D-r Sa{o Josimovski, redoven profesor

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ”Ekonomski fakultet - Skopje

Treto izdanie

UNIVERZITET “SV. KIRIL I METODIJ”EKONOMSKI FAKULTET

Skopje, 2011

Recenzenti:Prof. D-r Drage JanevProf. D-r Blagoja \or|ijovski

Avtorsko pravo A 2011 od Ekonomskiot fakultet – Skopje

Site prava se za{titeni. Nitu eden del od ovaa kniga ne mo`e da bide reproduciran ili prenesen vo koja bilo forma ili so koi bilo sredstva, elektronski ili tehni~ki, vklu~uvaj}i fotokopirawe, presnimuvawe i ~uvawe vo informaciski sistemi bez prethodna pismena dozvola od izdava~ot.

Pe~ateno vo Republika Makedonija

Pe~ati:

CIP – Katalogizacija vo publikacijaNarodna i univerzitetska biblioteka“Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

004 (075.8)

JOSIMOVSKI, Sa{oInformaciski tehnologii : [postojan u~ebnik] / Sa{o

Josimovski. – 3. izd. - Skopje : Ekonomski fakultet, 2011. – 274 str.: ilustr. ; 24 sm

1. izd. 2001. - Bibliografija: str. 272-274

ISBN 9989-113-65-3

a) Kompjuterski sistemi – Visoko{kolski u~ebnici – COBISS.MK – ID 63387146

2

Ovaa kniga e posvetena na sinot Marko i }erkite Ana i

Tea

3

So odluka na Nastavno-nau~niot sovet na Ekonomskiot fakultet na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” – Skopje, donesena na sednicata odr`ana na den 24.12.2010 godina, odobreno e pe~ateweto na ovaa kniga kako postojan u~ebnik.

4

PREDGOVOR

Poslednite godini se slu~uva eden od najva`nite nastani vo istorijata na ~ove{tvoto, poznat kako informaciska revolucija, in-ternet revolucija ili veb revolucija. Internetot i veb tehnologii-te, zaedno so ostanatite informaciski tehnologii go menuvaat na~i-not na koj rabotime, `iveeme i u~ime. Tie promeni se podinami~ni od koi bilo drugi {to dosega se slu~ile, glavno pottiknati od rapid-niot i sekojdneven razvoj na informaciskite i komunikaciskite teh-nologii.

Kompjuterskite sistemi i kompjuterskite mre`i denes se integralen del na delovnite aktivnosti vo site pretprijatija, duri i vo onie najmalite. Skoro e nevozmo`no da se vodi konkurenten biznis bez koristewe na informaciskite i komunikaciskite tehno-logii. Mnogu organizacii pottiknati od globalnite pritisoci, konkurencijata i mo`nostite na informaciskite tehnologii vove-duvaat novini i go menuvaat na~inot na rabotewe. Del od tie prome-ni se odnesuvaat na voveduvaweto na elektronskiot biznis, na menax-mentot so znaewe, na menaxmentot na odnesuvaweto so potro{uva~i-te i na drugi delovni trendovi. Ovie trendovi se reflektiraat na sodr`inata na vtoroto izdanie na knigava, pri {to edna od glavnite temi koja se obrabotuva e ulogata na veb tehnologiite za podobruva-we na konkurentnosta, na efikasnosta i na produktivnosta na orga-nizaciite i na poedincite.

Bidej}i informaciskite tehnologii se edna od glavnite dvi-`e~ki sili na razvojot na novite delovni trendovi vo organizaciite i osnovna komponenta koja gi ovozmo`uva promenite, razbiraweto na ovie promeni i implikacii direktno e povrzano so poznavawe na informatikata i na informaciskite tehnologii, odnosno so pozna-vaweto na ve{tinite na koristeweto na informaciskite tehnolo-gii vo izvr{uvaweto na delovnite zada~i.

Glavni zada~i na informaciskite tehnologii se ovozmo`uvawe na strate{ka i konkurentska prednost na organizaciite, olesnuvawe na re{avaweto na delovnite problemi,

5

zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Isto taka informaciskite tehnologii gi podobruvaat komunikaciite i sorabotkata, pri {to se ovozmo`uva redizajnirawe na delovnite procesi. Menaxmentot so informa-ciskite resursi, so novite tehnologii i so komunikaciskite mre`i pretstavuva kriti~en faktor na uspeh na mnogu privatni i javni organizacii i }e pretstavuva klu~en faktor za uspe{eno rabotewe vo ramkite na novata digitalna ekonomija.

Knigata “Informaciski tehnologii” e nameneta za ~itateli-te ~ija osnovna cel e dobivawe znaewa i ve{tini od informaciski-te tehnologii {to se koristat vo delovnoto rabotewe, a se odnesu-vaat pred s# na kompjuterskite sistemi i na tehnikite na obra-botka na podatocite. Sodr`inata na knigata pretstavuva obid da se objasni kako informaciskite tehnologii ja menuvaat prirodata na delovnoto rabotewe. Me|u drugite sodr`ini, opfa}a i tehnolo-gii, kako {to se Internet, elektronska razmena na podatoci, elektronska komercija, elektronski biznis, elektronska vlada i bazi na podatoci, koi denes su{tinski go transformiraat na~inot na koj organizaciite gi izvr{uvaat delovnite aktivnosti i na~inot na koj gra|anite gi obavuvaat sekojdnevnite aktivnosti.

Knigata, iako mo`at da ja koristat i po{irok krug korisnici so razli~ni profesionalni preokupacii, pred s# e nameneta za studentite od Ekonomskite fakulteti. Na niv knigata im ovozmo-`uva da se zapoznaat so neophodnite sodr`ini na disciplinite {to se neposredno povrzani so kompjuterite i so informaciskite tehno-logii, a koi treba da gi poddr`at nivnite akademski aktivnosti i da bidat od neposredna korist vo izvr{uvaweto na redovnite rabotni obvrski.

Koristeweto na knigata pretstavuva podgotovka za studentite da bidat:

- zapoznaeni so fundamentalnite koncepti na informatika-ta, neophodni za efikasno koristewe na kompjuterite i informa-ciskite tehnologii;

- zapoznaeni so najzna~ajnite informaciski tehnologii i delovni trendovi ~ija primena bazira na primenata na informa-ciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe;

- zapoznaeni so karakteristikite i formite na elektronski-ot biznis, kako najaktuelna problematika na koja pretprijatijata posvetuvaat golemo vnimanie;

- sposobni da gi razberat informaciskite sistemi {to se sretnuvaat vo organizaciite i vo sekojdnevniot `ivot;

6

- sposobni za rabota so mikrokompjuteri, odnosno da stanat sposobni da gi koristat mikrokompjuterite kako sredstvo za zgole-muvawe na nivnata produktivnost i efikasnost;

- kvalifikuvani za koristewe na operativniot sistem i na standardiziraniot aplikativen softver za mikrokompjuteri, pred s# za operativniot sistem Windows i za softverskite paketi za obrabotka na tekst (word processing), za obrabotka na tabelarni podatoci (spreadsheet) i za upravuvawe so bazi na podatoci (database management).

Vo knigata se vovedeni i se izu~uvaat neophodnite segmenti na informaciskite tehnologii, koi treba da gi poznavaat studentite {to }e se zanimavaat so smetkovodstvo, menaxment, marketing ili so druga delovna praktika. Primarna cel na knigata e studentite da dobijat zadovolitelna osnova od ovaa kompleksna nau~na disciplina, pred s# vo pogled na {iro~inata. Se razbira deka potrebite za znaewe od oblasta na informaciskite tehnologii sekoj den se s# pogolemi kako vo pogled na nivnata {iro~ina taka i vo pogled na nivnata dlabo~ina. No, dobienite osnovni znaewa od informaciski-te tehnologii bi trebalo da pretstavuvaat dobra osnova za prodlabo-~uvawe na znaewata od nekoe nejzino potesno podra~je koga za toa }e se javi potreba.

Knigata “Informaciski tehnologii” istovremeno pretstavu-va i u~ebnik po istoimeniot predmet, koj go izu~uvaat studentite od vtora godina na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Za sovladuvawe na sodr`inata na knigata ne se potrebni posebni predznaewa od ovaa problematika, no se razbira, tie mo`at da pomognat za nejzino polesno sovladuvawe.

Del od materijata koja e prezentirana vo ovaa kniga ima op{t karakter, i ne e povrzana so konkreten tip na kompjuter, ili so konkretna okolina za rabotewe na kompjuterite. No, sepak, prisutno e naglasuvawe na mikrokompjuterskata tehnologija, so ogled na faktot {to stanuva zbor za najbrojnata klasa na kompjuteri so najmnogu korisnici vo celiot svet, pa i vo na{ata zemja.

Skopje, Noemvri 2010 godinaAvtorot

7

8

SODR@INAPREDGOVOR.......................................................................5SODR@INA..........................................................................91. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO.......................................................................15

1.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATA............................................................151.2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO....................................................................17

1.2.1. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe.......................................................................181.2.2. Osnovni karakteristiki na informaciskite proizvodi i uslugi........................................................191.2.3. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi.....................................................................201.2.4. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe...........28

2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE.......................................................................33

2.1. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA..............33

2.1.1. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori.........382.1.2. Inovirawe na delovnata praktika......................43

2.2. STRATEGISKO KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DIGITALNATA EKONOMIJA....................51

2.2.1. Porterov model na konkurentski sili.................532.2.2. Porterov model na vrednosen sinxir.................56

3. RAZVOJ NA KOMPJUTERITE I PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE.....................................................................59

3.1. RAZVOJ NA KOMPJUTERI.........................................593.1.1. Istoriski osvrt na razvojot na kompjuterite.......593.1.2. Kompjuterski generacii.....................................623.1.3. Nasoki za razvoj na kompjuterite.....................65

3.2. PODELBA NA KOMPJUTERITE..................................703.3. OSNOVEN MODEL NA KOMPJUTERSKI SISTEM........74

9

3.4. PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE VO KOMPJUTEROT...............................................................77

3.4.1. Binaren broen sistem i pretstavuvawe na broevi...................................................................................783.4.2. Pretstavuvawe na tekst, slika i zvuk................79

4. KOMPJUTERSKI HARDVER I SOFTVER............................834.1. KOMPJUTERSKI HARDVER.......................................83

4.1.1. Sistemska edinica............................................844.1.2. Vlezni edinici....................................................904.1.3. Izlezni edinici....................................................944.1.4. Sekundarna memorija......................................96

4.2. KOMPJUTERSKI SOFTVER......................................1014.2.1. Sistemski softver............................................1014.2.2. Aplikativen softver.........................................109

5. ORGANIZACIJA NA PODATOCI I BAZI NA PODATOCI....1195.1. CIKLUS NA OBRABOTKA NA PODATOCI................1195.2. DATOTEKI.............................................................123

5.2.1. Tipovi na datoteki spored organizacija...........1255.2.2. Karakteristiki na rabotata so datoteki............128

5.3. BAZI NA PODATOCI...............................................1295.3.1. Definicija na bazite na podatoci.....................1295.3.2. Organizacija i prednosti na bazite na podatoci.................................................................................1305.3.3. Modeli na bazi na podatoci spored organizacijata.................................................................................1335.3.4. Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci...1435.3.5. Kreirawe na bazi na podatoci.........................1465.3.6. Vidovi bazi na podatoci spored goleminata i na~inot na koristewe...............................................1485.3.7. Analiti~ka obrabotka na podatoci..................149

6. KOMUNIKACII I KOMPJUTERSKI MRE@I........................1516.1. KOMUNIKACISKI SISTEMI I POVRZUVAWE NA KOMPJUTERI – osnovni koncepti..................................1516.2. KOMUNIKACISKI KANALI.......................................153

6.2.1. Vidovi na komunikaciski kanali......................1536.2.2. Karakteristiki na komunikaciskite kanali........1566.2.3. Komunikaciski procesori.................................160

6.3. ARHITEKTURA I TIPOVI KOMPJUTERSKI MRE@I.....1636.3.1. Tipovi konfiguracii na kompjuterski mre`i......1636.3.2. Strategii na rabota na kompjuterski mre`i.....165

10

6.3.3. Tipovi na kompjuterski mre`i spored geografskoto rastojanie............................................166

7. INTERNET....................................................................1697.1. ISTORIJAT NA INTERNET.......................................1717.2. ORGANIZACIJA I PRISTAP NA INTERNET................172

7.2.1. Internet organizacija......................................1727.2.2. Internet protokoli...........................................1737.2.3. Domeni na Internet........................................174

7.3. SERVISI NA INTERNET...........................................1757.4. WORLD WIDE WEB................................................178

8. E-BIZNIS I DIGITALNA EKONOMIJA..............................1818.1. DIGITALNA EKONOMIJA.........................................1818.2. E-KOMERCIJA, E-BIZNIS I EDI.................................182

8.2.1. Definicija na e-komercija i e-biznis.................1828.2.2. Istoriski perspektivi i rastot na e-biznisot.......1838.2.3. Fazi na primena na e-biznisot vo organizaciite.................................................................................186

8.3. OSNOVNI KONCEPTI NA E-BIZNISOT.....................1888.3.1. Intermedijatori vo e-biznisot..........................1888.3.2. Tehnologii za prebaruvawe-prebaruva~ki ma{ini.................................................................................1908.3.3. Potpoln nasproti parcijalen e-biznis................1938.3.4. Prednosti i ograni~uvawa na e-biznisot.........194

8.4. E-BIZNIS OKRU@UVAWE.......................................1968.4.1. Intranet, ekstranet, organizaciski portali i EDI1988.4.2. SWIFT i EDIFACT standardot...........................200

8.5. E-BIZNIS MODELI I STRATEGII...............................2028.5.1. Klasifikacija na e-biznis modelite spored prirodata na transakciite..........................................2028.5.2. Klasifikacija na e-biznis modelite spored na~inot na sozdavawe prihod...............................................2048.5.3. Tipi~ni modeli vo e-biznisot...........................2048.5.4. B2B.................................................................2068.5.5. Mobilen biznis.................................................207

8.6. E-BIZNIS APLIKACII...............................................2088.6.1. Elektronska maloproda`ba.............................2088.6.2. Internet reklamirawe......................................2098.6.3. Formi na Internet reklamirawe.......................2118.6.4. Elektronski katalozi........................................2138.6.5. E-biznisot vo uslu`nite dejnosti......................214

11

8.6.6. Aukcii i trampi................................................2168.6.7. E-vlada...........................................................2178.6.8. Bezbedni sistemi i formi na elektronsko pla}awe.................................................................................217

8.7. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA E-BIZNISOT.............2219. INFORMACISKI SISTEMI...............................................223

9.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKI SISTEMI..................2239.2. OSNOVNI POIMI OD TEORIJATA NA INFORMACII. . .225

9.2.1. Podatok, informacija, znaewe........................2259.2.2. Merewe na koli~inata na informacii...............2269.2.3. Osnovni karakteristiki na informaciite............228

9.3. SISTEMSKI PRISTAP...............................................2299.3.1. Granica na sistem, potsistem i nadsistem......2309.3.2. Sostojba na sistem i podelba na sistemite.....232

9.4. DVI@EWE NA INFORMACIITE VO INFORMACISKITE SISTEMI........................................................................2339.5. KLASIFIKACIJA NA INFORMACISKITE SISTEMI........2369.5. SISTEMSKA ANALIZA I DIZAJN...............................241

10. APLIKACII KOI SE KORISTAT VO PRETPRIJATIJATA.....24510.1. PROCESNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA..........................................................245

10.1.1. Softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite - CRM................................................24810.1.2. Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto - ERP...................................................25010.1.3. Softver za menaxment so sinxirite na snabduvawe - SCM...................................................25310.1.4. Softver za upravuvawe so znaewe...............255

10.2. FUNKCIONALNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA..........................................................25510.3. SOVREMENI PLATFORMI KOI SE BAZIRAAT NA KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII...........261

11. ETI^KI, SOCIJALNI I BEZBEDNOSNI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII........................................263

11.1. ETI^KI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII....................................................................................26311.2. KOMPJUTERSKI KRIMINAL...................................26611.3. PRAVO NA PRIVATNOST......................................270

LITERATURA....................................................................273

12

13

14

1. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO

1.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII I NA INFORMATIKATA

Zborot informatika nastanal od dva zbora: od informacija i od avtomatika. Izvorot na zborot sam za sebe uka`uva na problem-skoto podra~je i sodr`inata na ovaa nau~na disciplina. Informa-tikata se pojavila vo {eesettite godini i pod toa ime bila prifa-tena vo Evropa. Vo po~etokot pretstavuvala nau~no podra~je za raz-voj i za koristewe na kompjuterite i vo golema mera se poklopuvala so naukata za kompjuteri (Computer science), nastanata vo anglo-saksonskoto govorno podra~je. Toga{ informatikata bila prete`no tehni~ka disciplina. Taka, vo sedumdesettite godini informatikata bila definirana vo po{iroka smisla na zborot kako nau~na discip-lina koja se zanimava so strukturata, programskite jazici i so programiraweto na ma{inite za obrabotka na podatoci, kako i so metodologijata za nivna upotreba, vklu~uvaj}i go i vzaemnoto vlijanie pome|u ~ovekot i ma{inata.

So tek na vreme podra~jeto za razvoj na kompjuterite se odde-lilo od podra~jeto za koristewe na kompjuterite. Informatikata kako nau~na disciplina pove}e ne gi opfa}ala tehni~kite proble-mi na kompjuterite, tuku gi opfa}ala organizaciskite i ekonom-skite aspekti predizvikani od interakcijata pome|u ~ovekot i kompjuterot.

So s# pogolemiot razvoj na informatikata taa po~nala da se deli na pove}e poddisciplini, kako {to se:

- teoretska informatika;- tehni~ka informatika;

15

- primeneta informatika.Primenetata informatika mo`e da se sretne pod pove}e

imiwa vo zavisnost od podra~jeto kade {to se upotrebuva (ekonomija, me-dicina, hemija itn). Primenetata informatika vo delovnite sistemi e poznata i pod imeto delovna informatika i e definirana kako dis-ciplina za proektirawe, dizajnirawe i implementirawe na delovni informaciski sistemi.

Denes, skoro bez isklu~ok, informaciskite sistemi se potpi-raat na kompjuterskata tehnologija so {to se gubi jasnoto razgrani-~uvawe pome|u poimite informatika i informaciski sistemi. Vo ovaa smisla, vo literaturata mo`e da se sretne definicija so koja se razgrani~uvaat ovie poimi, a spored koja “informatikata e nau~na disciplina, a informaciskite sistemi predmet na nejzino izu~u-vawe”.

Vo literaturata mo`at da se sretnat pove}e definicii za informaciskite tehnologii (IT). Pod informaciski tehnologii vo potesnata smisla na zborot se podrazbira tehnolo{kata strana na informaciskite sistemi, vklu~uvaj}i go hardverot, bazite na poda-toci, softverot, mre`ite i ostanatite komponenti. Vo literaturata poimot informaciski tehnologii ponekoga{ se koristi so {iroko zna~ewe za opi{uvawe na komponentite na razni informaciski sistemi. Nekoi avtori pak koga gi definiraat informaciskite tehnologii go ignoriraat tehni~ko-tehnolo{kiot aspekt i gi pret-stavuvaat kako tehnologii koi go pokrivaat podra~jeto na koriste-we, skladirawe, prenos i obrabotka na podatocite, informaciite i znaeweto.

Vo ramkite na knigata nie }e ja koristime definicijata spored koja informaciskite tehnologii pretstavuvaat sistemi, vo koi, lu|eto gi oblikuvaat podatocite na organizaciite, na pretprijatijata i na nivnata okolina vo informacii i znaewe za potrebite na delovnoto odlu~uvawe, so koristewe na soodvetni tehni~ki sredstva. Glavna zada~a na informaciskite tehnologii e da ja obezbedi organizacijata so strategiska i konkurentska prednost u~estvuvaj}i i pomagaj}i vo re{avaweto na delovnite problemi, da ja zgolemi produktivnosta i efikasnosta na raboteweto, da go podobri kvalitetot na uslugite kon potro{uva~ite i da ovozmo`i delovna reorganizacija.

Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat glaven faktor za efikasno izvr{uvawe na delovnite aktivnosti i glaven katalizator na fundamentalnite promeni vo organizaciite. Denes informaciskite tehnologii se tesno povrzani so komunikaciskite tehnologii vo odnos na nivniot razvoj, primena i iskoristuvawe, so {to stanuva zbor za informacisko-komunikaciski tehnologii (IKT). IKT se smetaat za glaven pottiknuva~ na razvojot na

16

sovremenite op{testva i ekonomii, poradi {to nivnoto koristewe pretstavuva va`na komponenta na site strategii za razvoj na sovremenite op{testva koi baziraat na razvojot na digitalnata ekonomija i na koristeweto na mre`ni {irokopojasni tehnologii i na e-biznis modeli.

Vo praktikata ~estopati mo`e da se zabele`i i razli~no ko-ristewe na poimite informatika, informaciski tehnologii i nauka za kompjuteri. Kako predmet na izu~uvawe na informaciskite tehno-logii treba da gi podrazbereme pred s# tehnikite, metodite i sred-stvata koi se koristat za obrabotka na podatocite, odnosno infor-maciite i znaeweto. Vo taa smisla treba da se zabele`i deka predmetot na izu~uvawe na informaciskite tehnologii vo golem del go vklu~uva predmetot na izu~uvawe na informatikata, definirana vo po{iroka smisla na zborot. Od druga strana, del od sodr`inata {to se izu~uva vo ramkite na informaciskite tehnologii se poklopuva i so del od predmetot na prou~uvawe na naukata za kompjuterite. Zemaj}i ja predvid namenata na knigata i prifatenite definicii za informaciskite tehnologii, za informatikata i za naukata za kompjuteri, mo`e da se zaklu~i deka knigata “Informaciski tehnologii” opfa}a i sodr`ini {to se predmet na prou~uvawe na informatikata, a vo mal del i na naukata za kompjuteri.

