dogovor za nalog

  • View
    706

  • Download
    9

Embed Size (px)

Text of dogovor za nalog

VovedDogovorite pretstavuvaat posebni obligacioni odnosi koi nastanuvaat so soglasnost na voljite na dve ili pove}e lica koi se javuvaat kako nivni strani. Poimnoto opredeluvawe na dogovorite zna~i definirawe na dadeniot dogovor.Samata definicija mo`e da bide dadena vo zakonot (zakonska definicija), no vo pravnata nauka (nau~na definicija). Dogovorite se javuvaat vo pove}e posebni vidovi vo zavisnost od nivnite su{testveni (bitni) elementi so ogled na nivnata priroda. Klasifikacijata na mnogubrojnite postojni dogovori se pravi so ogled na nivnoto dejstvo i tie se podeleni vo nekolku golemi grupi. Edna od tie grupi e grupata na dogovori {to se pravna osnova za vr{ewe na uslugi. Vo ovaa grupa na dogovori vleguvaat: dogovorot za delo i dogovorot za nalog. Temata na ovaa istra`uvawe e tokmu dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO i spored odredbite na ZPP. Prvenstveno }e go razgledame dogovorot za nalog spored odredbite na ZOO, pa potoa komparativno i spored ZPP. Kako i kaj sekoe objasnuvawe na dogovorite i ovde }e trgneme po redosledot na ne{tata: so poimno opredeluvawe na dogovorot, pravata i obvrskite na dogovornite strani i prestanuvaweto na dogovorot. Dogovorot za nalog e ureden vo Zakonot za Obligacioni Odnosi vo posebniot del vo glava XX1.

1

1. POIM NA DOGOVOROTDogovorot za nalog, e takov dogovor so koj nalogoprima~ot se obvrzuva sprema nalogodava~ot za negova smetka da prezeme opredeleni pravni raboti1. Istovremeno nalogoprima~ot se ovlastuva za prezemawe na tie raboti.2 Nalogoprima~ot ima pravo na nadomest za svojot trud, osven ako e poinaku dogovoreno ili proizleguva od prirodata na me|usebniot odnos.3 Poimot na dogovorot za nalog e daden so odredbite na ovoj ~len. Od dogovorot za nalog treba da se razlikuva samiot nalog (mandatum), koj seu{te ne pretstavuva dogovor za nalog, tuku samo ednostrana izjava na volja koja zna~i ponuda za sklu~uvawe na dogovor za nalog. Od ovoj nalog (mandatum), treba da se razlikuva nalogot (modus), koj ozna~uva nalog na edno lice koe prima besplatno nekakov predmet ili nekakva vrednost na drugo lice da mu izvr{i nekakva usluga ili da mu dade ne{to.Takviot nalog (modus) e voobi~aen za nasledni~koto pravo, na primer, koga mu se dava na testamentalniot naslednik da izvr{i nekoe dejstvie ili da mu dade na nekoe drugo lice ne{to opredeleno. So dogovorot za nalog se obvrzuva nalogoprima~ot da izvr{i za nalogodavecot opredeleni pravni raboti. Po ova se razlikuva od dogovorot za delo, kaj koj se raboti za izvr{uvawe na fakti~ki raboti, fakti~ki dejstvija. Od dogovorot za nalog, dogovorot za delo se razlikuva vo toa {to kaj dogovorot za delo vr{itelot na rabotite, deloto go izvr{uva vo svoe ime i za svoja smetka, dodeka kaj dogovorot za nalog, i ako se raboti za fakti~ko dejstvie, toa fakti~ko dejstvie se izvr{uva za smetka na nalogodavecot. Me|utoa spored ZOO, fakti~kite dejstvija ne bi mo`ele da bidat predmet na dogovorot za nalog, poradi ona {to e propi{ano so odredbata od st.1 na ~l.805 od ZOO. So odredbite na ovoj ~len e propi{ano deka nalogoprima~ot }e gi izvr{i pravnite raboti za smetka na nalogodavacot, no ne e propi{ano vo ~ie ime1 2 3

nalogoprima~ot

}e

gi

prezeme

tie

pravni

raboti.

