih vzpetin, gozdnih in vodnih površin. Kranjčani si namreč, kot so mu zaupali, želijo tudi ure-

ditev zelenega parka in rekreacijskega centra ob Kokri, ureditev mestne pla-že ob Kokri ter plaže in pomola za vodna plovila ob Savi.

Dan je lahko še lepšiKranj je s svojimi naravnimi danostmi turistično-rekreativni biser. Sredi neokrnjene narave se ponuja sprehod ob Bobovških jezerih z zgodbo o mamutu, priljubljena pohodniška točka je Sveti Jošt, kjer posedimo v planinskem domu in se nagradimo s »hrano z razgledom«. Namig za izlet je tudi Jamnik s cerkvico in prečudovitimi razgledi, nanj se povzpnemo po markirani planinski poti ...

Jamnik

Sv. Jošt nad Kranjem Bobovška jezera

Nagrade KRIŽANKE: 3-krat majica in skodelica kampanije »Kranj zmore več«Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 28. novembra 2018, na sedež stranke SOCIALNI DEMOKRATI, Maistrov trg 12 , 4000 Kranj.

Rakovec

Glasuj za listo

Matjaž Sedej

Predstavitev svetnikov SD za mandat 2018 - 2022

Matjaž RakovecKokricaTako zasebno kot poslovno sem močno povezan s slovenskim športom in gospodarstvom, kjer sem že zasedal najvišje položaje. Kot predsednik uprave sem uspešno vodil Zavarovalnico Triglav, kjer sem bil pred tem zaposlen na različnih položajih več kot 15 let. Nedavno sem že tretji mandat zapored, postal predsednik Hokejske zveze Slovenije.

Evstahij DrmotaStražišče Po poklicu diplomirani ekonomist Ekonomske fakultete v Ljubljani, trenutno direktor DRC, d.o.o., Družbe za raziskave v cestno prometni stroki Slovenije in nekdanji direktor JP Komunala Kranj. Veteran vojne za Slovenijo. Zavzemal se bom za socialno okolje, ki zagotavlja enakopravno možnosti za vse občane, kar je predpogoj za osebno srečo naših občanov.

Stanislav BoštjančičZgornja BesnicaDiplomiral sem na pravni fakulteti v Ljubljani in bil dolgoletni občinski in državni okrožni tožilec v Postojni in Kranju ter sodnik republiškega sodišča združenega dela. Bil sem tudi predsednik zakonodajno pravne komisije Skupščine Republike Slovenije in direktor splošnega kadrovskega sektorja v Planiki.

Manja ZorkoPlanina IIPo poklicu sem diplomantka evropskih študij, zaposlena v kabinetu ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V preteklem mandatu sem bila podpredsednica Krajevne skupnosti bratov Smuk in urednica lokalnega glasila Smuk. Sem tudi mladinska aktivistka, klekljarica in velika ljubiteljica živali, od poletja letos pa tudi ponosna mlada mamica.

Nada MihajlovićVodovodni stolpŠport je bil moja mladost. Dal mi je moč za odgovorno opravljanje delovnih obveznosti in za aktivnosti v različnih družbeno političnih dejavnostih. V tem mandatu se ukvarjam s problemi KS Vodovodni stolp kot predsednica Sveta. Če pogledam v štiriletno ogledalo, vidim, da je delovanje uspešno. Drugi mandat sem članica Sveta Zavoda kranjske porodnišnice.

Alenka PodbevšekGolnikDiplomirana ekonomistka in specialistka revizije sem kot direktorica in partnerica v Deloittu vodila revizije in svetovalne projetke v številnih slovenskih družbah. Kljub upokojitvi nadaljujem s strokovnim in neodvisnim delom. Strokovno sem pomagala tudi Društvu slušno prizadetih Kranj in sem predsednica Sveta staršev Glasbene šole Kranj.

Janez ČerneVodovodni stolpSekretar v kabinetu ministra za kulturo, predsednik Občinske organizacije SD Kranj, nekdanji vodja kabineta slovenske poslanke v Evropskem parlamentu, mestni svetnik, lastnik privatnega mikro podjetja v tekstilni industriji in turizmu ter navdušen športnik, rekreativni nogometaš in smučar.

dr. Ilija DimitrievskiStražiščeUpokojenec, redni član Inženirske akademije Slovenije, aktiven na področju kulture manjšin; UO MKD Kranj, Zveza MKD RS, Zveza zvez KD Slovenije in podpredsednik Sveta Vlade za narodnostne skupnosti. Sem za nadaljevanje aktivnosti za gorenjsko univerzo, privabljanje novih investitorjev in višanje dodatne vrednosti gospodarstva z vpeljavo modernih tehnologij.

mag. Janez TavčarHrastjeKranj na področju gospodarskega razvoja podeželja potrebuje novo vizijo in zagon v smislu samooskrbne in tržne usmeritve v proizvodnji hrane. Potrebne bodo vzpodbude za razvoj kmetijstva in podjetništva v prehranski dejavnosti. Matjaž je z znanjem, dosedanjo prakso v gospodarstvu, močan adut, da Kranj usmeri v napredek in višji življenjski standard občanov.