1.2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO SOVREMENOTO OP[TESTVO

Vo prvite godini od noviot milenium, s# pove}e se zabele`uva dominacija na op{testva i ekonomii koi baziraat na znaewe. Pretprijatijata od ovie op{testva u~estvuvaat vo globalnite paza-ri, kako posledica na nivniot streme` za mobilnost na delovnite aktivnosti, na znaeweto i na kapitalot. Globalizacijata im ovozmo-`uva na organizaciite nastap na svetskiot pazar so koristewe, kako na lokalnite, taka i na po{iroko dostapnite resursi.

Od druga strana, pak, tehnolo{kiot napredok, zaedno so vovedu-vaweto na standardite i na kriteriumite {to se prifateni od me|u-narodnata zaednica, pretstavuvaat najzna~ajni procesi i aktivnosti koi vlijaat na oblikuvaweto na sovremenoto op{testvo. Razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii predizvikale promeni vo site op{testveni oblasti. Promenite se odnesuvaat na `iveeweto i na raboteweto na site poedinci, kako i na raboteweto na organizaciite, odnosno na pretprijatijata.

17

Ako se napravi edna istoriska perspektiva, }e mo`e da se zaklu~i deka vo razli~ni vremenski periodi razli~ni delovni funkcii bile klu~ni za uspe{en razvoj na pretprijatijata. Taka, vo tekot na dvaesetiot vek, najprvo dominantni faktori na delovnoto rabotewe vo pretprijatijata bile finansiite i smetkovodstvoto (finansiskite sredstva), potoa nabavkata, proizvodstvoto i proda`bata na stoki i uslugi, za da na krajot na dvaesetiot i po~etokot na dvaeset i prviot vek kako najdominantni faktori bidat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i integri-ranite sistemi. IKT i integriranite informaciski sistemi gi obedinuvaat potsistemite na organizaciite i gi povrzuvaat so nadvore{nata okolina, ovozmo`uvaj}i efikasen menaxment so informaciite i so znaeweto so koe raspolagaat organizaciite. Za razbirawe na ovie povrzuvawa potrebno e da se koristi sistemskiot pristap, ~ii osnovni principi }e bidat izlo`eni vo poseben del. Informaciskite i komunikaciskite tehnologii, kako dominanten faktor vo delovnoto rabotewe, su{tinski se razlikuvaat od prethodnite klu~ni faktori. Razlikite, glavno, proizleguvaat od faktot {to informaciite i znaeweto kako va`en strategiski resurs na pretprijatijata, bitno se razlikuvaat od ostanatite resursi. Taka, na primer, informacijata i znaeweto vo princip ne se povrzani so zakonot za materija i za energija. Tie so koristewe ne se tro{at, a so razdeluvawe ne se namaluvaat.

Mo`e da se zaklu~i deka zna~eweto na primenata na informaciskite tehnologii vo ekonomijata, kako i vo drugite oblas-ti na ~ove~koto `iveewe i rabotewe, e mnogu golemo. Informacis-kite tehnologii i sistemi stanaa edna od pova`nite problematiki na koi organizaciite im posvetuvaat posebno vnimanie.

1.2.1. Informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe

Agrarnata revolucija e prvata revolucija koja se slu~ila vo ~ove~kiot op{testven razvoj pred nekolku iljadi godini. Na krajot na osumnaesettiot vek se slu~ila industriskata revolucija, kako vtora vo istorijata na ~ove~kiot razvoj. Denes, se smeta deka se nao-|ame vo tretata informaciska revolucija, predizvikana od razvojot i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii.

Taka, ~ove~koto op{testvo preku agrarnoto i industriskoto preminuva vo informacisko op{testvo i op{testvo

18

bazirano na znaewe. Informaciskoto op{testvo mo`e da go definirame kako op{testvo koe uspe{no gi upotrebuva informaciskite i komuni-kaciskite tehnologii za ostvaruvawe i kreirawe na cela niza novi, informaciski vtemeleni proizvodi, odnosno stoki i uslugi. Ekonomskite aktivnosti povrzani so proizvodstvoto i koristeweto na informaciite i znaeweto stanaa glavna motorna sila na ekonomskiot rast i razvojot na pazarnite ekonomii vo svetot. Znaeweto stana osnoven faktor na op{testveniot, ekonomskiot i kulturniot razvoj na zemjite. Industriite koi baziraat na koristewe na visoko nivo na znaewe pretstavuvaat zna~aen del od proizvodstveniot autput na razvienite zemji. Tie istovremeno se glavni pokazateli za nivoto na razvojot na sekoja zemja i nivnata podgotvenost za ponatamo{en razvoj vo dvaeset i prviot vek. Osnovna dvi`e~ka sila na op{testvoto i ekonomijata bazirana na znaewe e rapidniot razvoj i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. Osnovna razlika pome|u industriskoto i informaciskoto op{testvo e vo toa {to te`i{te na ekonomskite aktivnosti i na tehnolo{kite promeni vo industriskoto op{testvo e proizvodstvoto i proda`bata na industriski stoki od materijalna priroda, a vo informaciskoto op{testvo, toa se obrabotkata, proizvodstvoto i proda`bata na informaciski bazirani stoki i uslugi. So pominuvaweto od industrisko vo informacisko op{testvo i op{testvo bazirano na znaewe, site funkcii na stopanstvoto stanuvaat zavisni od informaciskite tehnologii i tehniki. Ovoj proces se narekuva informatizacija.

1.2.2. Osnovni karakteristiki na informaciskite proizvodi i uslugi

Sekoja stoka koja mo`e da bide digitalizirana, odnosno kodi-rana vo niza od bitovi se vika informaciska stoka.

Informaciskite stoki imaat nekolku va`ni svojstva spored koi se razlikuvaat od ostanatite stoki, a koi }e gi navedeme vo prodol`enie.

Proizvodstvoto na informaciski stoki glavno se karakte-rizira so visoki fiksni tro{oci i mnogu niski marginalni tro{oci. So drugi zborovi, proizvodstvoto na informaciskite stoki obi~no ~ini mnogu, no nivnata reprodukcija, naj~esto e mnogu evtina.

19

Informaciskite stoki imaat tendencija da bidat stoki na iskustvoto, bidej}i potro{uva~ot ne gi znae nivnite pravi vred-nosti s# dodeka ne gi konsumira.

Isto taka, informaciskite stoki, obi~no imaat svojstva na javna stoka, odnosno tendencija da bidat nekonkurentni i neeksklu-zivni. Nekonkurentna stoka zna~i deka ako eden potro{uva~ ja konsumira ne se uni{tuva koli~inata koja e na raspolagawe za drugi potro{uva~i. Neekskluzivna stoka zna~i deka prodava~ot, posle prodavawe na edna edinica od stokata, ne mo`e da gi isklu~i od konsumirawe drugite potro{uva~i koi ne platile za nea. Informa-ciskite stoki se nekonkurentni po svojata priroda, no dali se ne-ekskluzivni zavisi od zakonodavstvoto i od tehnologijata koja se primenuva.

Tehnologiite {to se upotrebuvaat vo proizvodstvoto i vo koristeweto na informaciskite stoki, imaat specijalni karakte-ristiki poznati pod imiwata lock-in efekt i mre`en efekt. Lock-in efektot se odnesuva na faktot {to otkako e izbrana tehnologijata, prekop~uvaweto kon druga konkurentska tehnologija mo`e da bide mnogu skapa postapka. Upravuvaweto so ovoj efekt pretstavuva stra-te{ki izbor za kupuva~ite i za prodava~ite. Mre`niot efekt se ogleduva vo faktot {to informaciskite stoki, ~estopati go imaat svojstvoto vrednosta {to ja imaat za eden korisnik da e pozitivna funkcija od brojot na drugite korisnici. Ovoj efekt mo`e da se zabele`i kaj operativnite sistemi i telefonskite mre`i. So drugi zborovi, toa zna~i kolku pove}e tehnologijata e primenuvana, tolku pove}e se zgolemuva nejzinata vrednost. Da napravime sporedba na odredeni informaciski tehnologii so avtomobilite. Vrednosta na avtomobilot, glavno, ostanuva nepromeneta bez razlika dali takov tip i marka na avtomobil poseduvaat 5000 ili eden milion drugi lu|e. Vrednosta na eden operativen sistem ili nekoja druga programa, se zgolemuva ako ja kupat pove}e lu|e, bidej}i kupuvaweto na ista programa ja zgolemuva mo`nosta za digitalno komunicirawe i za interakcija.

1.2.3. Rast i zna~ewe na sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i mediumi

Sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii i sektorot za sodr`ini i za mediumi se op{testveni podra~ja koi vo poslednive godini imaat najgolemi implikacii na ekonomiite na zemjite vo celiot svet. Najsilni implikacii se javuvaat vo

20

zemjite so razviena ekonomija kade {to i vlijanieto na ekonomskite pokazateli e najgolemo. Dvata sektora se del od ekonomijata bazirana na informacii (informaciska ekonomija) i ekonomijata bazirana na znaewe.

Spored definicijata prifatena vo 2007 godina od strana na OECD, odnosno od Komitetot na OECD za informacii, kompjuteri i komunikacii, sektorot za informaciski i za komunikaciski tehnologii (IKT) bazira na generalen principot za identifikacija na IKT ekonomski aktivnosti, odnosno industrii. Pod IKT industrija se podrazbira industrija koja ima namera da gi izvr{uva ili ovozmo`uva funkciite na obrabotka na infomacii ili na komunikacija so elektronski sredstva, vklu~uvaj}i prenos i prika`uvawe. Vo IKT industrii pripa|aat slednite industrii i aktivnosti: IKT proizvodstvo, IKT trgovija, IKT uslugi, telekomunikacii, programirawe na kompjuteri i konsultantski uslugi, obrabotka na podatoci i veb portali, servisirawe na kompjuteri i komunikaciska oprema. Komitetot na OECD za informacii, kompjuteri i komunikacii vo 2007 godina isto taka go definira i sektorot za sodr`ina i mediumi kako industrii i aktivnosti koi se zanimavaat so proizvodstvo, izdavawe i/ili elektronska distribucija na proizvodi so sodr`ina. Sodr`inskite i mediumskite proizvodi se identifikuvaat so generalniot princip spored koj sodr`inata pretstavuva organizirana poraka nameneta za lu|eto objavena preku masoven komunikaciski medium i soodvetni mediumski aktivnosti. Vrednosta na vakvite proizvodi za potro{uva~ite ne e vo materijalnite kvaliteti, no vo informaciskite, edukativnite, kulturnite ili zabavnite sodr`ini. Tuka spa|aat slednite industrii i aktivnosti: izdavawe na knigi i izdava~ki aktivnosti, podvi`ni sliki, video i televiziski aktivnosti, snimawe na zvuk i izdavawe na zvu~ni zapisi, emituvawe na radio i televiziski programi i drugi uslu`ni informaciski aktivnosti.

IKT sektorot pretstavuva najglobaliziraniot del na svetskata ekonomija, pri {to IKT proizvodite pretstavuvaa pribli`no edna ~etvrtina od vkupniot svetski uvoz i edna pettina od vkupniot svetski izvoz. Stapkata na godi{en rast na me|unarodniot pazar na IKT za periodot 2006-2008 godina e okolu 4% godi{no, pri {to se zabele`uva malo usporuvawe vo odnos na prethodnite godini. Vo 2009 godina na zemjite na EU pripa|a 33.1% od svetskiot IKT pazar, dodeka na SAD pripa|a 28.4%.

Spored izve{tajot na Svetskiot ekonomski forum od 2010 godina, IKT sektorite vo zemjite na EU, vo SAD i vo Japonija se sektori so daleku najgolemi investicii vo istra`uvawe i razvoj. Iako EU IKT sektorot opfa}a samo okolu 3% od vkupno

21

vrabotenite vo EU i u~estvuva so okolu 5% vo vkupniot BDP, toj pridonesuva so 26% vo biznis tro{ocite za istra`uvawe i razvoj i vrabotuva 32% od vkupnite istra`uva~i vo biznis sektorot. IKT sektorot vo EU ima dva pati pogolema produktivnost na trudot od ostanatite sektori. Od ovie pri~ini mo`e da se ka`e deka IKT sektorot najmnogu pridonesuva za razvoj na ekonomijata bazirana na znaewe vo EU, no i vo ostanatite zemji kako {to se SAD i Japonija.

Pozitivnoto vlijanieto na IKT sektorot na ekonomijata na EU e utvrdeno so detalna analiza na relevantnite indikatori vo pove}e izve{tai na Evropskata Komisija i na drugi avtori (izve{taj na Evropskata Komisija za digitalnata konkurentnost, 2010; Paul Gerhard, 2007 i drugi). Vo ovie izve{tai se zabele`ani slednite konstatacii:

- Vo zemjite na Evrospkata unija 50% od vkupniot ekonomski rast e pottiknat od vlo`uvaweto vo IKT. IKT sektorot vo EU rastel pobrzo od celokupnata ekonomija, pri {to vo periodot 1995 - 2004 godina u~estvuval so pribli`no polovina vo vkupniot rast na produktivnost i so ~etvrtina vo vkupniot rast na BDP. Vo periodot 2004-2007 godina zabele`ano e vlijanie na IKT na ostanatite sektori na ekonomijata na EU so zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto.

- Digitalnata ekonomija vo EU e so tendencija na rast spored obem i opfat pri {to 60% od naselenieto regularno go koristi internetot, a 48% toa go pravi sekojdnevno. Statistikite se malku polo{i od onie za SAD, kade {to 56% od naselenieto go koristi internetot sekojdnevno, a 65% regularno vo poslednite tri meseci. Vo sekoj slu~aj procentot na naselenieto koe nikoga{ ne koristelo internet e visok i vo EU (30%) i vo SAD (32%).

- [irokopojasniot internet e dostapen za 94% od EU populacijata i se koristi od strana na 56% od doma}instvata i 83% od pretprijatijata.

- Se zabele`uva deka vo porast e koristeweto na socijalnite mre`i i onlajn videata, pri {to 80 milioni lu|e sami kreirale sodr`ina vo 2009 godina.

- IKT industrijata zna~ajno pridonesuva za rast na evropskata ekonomija pri {to pretstavuva 5% od BDP. Ova e pomalku od soodvetnite udeli vo SAD i Japonija, koi iznesuvaat 6.4% i 6.8% soodvetno.

- Na IKT industrijata pripa|a 25% od vkupnite biznis investicii vo istra`uvawe i razvoj. Vkupnite tro{oci za

22

istra`uvawe i razvoj vo 2008 godina vo EU se pod 2%, {to e pomalku od soodvetnite tro{oci vo SAD (2,6%) i Japonija (3,4%).

- Na Evropa pripa|a okolu edna tretina od globalnata IKT proda`ba, so stapka na godi{en rast za periodot 2006-2008 godina od okolu 3% godi{no. Strategiska cel na EU e vlo`uvawe vo istra`uvawe i razvoj vo visina od 3% od BDP, pri {to momentalnite investicii na EU vo IKT istra`uvawe i razvoj po `itel se zna~itelno pomali od onie vo SAD i Japonija.

Denes, SAD pretstavuvaat najrazvieno informacisko op{test-vo. Vo postindustrisko op{testvo pominuvaat vo 1954 godina. U{te vo 1977 godina vo SAD 48% od bruto doma{niot proizvod i okolu 46% od vkupniot broj vraboteni pripa|aat na dejnostite povrzani so proizvodstvo i obrabotka na podatoci i informacii. Denes ovie procenti se u{te povisoki.

Vo periodot 1995-2005 godina ekonomijata na SAD zabele`i silno vlijanie na IKT sektorot na rastot na produtivnosta, mnogu pogolem od onoj koj be{e zabele`an vo zemjite na EU (dvojno pogolem rast na produktivnost vo ovoj period na SAD vo odnos na EU).

Vo SAD mo`e da se zabele`i sledniot obem na vlo`uvawe vo informaciskite tehnologii izrazen vo procenti od bruto doma{niot proizvod: 4.9 vo 1985 godina, 6.1 vo 1990 godina (masovno koristewe na personalnite kompjuteri), 6.4 vo 1993 godina (delovno koristewe na Internet), 8.2 vo 1998 godina i nad 9 procenti na po~etokot na dvaeseti i prviot vek.

Pozitivnoto vlijanie od koristeweto na informaciskite tehnologii na ekonomijata na SAD mo`e da se prosledi i preku slednite podatoci:

- Se procenuva deka informaciskite tehnologii vo poslednite godini pridonesuvaat za namaluvawe na inflacijata za pove}e od 1%;

- Vo periodot 1989-2001 prose~niot godi{en rast na BDP vo IT intenzivnite industrii (4.41%) e skoro dvojno pogolem otkolku vo pomalku intenzivnite IT industrii (2.44%). Isto taka prose~ni-ot godi{en rast na BDP vo ramkite na IT intenzivnite industrii za periodot 1995-2001 godina e za 2.55% pogolem od rastot za periodot 1989-1995 godina. Spored raspolo`ivite podatoci se smeta deka ovoj zaklu~ok e ist i za periodot 2002-2006 godina;

- Spored poslednite istra`uvawa, pove}e od edna ~etvrtina od vkupniot ekonomski rast se dol`i na razvojot na informacisko komunikaciskite tehnologii;

23

- Investiciite vo informaciskata oprema pretstavuvaat okolu 50% od site vlo`uvawa vo oprema nameneta za delovnoto rabotewe (vo 1960 godina u~estvoto iznesuvalo samo 2%);

- Zgolemeniot prose~en godi{en rast na produktivnosta od 1.4% za periodot 1990-1995 godina, na 3.2% za periodot 1996-2002 godina, se smeta deka e glavno rezultat na rastot na digitalnata ekonomija. Vakviot trend prodol`uva i vo periodot 2003-2006 godina, za da potoa poka`e zabavuvawe poradi recesijata vo SAD.

Informaciskite i komunikaciskite tehnologii zna~i stanuva-at osnovni dvigateli vo pretprijatijata vo funkcija na nivno uspe{no rabotewe. Razvienite zemji so vlo`uvawe vo informacis-kite tehnologii ja zgolemuvaat svojata ekonomska prednost i konku-rentnost pred ostanatite zemji.

Ne mo`e da se ka`e deka pomalku razvienite zemji ne se svesni za postoe~kata opasnost od zgolemuvaweto na ovie razliki, {to gi predizvikuva informaciskata, odnosno digitalnata revolucija. Pretprijatijata od taa grupa na zemji vo informatikata obi~no, vlo`uvaat pome|u eden i dva procenta od svoite prihodi (nekoi duri i pomalku). Tie obi~no se obremeneti so nesoodvetno i nesredeno zakonodavstvo, so nesoodvetna infrastruktura, so nedovolna ponuda na kvalitetni programski re{enija i so nedostatok od finansiski izvori.

Za zemjite koi zaostanuvaat so voveduvaweto i primenata na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii vo literaturata se koristi terminot “digital divide”. Terminot “digital divide” se odne-suva na razlikite pome|u individualci, doma}instva, delovni subjekti i geografski oblasti {to se na razli~no socio-ekonomsko nivo od gledna to~ka na nivnite mo`nosti da imaat pristap i da gi koristat informaciskite i komunikaciskite tehnologii i Internet.

Podatocite za ekonomsko-tehni~koto koristewe na Internetot i ostanatite IKT tehnologii, denes, pretstavuvaat del od pova`nite podatoci so koi se opi{uva stepenot na razvienost i na konkurentnost na edna zemja na globalniot pazar.

Edna globalna ocenka za stepenot za koristewe na IKT pretstavuva indeksot za e-podgotvenost na zemjite, koj{to e rezultat na evaluacijata na nivnite tehnolo{ki, ekonomski, politi~ki i socijalni sistemi. Indeksot e rezultat na nivoto na implementacija na IKT sistemite i mo`nosta gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii da gi iskoristat tie sistemi. Indeksot mo`e da ima maksimalna vrednost 10. Rangiraweto e napraveno od strana na Economist Intelligence Unit, pri {to prika`anite podatoci na slika 1.1 za regionite se odnesuvaat za

24

2008 godina, a prika`anite podatoci za izbranite zemji se odnesuvaat za 2010 godina.

Druga globalna ocenka kolku ekonomiite na razli~ni zemji uspevaat da gi iskoristat beneficiite na najnovite IKT tehnologii e indeksot za vmre`ena podgotvenost (Network Rediness Index). Toj bazira na ocenkata na slednite tri podindeksi:

- Ocenka na infrastrukturnoto, pazarnoto, politi~koto i zakonodavnoto okru`uvawe;

- Podgotvenosta na gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii da gi koristat IKT tehnologiite;

- Koristeweto na IKT tehnologiite od strana na istite stekholderi (gra|ani, pretprijatija i vladini institucii);

Vrednosta na indeksite za vmre`ena podgotvenost za site zemji se prika`ani vo Globalniot izve{taj za informaciskite tehnologii na Svetskiot Ekonomski Forum od 2010 godina, pri {to vrednostite na indeksot za selektirani zemji se prika`ani vo grafikonot na slika 1.2. Republika Makedonija e rangirana na 73-toto mesto od 133 zemji koi se opfateni so izve{tajot, pri {to vo sporedba so prethodniot izve{taj za 2009 godina ima podobar rang za 6 mesta. Spored dvete rangirawa, najdobro rangirana zemja e [vedska.