Spored

toa,

^len 805 stav 1 od ZOO str.208 ^len 805 st.2 ^len 805 st.3

2

nalogoprima~ot mo`e sprema treti lica da istapuva bilo vo ime i za smetka na nalogodava~ot , bilo vo svoe ime, no sekoga{ za smetka na nalogodavecot. Vo taa smisla se razlikuva nalogot so ovlastuvawe za zastapuvawe ovlastuvawe nalogodavecot, od za {to nalogot bez takvoto se i ovlastuvawe. raboti na za Kaj nalogot so i koja zastapuvawe mu e zastapuvawe strana, so

toga{ sekoga{ pravnata rabota se prezema vo ime i za smetka na poznato drugata nalogoprima~ot stapuva vo praven odnos. Me|utoa kaj nalogot bez ovlastuvawe za zastapuvawe, nalogoprima~ot nastapuva vo svoe ime no za smetka na nalogodavecot. Takvi se na primer, dogovorite za komision, dogovorot za ekspedirawe, a takvi se i nekoi od bankarskite raboti.4 1.1. KARAKTERISTIKI NA DOGOVOROT ZA NALOG Dogovorot za nalog e konsenzualen dogovor zatoa {to e sklu~en vo onoj moment, vo koj nalogavecot i nalogoprima~ot postignale soglasnost za negovite su{testveni sostojki. So ogled na negovata forma dogovorot za nalog e me{ovit, zatoa {to taa forma zavisi od formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prevzeme vo ime i za smetka na nalogodavecot. Imeno, poradi toa {to formata na polnomo{noto treba da bide ednakva na formata na pravnoto delo koe polnomo{nikot treba da go prezeme vo ime i za smetka na vlastodavecot, i formata na dogovorot za nalog od koj proizleguva polnomo{noto treba da bide ednakva so formata na pravnoto delo koe nalogoprima~ot treba da go prezeme vo ime i za smetka na nalogodavecot. Toa zna~i deka pravnoto delo e neformalno, i dogovorot za nalog e neformalen. Koga pak pravnoto delo e formalno i dogovorot za nalog e formalen. So ogled na negovata dobro~inost ili tovarnost dogovorot za nalog e isto taka me{ovit. Toj dogovor e dobro~in koga taka e dogovoreno ili koga taka proizleguva od odnosite pome|u nalagodavecot i nalogoprima~ot. Dokolku toa ne e slu~aj, dogovorot za nalog e tovaren5.

4 5

^l .827 od ZOO ^len 749 stav 3

3

Dogovorot za nalog e isto taka me{ovit i so ogled na negovoto pojavuvawe kako ednostrano-obrazuva~ki kako i dvostrano-obrazuva~ki dogovor. Koga toj dogovor e dobro~in, toj e voedno i ednostranoobrazuva~ki, a koga e tovaren, toga{ e dvostrano-obrazuva~ki dogovor. Dogovorot za nalog e komutativen dogovor za{to negovata sodr`ina e to~no opredelena i poznata vo momentot na negovoto sklu~uvawe. Dogovorot za nalog e kauzalen dogovor za{to negovata kauza e vidliva i pravno relevantna. Koga toj dogovor e dobro~in, negova kauza e zastapuvaweto na nalogodavecot od strana na nalogoprima~ot, a koga toj dogovor e tovaren, toga{ negova kauza e u{te i dobivaweto nadomest za rabotata na nalogoprima~ot pri zastapuvaweto na nalogodavecot. I na krajot, dogovorot za nalog e praven osnov za vr{ewe uslugi. [to se odnesuva na karakteristikite na dogovorot za nalog, sli~ni stojali{ta zastapuvaat i ostanatite pravni sistemi na SFRJ. Na dogovara~ite im e ostaveno pravoto da odlu~at vo kakva forma }e go sklu~at dogovorot, pa sprema toa toj e neformalen dogovor. Mo`e da bide zaklu~en vo usna ili pismena forma.6 Formata vo koja konkretniot dogovor mora da bide zaklu~en, mo`e da ja odredi zakonot ili pak samite dogovorni strani. Ako nalogodava~ot e dol`en da mu nadomesti za izvr{enata rabota na nalogoprima~ot, toj e dvostrano obvrzuva~ki, a dotolku e obratna situacijata dogovorot e ednostrano obvrzuva~ki. Toj {to se zanimava so vr{ewe na tu|i raboti kako so zanimawe ili javno se nudi za vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa.7 So ovaa vsu{nost se vospostavuva obvrskata da se postapi po nalogot dotolku bez odlagawe ne se odbie. No, ne e konkretno propi{ano dali vo ovoj slu~aj }e se smeta deka dogovorot e sklu~en molkum. Trgnuva}i od ~l. 34 st. 4 i 5 spored koi ako ponudata odnosno nalogot ne e odbien, se smeta deka dogovorot e sklu~en vo momentot koga ponudata, odnosno nalogot stignal do ponudeniot. Spored ovaa se smeta deka nalogodavecot ima pravoBogdan Loza , ,,Obligaciono pravo poseben del, Saraevo-1961god., ,, Pravno pravilo br.1005 OGZ, ~len 884 OIZ,, str.198 7 ^l. 806 od ZOO.6