Ana Pavlovski mag.Zlato PoljeZ izkušnjami na kadrovskem področju, zdaj vodje projektne pisarne “Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile”. Aktualni rezultati dela na področjih, ki se dotikajo življenja vseh občanov so motiv še večjega angažiranje v novem mandatu. Empatičnost, posluh za ljudi, aktivno reševanje težav posameznika. To znam, pri tem sem uspešna.

mag. Mateja ZukanovičStražiščeSem magistra managmenta v izobraževanju in ravnateljica osnovne šole v Kranju. Pri vodenju šole skrbim za kvalitetni pedagoški proces, ki vpliva na celostni razvoj učencev in njihovo počutje. Moje življenje zaznamujejo otroci, tako bo tudi v prihodnje. S svojim delom in izkušnjami lahko veliko prispevam k razvoju izobraževalnih procesov in infrastrukture v okolici šol ter vrtcev.

Jožefa PuharČirčeOd Matjaža Rakovca pričakujem, da bo nadaljeval s projekti za boljše in lepše življenje Kranjčanov. Zaupam v njegovo energijo, izkušnje in pripravljenost za povezovanje, kar je osnova poti do rezultatov. Ima posluh za želje in potrebe vseh generacij. Ker je moj dom v Čirčah, upam, da bo v času njegovega mandata v naselju končno dograjena kanalizacija.

Svetniška skupina Socialnih demokratov je mandat pred štirimi leti začela kot del koalicije, po njenem razpus-tu pa je od leta 2015 v mest-nem svetu delovala kot kon-struktivna opozicija. Opo-zarjali smo na probleme in nepravilnosti, hkrati pa smo podpirali dobre projekte. V preteklem mandatu se je nabralo kar precej pobud in svetniških vprašanj, med nji-mi so bile nekatere pobude tudi uspešne in realizirane.Pobude svetniške skupine SD v mandatnem obdobju 2014–2018:

- ZA vpis pravice do pitne vode v Ustavo RS

- ZA kandidaturo Kranja za evropsko prestolnico kul-ture

- ZA začetek projekta nove-ga doma za starostnike

- ZA ureditev pločnika in kolesarske steze na relaciji Goriče–Golnik

- ZA vzpostavitev kratkih prehranskih verig za več lokalne hrane v kranjskih vrtcih in šolah

- ZA odprto javno stranišče- ZA prehod za pešce sečiš-

ču Ceste Boštjana Hladnika pri Planetu Tuš s pešpotjo

mimo Mestnega pokopali-šča Kranj v smeri Hrastij

- ZA neposredni spletni video prenos sej mestnega sveta MOK

- ZA široko dostopno in brezplačno omrežje wi-fi v Kranju

- ZA čiščenje avtobusnih postajališč

- ZA gradnjo vrtca v Bitnjah- ZA čimprejšnjo obnovo

kuhinje na OŠ Jakoba Alja-ža

- ZA za zaposlitev lastnih čistilk občinskih prostorov in prekinitev pogodbe s čistilnim servisom

- ZA subvencije kranjskim delodajalcem za zaposlitve mladih za nedoločen čas

- ZA obnovo porušenega mostu čez Kokro v kanjo-nu

- ZA začetek projekta eDe-mokracija in eUpravljanje v Kranju

- ZA označitev prehodov na Čirškem in Jelenovem klancu

- ZA ureditev intervencijske poti s povoznimi količki na Ulici Lojzeta Hrovata na Planini 2

- ZA sofinanciranje progra-ma Subart in legalizacijo objekta na železniški pos-taji

- ZA zavezujoč Kodeks rav-nanja funkcionarjev in čas-tno razsodišče

- ZA zagotovitev sredstev za ureditev podlag za odjem-na mesta za odpadke na Planini

- ZA novo telovadnico pri OŠ Staneta Žagarja

- ZA ohranitev samostojnos-ti Bolnišnice za ginekologi-

jo in porodništvo Kranj

- PROTI zvišanju sejnin mes-tnim svetnikom

- PROTI visoki višini investi-cije in predvideni lokaciji nove Glavne avtobusne postaje

- PROTI ukinitvi Komisije za krajevne skupnosti in ZA predlog za ohranitev vpli-va krajevnih skupnosti pri odločitvah mestnega sveta z ustanovitvijo Sosveta predsednikov krajevnih skupnosti

V preteklem mandatu se je nabralo tudi več kot dvaj-set svetniških vprašanj, ki sta jih naša svetnika zastavi-la mestni upravi pisno ali ustno na sejah mestnega sveta. Veliko vprašanj je bilo postavljenih na pobudo občank in občanov, ki so tako lahko dobili odgovor občinske uprave. Med njimi so bila vprašanja glede pro-blematike parkirnih mest v centru in večstanovanjskih

naseljih, projekta urbane prenove soseske Planina, dotrajanih stopnic v Stražiš-če, vodovodnih cevi na Likozarjevi ulici, igrišča za baseball na Kokrici, določit-ve pripadajočih zemljišč na Planini 3 in še mnogo dru-gih.Na predlog svetniške skupi-ne SD so bili v iztekajočem se mandatu med prejemni-ki priznanj in nagrad Mes-tne občine Kranj Nogome-tni klub Triglav Kranj za kakovostno delo z mladimi in športne dosežke (velika plaketa MOK), klub Red Eagle za najuspešnejši klub v Sloveniji (plaketa MOK), Klemen Markelj za tradici-onalno organiziranje vse-kranjske čistilne akcije Kranj ni več usran (listina o priz-nanju MOK), Jože Bizovičar za dolgoletno delovanje na področju kulture (listina o priznanju) in Odbojkarski klub Kranj za več kot pet-desetletno delovanje (velika plaketa MOK).

Dosežki svetniške skupine SD v mandatu 2014 - 2018

9

Nar

očni

k in

pla

čnik

čas

opis

a: S

OCI

ALN

I DEM

OKR

ATI,

LEVS

TIKO

VA 1

5, 1

000

LJU

BLJA

NA