Slika 1.1. E-podgotvenost za selektirani zemji i regioni Izvor: Economist Intelligence Unit 2010, 2008

25

Slika 1.2. Indeks na vmre`ena podgotvenost za selektirani zemjiIzvor: World Economic Forum, 2010

[vedska e najdobro rangirana zemja i spored IKT indeksot na razvoj koj go presmetuva Me|unarodnata telekomunikaciska unija (International telecommunication Union – ITU). Spored ovaa lista koja bazira na podatoci od 2008 godina (ITU, Measuring Information Society, 2010), Republika Makedonija se nao|a na 51-voto mesto od 159 zemji, za 12 pozicii podobar rang od onoj vo istiot izve{taj za 2007 godina.

Del od osnovnite indikatori {to gi formiraat globalnite ocenki za nivoto na koristewe na IKT i razvojot na informaciskoto op{testvo na poedine~nite zemji se i internet penetracijata i vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj. Na tro{ocite za IKT istra`uvawe i razvoj vo zemjite na EU otpa|a okolu ~etvrtina od vkupnite tro{oci za istra`uvawe i razvoj. Na slika 1.3 i slika 1.4 prezentirani se ovie podatoci za selektirani zemji. Mo`e da se zabele`i povrzanost na vrednostite na ovie indikatori so globalnite ocenki za koristewe na IKT i za razvoj na informaciskoto op{testvo.

26

Slika 1.3. Interent penetracija za selektirani zemjiIzvor: Internet World Stats, Mart 2009

Postojat golem broj na faktori koi direktno ili indirektno vlijaat na parametrite koi ja ocenuvaat ekonomijata bazirana na znaewe i IKT sektorot. Sekako, eden od najzna~ajnite e vrednosta na BDP po `itel (GDP per capita) za poedine~nite zemji. U{te vo po~etokot na noviot millennium bila utvrdena silna korelacija pome|u visinata na BDP po `itel i distribucijata na internet korisnicite. Za kolku silna korelacija stanuvalo zbor, mo`e da se poka`e na grafikonot na slika 1.5, kade {to e pretstavena distribucijata na internet korisnicite spored ~etiri prihodni grupi: niska, sredno niska, sredno visoka i visoka.

27

Slika 1.4. Vkupni tro{oci za istra`uvawe i razvoj vo % od BDPIzvor: Eurostat za 2008 godina i Dr`aven zavod za statistika na RM

Slika 1.5. Distribucija na populacijata i internet korisnicite spored prihodni grupi

Izvor: ITU, 2003

Prezentiranite podatocite se odnesuvaat za svetskata populacija vo 2002 godina. Mo`e da se zabele`i deka samo 16% od svetskata populacija ostvaruvala visok prihod, a tie u~estvuvale duri so 70% vo vkupnata internet populacija. Sredno visokata prihodna grupa koja e pet procenten del od

28

40

39

516

5196

70

0%

20%

40%

60%

80%

100%

popul aci ja i nternet kori sni ci

vi soksredno vi soksredno ni zokni zok

svetskata populacija participira so 6% vo internet populacijata. Ostanatite dve prihodni grupi, sredno niskata i niskata, nedovolno se zastapeni vo internet populacijata. Sredno niskata prihodna grupa so 39% od svetskata populacija u~estvuva so 19% vo internet populacijata, a najniskata prihodna grupa koja pretstavuva 40% od svetskata populacija ima izrazeno malo u~estvo vo internet populacijata od samo 5%.

Vo rang listata na zemjite spored indeksot za vmre`ena podgotvenost od 2010 godina, isto taka se zabele`uva silna korelacija pome|u vrednosta na indeksot i visinata na BDP na poedine~nite zemji. Taka na primer, na prvite 36 mesta e rangirana samo edna zemja (Malezija) koja ne pripa|a na zemjite so visok prihod. Republika Makedonija spored ovaa klasifikacija pripa|a na zemjite so sredno visok prihod, pri {to vo ovaa grupa na zemji e rangirana na 19-to mesto spored visinata na indeksot.

Imaj}i ja predvid prezentiranata povrzanost, se postavuva pra{aweto, kakvi se izgledite na zemjite koi imaat nizok BDP po `itel, da gi podobrat perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe i efikasnosta na IKT sektorot. Odgovorot bi bil mnogu logi~en, {ansite se pomali za da se dostignat perfomansite na naj-razvienite zemji, no realni da se podobrat perfomansite vo ramkite na mo`nostite.

Na perfomansite na ekonomijata bazirana na znaewe, IKT sektorot i stepenot na razvienost na informaciskoto op{testvo, pokraj visinata na BDP, vlijaat i mnogu drugi faktori, kako {to se obrazovanieto ili demografskata struktura. Taka na primer, utvrdeno e deka posiroma{nite i pomalku obrazovanite lu|e pomalku go koristat internetot. Za utvrduvawe na stepenot i na formata na vlijanieto na ovie faktori potrebni se detalni elaboracii. Bez niv te{ko mo`e edna zemja uspe{no da go opredeli patot kon ekonomijata bazirana na znaewe. Od druga strana, denes ne se postavuva pra{aweto dali treba da se izbere patot kon ekonomija bazirana na znaewe. Toa se podrazbira, a edinstveno pra{awe koe zemjite go postavuvaat e kako toa da se napravi. Druga alternativa za koja bilo zemja ne postoi.

1.2.4. Premin na Evropa i Republika Makedonija vo informacisko i op{testvo bazirano na znaewe

Preminot vo informaciskoto op{testvo se slu~uva postepeno, pri {to organizaciite i pretprijatijata s# pouspe{no gi

29

upotrebu-vaat informaciskite tehnologii. Razli~ni zemji so razli~en inten-zitet i nivo na uspe{nost go naso~uvaat preminot vo novoto op{testvo. Tie {to }e uspeat da bidat prvi, }e imaat najgolemi beneficii. Zemjite, pak, {to nema da gi sledat sovremenite razvojni nasoki, }e ostanat na rabot na novite slu~uvawa, bez dobri izgledi da fatat ~ekor so razvienite i nivnite stopanstva }e bidat nepo-vrzani i nekonkurentni.

Evropskata unija, imaj}i gi predvid opasnostite i benefi-ciite {to gi nosi so sebe informaciskoto op{testvo, vo 1994 godina go izdade, takanare~eniot, “Bangemanov izve{taj”, so naslov “Evropa vo globalnoto informacisko op{testvo”. Toj gi sodr`el strate{ki-te vidici za premin vo informacisko op{testvo i negovoto zna~ewe za dr`avite na Evropskata unija. Na izve{tajot sledela intenzivna rabota za upotrebata na sovremenite informaciski i komunikacis-ki tehnologii vo razli~ni oblasti na `iveeweto i raboteweto.

Kako rezultat na ovie aktivnosti, vo 1997 godina se pojavuva zaklu~en izve{taj so naslov “Gradewe na evropsko informacisko op{testvo za site nas”, vo ramkite na koj se pretstaveni nekolku predizvici koi se klu~ni za uspe{en premin vo informaciskoto op{testvo na zemjite ~lenki na Evropskata unija.

Na Lisabonskiot ministerski sostanok vo Mart 2000 godina postavena e mnogu ambiciozna cel, so ~ija realizacija Evropskata Unija (EU) treba da stane najkonkurenten region so najrazviena ekonomija vo svetot. Lisabonskata strategija zna~e{e pottiknuvawe na razvoj na op{testvo bazirano na znaewe i promovirawe na Akcioniot plan eEvropa 2002 vo Juni 2000 godina. Edna od klu~nite aktivnosti vo ramkite na ovoj plan be{e zabrzuvawe na koristeweto na e-komercijata. Vo Mart 2001 godina Evropskata komisija ja objavi “Go digital” inicijativata so cel da im pomogne na malite i srednite pretprijatija da gi prifatat e-biznis modelite.

Vo Maj 2003 godina Evropskata Komisija ja objavi programata so naslov “eEvropa 2005: informacisko op{testvo za site”, koja zna~e{e natamo{na implementacija na Lisabonskata strategija. Glavnite celi na ovoj plan bea obezbeduvawe na favorizirana okolina za privatni investicii i kreirawe na novi rabotni mesta, pottiknuvawe na produktivnosta, modernizirawe na javnite uslugi i obezbeduvawe mo`nost sekoj gra|anin da u~estvuva vo globalnoto informacisko op{testvo. Strategiskiot plan eEvropa 2005 gi stimulira{e bezbednite i sigurni servisi, aplikacii i sodr`ini bazirani na {iroko dostapna infrastruktura so golem

30

opseg na prenos na podatoci (broadbend). Akcioniot plan se bazira{e na dve glavni grupi na aktivnosti. Prvata grupa go pottiknuva{e i stimulira{e koristeweto na Internet uslugite, aplikaciite i sodr`inite vo ramkite na onlajn javnite uslugi i e-komercijata. Ovie aktivnosti bea pottiknati od vtorata komplementarna grupa na aktivnosti, koja be{e fokusirana na podobruvawe na postoe~kata komunikaciska infrastruktura, odnosno promovirawe na tehnologii so golem opseg na propusnost ({irokopojasni tehnologii) i pottiknuvawe na bezbedni i sigurnosni merki. Za da se postignat ovie celi, vo planot bea istaknati ~etiri glavni sredstva:

1. Politi~ki merki koi se odnesuvaa na adaptacija na legislativata, pottiknuvawe na konkurencijata i me|usebnata sora-botka i pristap kon raznovidni kompjuterski mre`i. Klu~ni celi bea povrzuvawe na javnata administracija, u~ili{tata i zdravstve-nite ustanovi so infrastruktura so golem opseg na prenos na poda-toci, kreirawe na interaktivni javni uslugi dostapni za site, obezbeduvawe na onlajn zdravstveni uslugi, otstranuvawe na nedosta-tocite za realizirawe na vrski so golem opseg na prenos na podatoci i donesuvawe na legislativa za poddr{ka na e-biznisot.

2. Razmena na iskustvo, najdobri praktiki i poddr{ka na proekti za implementacija na soodvetni aplikacii i razvivawe na infrastrukturata.

3. Monitoring i ben~marking kako eden od klu~nite instrumen-ti koristeni za merewe na napredokot na informaciskite op{test-va, kade{to perfomansite na sekoja zemja se sporeduvaat so najdobri-te praktiki zabele`ani vo Evropskata Unija (EU).

4. Koordinacija na postoe~kite politiki, so cel postignuvawe na sinergiski efekt.

Vo juni 2005 godina, na predlog od Evropskata Komisija, prifaten e strategiskiot dokument „i2010 – Evropsko informacisko op{testvo za rast i vrabotuvawe”, koj treba da promovira otvorena i konkurentna digitalna ekonomija i da gi istakne IKT kako generator na inkluzivnost i podobar kvalitet na `iveewe. Klu~ni-ot element na ovaa inicijativa e gradewe na integrirano informa-cisko op{testvo. Komisijata vo dokumentot predlaga tri priorite-ti za Evropskoto informacisko op{testvo i mediumskite politiki:

1. Kompletirawe na Edinstveniot evropski informaciski prostor koj }e promovira otvoreni i konkurentni vnatre{ni pazari za informacisko op{testvo i mediumi. Edinstveniot informaci-ski prostor treba da ovozmo`i dostapni i bezbedni komunikacii so

31

golem opseg na prenos na podatoci, bogati i raznovidni sodr`ini i digitalni uslugi.

2. Poddr`uvawe na inovativnosta i na investiciite vo IKT istra`uvawata i promovirawe na novi rabotni mesta, so cel elimi-nirawe na zaostanuvaweto na Evropa vo odnos na vode~kite konku-renti, SAD i Japonija. Za taa cel Komisijata gi promovira{e dvete glavni programi: Sedmata Istra`uva~ka Programa (FP7 - Seventh Research Framework Programme) i Programata za Konkurentnost i Inovativnost (CIP – Competitiveness and Innovation Programme). Vo ramkite na FP7, edna od najgolemite stavki e tokmu IKT istra`uva~-kiot buxet.

3. Postignuvawe na inkluzivno evropsko informacisko op{testvo koe gi promovira rastot i rabotnite mesta na na~in koj obezbeduva oddr`liv razvoj i gi prioritizira kvalitetnite javni uslugi.

Vrz osnova na analizite na Evropskata Komisija za razvojot na informaciskoto op{testvo i realizacijata na agendata i2010 objaveni vo Izve{tajot za digitalna konkurentnost, Komisijata vo 2010 go podgotvi dokumentot „Evropska Digitalna Agenda” za periodot do 2020 godina, koj pretstavuva edna od sedumte inicijativi vo novata ekonomska strategija na EU so naslov „Evropa 2020: strategija za pameten, odr`liv i inkluziven rast”. Vo ovaa strategija Evropskata Komisija predlo`uva specifi~ni merki za ponatamo{no koristewe na potencijalite na digitalnata ekonomija, pri {to IKT povtorno se smetaat za klu~en drajver za odr`liv razvoj na ekonomijata na EU za periodot do 2020 godina.

Vo novata strategija edna od glavnite celi }e bide vospostavuvawe na edinstven pazar. Se smeta deka toa e eden od pova`nite faktori za efikasno iskoristuvawe na IKT vo funkcija na poefikasen ekonomski razvoj i sozdavawe na konkurentska ekonomija. Eden od argumentite za poddr{ka na ovaa konstatacija e i faktot spored koj 54% od internet korisnicite od EU kupile ili prodale ne{to na internet, pri {to samo 22% toa go napravile od druga EU zemja. Vo SAD, 75% od internet korisnicite kupuvaat ili prodavaat onlajn.

Evropa do 2020 godina vo ramkite na startegijata Evropa 2020 ima postaveno u{te edna mnogu ambiciozna cel, site Evropjani da imaat {irokopojasen internet so brzina 30 Mbps ili pove}e. Vakvite brzini se potrebni za koristewe na ponaprednite aplikacii, kako {to se televizija na barawe i drugi. Vakvata cel zna~i razvoj i implementacija na slednata generacija na mre`i (NGA). Zemjite na Evropskata unija zaostanuvaat vo razvojot na ovie mre`i zad zemjite kako {to se Koreja i Japonija.

32

Zemjite koi ne se ~lenki na EU, isto taka gi sledat preporakite na Evropskata Komisija i izgotvuvaat lokalni dokumenti so cel sozdavawe na op{testvo koe e kompatibilno i konkurentno so onie na zemjite na EU. Toa posebno se odnesuva na zemjite koi imaat specijalen status kon EU, kako na primer zemji kandidati so cel vo bliska idnina da se priklu~at kon EU. Trgnuvaj}i od opredelbata na Republika Makedonija za priklu~uvawe kon EU, taa vo 2005 godina ja usvoi „Nacionalnata strategija za razvoj na informaciskoto op{testvo” so pridru`en Akcionen plan. Implementacijata na strategijata treba da obezbedi namaluvawe na razlikite {to postojat pome|u na{ata zemja i zemjite na EU vo razvojot na informaciskoto op{testvo i op{testvoto bazirano na znaewe. Toa e najverojatno i edinstveniot na~in Republika Makedonija da se pretstavi kako seriozen kandidat vo namerite da se pridru`i kon EU, so ogled na akcentot koj EU go dava na ovoj segment.

Vo 2007 godina e donesena „Nacionalnata strategija za razvoj na elektronskite komunikacii so informati~ki tehnologii”, vo koja poseben akcent e staven na merkite koi se odnesuvaat na razvojot komunikaciskata infrastruktura kako edinstvena tehnolo{ka platforma za razvoj na informaciskoto op{testvo i koristewe na digitalnite sodr`ini. Strategijata ima za cel da gi podobri najva`nite IKT indikatori na Republika Makedonija, i toa na nivo od 80% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2010 godina i na nivo od 90% od prosekot na novite zemji ~lenki vo EU do 2012 godina.

Vo 2010 godina se doneseni u{te dve mnogu va`ni strategii za Republika Makedonija. Naslovot na prvata e „Nacionalna strategija za e-vlada 2010-2012”, so Nacionalen akcionen plan za nejzino implementirawe. Osnovna cel na ovaa strategija e podobruvawe na administrativnite procesi preku koristewe na informaciko-komunikaciskite tehnologii i {irokopojasniot internet. Vtorata strategija e „Nacionalnata strategija za razvoj na e-sodr`ini 2010-2015” so Nacionalen akcionen plan za razvoj na e-sodr`ini.

Opravdanosta za vlo`uvaweto vo IKT sektorot mo`e da se posredi i na primerot na Republika Makedonija. Site podatoci se od istra`uvawata koi IDC Adriatics gi sprovede za periodot 2003-2008 godina, a se objaveni vo izve{tajot vo 2008 godina. Spored ovie istra`uvawa, IKT sektorot spored ostvarenite prihodi vo vkupnata ekonomija na Republika Makedonija u~estvival so samo 5% vo 2006 godina, pri {to na nego pripa|ala 10.4% od

33

vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija. Vakvite perfomansi se postignale so vraboteni vo IKT sektorot koi pretstavuvale samo 2% od vkupnata biznis rabotna sila. U~estvoto na IKT sektorot vo vkupnata dodadena vrednost na makedonskata ekonomija vo 2007 godina iznesuvala okolu 12%, za da vo 2008 godina udelot se namali, sli~no kako i vkupnite prihodi vo sektorot.

Isto taka, vkupnite prihodi na IKT sektorot vo 2006 godina bile zgolemeni za skoro 10% vo odnos na 2005 godina, a brojot na vrabotenite vo sektorot bil namalen za 3.7% vo odnos na 2005 godina. Prihodite na ovoj sektor vo 2007 godina bile zgolemeni za 22% vo odnos na 2006 godina, i za 13% vo 2008 godina vo odnos na 2007 godina.

34

2. INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DELOVNOTO RABOTEWE

2.1. VLIJANIETO NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VRZ DELOVNOTO RABOTEWE NA PRETPRIJATIJATA

Edna od osnovnite karakteristiki na razvojot na ~ove~koto op{testvo e eksponencijalniot rast. Vakov rast mo`e da se zabele`i kako kaj vkupnoto svetsko naselenie, taka i kaj vkupnoto znaewe koe toa go sozdava. Denes se smeta deka na sekoi pet godini vkupnoto ~ove~ko znaewe se udvojuva, a gra|anite, pretprijatijata i vladinite institucii s# pove}e informacii od svojot domen gi digitaliziraat i gi stavaat na raspolagawe na drugite korisnici preku komunikaciskite mre`i. Zatoa denes se zabele`uva silen rast na digitalnite informacii koi se procenuvaat na 5 egzabajti, {to e ekvivalentno na 37.000 novi Kongresni biblioteki1. Koristeweto na digitalnite informacii e direktno povrzano so koristeweto na IKT, taka {to zgolemeniot trend na koristewe na kompjuterite, internetot i mobilnite telefoni vo poslednite godini vo svetot ne pretstavuva nikakvo iznenaduvawe.

Kako posledica na vakvite globalni dinami~ki promeni koi baraat postojan proces na delovno i tehnolo{ko inovirawe, primenata na informacisko-komunikaciskite tehnologii i na informaciskite sistemi vo site op{testveni sferi stanuva nu`nost. Samiot podatok spored koj vo poslednite godini pretprijatijata golem del od vkupnite investicii go vlo`uvaat vo IKT (vo SAD toj del e pogolem od 50%), uka`uva deka o~ekuvawata na 1 Kongresnata biblioteka e najgolemata biblioteka vo svetot i se nao|a vo Va{ington

35

menaxerite od koristeweto na IKT se mnogu golemi. Vakvite o~ekuvawa se potkrepeni od registriranite trendovi vo koristeweto na mobilnite telefoni, socijalnite mre`i, {irokopojasniot internet, e-biznis aplikaciite i ostanatite tehnologii od strana na potro{uva~ite, pretprijatijata i vladinite institucii. Imperativ na sekoj menaxer e maksimalno da gi iskoristi IKT vo funkcija na poefikasno i poproduktivno rabotewe. Efikasnoto iskoristuvawe na IKT naj~esto podrazbira ne samo nivno prifa}awe i implementacija, tuku i delumna ili celosna reorganizacija na kompaniite. Na ovoj na~in, se realiziraat preduslovite za sozdavawe na digitalno pretprijatie, koe bazira na konceptot na biznis procesi i nivno poddr`uvawe so IKT.

Digitalno pretprijatie (organizacija) pretstavuva organizacija koja gi koristi IKT za poddr{ka na svoite aktivnosti i na delovnite vrski so potro{uva~ite, partnerite, vrabotenite i vladinite institucii. Biznis-proces pak pretstavuva mno`estvo na povrzani i struktuirani aktivnosti ili zada~i vo edno pretprijatie koi proizveduvaat specifi~en proizvod ili usluga namenet za posebni potro{uva~i. Zna~i vo fokusot na biznis-procesot e potro{uva~ot, pri {to kolku procesot poefikasno se organizira, tolku pozadovolen }e bide potro{uva~ot od specifi~niot proizvod ili usluga.

Slika 2.1. Hierarhiska struktura na procesi

Sekoja kompanija pretstavuva zbir od biznis-procesi, pri {to sekoj biznis-proces mo`e da se sostoi od pove}e podprocesi. Na toj na~in se sozdava hierarhiska struktura na procesite vo edna organizacija, pri {to procesite od poslednoto

Vrednosen sinxir

Biznis-proces Biznis-proces Biznis-proces……

Biznis-podproces Biznis-podproces……

Aktivnost Aktivnost Aktivnost……

36

nivo pretstavuvaat aktivnosti, ili zada~i. Najgolemite biznis-procesi koi se prepoznavaat vo edna organizacija koi se nao|aat na vrvot vo hierarhiskata struktura se poznati kako vrednosen sinxir (slika 2.1).