4

da bara ispolnuvawe na obvrskata od nalogot i pravo na nadomest na {teta poradi zadocnuvawe so ispolnuvawe na dogovornite obvrski.

1.2. STRANI NA DOGOVOROT ZA NALOG

Za polnova`no sklu~uvawe i nastanuvawe na dogovorot za nalog, kako i za sekoj dogovor nu`ni se najmalku dve lica od koi ednoto mu dava na drugoto odredeno pravno ovlastuvawe, a drugoto lice toa ovlastuvawe go prima i se obvrzuva na odreden na~in da go izvr{i8. Zna~i kako strani na ovoj dogovor se pojavuvaat: nalogodavec i nalogoprima~. Stranata na nalogoprima~ot ima dve osobenosti. Prvata osobenost postoi toga{ koga nekoe lice se zanimava so vr{ewe tu|i raboti kako so zanimawe(na primer, advokat) ili javno se nudi za vr{ewe na tie raboti, dol`en e ako ne saka da go prifati ponudeniot nalog {to se odnesuva na tie raboti bez odlagawe za toa da ja izvesti drugata strana, inaku }e odgovara za {tetata {to ovaa bi ja pretrpela poradi toa. Vo toj slu~aj, koga na takvoto lice mu e stavena ponuda za sklu~uvawe na dogovor za nalog vo koj toa se pojavuva kako nalogoprima~, pa toa lice ne saka da ja prifati taa ponuda, toga{ toa e dol`no bez odlagawe da go izvesti ponuduva~ot za toa neprifa}awe. Dotolku toa ne go stori, liceto }e odgovara za {tetata {to ponuduva~ot ja pretrpel. Vtorata osobenost postoi toga{ koga stranata na nalogoprima~ot e slo`ena. Toga{ taa strana se pojavuva kako solidarna vo odnos na nejzinata odgovornost za obvrskite na dogovorot za nalog, ako ne e dogovoreno ne{to drugo.1.3. SODR@INA NA DOGOVOROT ZA NALOG

Od dogovorot za nalog proizleguvaat prava i obvrski na nalogodavecot i nalogoprima~ot vo vrska so: 8

izvr{uvawe na nalogot;

Pravno spisanie: ,,Revue trimestrielle de Droit civil, Avril-june 1952, br.2 str.219

5

-

ot~etuvawe za izvr{uvawe na nalogot; i pla}awe nadomest za izvr{ena rabota.

Pravata i obvrskite na dogovornite strani so nivniot razli~en tretman gi objasnuva D-r Adam P. Lazarevi}. Spored nego pravata i obvrskite {to se zasnovaat so dogovorot za nalog se razlikuvaat spored toa: od kakva priroda e samiot nalog t.e. dali e dobro~in ili tovaren. Ova poradi toa, {to dogovorot za nalog kako dobro~in i ednostran dogovor zasnova, po pravilo glavno samo dol`nosti za nalogoprima~ot, a za nalogodavecot glavno samo prava. Pravata i dol`nostite za nalogodavecot spored dogovorot za nalog, doa|aa