Slika 2.2. Hierarhiska struktura na procesi

Biznis-procesite generalno se izvr{uvaat, odnosno pominuvaat niz pove}e funkcionalni edinici (podra~ja) na edno pretprijatie ili organizacija, pri {to mo`at da gi opfa}aat potro{uva~ite, dobavuva~ite i ostanatite partneri na pretprijatieto (slika 2.2). Postojat procesi koi po~nuvaat i zavr{uvaat vo ramkite na funkcionalnite edinici na pretprijatieto, pa duri i vo ramkite na edna funkcionalna edinica. Taka na primer, procesot nara~ka na eden personalen kompjuter pominuva niz funkcionalnite podra~ja za proda`ba, za smetkovodstvo i za proizvodstvo. No vo ramkite na funkcionalnoto podra~je smetkovodstvo mo`e da postoi biznis-podproces odobruvawe na kredit.

Part

neri

Finan

sii

Smet

kovo

dstv

o

Mar

ketin

g

Proi

zvod

stvo

^ove

~ki

resu

rsi

Potr

o{u

va~ i

Proces V

Proces B

Proces A

Pretprijatie

37

Osnovni celi na koristeweto na IKT vo digitalnite pretprijatija se podobruvawe na operativnata efikasnost, podobruvawe na produktivnosta vo raboteweto, podobruvawe na perfomansite na biznis procesite i zgolemuvawe na brojot na potencijalnite potro{uva~i na efektiven na~in. Istovremeno vakvite pretprijatija pridonesuvaat za razvojot na digitalnata ekonomija na edna zemja.

Digitalna ekonomija pretstavuva ekonomija koja bazira na koristeweto na digitalnite tehnologii pri {to u~esnicite se podobro informirani i imaat mo`nost za komunicirawe preku koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii. Vo ramkite na digitalnata ekonomija preku `i~nite i bez`i~nite mre`ni i komunikaciski platformi se stimulira koristeweto na e-trgovijata, e-biznisot, onlajn transakciite i se pottiknuvaat organizaciskite promeni. Vo digitalnata ekonomija se sretnuvaat digitalni proizvodi i uslugi kako digitalizirani dokumenti, audio zapisi na pesni, na govori i na lekcii, video zapisi na filmovi, televiziski programi i video klipovi, softver, vladini uslugi i drugi. Digitalnata ekonomija im dava novi mo`nosti na pretpriema~ite preku voveduvawe na inovativni biznis modeli, kako i na novi proizvodi i uslugi koi se karakteristi~ni za ovaa ekonomija.

Osnovnite karakteristiki na digitalnata ekonomija se:- Globalni elektronski pazari kade se sretnuvaat globalni

potro{uva~i, dobavuva~i i partneri;- Intenzivno i masovno koristewe na digitalnite sistemi;- Koristewe na transakcii vo realno vreme pri {to poradi

digitalizacijata na proizvodite i uslugite biznis procesite se izvr{uvaat mnogu pobrzo;

- Informaciska preoptovarenost, poradi {to na zna~ewe dobivaat inteligentnite sistemi za prebaruvawe na informaciite;

- Digitalizacija na proizvodite i uslugite;- Pojava na novi i podobreni biznis modeli i procesi koi

davaat mo`nosti za pojava na novi kompanii i industrii;- Porast na digitalnite i internet-bazirani inovacii, koi

sozdavaat visoka stapka na zastarenost na proizvodi i tehnologii;

- Inovativni sistemi za izmama;- Potpolna ili parcijalna digitalizacija na pretprijatijata.Vodeweto na biznis vo digitalnata ekonomija denes zna~i

pred se koristewe na veb-bazirani sistemi na internet i na drugi elektronski mre`i za izvr{uvawe na delovnite aktivnosti po elektronski pat. Koristeweto na veb-baziranite sistemi za poddr{ka na procesite na kupuvawe, na proda`ba i na davawe na uslugi sprema potro{uva~ite e poznato pod imeto

38

elektronska komercija (e-komercija). Elektronskiot biznis (e-biznis) kako koncept e so po{irok opfat vo pretprijatijata, pri {to pokraj procesite na elektronskata komercija gi opfa}a vnatre{nite procesi na pretprijatieto i procesite na pretprijatieto vo koi se vklu~eni dobavuva~ite i ostanatite partneri. Vo e-komercijata i e-biznisot delovnite transakcii se izvr{uvaat elektronski preku internet ili druga kompjuterska mre`a. Elektronskata komercija stana mnogu zna~aen del vo svetskata ekonomija vo dvaeset i prviot vek.

Glavnata infrastruktura za e-biznisot e mre`noto kompjutersko rabotewe, koe gi povrzuva kompjuterite i ostanatite elektronski uredi preku telekomunikaciskite mre`i. Na toj na~in korisnicite mo`at da pristapat do informaciite skladirani na razli~ni mesta i da komuniciraat i sorabotuvaat pome|u sebe. Denes s# pove}e se koristat globalni mre`ni okru`uvawa koi povrzuvaat raznovidni kompjuteri od razli~ni lokacii. Najgolemoto globalno okru`uvawe denes e poznato pod imeto internet, pri {to mre`noto okru`uvawe koe bazira na internet-standardite i e nameneto samo za vrabotenite vo edna konkretna organizacija se vika intranet. Pove}e kompanii, koi pome|u sebe sorabotuvaat, mo`at da gi povrzat svoite intraneti preku mre`i poznati pod imeto ekstranet. Povrzuvawata mo`at da bidat preku `i~eni i bez`i~eni sistemi, pri {to vtorive s# pove}e i pove}e se zastapeni vo periodot po 2000-ta godina.

Mre`noto kompjutersko rabotewe im pomaga na site pretprijatija bez razlika na nivnata golemina i sektorska pripadnost da gi poddr`at svoite delovni operacii i aktivnosti, da postignat odli~nost vo svoeto rabotewe i da opstanat na visoko konkurentnite pazari.

Inforamcisko-komunikaciskite tehnologii denes se najva`en sistem za podr{ka na delovnite aktivnosti na pretprijatijata i organizaciite, bez razlika dali stanuva zbor za profitni ili za ne-profitni, za privatni ili za javni pretprijatija. Informacisko-komunikaciskite tehnologii isto taka se glaven potiknuva~ za fundamentalnite promeni vo strategiskata struktura, operativnite aktivnosti i menxmentot na organizaciite. Tie predizvikuvaat transformacija na na~inot na koj se vodi biznisot, potpomagaj}i ja tranzicijata kon digitalnata ekonomija. Informaciskite tehnologii spored Wreden (1997) gi poddr`uvaat slednite pet delovni celi: podobruvawe na produktivnosta, namaluvawe na tro{ocite, podobruvawe na odlu~uvaweto, podobruvawe na odnosite so potro{uva~ite i razvivawe na novi strate{ki aplikacii. Ostvaruvaweto na ovie delovni celi bazira na slednive pova`ni mo`nosti na IKT: izvr{uvawe na obemni

39

numeri~ki presmetki so golema brzina, obezbeduvawe na brza i evtina komunikacija vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea, skladirawe na golemi koli~ini na informacii, ovozmo`uvawe na brz i eftin pristap kon golemi koli~ini na informacii na razli~ni lokacii, olesnuvawe na rabotata vo te{ki uslovi, avtomatizirawe na biznis procesi, olesnuvawe na globalnata trgovija, koristewe na aplikacii od bilo koe mesto i pokvalitetno i poeftino izvr{uvawe na biznis procesite.

2.1.1. Delovni pritisoci i organizaciski odgovori

Pretprijatijata denes rabotat pod vlijanie na mnogu faktori na okru`uvaweto, koi mo`at da bidat od organizaciska i tehnolo{-ka priroda. Tie sozdavaat konkurentna sredina vo koja potro{uva-~ite pretstavuvaat fokusna to~ka. Ovie faktori mo`at brzo da se promenat, ponekoga{ i na nepredvidliv na~in.

Slika 2.3. Delovni pritisoci, odgovor na organizaciite i IT

Kompaniite treba brzo da reagiraat so cel da se zacvrsti nivnata pozicija na pazarot. Vo nivnoto okru`uvawe postojat delovni pritisoci vrz rabotata na organizaciite, koi za da opstanat vo dinami~niot svet moraat da prevzemat ne samo klasi~ni aktivnosti na smaluvawe na tro{ocite vo raboteweto, tuku i inovativni aktivnosti kako {to se menuvawe na

Informaciski tehnologii

Organizacija

40

organizaciskata strukturata ili na~inot na izvr{uvawe na procesite vo organizacijata. Ovie aktivnosti pretstavuvaat odgovor na organizaciite na delovnite pritisoci. Golem del od aktivnostite koi se slu~uvaat kako odgovor na organizaciite mo`at da bidat polesno realizirani so informaciskite tehnologii. Vo nekoi slu~ai informaciskite tehnologii pretstavuvaat i edinstveno re{enie za delovnite pritisoci. Odnosot pome|u delovnite pritisoci, organizaciskite odgovori i informaciskite tehnologii e prika`an na slika 2.3.

Delovni pritisociPod terminot delovna sredina se podrazbiraat

op{testvenite, pravnite, ekonomskite, fizi~kite i politi~kite faktori koi vlijaat na delovnite aktivnosti. Pogolemite promeni vo koj bilo del na ova okru`uvawe sozdavaat pritisok na organizaciite. Delovnite pritisoci mo`at da se podelat na pazarni, tehnolo{ki i op{testveni.

Pazarnite pritisoci vrz organizaciite poteknuvaat od global-nata ekonomija i golemata konkurencija, od prirodata na rabotnata sila i od mo}nite potro{uva~i. Globalizacijata kako svetski pro-ces e potpomognata od informaciskite i komunikaciskite tehnolo-gii i Internetot. Namaluvaweto na trgovskite barieri kako {to se regionalnite dogovori i obedinetiot evropski pazar ovozmo`uvaat sloboden protok na proizvodite i uslugite niz celiot svet.

Eden od pritisocite koj vlijae na globalniot pazar e i cenata na rabotnata sila. Razlikite na cenata na rabotnata sila vo razli~ni zemji se golemi. Vo razvienite zemji satninata iznesuva nad 15 dolari, dodeka vo zemjite kako {to se Kina, Indija ili Tajland iznesuva pod 1 dolar. Isto taka kompaniite vo razvienite zemji imaat zgolemeni tro{oci poradi za{titata na `ivotnata sredina. Poradi ovie pri~ini trudointenzivnoto proizvodstvo ne e konkurentno so ona vo zemjite vo razvoj. Poradi ovie pri~ini mnogu zapadni kompanii go premestuvaat svoeto proizvodstvo vo zemjite so niska cena na trudot. Vakvata strategija bara soodvetna podr{ka od komunikaciski sistemi, koi obi~no baziraat na informaciskite tehnologii.

Isto taka informaciskite tehnologii ovozmo`uvaat menuvawe na strukturata na rabotnata sila. Taka na primer i hendikepiranite lica ve}e mo`e da se vklu~at kako del od tradicionalnata rabotna sila, bidej}i mo`at da popolnat rabotni mesta so rabota od dale~ina.

Sofisticiranosta i o~ekuvawata na potro{uva~ite se pogole-mi poradi pogolemite mo`nosti za nivno informrawe za

41

karakte-ristikite i kvalitetot na proizvodite. Taka na primer, potro{uva-~ite na veb mo`at da gi najdat detalnite informacii za prizvodite i uslugite za koi se zainteresirani, da gi sporedat nivnite ceni kaj razli~ni prodava~i i da u~estvuvaat vo elektronski aukcii. Za da se zadovolat i zadr`at potro{uva~ite kompaniite moraat brzo da gi dostavuvaat informaciite.

Denes kupuva~ite imaat `elba da kupuvaat proizvodi so visok kvalitet, izbran spored sopstveni preferenci i po niski ceni. Za da im izlezat vo presret na vakvite `elbi, kompaniite gi koristat najsovremenite re{enija koi baziraat na informaciskite i na komunikaciskite tehnologii. Taka na primer, takvi mo`nosti na kupuva~ite od SAD im nudi kompanijata Dell kompjuteri, koja pora~kite gi prima po Internet spored specifikaciite na kupuva~ite i gi dostavuva kompjuterite doma za 2 do 3 dena.

Kompaniite denes se natprevaruvaat za pridobivawe na lojalnosta na potro{uva~ite, odnosno se trudat da se zdobijat so novi i da gi zadr`at starite potro{uva~i. Naporite na organiza-ciite za ostvaruvawe na vakvite celi se vika menaxment na odnosite so potro{uva~ite, pri {to bez isklu~ok realizacijata i poddr{kata na ovaa aktivnost se pravi so specijalno napraven softver, koj obi~no go nosi istoto ime – softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite, ili CRM (Customer Relation Management) sistem.

Vtorata kategorija na delovni pritisoci, tehnolo{kite priti-soci, tesno e povrzana so koristeweto na tehnologijata, pri {to najizrazeni se tehnolo{kite inovacii i informaciskata preoptova-renost.

Denes tehnologijata ima zna~ajna uloga vo proizvodstvenite i uslu`nite dejnosti. Novi i podobreni tehnologii ovozmo`uvaat zamena na proizvodi, alternativni mo`nosti i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Informaciskite tehnologii denes pretstavuvaat tehnologii so najgolemo vlijanie.

Podatocite koi im se na raspolagawe na organizaciite rastat so eksponencijalen trend. Konstatacijata se odnesuva kako na internite podatoci so koi raspolagaat organizaciite, taka i na eksternite podatoci. Golem obem na podatoci i informacii e dostapen na Internet, pri {to zabele`an e trend na udvojuvawe na podatocite za edna godina. Poradi toa, dostapnosta, navigacijata i menaxmentot so podatocite, informaciite i znaeweto pretstavuva kriti~en faktor vo procesot na menaxersko odlu~uvawe.

Vo op{testveni pritisoci spa|aat op{testvenata odgovornost, vladinata regulativa i deregulativa i etikata.

42

Pod op{testvena odgovornost pripa|aat oblastite koi se odnesuvaat na kontrola na `ivotnata sredina, na podednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na site kategorii na naselenie, na zdravstvo, na bezbednost, na edukacija i na obuka.

Del od oblastite na op{testvenata odgovornost se povrzani so vladini uredbi. Vakvite uredbi se povrzani so pogolemi tro{oci vo raboteweto na organizaciite i mo`e da predizvikaat promena vo organizaciskata struktura na organizaciite.

Vladinite uredbi vo princip pretstavuvaat ograni~uvawe za onie za koi se nameneti. Deregulaciite od druga strana ja potiknu-vaat konkurencijata, neutraliziraj}i gi za{titnite uredbi za odre-deni organizacii.

Etikata se odnesuva na standardite za ispravno i pogre{no odnesuvawe vo delovnata praksa. Eti~ki standardi postojat kako za vrabotenite vo organizaciite, taka i za potro{uva~ite i dobavuva-~ite. Etikata e mnogu va`na bidej}i mo`e da vlijae na slikata na organizacijata i moralot na vrabotenite. Koristeweto na informa-ciskite tehnologii nametnuva mnogu eti~ki pra{awa, od nadgledu-vawe na elektronskata po{ta do potencijaniot napad na privatnosta na potro{uva~ite ~ii podatoci se skladirani vo javni i privatni bazi na podatoci.

Odgovori na organizaciiteOkru`uvaweto na organizaciite ima op{testven, ekonomski

i politi~ki karakter. Organizaciite se vo stabilna sostojba, se dodeka ne se slu~i zna~ajna promena vo okru`uvaweto ili vo samite organizacii. Koga }e se slu~i zna~ajna promena organizacijata stanuva nestabilna i potrebno e da se prilagodi nekoja ili site komponenti na organizacijata na novonastanatata sostojba so koristewe na soodvetni aktivnosti.

Primer za promena na nivo na industrija vo digitalnata ekonomija e direktnata sorabotka so delovnite partneri, koe podrazbira eliminacija na posredni~kite organizacii. Proda`bata na proizvodite se izvr{uva direktno na kupuva~ite, bez posreduva-we. Takvi primeri se javuvaat koga proizvoditelot gi prodava proizvodite vo maloproda`ba bez trgovcite na golemo, ili koga trgovcite na golemo prodavaat direktno na kupuva~ite bez trgovcite na malo. Vo vakvite slu~ai posredni~kite organizacii moraat da odgovorat na ovie promeni ako ne sakaat da go izgubat biznisot.

Organizaciskite odgovori mo`at da se grupiraat vo pet kategorii: strate{ki sistemi za konkurentska prednost, postojani napori za podobruvawe, reorganizacija na delovnoto rabotewe,

43

delovni zdru`uvawa i e-biznis. Vo praktikata obi~no odgovorite na organizaciite se od kombiniran karakter.

Strate{kite sistemi na organizaciite im obezbeduvaat strate{ka prednost so cel zgolemuvawe na u~estvoto vo pazarot. Postojat razli~ni strate{ki sistemi koi se podr`ani so informa-ciskite tehnologii.

Mnogu organizacii postojano sproveduvaat programi za podobruvawe na produktivnosta i kvalitetot vo raboteweto. Skoro bez isklu~ok site ovie programi baziraat na koristewe na informaciskite tehnologii.

Organizaciite se obiduvaat da gi namalat tro{ocite vo raboteweto i da go podobrat kvalitetot na proizvodite i uslugite so seopfatno planirawe na proizvodstvoto, so voveduvawe na sistemi za kontrola na zalihite (JIT- Just in Time sistemi), so podobruvawe na menaxmentot so vkupniot kvalitet (TMQ – Total Management Qulity), so sozdavawe, skladirawe i koristewe na znaeweto (menaxment so znaewe), so primena na sistemi za poddr{ka vo odlu~uvaweto, so gradewe na kvalitetna informacisko-komunikaciska infrastruktu-ra i so drugi soodvetni re{enija.

^esto pati postojanite napori za podobruvawe na delovnoto rabotewe ne se dovolno efikasen odgovor na organizacijata. Potreben e nov pristap, koj se vika reogranizacija na delovnite procesi. Reorganizacijata na delovnite procesi se odnesuva na voveduvawe na golem broj na novini vo strukturata na organizacijata i vo na~inot na koj se izvr{uva raboteweto. Informaciskite tehnologii imaat zna~ajna uloga vo reorganizacijata. Tie ovozmo`u-vaat avtomatizacija i pogolema fleksibilnost na raboteweto na organizaciite, skratuvawe na delovniot ciklus i skratuvawe na vremeto za voveduvawe na novi proizvodi na pazarot. Isto taka informaciskite tehnologii mo`at da poddr`at decentralizirano upravuvawe i odlu~uvawe so centralizirana kontrola.

Kompaniite s# pove}e se orientiraat prema kupuva~ite. Tie gi reorganiziraat svoite delovni procesi so cel da izlezat vo presret na `elbite i barawata na potro{uva~ite. Ovoj na~in na rabota kompaniite go postignuvaat so promena na proizvodniot proces od masovno proizvodstvo kon masovno prilagoduvawe. So masovnoto proizvodstvo kompaniite proizveduvaat golemi koli~ini na iden-tit~ni proizvodi. Kaj masovnoto prilagoduvawe kompaniite proiz-veduvaat golema koli~ina na proizvodi, no prilagodeni da odgova-raat na `elbite na sekoj potro{uva~. Informaciskite tehnologii go poddr`uvaat masovnoto prilagoduvawe na proizvodstvoto, pri {to na kompaniite im

44

stojat na raspolagawe pove}e aplikativni re{enija, kako {to se sistemite za menaxment na odnosite so potro{uva~ite CRM.

Mnogu kompanii se zdru`uvaat so drugi kompanii, duri i so konkurentski kompanii, so cel da realiziraat zaedni~ki proekti. Zdru`uvaweto mo`e da se odnesuva na koristewe na zaedni~ki resursi, zaedni~ki istra`uva~ki proekti, zaedni~ko istra`uvawe na pazarot i drugo. Site ovie zdru`uvawa se realiziraat so koristewe na informaciskite tehnologii. Taka na primer, eden tip na zdru`uvawe e virtuelnata korporacija, koja obi~no ima nekoja specifi~na misija. Funkcioniraweto na korporacijata e isklu~ivo so koristewe na informacisko-telekomunikaciskite kanali.

Elektronskiot biznis pretstavuva forma na organizaciski odgovor na delovnite pritisoci od okru`uvaweto. Elektronskiot biznis e edna od najnovite strategii koja najmnogu vetuva. E-biznisot e tesno povrzan so ostanatite organizaciski odgovori.

2.1.2. Inovirawe na delovnata praktika

Na~inot na interakcija pome|u delovnata praktika i prime-nata i voveduvaweto na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo organizaciite i pretprijatijata e prika`an na slika 2.4.

45

Postoe~ka delovna praktika

MisijaCeli

StrategijaPlanovi

PerfomansiMonitoring

Postoe~ki IKT

Delovni potrebi,

okolnosti i rizici

Nova delovna praktika

Novi IKT

Tehnolo{ki potrebi,

okolnosti i rizici

Slika 2.4. Ciklus na inovirawe na delovnata praktika na pretprijatijata

Sostojbata na informacisko-komunikaciskite tehnologii vo daden moment ja ovozmo`uva tekovnata delovna praktika vo naj{iroka smisla na zborot i pretstavuva po~etna osnova za primena na inovaciite. Nedostatocite na delovnata praktika predizvikuvaat novi potrebi, no i rizici za organizaciite. Potrebite baraat tehnolo{ki podobruvawa preku primena na novi informacisko-komunikaciski tehnologii, kako {to se eliminirawe na dokumenti vo oblik na hartija, podobra i poefikasna komunikacija pome|u subjektite vo delovnoto rabotewe itn. Novite informacisko-komunikaciski tehnologii ovozmo`uvaat nova delovna praktika, koja povtorno }e poka`e nedostatoci i novi mo`nosti, bidej}i so toa e dobiena nova startna osnova za podobruvawe. Novata delovna praktika i primenata na novite informaciko-komunikaciski tehnologii sekoga{ treba da bidat vo funkcija na realizacija na strategiskite celi i misii na pretprijatijata i organizaciite, pri {to monitoringot i postojanite merewa na perfomansite na novite sistemi i praktiki treba da bidat postojano prisutni vo ovoj proces na inovirawe na delovnata praktika vo organizaciite i pretprijatijata.

Na slika 2.4, vsu{nost, e prika`an ciklusot na postojano podobruvawe. Motorni sili na procesot na inovirawe na delovnata praktika se delovnite potrebi i tehnologiite. Delovnite potrebi za podobruvawe na delovnata praktika vlijaat neposredno, no i posredno so potiknuvawe na razvojot na novite tehnologii. Novite tehnologii ponatamu ovozmo`uvaat natamo{en tehnolo{ki razvoj.

Pozna~ajni generalni globalni trendovi koi vlijaat vrz inoviraweto na delovnoto rabotewe vo periodot od krajot na dvaesetiot vek do denes, a ~ij razvoj se bazira na razvojot na informaciskite tehnologii se slednive:

- elektronska komercija i elektronski biznis;- integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite

tehno-logii;- avtomatizacija na delovnoto rabotewe;- u~estvo na novosozdadena vrednost vo nematerijalen

oblik;

46

- reorganizacija;- skratuvawe na delovnite ciklusi;- globalna konkurencija;- standardizacija.Pozna~ajnite trendovi }e gi opi{eme vo prodol`enie.

Elektronska komercija i elektronski biznisElektronskata komercija i elektronskiot biznis pretstavuva-

at novi na~ini na delovno rabotewe. Iako stanuva zbor za informa-ciski tehnologii aktuelni samo nekolku godini, tie imaat potenci-jal radikalno da go promenat op{testvenoto okru`uvawe i na~inot na izvr{uvawe na ekonomskite i na delovnite aktivnosti.

Glavna pri~ina za rapidniot rast na elektronskata komercija i elektronskiot biznis, pred s# na segmentot biznis-biznis, e nivnoto zna~ajno vlijanie na tro{ocite {to se povrzani so zalihite, izvr{uvaweto na proda`nite aktivnosti, nabavkata i distribucijata na proizvodite i postproda`nite aktivnosti, pri {to posebno doa|a do izraz vlijanieto kaj komercijalnite aktivnos-ti povrzani so nematerijalnite stoki i uslugi.

Integrirawe na kompjuterskite i na komunikaciskite tehnologiiVo {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini ne bila

tolku vidliva bliskata povrzanost na kompjuterite i komunika-ciskata oprema, no denes situacijata e sosema izmeneta. Telekomuni-kaciite stanaa del od kompjuterskite sistemi, odnosno kompju-terskite sistemi stanaa zna~aen del od telekomunikaciskite siste-mi. Distribuiranite kompjuterski sistemi i globalnite mre`i se dve pova`ni tehnologii koi imaat potreba od komunikaciski mre`i za nivno povrzuvawe i koristewe. Komunikaciskite mre`i za mali rastojanija obi~no pretstavuvaat sopstven sistem na kablovsko po-vrzuvawe, a za pogolemi rastojanija obi~no se koristi telefonskata mre`a, ili, pak, nekoj drug oblik na javna mre`a.

Najrasprostanetiot tip na kompjuter, denes, personalniot kompjuter, se povrzuva so drugi kompjuteri preku komunikaciskite sistemi. Taka, na primer, personalnite kompjuteri vo doma}instvata masovno se povrzuvaat na Internet preku standardnata telefonska mre`a ili preku kabelskite operatori, a personalnite kompjuteri vo pretprijatijata se povrzuvaat me|u sebe i se razbira, na Internet.

Kako posledica, na krajot na dvaesettiot i po~etokot na dvae-set i prviot vek stanala ostvarliva zamislata za

47

kancelarisko rabo-tewe so minimalno koristewe hartija, bidej}i so pomo{ na kompju-terite i kompjuterskite mre`i bil ovozmo`en elektronski na~in na ispra}awe i obrabotka na dokumentite. Iako, procesot na namaluva-we na koristeweto hartija vo sekojdnevnoto rabotewe na organiza-ciite se odviva sporo, s# pove}e na va`nost dobiva koristeweto na kompjuterite vo popolnuvawe obrasci, kopirawe, podgotvuvawe i ispra}awe na razni izve{tai, prepiski i soop{tenija, izvr{uvawe na finansiski transakcii i drugi aktivnosti.

Avtomatizacija na delovnoto raboteweDelovnite aktivnosti {to se detalno razraboteni i {to se

povtoruvaat pove}epati, a ne vklu~uvaat tvore~ka komponenta, lesno mo`at da se avtomatiziraat. Toa se odnesuva, kako za operaciite so podatoci, taka i za mehani~kite rabotni aktivnosti. Operaciite so podatoci vo op{t slu~aj polesno mo`at da se avtomatiziraat bidej}i nema potreba od izvr{uvawe fizi~ki manipulacii.

Avtomatizacijata na podra~jeto na obrabotkata na podatocite se odviva mnogu brzo. Taka, upotrebata na kompjuterite kako ma{ina za pi{uvawe isklu~uva mnogu neproduktivni aktivnosti, kako na primer, prepi{uvawe na cel dopis poradi mala korekcija na podato-cite. Upotrebata na kompjuterite, istotaka, ovozmo`uva i koriste-we na magnetnite memoriski sredini za skladirawe na podatoci, namesto klasi~nite formi.

Organizaciite so primena na informaciskite sistemi {to se potpiraat na kompjuterskata tehnologija gi avtomatiziraat pogo-lemiot del od standardnite operacii so podatoci vo ramkite na delovnite funkcii, kako {to se smetkovodstvoto, marketingot, menaxmentot itn. Pri toa, lesno mo`e da se zabele`i deka kompju-terite gi izvr{uvaat rabotnite aktivnosti pobrzo, pokvalitetno i posistematski.

U~estvo na novosozdadenata vrednost vo nematerijalen oblikZna~eweto na sovremenoto informacisko, odnosno

postindu-strisko op{testvo e {to najgolemiot broj lu|e se posredno povrzani so obrabotkata na informacii i podatoci (proizvodstvo na kompju-teri), ili pak se neposredno povrzani so obrabotkata na podatoci i informacii (javni mediumi, pe~atnici, filmska industrija itn.). So ogled na faktot {to s# pogolem broj lu|e proizveduvaat informa-cii, namesto fizi~ki dobra, se

48

zgolemuva u~estvoto na novosozdade-nata vrednost vo oblik na informacii i znaewe.

Slika 2.5. Vraboteni vo SAD po sektori

Na slika 2.5 e prika`ano dvi`eweto na brojot na vrabotenite vo SAD vo vremenskiot period od 1880 do krajot na dvaesettiot vek vo zemjodelstvoto, industrijata, uslu`niot sektor i vo sektorot za informacii. U~estvoto na vrabotenite povrzani so proizvodstvo na informacii vo po~etokot na nabquduvaniot period iznesuval pomalku od 10%, a na krajot na nabquduvaniot period, iznesuval nad 50%. Vo uslu`niot sektor procentot na vrabotenite vo nabquduvaniot period porasnal od 25% na 30%. U~estvoto na vrabo-tenite vo zemjodelstvoto se namalilo na pomalku od 2% na krajot od nabquduvaniot period, a u~estvoto na vrabotenite vo industrijata vo nabquduvaniot period od po~etnite 40% se namalilo na okolu 20%. Vo po~etokot na dvaeset i prviot vek vo SAD trendot na promena na brojot na vrabotenite vo nabquduvanite sektori ne e promenet.

Slikata 2.5 ne dava odgovor na pra{aweto kakov e razmerot pome|u sozdadenata vrednost vo nematerijalen i materijalen oblik. So zgolemuvawe na stepenot na avtomatizacija vo proizvodstvoto na stoki i uslugi mnogu pogolema uloga ima fazata na razvoj na proizvodot, vo odnos na fazata na izrabotka. Sekoga{ pogolemata proizvodna

49

vrednost e sodr`ana vo informaciite {to go ovozmo`u-vaat proizvodstvoto. Dobar primer za ova e proizvodstvoto na ~ipo-vi. Razvojot na novite tehnologii za proizvodstvo na ~ipovi e dolgo-traen i skap proces. Rezultatot na ovoj razvoj se nacrti koi se ~uvaat kako najgolema tajna, a spored koi specijaliziranite pretprijatija gi izrabotuvaat mikro~ipovite po mnogu niska cena po edinica proizvod, koja pretstavuva samo mal del od maloproda`nata. Sli~ni primeri mo`at da se najdat i vo ostanatite industrii, kako {to se farmacevtskata, avtomobilskata i tekstilnata industrija.

Drug primer, e izrabotkata na proizvodi spored `elbite na odnapred poznati kupuva~i vo uslovi na masovno proizvodstvo. Taka, na primer, vo avtomobilskata industrija, kupuva~ot mo`e da pora~a avtomobil so boja koja ja saka i dopolnitelna oprema koja najmnogu mu odgovara, a soodvetniot informaciski sistem site ovie podatoci da gi obraboti i implementira vo masovnoto proizvodstvo. Od gled-na to~ka na kupuva~ot, toj kupuva avtomobil po pora~ka, a od gledna to~ka na proizvoditelot stanuva zbor za masovno proizvodstvo.

ReorganizacijaTradicionalnata organizacija na golemite delovni sistemi e

hierarhiska so pove}e nivoa. Pogolemiot del od informaciite se dvi`at pome|u dve sosedni nivoa. Slabost na vakvata organizacija se golemite tro{oci i vremenskoto docnewe na informaciite poradi dvi`eweto niz brojnite nivoa.

Novite informaciski tehnologii davaat mo`nost za pogolema i poefikasna kontrola, pri {to brojot na hierarhiskite nivoa les-no mo`e da bide namalen. Informaciite po potreba mo`at da se pre-nesuvaat neposredno pome|u koi bilo dve nivoa. Prednosti na sovre-menata organizacija se pobrzi reakcii, pomali re`iski tro{oci, podobra komunikacija so klientite, kako i podobra kontrola na kva-litetot na izrabotkata na proizvodite.

Isto taka primenata na IKT ovozmo`uvaat organizaciite da koristat procesno-bazirani modeli na organizacija, namesto tradicionalnite funkcionalno-bazirani modeli. Reorganizacijata na pretprijatijata od funkcionalno-baziran model vo procesno-baziran model pretstavuva eden od va`nite preduslovi za koristewe na e-biznis modelite i za efikasno iskoristuvawe na informacisko-komunikaciskite tehnologii. So vakvata reorganizacija pretprijatijata stanuvaat pove}e fokusirani na potro{uva~ite na koi im nudat pokvalitetni proizvodi i uslugi.

Skratuvawe na delovnite ciklusi

50

Informaciskite tehnologii imaat golem pridones vo skratu-vaweto na delovniot ciklus vo podra~jata, kako {to se, dizajnira-weto na proizvodite, proizvodstvoto, upravuvaweto so zaliha i elek-tronskata razmena na podatoci pome|u organizaciite.

So reorganizacija na delovnite procesi, so eliminirawe na ne-potrebnata birokratija i so upotrebata na informaciskite tehno-logii, vo mnogu podra~ja, e uspeano da se elinimiraat nepotrebnite aktivnosti i da se skratat delovnite ciklusi za pove}e od 50%. Taka na primer, CAD sistemite za kompjutersko dizajnirawe ovozmo`u-vaat poefikasen na~in na dizajnirawe novi proizvodi, a kompju-terskata simulacija ovozmo`uva testirawe na proizvodite u{te koga se vo faza na nacrt, bez izrabotka i koristewe na fizi~kiot model.

Blagodarenie na informaciskite sistemi, koi gi koordiniraat nabavkata, proda`bata i zalihata na stokite preku elektronskata razmena na podatoci pome|u delovnite partneri, e mo`no zalihata da se namali za pove}e od 50%. Vo praktikata na zapadnite razvieni zemji postojat primeri kade nekoi organizacii rabotat skoro bez zaliha. Preduslov za toa se brzite i to~ni komunikacii so delovnite partneri, ovozmo`eni so kompjuterskata razmena na podatoci.

Globalna konkurencijaTrendot na globalizacija na pazarite po~nat vo

osumdesettite i devedesettite godini prodol`uva i vo po~etokot na dvaeset i prvi-ot vek, osobeno za nekoi industriski granki. Vo uslovi na svetska konkurencija, subjektite od celiot svet stanuvaat ramnopravni u~es-nici, nezavisno od fizi~koto rastojanie.

Informaciskite sistemi i telekomunikaciite mu davaat nova fizionomija na svetskiot pazar, ovozmo`uvaj}i organizaciite da gi identifikuvaat specifi~nite potrebi na kupuva~ite od razli~ni geografski regioni na svetot i brzo da reagiraat so diverzifika-cija na proizvodite i na uslugite. Na toj na~in, tradicionalnata prednost na proizvoditelite koi{to se geografski poblisku do ku-puva~ite, e zna~itelno namalena.

Telekomunikaciite ovozmo`uvaat i dizajnirawe na svetski elektronski pazari, kade kupuva~ite i dobavuva~ite stapuvaat vo neposreden kontakt. Na ovoj na~in, se gubi potrebata od postoewe na klasi~ni posrednici, no se razbira deka se javuva potreba od novi.

Standardizacija

51

Vospostavuvaweto svetski standardi e zabrzano od razvojot na novite informaciski i telekomunikaciski tehnologii. Poedini podra~ja povrzani so razvojot na informatikata posebno go pottik-nuvaat procesot za vospostavuvawe na svetskite standardi. Takvi podra~ja se kompjuterskata razmena na podatoci, telefonskite siste-mi, kompjuterskite operativni sistemi i protokolite za komunika-cija.

Vo ramkite na generalnite, globalni trendovi vo poslednite nekolku godini mo`at da se prepoznaat specifi~ni trendovi, koi imaat golemi vlijanija na nasokata na razvojot na sovremenite organizacii i mo`at da se grupiraat vo tri grupi vo zavisnost od nivnata priroda. Vo prvata grupa pripa|aat tehnolo{kite trendovi, vo vtorata menaxment trendovite i vo tretata organizaciskite trendovi.

Najnovite tehnolo{ki trendovi na koi se bazira raboteweto na sovremenite pretprijatija, spored (Laudon 2010) se: kompjuterskoto rabotewe vo oblak; pomo}ni i po{tedlivi uredi za kompjuterska obrabotka na podatoci i nivno skladirawe; pojava na softverot kako servis; mobilni digitalni platformi; i mali kompjuteri i komunikaciski uredi.

Kompjuterskoto rabotewe vo oblak (cloud computing) pretstavuva edna od pova`nite tehnolo{ki inovacii. Mo`e da se definira kako internet bazirano kompjutersko rabotewe, pri {to zaedni~kite resursi, hardverot, softverot, biznis aplikaciite i informaciite se smesteni vo oblakot i se obezbeduvaat za korisnicite na oblakot po barawe, sli~no kako elektri~nata energija.

Najnovite procesori koi se vgraduvaat vo informati~kata oprema, go sledat generalniot trend da se izrabotuvaat so golem stepen na integracija, da rabotat pobrzo i da tro{at pomalku energija. Na toj na~in tie stanuvaat pomo}ni i po{tedlivi komponenti koi se vgraduvaat vo kompjuterskite uredi.

Denes vo porazvienite zemji e prisuten trendot na koristewe na softver vo forma na servis koj se obezbeduva preku internet. Na toj na~in, namesto kompletni biznis aplikacii koi se dizajnirani za specifi~en korisnik, kompaniite preku internet mo`at da gi obezbedat istite aplikacii vo forma na servis.

Poradi masovnoto koristewe na mobilnite uredi, eden od dominantnite trendovi vo razvojot na informacisko-komunikaciskite tehnologii e razvojot na sistemski i aplikativen softver za poddr{ka na mobilnite digitalni platformi.

52

Malite laptop kompjuteri i komunikaciskite uredi koi imaat kapacitet da podr`at odredeni biznis procesi se pove}e se koristat od strana na vrabotenite.

Tehnolo{kite trendovi po pravilo se poddr`ani so soodvetni menaxment trendovi so cel poefikasno da se iskoristat informacisko-komunikaciskite tehnologii i da se dobijat pokvalitetni informacii potrebni vo procesot na donesuvawe na odluki. Imaj}i gi predvid pogore spomnatite tehnolo{ki trendovi, razbirlivi se slednite koncepti koi se prifateni vo menaxment praktikata vo poslednite godini: koristewe na internet baziranata sorabotakata i socijalnite mre`i za podobruvawe na koordinacijata i sorabotkata; koristewe na aplikacii so biznis inteligencija za analiza na raspolo`ivite podatoci; vklu~uvawe na mobilnite uredi, mali laptopovi i mali komunikaciski uredi vo sekojdnevnoto izvr{uvawe na biznis procesite; i voveduvawe na virtuelni sostanoci vo forma na videokonferencii i veb-konferencii.

Tehnolo{kite trendovi isto taka vlijaat i na na~inot na koj procesite se obavuvaat vo pretprijatijata i organizaciite. Poslednite organizaciski trendovi se odnesuvaat na koristeweto na Veb 2.0 servisite pri sorabotkata so biznis partnerite i potro{uva~ite, namaluvawe na patuvawata i nivno substituirawe so virtuelnite sostanoci, autsorsirawe na proizvodstvoto, no i sektorot za istra`uvawe i razvoj vo drugi zemji i transformacija kon konceptot na pro{ireno pretprijatie vo koe edna kompanija sozdava bliski vrski so dobavuva~ite i ostanatite partneri so cel sozdavawe na pogolema biznis-vrednost.

2.2. STRATEGISKO KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII VO DIGITALNATA EKONOMIJA

Informacisko-komunikaciskite tehnologii se od su{tinsko zna~ewe za vodeweto na biznis vo site zemji, so toa {to kolku zemjata e porazviena tolku pove}e tehnologiite za neophodni za raboteweto na kompaniite. Vo sovremenite kompanii postoi golema me|uzavisnost pome|u nivnite informacisko-komunikaciski tehnologii i delovnite mo`nosti.

Voveduvaweto na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo edno pretprijatie ili na novite organizaciski formi sekoga{ treba da bide vo funkcija na realizacija na strate{kite celi na toa pretprijatie. Toa zna~i deka sekoga{ koga pretprijatieto }e gi promeni ili modificira strate{kite celi, }e

53

treba da smeta na promeni i vo informacisko-komunikaciskata infrastruktura.

Spored (Laudon, Laudon, 2010), kompaniite investiraat vo informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi za da postignat {est strate{ki biznis celi: operativna odli~nost; novi proizvodi, uslugi i biznis modeli; bliskost so partnerite; podobreno donesuvawe odluki; konkurentska prednost; i opstanok.

Pod operativna odli~nost se podrazbira podobruvawe na efikasnosta vo izvr{uvaweto na biznis-procesite i zgolemuvawe na profitabilnosta na kompanijata. Koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi pretstavuvaat najva`en podsistem na kompanijata za postignuvawe na ovie celi, osobeno koga nivnata upotreba e propratena so reorganizacija na delovnata i menaxment praktika.

Ve}e spomnavme deka informacisko-komunikaciskite tehnologii se glavniot potiknuva~ vo sozdavaweto na novi proizvodi i uslugi, ili modifikacija na ve}e postoe~kite. Digitalnata ekonomija isto taka e karakteriti~na so postoewe na novi biznis-modeli, koi glavno se ovozmo`eni so koristeweto na novite mobilni i mre`ni tehnologii. Kako primer mo`e da poslu`at novite biznis modeli koi se koristat vo muzi~kata industrija, a koi baziraat na internet bazirana distribucija na proizvodite.

Imperativ na sekoja kompanija e vospostavuvawe na blisokost so dobavuva~ite i potro{uva~ite. Za toa da se ostvari, kompaniite vospostavuvaat direktni kontakti so niv, i toa glavno preku novite informacisko-komunikaciski tehnologii. Vode~ki tehnologii denes za ovaa namena se socijalnite mre`i, mobilnite platformi i drugite internet-bazirani tehnologii. Kompaniite gi bele`at i prou~uvaat preferencite na svoite partneri, i se obiduvaat so dopolnitelni proizvodi i uslugi da ja pridobijat nivnata doverba i lojalnost.

Denes menaxmentot od bilo koe nivo donesuva odluki vo mnogu dinami~no okru`uvawe, vo koe postojat ogromen broj na podatoci od razli~ni lokacii. Manuelnite na~ini na obrabotka na podatocite koi se na raspolagawe se nevozmo`ni, taka {to edinstven na~in da se proizvede informacija koja mo`e da pomogne vo procesot na donesuvawe na odluki e koristewe na specijalni sistemi za podr{ka vo odlu~uvaweto, koi baziraat na sofisticirani informacisko-komunikaciski tehnologii i sistemi.

Konkurentskata prednost kako strate{ka biznis-cel se postignuva so realizirawe na edna ili pove}e od prethodno obrabotenite strate{ki celi.

54

Vo razvienite zemji ~esto pati se slu~uva koristeweto na infomacisko-komunikaciskite tehnologii da ne pretstavuva konkurentska prednost, tuku opstanok na kompanijata na pazarot. Vakvata konstatacija pred s# e to~na za profitno-orientiranite kompanii, pri {to se odnesuva za tehnologiite ~ie koristewe e masovno od strana na site kompanii. Taka na primer, bidej}i vo zemjite na Evropskata unija se vovede obvrskata 100% od javnite nabavki da se izvr{uvaat preku e-javni nabavki, kompaniite koi nema da se prilagodat na vakviot na~in na rabota te{ko mo`at da opstanat vo eden visoko konkurenten pazar.

Razvojot i koristeweto na informacisko-komunikaciskite tehnologii ne vlijae samo na konkurentnosta na poedine~ni pretprijatija, tuku menuva i transformira postoe~ki industrii i predizvikuva sozdavawe na novi. Taka na primer, izdava~kata industrijata poradi masovnoto koristewe na internetot, blogovite i digitalizacijata na knigite i drugite izdanija sosema se transformira nudej}i im na potro{uva~ite novi proizvodi i uslugi. Kako rezultat na ovaa transformacija, potro{uva~ite dnevnite vesti mo`at da gi pro~itaat na internet i mo`at da ostavat komentar koj }e bide vedna{ dostapen do ostanatite potro{uva~i. Masovnoto koristewe na socijalnite mre`i, blogovite i mobilnite tehnologii pri~inuvaat pretprijatijata da gi anticipiraat ovie tehnologii pri kreirawe na svoite biznis-modeli i da gi redefiniraat svoite strategiski celi.

Vo sekoja industrija postojat kompanii koi rabotat podobro od ostanatite. Taka na primer, vo onlajn internet maloproda`ba Amazon se smeta za edna od najkonkurentnite kompanii, dodeka vo oflajn maloproda`bata toa e Vol mart. Za kompaniite koi rabotat podobro vo ramkite na svoite industrii velime deka imaat konkurentska prednost pred drugite. Tie ili imaat na raspolagawe posebni resursi koi drugite gi nemaat, ili pak uspevaat poefikasno da se organiziraat i da gi iskoristat resursite koi im se na raspolagawe so primena i koristewe na informaciskite tehnologii.

Se postavuva pra{aweto na koj na~in kompaniite mo`at da gi iskoristat informacisko-komunikaciskite tehnologii za da se zdobijat so konkurenska prednost?

Odgovorot na ova pra{awe vodi kon zaklu~okot deka pretprijatijata e potrebno da imaat soodvetna strategija za da mo`at da bidat pokonkurentni na pazarite ili pak da go obezbedat svojot opstanok. Strategijata na pretprijatijata e komponenta koja opredeluva kako }e se ostvarat misijata i celite na toa pretprijatie, specificiraj}i gi potrebnite planovi i

55

resursi. Strategijata treba da gi opredeli pozicijata na kompanijata vo nejzinata industrija, raspolo`ivite resursi i nasokite na idniot razvoj.

Glavna komponenta na edna strategija se razli~nite metodologii i alatki koi mo`at da bidat koristeni pri nejzinoto specificirawe. Dve mnogu popularni metodologii se razvieni od strana na Porter, i toa Porteroviot model na konkurentski sili i Porteroviot model na vrednosen sinxir.

2.2.1. Porterov model na konkurentski sili

Porteroviot model na konkurentski sili se koristi za razvoj na strategii za zgolemuvawe na konkurentskata prednost na kompaniite. Ovoj model isto taka poka`uva kako informacisko-komunikaciskite tehnologii mo`at da ja podobrat konkurentnosta na kompaniite. Modelot razlikuva pet glavni sili koi mo`at da ja promenat pozicijata na edna kompanija vo ramkite na nejzinata industrija. Pette glavni sili vo ramkite na edna industrija koi vlijaat na stepenot na konkurentnost i na stepenot na profitabilnost se:

1. Opasnost od vlez na novi u~esnici na pazarot;2. Mo} na pregovarawe so dobavuva~ite;3. Mo} na pregovarawe so potro{uva~ite ili kupuva~ite;4. Opasnost od supstitut na proizvodite ili uslugite;5. Rivalstvo pome|u postoe~ki kompanii vo industrijata.Intenzitetot na sekoja od ovie sili e opredelena od

strukturata na industrijata. Me|usebnite odnosi na ovie sili se prika`ani na slika 2.6. Kompaniite so primena na Porteroviot model mo`at da gi identifikuvaat silite koi vlijaat na konkurentnosta i potoa da ja razvijat strategijata. Porter predlo`il tri takvi strategii, i toa:

- Strategija na niski tro{oci;- Strategija na diferencijacija;- Strategija na fokus na mal segment na pazarot. Pokraj ovie klasi~ni strategii na Porter, vo teorijata

postojat i drugi op{ti strategii za sozdavawe na konkurentska prednost. Toa se slednive strategii:

- Ostvaruvawe na bliskost so potro{uva~ite i dobavuva~ite;

- Zgolemuvawe na udelot na pazarot;- Formirawe na alijansi so delovnite partneri;- Voveduvawe na inovativni proizvodi;- Podobruvawe na operativnata efikasnost;

56

- Podobruvawe na zadovolstvoto na potro{uva~ite;- Sozdavawe na barieri za vlez na novi kompanii;- Stavawe na potro{uva~ite vo efekt na zaklu~enost

(lock-in efekt);- Zgolemuvawe na tro{ocite na zaklu~uvawe.

Slika 2.6. Porterov model na konkurentski sili

Sekoja od nabroenite strategii pove}e ili pomalku e poddr`ana od informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi. Postoi silna korelacija pome|u sposobnosta na kompanijata da gi koristi informacisko-komunikaciskite tehnologii i sposobnosta da gi realizira svoite strate{ki celi. Strate{kite celi na kompaniite, kako {to se zgolemuvawe na udelot na pazarot, podobruvawe na kvalitetot na proizvodite so poniski tro{oci, sozdavawe na novi proizvodi i uslugi i zgolemuvawe na produktivnosta vo raboteweto direktno zavisat od kapacitetot i kvalitetot na informacisko-komunikaciskite tehnologii koi gi koristi kompanijata, kako i od sposobnosta na menaxmentot i na vrabotenite da gi iskoristat beneficiite od tie tehnologii.

Vo prodol`enie }e bidat opi{ani klasi~nite strategii na Porter i strategijata na zajaknuvawe na bliskosta so partnerite.

Strategijata na niski tro{oci so koristewe na informacisko-komunikaciskite tehnologii i sistemi ima za cel da postigne najniski operativni tro{oci i najniski ceni. Klasi~en primer e Vol mart. So efikasen sistem za upravuvawe na sinxirot na snabduvawe kompanijata raboti so mali operativni tro{oci so {to se ovozmo`uva dobivawe na niski maloproda`ni ceni na

Dobavuva~i

Supstituti

Postoe~ki rivali vo industrijata

Dobavuva~i

Novi u~esnici

Na{a kompani

ja Drugi kompani

i

57

nivnite proizvodi. Sekoja poedine~na transakcija pri izleguvawe na eden proizvod od prodavnicite na Vol mart avtomatski se registrira kaj dobavuva~ite preku sistemot za upravuvawe na sinxirot na snabduvawe, pri {to ako brojot na odreden proizvod se namali pod nekoe kriti~no nivo, bez ~ove~ka intervencija dobavuva~ot avtomatski e informiran deka treba da dostavi nova pratka od konkretniot proizvod. Se razbira deka ovoj sistem raboti vo ramkite na integriran informaciski sistem, kade so koristewe na IKT se optimizirani vnatre{nite procesi na kompanijata, procesite kon ostanatite partneri kako {to se bankite i procesite koi se odnesuvaat na poddr{kata na potro{uva~ite.

Strategijata na diferencijacija na proizvodite podrazbira sozdavawe na podobreni ili novi proizvodi i uslugi koi na potro{uva~ite }e im donesat zna~itelni pogodnosti. Poznato e deka novite informacisko-komunikaciski tehnologii se najgolem potiknuva~ za sozdavawe na novi, ili modificirawe na postoe~kite proizvodi i servisi. Kako primer mo`e da se poso~i kompanijata Gugl, koja vo poslednite godini predizvika najrevolucionerno vlijanie vo oblasta na e-biznisot. Gugl postojano voveduva novi i inovativni proizvodi i uslugi koi mu ovozmo`uvaat dominantna pozicija na pazarot za prebaruva~ki ma{ini.

Strategijata na fokus na mal segment na pazarot podrazbira fokusirawe na kompanijata na specifi~en del od pazarot pri {to vo toj segment kompanijata postignuva operativna odli~nost. Mo`nosta za segmentirawe na pazarot e edna od beneficiite koja isto taka e ovozmo`ena od strana na informacisko-komunikaciskite tehnologii. Vrz osnova na analizite na specifi~nite karakteristikite na maliot segment na pazarot, kompanijata mo`e da sozdade strategija so koja }e odgovori na barawata i potrebite na toj segment na pazarot podobro od bilo koja druga kompanija. Pribiraweto i analizata na podatocite sovremenite kompanii go obavuvaat so koristewe na sistemi za upravuvawe so odnosite na potro{uva~ite. Kako primer za ovaa strategija se kompaniite koi proizveduvaat samo luksuzni proizvodi ili nudat samo luksuzni uslugi. Na toj na~in tie se fokusiraat na najbogatiot sloj na naselenieto, pri {to im ovozmo`uvaat posebni privilegii.

Strategijata na zajaknuvawe na bliskosta so partnerite bazira na koristewe na informacisko-komunikaciskite tehnologii za sozdavawe na bliski vrski i pogolema lojalnost na dobavuva~ite i na potro{uva~ite. Eden koncept koj tesno e povrzan so ovaa strategija e konceptot na

58

pro{ireno pretprijatie. Konceptot na pro{ireno pretprijatie e direktna posledica od koristeweto na informacisko-komunikaciski tehnologii za avtomatsko povrzuvawe na edna kompanija so svoite dobavuva~i i ostanati klu~ni partneri. Bidej}i vakvoto povrzuvawe podrazbira golemi investicii od strana na samata kompanija, no i od stranata na partnerite, toa mo`e da se realizira samo ako postojat silni vrski i lojalnost pome|u vklu~enite kompanii. Vo ovoj slu~aj tro{ocite za prekop~uvawe od eden na drug dobavuva~ mo`at da bidat zna~itelni. Strategijata na bliskost isto taka e mnogu zna~ajna vo digitalnata ekonomija, bidej}i konkurencijata e globalna i konkurentskite kompanii sekoga{ se vo neposredna blizina, teoretski na eden klik. Primer za vakva strategija e onlajn kompanijata Booking.com ili Amazon.com, koi gi sledat `elbite na potro{uva~ite i im pomagaat vo nivniot izbor so sugestii, u~estvo vo forumi i prenesuvawe na iskustvoto na ostanatite potro{uva~i.

2.2.2. Porterov model na vrednosen sinxir

Spored Porteroviot model na vrednosen sinxir aktivnostite koi se izvr{uvaat vo bilo koja proizvodstvena kompanija mo`at da bidat podeleni vo dve grupi: primarni aktivnosti i aktivnosti za poddr{ka.

Primarni aktivnosti se onie biznis aktivnosti preku koi kompanijata gi proizveduva svoite proizvodi i kreira vrednost za koja potro{uva~ot e spremen da plati. Na primer, primarni aktivnosti se nabavka na materijali, obrabotka i transformirawe na materijalite vo finalni proizvodi i dostavuvawe na proizvodite do potro{uva~ite.

Pet tipi~ni primarni aktivnosti se:1. Vlezna logistika (nabavka na vlezni materijali);2. Operacii (proizvodstvo i testirawe);3. Izlezna logistika (skladirawe i distribucija);4. Marketing i proda`ba kon kupuva~ite;5. Post-proda`ni uslugi.Primarnite aktivnosti se poddr`ani so slednive aktivnosti

za poddr{ka:1. Menaxment, smetkovodstvena i finansiska infrastruktura

na kompanijata;2. Menaxment so ~ove~ki resursi;3. Istra`uvawe i razvoj na novi tehnologii;4. Nabavka.

59

Sekoja od aktivnostite za poddr{ka mo`e da bide primeneta na site ili na del od primarnite aktivnosti. Me|usebnite relacii na aktivnostite se prika`ani na slika 2.7.

Slika 2.7. Porterov model na vrednosen sinxir

Inovativnosta i adaptibilnosta na kompaniite se kriti~ni faktori na uspeh vo Porteroviot model. Pod kriti~ni faktori na uspeh se smetaat faktorite koi mora da bidat obezbedeni so cel da se realiziraat misijata i celite na kompanijata. Od tie pri~ini ovie faktori treba postojano da se merat za da se zaklu~i dali kompanijata se razviva spored predvidenite planovi.

Administrativna infrastruktura

^ove~ki resursi

Tehniologii

Nabavki

Post

-pro

da`n

i us

lugi

Vrednosen sinxir

Mar

ketin

g i

prod

a`ba

Izlez

na lo

gist

ika

Oper

acii

Vlez

na lo

gist

ika

Prim

arni

ak

tivno

sti

Aktiv

nost

i za

po

ddr{

ka

60

61

3. RAZVOJ NA KOMPJUTERITE I PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE

3.1. RAZVOJ NA KOMPJUTERI

Denes sme svedoci na mnogu brz tehnolo{ki progres koj ovozmo`uva postojano na pazarot da se pojavuvaat raznovidni kompjuteri so podobreni karakteristiki na hardverot, na softverot i na korisni~kite vrski. Kompjuterite pretstavuvaat glavna alatka vo sekoe istra`uvawe pri {to tie se direktno zaslu`ni za mnogu tehnolo{ki dostignuvawa. Za da se razberat podobro najnovite trendovi vo razvojot na kompjuterite, na po~etokot na ovoj del se prika`ani istoriskata perspektiva na razvojot na kompjuterite, vklu~uvaj}i gi i kompjuterskite generacii.

3.1.1. Istoriski osvrt na razvojot na kompjuterite

U{te od najranata istorija na ~ovekot sretnuvame napravi koi pomagale pri izvr{uvaweto na matemati~kite operacii. Taka, za da se olesni broeweto i presmetuvaweto, ~ovekot u{te pred nekolku iljadi godina napravil naprava koja se sostoela od odreden broj konci na koi se nao|ale top~iwa. Toa pretstavuvalo prvata naprava {to se koristela za obrabotka na brojni podatoci i se vikala abakus. Izmeneti oblici na abakusot i denes mo`at da se sretnat vo nekoi aziski zemji. Primenata na abakusot se bazira vrz razli~nite vred-nosti na top~iwata vo zavisnost od nivnata polo`ba na koncite.

Sledniot nastan koj se smeta za va`en vo razvojot na kompju-terite se slu~il vo devettiot vek, koga arapskiot

62

matemati~ar Alhavarizvi precizno gi opi{al ~etirite matemati~ki operacii. Spored negovoto ime, sekoja precizno opi{ana postapka za re{ava-we na nekoj problem se vika algoritam. Algoritmite se mnogu va`ni za kompjuterskoto rabotewe, taka {to denes postoi posebna nau~na disciplina koja se zanimava so problemite na algoritmite i se vika teorija na algoritmi.

Od sedumnaesettiot vek datiraat nekolku napravi nameneti za izvr{uvawe operacii so broevi. Prvata e povrzana so neperovoto otkritie za logaritmot vo 1614 godina, {to ovozmo`ilo izrabotka na naprava koja bila nare~ena logaritmar. So logaritmiraweto na broevite operacijata mno`ewe se sveduva na sobirawe, a operacijata delewe na odzemawe. Logaritmarot preku 350 godini pretstavuval osnovno in`enersko pomo{no sredstvo za smetawe.

Vtorata naprava od ovoj period e ma{inata za smetawe zasnova-na na trkalca, koja bila konstruirana od teologot i matemati~ar @ikard vo 1632 godina za potrebite na matemati~arot i astronom Kepler. So nea mo`ele da se izvr{uvaat operaciite sobirawe i odzemawe na broevi. Po deset godini, vo 1642 godina, Francuskiot matemati~ar Blejz Paskal konstruiral smeta~ka ma{ina (Paskalova smeta~ka ma{ina) koja mo`ela da sobira i odzema broevi so {est de-kadni mesta, odnosno osum dekadni mesta vo nejzinata vtora verzija.

Slika 3.1. Diferencijalna ma{ina na Bebix

Prvata mehani~ka ma{ina koja spored svoite svojstva bila sli~na so kompjuterite, ja proektiral angliskiot matemati~ar ^arls Bebix vo 1832 godina. Stanuva zbor za diferencijalnata

63

ma-{ina, koja avtomatski izvr{uvala pove}e presmetki i mo`ela da gi pe~ati izleznite rezultati. Golemiot uspeh, koj Bebix go postignal so izrabotkata na diferencijalnata ma{ina, go motiviral da ja proektira u{te poefikasnata analiti~ka ma{ina. Me|utoa, stepe-not na razvoj na tehnologiite vo toa vreme ne ovozmo`uval izrabot-ka na takva ma{ina. Analiti~kata ma{ina imala funkcionalna konstrukcija kakva {to imaat dene{nite kompjuteri i bila predvi-dena za izvr{uvawe odredena niza operacii bez intervencija na ~ovekot. Toa bil prv obid za upravuvawe na ma{ina so pomo{ na programa.

Sledniot zna~aen nastan vo istorijata na kompjuterite e pojavata na elektro-mehani~kata ma{ina za sortirawe. Herman Holerit, konstruktorot na ovaa ma{ina, ja realiziral ovaa zamisla so koristewe na dup~eni karti~ki. Karti~kite na Holerit bile so golemina na kni`na para, so 12 reda i 20 koloni, taka {to, na nea mo`ele da se izdup~at 240 pozicii. So drugi zborovi, taa nosela 240 informacii od tipot “da/ne”, {to pretstavuva 240 bita. Istata ma-{ina bila upotrebena za obrabotka na popisot na naselenieto vo Amerika vo 1890 godina, pri {to se poka`ala kako mnogu efikasna.

Klu~na ideja na Holerit bila primenata na binarniot broen sistem i napu{taweto na idejata da se napravi smeta~ koj bi gi izvr{uval matemati~kite operacii vo broen sistem so osnova 10. Holeritovata ma{ina prepoznava dve sostojbi na sekoja pozicija: “dup~ena”/”ne dup~ena”. Edna pozicija kako nositel na nula ili edi-nica e nositel na informacija od eden bit. Niza od takvi sostojbi mo`e da pretstavuva broj vo binarniot broen sistem. Vo natamo{ni-ot razvoj na ovaa ideja standardizirana e niza od osum bita i e nare-~ena eden bajt.

Francuzinot Luis Konfignal vo 1936 godina opi{al smeta~ka ma{ina so programirano upravuvawe i binaren broen sistem. Ame-rikanskata kompanija IBM (International Business Machines), koja e osnovana vo 1924 godina kako naslednik na kompanijata koja vo 1896 godina ja osnoval Herman Holerit, vo 1937 godina, isto taka, po~nala so izrabotka na proekt za razvoj na kompjuter so programirano upra-vuvawe. Inaku, prviot kompjuter so programirano upravuvawe bil konstruiran od strana na Konrad Cuze, po nalog na germanskiot vozduhoploven institut vo 1941 godina. Ovoj kompjuter, koj bil poz-nat pod imeto Z3, rabotel so 2.600 relei i go koristel binarniot broen sistem.

IBM, vo sorabotka so Harvard univerzitetot, vo 1944 godina go proizvel elektromehani~kiot kompjuter MARK I, koj imal i meha-ni~ka memorija. MARK I sodr`el 3.300

64

elektromehani~ki relei. Za tri desetinki od sekundata mo`el da sobere broevi od 23 cifri. Vo 1948 godina, IBM go prezentiral kompjuterot MARK II, koj sodr`el 13.000 relei.

Zna~aen ~ekor vo razvojot na kompjuterite bilo preminuvawe-to od elektromehani~kite na elektronskite elementi, odnosno od releite kako prekinuva~ki elementi na elektronskite vakuumski cevki, so {to rabotata na kompjuterite bila zabrzana i posigurna.

Vo 1945 godina na Univerzitetot Pensilvanija bil konstru-iran elektronski kompjuter so ime ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Computer) koj sobiraweto na dva broja go izvr{uval za 0,0001 sekunda. Kompjuterot sodr`el 18.000 elektronski cevki, 10.000 kondenzatori i 70.000 otpornici. Ovoj kompjuter go najavil brziot razvoj na kompjuterite od prvata generacija.

Slika 3.2. ENIAC

Vo sredinata na ~etiriesettite godini matemati~arot Xon von Nojman ja objavil teorijata za principite na rabota na digitalnite kompjuteri. Eden od ovie principi se odnesuval na na~inot na izvr{uvawe na programite vo kompjuterite. Spored ovoj princip, podatocite i programite za vreme na nivnoto izvr{uvawe treba da bidat skladirani vo primarnata memorija na kompjuterot. Kompjuterite {to go primenuvaat ovoj princip na rabota se poznati kako kompjuteri so von Nojmanov princip na rabota.

Kako rezultat na primenata na ovaa teorija se pojavuva nova verzija na kompjuterot ENIAC, poznata pod imeto EDVAC (Electronic Discrete Variable Automatic Computer). EDVAC pripa|a na prvata generacija kompjuteri. Isto taka i kompjuterite od generaciite {to sledat, vklu~uvaj}i gi i

65

dene{nite komercijalni kompjuteri go ko-ristat von Nojmanoviot princip na rabota.

Natamo{niot razvoj na kompjuterite }e go prosledime preku pojavuvaweto na, takanare~enite, kompjuterski generacii.

3.1.2. Kompjuterski generacii

Razvojot na kompjuterite od krajot na ~etiriesettite godini do denes bele`i postojan napredok. Sepak, vo odredeni momenti tehno-logijata na izrabotka na kompjuterite napreduvala so izrazito gole-mi ~ekori. Tie izraziti ~ekori, vsu{nost, gi pretstavuvaat granici-te pome|u kompjuterskite generacii. Kompjuterite od sekoja naredna generacija imale pogolema procesira~ka mo}, pomali mehani~ki dimenzii, tro{ele pomalku energija, bile posigurni za rabota i bile poevtini, a poradi namaluvaweto na cenata kompjuterite dobi-vale i s# pove}e novi korisnici.

Slika 3.3. Prviot UNIVAC kompjuter, pretstavnik na prvata generacija kompjuteri, bil ispora~an na Biroto za popis vo Juni 1951 godina

Prvata generacija kompjuteri (1946-1958), ja karakterizira ko-risteweto na vakuumskite cevki kako elementi na elektri~nite kola i na edinicite za skladirawe na podatocite i na instrukciite. Vakuumskite cevki bile pri~ina za mnogu problemi {to se javuvale pri rabotata na kompjuterite (zagrevawe, ~esti defekti itn), taka {to memoriite od vakuumski cevki bile zamenuvani so magnetni jadra. Programiraweto na kompjuterite, naj~esto se vr{elo vo ma-{inski jazik.

66

Za vtorata generacija kompjuteri (1959-1963), e karakteristi~-no {to vakuumskite cevki, kako elementi vo kompjuterskite elek-tri~ni kola, bile zameneti so tranzistorite. Vremeto za koe ovie kompjuteri gi izvr{uvale operaciite se merelo vo mikrosekundi, a mo`ele da skladiraat desetici iljadi znaci. Proizvoditelite po~-nale da proizveduvaat kompjuteri orientirani kon delovnoto ra-botewe so poefikasna memorija i vlezno-izlezni edinici. Vtorata generacija kompjuteri nudela mnogu posigurno rabotewe. Programi-te bile pi{uvani vo ma{inski ili vo simboli~ki jazik, {to pret-stavuvalo golemo olesnuvawe za programerite.

Za tretata generacija kompjuteri (1964-1979), e karakteristi~-na upotrebata na integriranite kola, so {to kompjuterite stanale u{te pomali spored dimenzija, pobrzi i posigurni za rabota. Mo`-nostite na vlezno-izleznite edinici i edinicite za skladirawe i obrabotka na podatocite bile mnogu poraznovidni i pogolemi. So pomo{ na komunikaciskite vrski, pak, bilo mo`no i povrzuvawe na oddale~eni kompjuteri. Programerite glavno koristele vi{i pro-gramski jazici, kako {to se COBOL, FORTRAN i drugi.

Tehnologijata na integrirani kola ovozmo`ila pojava na mini-kompjuteri, koi na po~etokot se koristele kako ma{ini za vnes na podatoci i za zabrzuvawe na seriskite obrabotki na golemite siste-mi, a podocna i kako samostojni kompjuteri.

Razvojot na integriranite kola ja ovozmo`il pojavata na prvi-ot mikroprocesor vo 1971 godina, {to go proizvela firmata INTEL. Pojavata na mikroprocesori so golema gustina na pakuvawe na tran-zistorite ovozmo`ila firmata INTEL vo 1976 godina da go proiz-vede prviot mikrokompjuter. Mikrokompjuterite se presvrtna to~ka vo razvojot na kompjuterite bidej}i tie stanuvaat dostapni ne samo za firmi tuku i za poedinci. Prvoto serisko proizvodstvo na mikro-kompjuteri go po~nala amerikanskata firma Apple.

Za po~etok na erata na mikrokompjuterite se smeta 1977 godi-na, koga na pazarot se pojavile kompjuterite Apple II i Commodore.

Za po~etok na ~etvrtata generacija kompjuteri (1980-) se smeta pojavata na integriranite elementi izraboteni vo VLSI (Very Large Scale Integration) tehnologija koja ovozmo`uva visok stepen na inte-gracija na elektronskite komponenti. Na toj na~in na plo~a pomala od 1cm2 se smestuvale preku milion elektronski elementi, pri {to vo eden ~ip se integrirani celi edinici na kompjuterot, pa duri i cel kompjuter. Denes, kompjuterite od ovaa generacija s# u{te se

67

dominantni vo komercijalnata upotreba. Za ovoj period posebno treba da se istakne razvojot na programskata oprema. Pokraj vi{ite programski jazici se koristele i problemsko-orientiranite komp-juterski jazici. Se pojavile i standardizirani i specijalizirani programi, kako za profesionalnite informati~ari, taka i za kraj-nite korisnici. So toa koristeweto na kompjuterite stanalo mnogu poednostavno.

Periodot od 1980 godina do denes posebno }e ostane odbele`an so razvojot na mikrokompjuterskata tehnologija. Vo po~etokot na periodot se pojavile golem broj pretprijatija koi po~nale so pro-izvodstvo na mikrokompjuteri, {to dovelo do namaluvawe na nivnata cena. Taka, kompjuterite stanale dostapni za pogolem broj lu|e, a prihodite na tie firmi naglo po~nale da rastat. Vo takva situacija, najgolemiot proizvoditel na kompjuteri na svetot, IBM, i samiot se vklu~il vo ovoj pazar. Kako rezultat na finansiskite i stu~ni vlo`uvawa na IBM vo ova pole, vo 1981 godina se pojavuva prviot personalen kompjuter, IBM PC (IBM Personal Computer).

Prviot IBM PC imal relativno skromni mo`nosti. Imal 16 KB primarna memorija, so 16 biten mikroprocesor Intel 8088. Mnogu brzo, IBM vo personalniot smeta~ vgraduva 5.25 in~na disketna edi-nica i obezbeduva prostor za 256 KB primarna memorija. Disketnata edinica barala operativen sistem, pa taka nastanal DOS.

IBM vo 1983 godina go proizvel modelot PC XT koj imal mo`-nost za priklu~uvawe na fiksen disk i osum slotovi za dopolnitel-ni karti~ki, a so ovoj model na kompjuter se pojavila i novata verzija na DOS operativniot sistem. Vo slednata, 1984 godina, na pazarot se pojavuva IBM PC AT kompjuterot so mikroprocesorot Intel 80286, so mnogu podobri perfomansi od PC XT kompjuterot i nova verzija na operativniot sistem.

Vo me|uvreme, na pazarot se pojavuvaat golem broj firmi koi se zanimavaat so proizvodstvo na mikrokompjuteri i programska pod-dr{ka za niv. Cenata na personalnite kompjuteri postojano opa|ala, pred s# poradi konkurentskite firmi od dale~niot istok, taka {to, vakvite kompjuteri stanale dostapni za golem broj poedinci.

Vo narednite godini doa|a do intenzivni tehnolo{ki inova-cii, kako rezultat na {to se javuvaat novi klasi na mikrokompjuteri bazirani vrz mikroprocesorite Intel 80383, Intel 80486 i Pentium.

Najnovite mikrokompjuteri, bazirani na mikroprocesorite Itanium, se tolku mo}ni, {to gi nadminuvaat mo`nostite na

68

nekoi pogolemi kompjuteri pojaveni na pazarot pred nekolku godini.

Iako, niz kompjuterskite generacii mo`nostite na kompjute-rite se mnogu zgolemeni, tie s# u{te rabotat spored principite {to gi postavil von Nojman, odnosno imaat von Nojmanova arhitektura. Denes ~estopati se zboruva i za kompjuteri od pettata generacija, koi imaat kompleksna paralelna arhitektura. Vo eksperimentalna faza postojat dva tipa kompjuteri za koi mo`e da se ka`e deka pripa|aat na generaciite na idninata: DNA kompjuteri i opti~ki kompjuteri. Najnovite generacii kompjuteri, pokraj golemata mo} za obrabotka na podatoci, se o~ekuva da imaat mo`nost komunikacijata kompjuter-~ovek da se izvr{uva so koristewe na prirodniot jazik, kako i da pretstavuvaat inteligentni kompjuteri so mo`nost za glasovna komunikacija, prepoznavawe na govor, inteligentni prebaruvawa na podatoci, mo`nost za u~ewe od sopstveno iskustvo i sli~no. I, pokraj toa {to, denes, vo nekoi specijalizirani podra~ja se koristat kompjuteri koi imaat del od nabroenite karakteristiki, vo praktikata e dominantno koristeweto na kompjuterite od ~etvrtata generacija.

3.1.3. Nasoki za razvoj na kompjuterite

Tehnolo{kite promeni vo podra~jeto za razvoj na kompjuter-skata oprema se mnogu intenzivni. Denes, s# u{te nema znaci deka se-ga{nata visoka stapka na rast mo`e da se namali. Stapkite na podo-bruvawa vo nekoi segmenti na kompjuterska oprema se dvi`at me|u 40% i 70% za edna godina. Se smeta deka, denes, vo sila e zakonot na udvojuvawe na perfomansite (tehni~kite karakteristiki) na komp-juterskite komponenti za vremenski period od 18 meseci.

69

Pentium IVPentium III

Pentium II

Pentium8048

8038

10

10

1

Log skala

100

Itanium

Itanium 2

Slika 3.4. Murov zakon: Milioni tranzistori na mikroporocesor

Denes, kako i otsekoga{, e mnogu te{ko da se predvidat naso-kite vo razvojot na informaciskite tehnologii. Zgolemuvaweto na kompjuterskata mo} gi nadminuva site predviduvawa. Od 1960 godina, brojot na tranzistorite smesteni na eden mikroprocesorski ~ip se udvojuva sekoi 18 do 24 meseci, kako rezultat na {to se zgolemuvaat procesira~kite mo`nosti na kompjuterite i se namaluvaat tro{oci-te za nivna izrabotka. Udvojuvaweto na sekoi 18 meseci e pribli`-no ekvivalentno na zgolemuvawe so faktor 10, na sekoi pet godini ili so faktor 100 na sekoi deset godini. Ovoj fenomen e poznat kako Murov zakon i prvpat bil zabele`an od Gordon Mur, ko-osnova~ot na kompanijata Intel vo 1965 godina.

Najva`ni trendovi vo razvojot na kompjuterskata oprema se:

- podobruvawe na odnosot cena/perfomansi;- kompaktnost i prenoslivost;- poddr{ka na multimediski podatoci i virtuelna realnost; - grafi~ki i drugi korisni~ki orientirani vrski;- podato~ni magacini;- objektno-orientirana okolina i menaxment na dokumenti;- omre`eno kompjutersko rabotewe.

Podobruvawe na odnosot cena/perfomansiVo odnos na cenata i mo}ta na kompjuterite se

zabele`uvaat slednite dva trenda:- sekoi deset godini cenata na kompjuterite se namaluva

za faktor 10;- sekoi deset godini procesira~kata mo} (mo} za

obrabotka na podatoci) na kompjuterite se zgolemuva pribli`no so faktor 100.

Tehnologiite koi se povrzani so koristeweto na kompjuterite, kako {to se tehnologiite za skladirawe na podatoci, isto taka, zabele`uvaat dramati~ni podobruvawa na

70

80888028

8008

1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003

0.1

0.01

perfomansite i namaluva-we na cenata. Kapacitetot na dene{nite fiksni diskovi se udvojuva sekoi devet meseci, a prose~nata cena za eden megabajt (okolu milion bajti) od 11.54$, vo 1988 godina, se namali na 0.02$, vo 1999 godina, na 0.0005$ vo 2005 godina, odnosno na 0.00008$ vo 2010 godina. Kako posledica na tehnolo{kiot napredok na mikroprocesorite, edinicite za skladirawe na podatoci i na drugite komponenti, prose~niot godi{en procent na namaluvawe na cenata na kompjuterite od 12.1% za periodot 1987-1994 godina, e zgolemen na okolu 26%, za periodot 1995-2006 godina.

Sli~ni podobruvawa se pojavija i vo komunikaciskite tehnolo-gii, so {to eksponencijalno, se zgolemi brzinata i kapacitetot na prenosot na podatoci.

Kompaktnost i prenoslivostPrvite kompjuteri bile tolku golemi {to dimenziite se mere-

le vo metri, a te`inata vo toni. So razvojot na kompjuterite nivnite dimenzii i te`ini bile s# pomali. Minijaturizacijata na kompjuter-skata oprema i razvojot na telekomunikaciskata tehnologija prido-nele, denes, kompjuterite da gi nosime so sebe, da gi upotrebuvame doma, na teren, vo kancelarija itn.

Poddr{ka na multimediskite podatoci i na virtuelnata realnostPostojat pet razli~ni tipa na podatoci: formatirani poda-toci

(podatoci vo prethodno opredelen format), narativni poda-toci (podatoci vo sloboden format), slika, glas i video. Sekoj od ovie tipovi na podatoci mo`e da se digitalizira. Digitalizacijata pretstavuva kodirawe na izvornite (originalnite) podatoci vo pod-redeni brojni nizi (kodovi). So pomo{ na digitalizacijata sekoj tip na podatok mo`eme da go pretstavime vo kompjuterot.

Digitalizacijata na sliki, glas i video zafa}a golem memoris-ki prostor, taka {to, raboteweto so takvite podatoci pred dvaesetina godini bilo neprakti~no. No, na krajot na dvaesettiot vek brzinata i kapacitetot na kompjuterite dostignuvaat takvi dimenzii {to ovozmo`ile digitalizacija i pretstavuvawe na poslednite tri tipa na podatoci vo kompjuterot. So ova vsu{nost se ozna~uva pojavata na multimedijata.

Denes, koristeweto na multimedijata e podrazbirliva, glavno, za site komercijalni kompjuterski aplikacii.

Virtuelnata realnost pretstavuva implementacija na inter-aktivnata tridimenzionalna grafika koja dozvoluva korisnicite da vlezat vo virtuelniot svet.

71

Grafi~ki i drugi korisni~ki orientirani vrskiVo {eesettite godini, so kompjuterite mo`ele da rabotat

samo tehni~kite eksperti. Vnesot na podatoci se izvr{uval so dup~eni karti~ki, a obrabotkata na podatoci samo vo kompjuterskite centri. Rezultatite bile prika`uvani naj~esto na hartija.

Denes upotrebata na kompjuterite, odnosno komunikacijata ~o-vek-ma{ina e interaktivna, so pomo{ na posebni programski proce-duri, a potrebnite tehni~ki znaewa za koristewe na kompjuterite se mnogu mali. Iskustvoto poka`alo deka najednostavno i najblisku do ~ovekot e koga komunikacijata ~ovek-kompjuter se pravi so grafi~ka vrska i koga korisnikot, so izbor na grafi~ki ikoni so elektron-skoto gluv~e, ja izbira potrebnata naredba (funkcija).

Vo idnina se o~ekuva natamo{no uprostuvawe na koristeweto na kompjuterite, no zasega so sigurnost ne mo`e da se pretpostavi kako toa }e izgleda.

Podato~ni magaciniSo skladirawe ogromni koli~ini na informacii, nekoi kompa-

nii gradat podato~ni magacini so kapacitet od nekolku trilioni bajti informacii, organizirani na na~in koj ovozmo`uva korisni-cite lesno da pristapat kon niv. Ovie magacini se integrirani so Internet, taka {to, dozvoluvaat pristap od koja bilo lokacija i vo koe bilo vreme.

Objektno-orientirana okolina i menaxment na dokumentiObjektno-orientiranata okolina pretstavuva nov na~in na

pro-gramirawe i koristewe na kompjuterite so {to se o~ekuva da se namalat tro{ocite za izgradba i za odr`uvawe na informaciskite sistemi na organizaciite. Okolinata vklu~uva objektno-orientira-ni programski jazici, objektno-orientirani bazi na podatoci i soodvetni operativni sistemi koi gi zgolemuvaat mo`nostite na informaciskite tehnologii i nivnata efikasnost. Zgolemenoto ko-ristewe na multimedijata i na objektno-orientiranite sistemi se o~ekuva da pridonese menaxmentot na dokumenti da stane edna od najva`nite informaciski tehnologii.

Omre`eno kompjutersko raboteweTehnologiite na omre`enoto kompjutersko rabotewe

mnogu brzo se razvivaat. Ovie tehnologii na korisnicite im ovozmo`uvaat me|usebni komunikaciski vrski i pristap do bazite

72

na podatoci vo koj bilo del od organizacijata i na koe bilo mesto. Mo}ta na mre`ite poteknuva od Metkalfoviot zakon, spored koj vrednosta na mre`ata raste srazmerno so kvadratot na nejzinite korisnici. Spored ovoj zakon, ako brojot na korisnicite se zgolemi od 2 na 10, vrednosta na mre`ata }e se zgolemi za 25 pati (od 22=4 na 102=100). No vrednosta na Internet e mnogu pogolema, bidej}i vrskite ne se samo od tipot od teme do teme, tuku tie se pove}estruki, pome|u grupi na korisnici. Vrednosta na Internet mo`e da se presmeta kako nn.

Kako formi na omre`enoto kompjutersko rabotewe se smetaat mobilniot biznis, integriranoto doma{no kompjutersko rabote-we, Internetot, intranetite i ekstranetite, korporativnite portali, omre`enite pretprijatija i opti~kite mre`i.

Mobilniot biznis se odnesuva na vodewe na elektronski biznis preku bez`i~nite aparati. Vo prilog na primenata na ovaa forma e faktot {to denes brojot na mobilni korisnici e pogolem od brojot na internet korisnici.

Vo bliska idnina se o~ekuva doma{nite kompjuteri, televizo-rite, telefonot, Internetot i drugite sistemi vo doma}instvata da bidat integrirani vo eden sistem so mo`nost za direktno upravuva-we na doma{nite “pametni” aparati.

Kombiniraweto na Internetot so intranetot i ekstranetot sozdava mo}ni sistemi za komunikacija pome|u organizaciite. Isto taka korporativnite portali se pove}e se koristat kako edinstven vlez kon korporativnite podatoci, informacii i znaewe. Tie se koristat od strana na vrabotenite, no i od nadvore{ni lica i organizacii kako {to se potro{uva~ite i dobavuva~ite.

Opti~kite mre`i se mnogu korisna tehnologija za prenos na video, multimedija i napredni digitalni uslugi.

Podra~jeto na informaciskite tehnologii raste mnogu brzo, osobeno so voveduvaweto na Internetot i elektronskiot biznis so {to nivnoto vlijanie na organizaciite s# pove}e se zgolemuva. Kako posledica, na~inot na koj se upravuva so biznisite isto taka se menuva.

Spored predviduvawata na ekspertite za e-biznis, ulogata na informaciskite tehnologii vo naredniot period se o~ekuva da se zgolemi. Poradi toa, sekoj menaxer i vraboten potrebno e da znae da gi koristi informaciskite tehnologii vo svojot domen na specijalizacija, kako vo organizacijata, taka i vo me|uorganizacis-koto rabotewe. Ume{nosta vo koristeweto na informaciskite teh-nologii pretstavuva prednost i nadvor od rabotata, vo privatniot `ivot.

Specijalen tip na omre`eno kompjutersko rabotewe pretstavuva grid kompjuterskoto rabotewe. Grid

73

kompjuterskoto rabotewe pretstavuva specijalen tip na paralelni kompjuterski sistemi koe bazira na kompletni kompjuteri povrzani vo mre`i. Glavna prednost e koristewe na kompjuteri koi pripa|aat na razli~ni organizacioni edinici, a nedostatok e potrebata od potpolnata doverba, poradi {to mora da se vovedat merki za prevencija na zloupotrebi.

Kompjuterskoto rabotewe vo oblak isto taka mo`e da se smeta kako varijanta na omre`enoto kompjutersko rabotewe.

3.2. PODELBA NA KOMPJUTERITE

Kompjuterite, denes, mo`at da se sretnat vo razli~ni dimenzii, so razli~na mo}, kapacitet i namena. Mo`e da gi klasificirame spored namenata, na~inot na rabota i goleminata (procesira~ka-ta mo} i brojot na krajni korisnici).

Spored namenata, kompjuterite mo`at da bidat kompjuteri za specijalna namena i kompjuteri so op{ta namena.

Kompjuterite za specijalna namena se dizajnirani vrz osnova na specifi~ni aplikacii {to so nivna pomo{ treba da se realizi-raat. Takvite sistemi, glavno, imaat mno`estvo instrukcii koe e postojano vgradeno vo kompjuterot koj, obi~no, e dizajniran da izvr{uva edna nose~ka funkcija. Na primer, za prviot let na ~o-vekot na mese~inata bil konstruiran kompjuter za ovaa namena, pri {to imal samo edna zada~a: da go meri rastojanieto na vselenskoto vozilo do mese~inata pri sletuvaweto i poletuvaweto. Kompjuteri so specijalna namena se upotrebuvaat za kompjuterski igri, kontrola na avioni, avtomobili, brodovi, za semaforite vo gradovite i sli~no.

Kompjuterite so op{ta namena se dizajnirani da izvr{uvaat zada~i od {irok spektar. Ova e ovozmo`eno so koristewe na koncep-tot spored koj programata koja treba da se izvr{i se nao|a vo memo-rijata na kompjuterot. Programite mo`at da izvr{uvaat zada~i od najrazli~na priroda. Ovoj vid kompjuteri imaat prednost nad speci-jalnite vo odnos na raznovidnosta vo primenata, no vo princip se pobavni.

Spored na~inot na rabota, kompjuterite se delat na analogni i na digitalni. Dosega nie sekoga{ zboruvavme za digitalnite kompju-teri.

Analognite kompjuteri gi pretstavuvaat promenlivite i kvan-titetite so fizi~ki analogii. Ovie kompjuteri rastojanijata, sili-te, temperaturite ili zabrzuvawata gi pretstavuvaat so fizi~ki ekvivalenti. Analognite kompjuteri se idealni za situacii koga podatocite mo`at da bidat prifateni direktno od mernite instru-

74

menti bez nivno konvertirawe vo brojni kodovi. Analognite kompju-teri nemaat potreba od memorija, bidej}i prifa}aweto i sporeduva-weto se izvr{uvaat vo edna edinstvena operacija. Izlezniot rezul-tat mo`e da bide vo oblik na graf ili pak vo nekoj drug vid na pri-ka`uvawe.

Denes, dominiraat digitalnite kompjuteri, koi site operacii gi izvr{uvaat vo diskretna forma. Glavnata razlika pome|u ovie ti-povi na kompjuteri e taa {to izlezniot rezultat kaj digitalnite kompjuteri e precizen i povtorliv, dodeka kaj analognite toj ne e to~no povtorliv.

Najpopularna klasifikacija na kompjuterite vo praktikata e spored goleminata. Taa slu`i za iska`uvawe na relativnata mo} za obrabotka na podatoci i brojot na krajni korisnici koi mo`at da bidat poddr`ani od strana na kompjuterite. Precizna klasifikacija ne postoi poradi brziot razvoj na hardverot i softverot i postojanoto pojavuvawe na novi kompjuteri od onie najmalite li~ni digitalni pomo{nici i pametni mobilni telefoni, pa s# do golemite pove}eprocesorski sistemi nameneti za golemi pretprijatija. Voobi~aeno e krakteristikite na kompjuterite na poniskite kategorii da gi nadminat perfomansite na kompjuterite od povisokite kategorii za nekolku godini. Vo sekoj slu~aj, se u{te vo praktikata kompjuterite spored goleminata se delat na mikrokompjuteri, kompjuteri od sreden rang (minikompjuteri), golemi (mainframe) kompjuteri i superkompjuteri.

Spored misleweto na ekspertite od ovaa oblast, opredeleni kompjuterski kategorii treba da is~eznat vo bliska idnina. Taka na primer, kompjuterite od sreden rang i golemite kompjuteri mo`at da bidat zastareni spored mo}ta i raznovrsnosta koja ja nudat i da bidat zameneti so mre`i sostaveni od mikrokompjuteri i serveri. Potoa se predviduva deka personalnite kompjuteri }e bidat masovno zameneti so mre`ni kompjuteri i informaciski aparati za Internet i intranet aplikacii. Drugo predviduvawe se odnesuva na pojavata na nanokompjuteri, koi se so golemina pomala od milionitiot del od metarot. Ovie kompjuteri treba vo celost da go promenat sega{noto razbirawe na personalnoto kompjutersko rabotewe i na konceptot za mikrokompjuteri.

Mikrokompjuterite pretstavuvaat naj{iroko rasprostraneti-ot vid kompjuteri, koi se razvivaat so brzo tempo. Postojat pove}e kategorii na mikrokompjuteri: desktop kompjuteri, mre`ni serveri, portabl kompjuteri, kompjuterski terminali, mre`ni kompjuteri i informaciski aparati.

Desktop kompjuterite se so takva golemina {to mo`e da bidat smesteni na rabotna masa, no pregolemi za da mo`at da

75

bidat pre-noslivi od edno mesto na drugo. Postojat dva tipa na desktop kompjuteri: personalni kompjuteri i rabotni stanici. Karakte-risti~no za personalnite kompjuteri e {to koristat relativno ednostaven aplikativen softver i se koristat od lu|e so najrazli~en profil, od obi~ni slu`benici do menaxeri. Rabotnite stanici se pomo}ni od personalnite kompjuteri i obi~no imaat na raspolagawe ponapreden, odnosno poslo`en softver. Obi~no se koristat od in`e-neri, nau~nici i od drugi koi imaat potreba od obrabotka na golema masa podatoci. Razlikata pome|u personalnite kompjuteri i rabot-nite stanici, denes, ne e tolku evidentna. Glavna pri~ina e {to brziot razvoj na mikrokompjuterite ovozmo`i konstrukcija na personalni kompjuteri so skoro podednakvo visoki perfomansi (tehni~ki karakteristiki), kakvi {to imaat i rabotnite stanici. Kako posledica na ovoj trend golem broj od programite, prvi~no nameneti samo za rabotnite stanici, denes, mo`at da se izvr{uvaat i na personalnite kompjuteri.

Mre`nite serveri pretstavuvaat u{te pomo}ni mikrokompjuteri od rabotnite stanici, i slu`at za koordinirawe na telekomunikaciite i resursite vo kompjuterskite mre`i koi mo`at da bidat lokalni mre`i, intranet mre`i i mre`i za poddr{ka na Internet servisite, kako {to e WorldWideWeb servisot.

Portabl (Portable) kompjuterite se mikrompjuteri, dovolno mali i lesni da bidat prenesuvani od edno na drugo mesto. Postojat pove}e kategorii na portabl kompjuteri, me|u koi najpopularni se laptopot i noutbukot.

Laptop kompjuterite se prenoslivi kompjuteri koi obi~no te-`at okolu 3 kilogrami, a se napojuvaat so energija od mre`a ili od baterija. Gi koristat lu|e koi imaat potreba za rabota nadvor od rabotnoto mesto. Noutbuk kompjuterite se pomala verzija na laptop. Imaat pomala te`ina i mo`at da bidat smesteni vo rabotna ta{na. Posebno se korisni na mesta kade nema mo`nost za mre`no napoju-vawe. Noutbuk kompjuterite, denes, se najpopularnite portabl komp-juteri.

Kompjuterskite terminali pretstavuva bilo koj ured koj ovozmo`uva pristap do kompjuter. Mo`e da imaat razli~no nivo na inteligencija i mo`nost za obavuvawe na obrabotki na podatoci. Takvi se na primer ATM aparatite za vadewe ke{, POS terminalite preku koi se pla}aat proizvodite na naplatnite mesta, kioscite za avtomatsko ~ekirawe na aerodromite itn.

Mre`nite kompjuteri se mikrokompjuteri koi se dizajnirani glavno za koristewe na Internet i intranet mre`ite. Glavni prednosti se niskata cena i niskite operativni tro{oci.

76

Informaciskite aparati, vo koi spa|aat li~nite digitalni pomo{nici (Personal Digital Assistants), obi~no imaat mo`nost za pristap na veb preku koj pra}aat i primaat poraki, pregleduvaat veb stranici i razmenuvaat informacii so veb serverite i desktop kompjuterite. Kako primeri za informaciski aparati se RIM BlackBerry i Apple iPhone. Apple iPhone vo su{tina kombinira tri proizvodi: revolucioneren mobilen telefon, iPod muzika i video pleer so {irok ekran osetliv na dopir i Internet komunikaciski ured so desktop-klasa na veb prelistuva~.

Kompjuterite od sreden rang se koristat glavno kako mre`ni i drugi vidovi na serveri pri {to obavuvaat golemi obrabotki na podatoci povrzani so pove}e biznis-aplikacii. Tie obi~no se poeftina varijanta vo odnos na golemite kompjuteri od aspekt na visina na operativni tro{oci i tekovno odr`uvawe. Voobi~aenite zada~i na ovaa kategorija kompjuteri mo`e se odnesuvaat na koordinirawe na mre`nata komunikacija i menaxirawe so mre`nite resursi, menaxirawe so golemi veb sajtovi, so intranet i so ekstranet, menaxirawe so podato~ni magacini i data mining i itn. Spored nivnata procesira~ka mo} i kapacitet na memorijata spa|aat pome|u mikrokompjuterite i golemite kompjuteri. Kompjuterite od sreden rang bile poznati i pod imeto minikompjuteri, pri {to se koristele od strana na nau~no-istra`uva~kite instituti za raznovidni analizi i eksperimenti vo razli~ni industrii.

Golemite (Mainframe) kompjuteri se golemi kompjuteri koi mo`at da obrabotat pove}e milijardi instrukcii vo edna sekunda. Vo prvata dekada na noviot milenium barawata na golemite kompjuteri za specifi~ni klimatizirani prostorii i elektri~no napojuvawe se drasti~no namaleni, so {to se namaleni i operativnite tro{oci na ovaa kategorija na kompjuteri. Se koristat od strana na golemi delovni organizacii koi treba da obrabotat golemi volumeni na transakcii, kako {to se Internet veb sajtovite, potoa od strana na univerzitetite i na vladinite agencii.

Najmo}nite kompjuteri se poznati pod imeto superkompjuteri. Ovie kompjuteri se specijalni ma{ini so golema mo} na procesira-we i kapacitet, koristeni isklu~ivo od mnogu golemi organizacii. Superkompjuterite se koristat za istra`uvawe na vselenata, za vre-menska prognoza, za simulacii, za voeni celi itn. Cenata mo`e da im dostigne do nekolku desetici milioni amerikanski dolari.

77

3.3. OSNOVEN MODEL NA KOMPJUTERSKI SISTEM

Klasi~niot pristap go deli kompjuterskiot sistem na dva dela: hardverski (ma{inski) del i softverski (programski) del. Hardve-rot se sostoi od vlezni i od izlezni edinici, procesorska edinica, sekundarna memorija i hardver za povrzuvawe kompjuteri i drugi izvori na informacii.

Preku vleznite edinici (tastatura, glu{ec, kamera, skener itn.) kompjuterot gi prifa}a vleznite podatoci koi{to treba da gi obraboti. Rezultatite od obrabotkata na podatocite kompjuterot gi prika`uva preku izleznite edinici (pe~ata~, monitor, ploter itn.). Postojat edinici preku koi kompjuterot mo`e da prima no i da prika`uva podatoci. Takvite edinici se poznati kako vlezno-izlez-ni edinici. Takva edinica e, na primer, monitorot.

Obrabotkata na podatocite vo kompjuterot se izvr{uva vo pro-cesorskata (centralna) edinica. Procesorskata edinica se sostoi od dve komponenti: centralno-procesorska edinica (CPU – Central Processing Unit) i primarna (glavna) memorija.

Vo ramkite na centralno-procesorskata edinica se nao|aat upravuva~ko-kontrolnata edinica i aritmeti~ko-logi~kata edi-nica.

Upravuva~ko-kontrolnata edinica gi interpretira program-skite instrukcii i gi koordinira site vlezni, izlezni i memoriski aktivnosti. Aritmeti~ko-logi~kata edinica gi izvr{uva site po-trebni aritmeti~ko-logi~ki operacii so podatocite. Podatocite i programite, koi vo momentot se izvr{uvaat, se skladirani vo pri-marnata memorija.

Zada~a na primarnata memorija e da gi prifati podatocite i programskite instrukcii pri obrabotkata na podatocite, kako i informaciite pred nivno prika`uvawe na izleznite edinici. Ovaa memorija ~esto se narekuva i vremena memorija, bidej}i gi gubi podatocite so isklu~uvawe na napojuvaweto na kompjuterot.

Pokraj primarnata memorija vo procesorskata edinica na kompjuterot ima i ke{ memorija i dopolnitelni memoriski lokacii nare~eni registri, do ~ii sodr`ini pobrzo se pristapuva, vo sporedba so primarnata memorija, i slu`at za privremeno ~uvawe na podatocite i instrukciite za vreme na obrabotkata na podatocite.

Edinicite na sekundarnata memorija slu`at za trajno skladi-rawe na podatocite i programite vo kompjuterskite sistemi.

78

Preku mre`nata vrska, odnosno Ethernet standardot, kompjute-rot se povrzuva vo mre`a i mo`e da koristi mre`ni, nadvore{ni resursi, koi se na raspolagawe.

Relaciite pome|u glavnite komponenti na kompjuterskiot sis-tem se prika`ani na slika 3.5.

Slika 3.5. Povrzuvawe na glavnite komponenti na kompjuterskiot sistem

Pod poimot softver se podrazbiraat kompjuterskite progra-mi, taka {to, vo literaturata obi~no terminite softver i programa se koristat naizmeni~no i imaat isto zna~ewe.

Edna programa pretstavuva niza od instrukcii koi mu ka`u-vaat na kompjuterot kako da raboti. Celta na koristeweto na soft-verot e konvertirawe, odnosno transformacija na podatocite vo in-formacii.

Celokupniot softver mo`e da se podeli vo dve grupi: aplika-tiven softver i sistemski softver.

79

Informaciite stanuvaat

dostapni na korisnicite

Vnes na podatoci i instrukcii

Prevzemawe i skladirawe na podatoci i programi za

obrabotka

Aritmeti~ko logi~ka edinica

Upravuva~ko kontrolna edinica

Ke{ memorija

CPU

Procesorska edinica

Vlezni edinici

Izlezni edinici

Edinici na sekundarna memorija

Mre`na vrska – Ethernet

Primarna memorija

Aplikativniot softver mo`e da se opi{e kako korisni~ki softver i se koristi za izvr{uvawe na sekojdnevnite rabotni zada-~i. Se javuva vo dve formi: softverski paket, ili pak softver izraboten po pora~ka.

Softverskite paketi se programi izraboteni od profesional-ni programeri, a koi mo`e da se nabavat vo trgovskata mre`a. Denes, postojat iljadnici razli~ni softverski paketi koi obrabotuvaat nekoja op{ta problematika od sekojdnevnoto rabotewe.

Softverot izraboten po pora~ka se programi napi{ani za specifi~na namena i za specifi~na organizacija. So koristewe na kompjuterskite jazici programerite dizajniraat softver spored spe-cifi~nite barawa na organizacijata.

Druga podelba na aplikativniot softver e spored namenata. Spored ovoj kriterium toj mo`e da bide aplikativen softver za op{ta namena, ili pak aplikativen za specifi~na namena. Primeri za aplikativen softver za op{ta namena se programite za obrabotka na tekst, programite za obrabotka na tabelarni podatoci, programite za menxment na bazi na podatoci, grafi~ki programi i drugi programi. Aplikativen softver so specifi~na namena e na primer programa za smetkovodtvo, programa za upravuvawe so zalihite, razni obrazovni programi i drugi programi.

Sistemskiot softver e sostaven od programi koi slu`at za upravuvawe so kompjuterskite resursi. Najva`en del od sistemskiot softver e operativniot sistem, koj dejstvuva kako posrednik pome-|u aplikativniot softver i hardverot na kompjuterot. Operativniot sistem upravuva so izvr{uvaweto na programite, memoriraweto na podatocite i programite i obrabotkata na podatocite. Sistemskiot softver gi osloboduva korisnicite od manipulativni zada~i okolu operiraweto so kompjuterot, ovozmo`uvaj}i korisnicite da posve-tat pove}e vreme na problemot {to go re{avaat.

80

Izlezni informacii

Vnes na podatoci ili barawe

Aplikativen softver

Sistemski softver

InterpretacijaDirektna

obrabotka

Vra}awe na obraboteni podatoci

Vra}awe na obraboteni podatoci

Hardver

KOMPJUTERSKI SISTEM

KORISNICI

Slika 3.6. Vrskata pome|u korisnicite i hardverot

Na slika 3.6 se prika`ani relaciite pome|u korisnicite, softverot i hardverot na kompjuterskiot sistem. Aplikativniot softver se javuva kako posrednik pome|u korisnikot i sistemskiot softver. Od druga strana, sistemskiot softver se javuva kako pos-rednik vo komunikacijata me|u aplikativniot softver i hardverot.

Glavnite komponenti (hardverski i softverski) i relaciite pome|u niv mo`at da se prepoznaat vo site komercijalni kompjuteri, bez razlika dali se raboti za mikrokompjuter ili za golem kompju-terski sistem. No, ako treba da se navleze podetalno vo opi{u-vaweto na kompjuterskata arhitektura, na hardverskite edinici i softverskite komponenti, postojat razliki koi proizleguvaat od tehnologiite koi se primenuvaat i namenata na kompjuterskite sis-temi. So ogled na namenata na knigava, kako i od evidentnata ekspan-zija na mikrokompjuterite vo ekonomskata i vo delovnata praktika, vo prodol`enie na knigava podetalno }e bide eksplicirana arhi-tekturata, hardverskite komponenti i softverskata poddr{ka na mikrokompjuterite, i toa pred s# na IBM PC kompatibilnite mikrokompjuteri. Se razbira, deka eden del od komponentite i kon-ceptite koi }e bidat opi{ani, korisnicite }e gi sretnuvaat kako kaj mikrokompjuterite, taka i kaj golemite kompjuterski sistemi. Edna od pri~inite za vakvata konstatacija e faktot {to mnogu tipovi na edinici, softverski proizvodi i kompjuterski koncepti, koi do pred nekolku godini bile karakteristi~ni za golemite kompjuteri, denes, se implementiraat i vo mikrokompjuterskite sistemi. Toa, se raz-bira, e ovozmo`eno so golemata mo} na mikrokompjuterite (brzina, memoriski kapacitet itn.) koja e ekvivalentna so kompjuterskata mo} na golemite kompjuteri od pred desetina godini.

3.4. PRETSTAVUVAWE NA PODATOCITE VO KOMPJUTEROT

Postojat pove}e elektronski tehnologii {to koristat samo dve fizi~ki sostojbi pri svoeto rabotewe: isklu~eno/vklu~eno, magnetizirano pozitivno/negativno i sli~no. Na primer, eden pre-kinuva~ mo`e da bide vklu~en ili isklu~en, elektri~noto kolo mo`e da bide otvoreno ili zatvoreno, edno mesto na

81

magnetnata lenta ili disk mo`e da bide so pozitivna ili so negativna po-larizacija itn. Prethodnite primeri i argumenti pretstavuvaat dobar motiv za koristewe na binarni nizi, kako i na binaren broen sistem za pretstavuvawe na podatocite i instrukciite vo kompjute-rot, koi sodr`at samo dve cifri, nula (0) i eden (1).

Postojat nekolku pri~ini poradi koi{to se koristi binarnata logika. Taka, na primer, so binarni nizi, odnosno so binarniot bro-en sistem mo`at da se pretstavat site tipovi na podatoci so pomo{ na posebni postapki na transformacija. Isto taka, postojat tehni-~ki mo`nosti za pretstavuvawe i za skladirawe na podatocite, a elektronikata so koja se realiziraat matemati~kite operacii vo kompjuterskite sistemi e ednostavna i mnogu sigurna vo rabotata.

3.4.1. Binaren broen sistem i pretstavuvawe na broevi

Binarniot broen sistem e te`inski broen sistem koj koristi dve cifri: 0 i 1. Brojot na cifrite {to se koristat ja opredeluva osnovata na brojniot sistem. Toa zna~i deka osnovata na binarniot broen sistem e 2.

Broevite vo kompjuterot glavno se pretstaveni vo binaren broen sistem. Broevite, pretstaveni na toj na~in, kompjuterot lesno gi prifa}a, gi obrabotuva i gi prika`uva. Kako {to be{e istaknato, pri~inite za vakviot na~in na pretstavuvawe se od tehni~ka priro-da. Elektronikata koja razlikuva samo dva razli~ni signala e mnogu sigurna, a pravilata za smetawe vo binarniot broen sistem se mnogu ednostavni.

Za pretstavuvawe na broevite {to se koristat za izvr{uvawe na aritmeti~kite operacii vo kompjuterskiot sistem se koristat posebni metodi. Vo ramkite na tie metodi pokraj brojniot sistem so osnova 2, se koristat i brojnite sistemi so osnova 10 (dekaden broen sistem) koj go koristime vo sekojdnevniot `ivot, osnova 8 (oktalen broen sistem) i osnova 16 (heksadecimalen broen sistem). Dekadniot broen sistem, kako {to e poznato, gi koristi cifrite 0,1,2,3,4,5,6,7,8 i 9. Oktalniot broen sistem gi koristi cifrite 0,1,2,3,4,5,6 i 7, a heksadecimalniot broen sistem cifrite 0,1,2,3,4,5,6,7,8,9,A,B,C,D,E i F, pri {to cifrite A,B,C,D,E i F imaat decimalna pretstava 10,11,12,13,14,15 i 16 soodvetno. Sekoj od brojnite sistemi ima svoi prednosti i nedostatoci vo

82

pretstavuvaweto na broevite i vo izvr{uvaweto na aritmetikata vo kompjuterskite sistemi.

Nedostatoci na pretstavuvaweto so dekaden broen sistem se pokompleksnata aritmetika i pogolemiot broj bitovi potrebni pri pretstavuvaweto na broevite vo kompjuterite. Kaj pretstavuvaweto so binarniot broen sistem, pak, se javuva mnogu po~esta potreba za konverzija od eden vo drug broen sistem, bidej}i lu|eto rabotat so dekadniot broen sistem. Vo sekoj slu~aj, binarniot sistem i binarnata aritmetika se mnogu pove}e zastapeni vo kompjuterskite sistemi poradi prednostite koi gi nudi binarnoto pretstavuvawe.

Brojnite sistemi so pogolema osnova mo`e da se koristat koga treba nekoj broj da se zapi{e vo skraten oblik, odnosno so pomal broj na cifri. Kako {to e poznato, eden broj ako se prika`e vo binarna forma }e sodr`i dolga niza na nuli i na edinici. Ovaa niza mo`e da se skrati ako brojot, na primer, se zapi{e vo heksade-cimalna notacija.

3.4.2. Pretstavuvawe na tekst, slika i zvuk

Podatocite vo kompjuterite, glavno, se organizirani vo grupi od po osum bita. Takva grupa se vika bajt (byte) i so nea mo`at da se pretstavat 256 razli~ni kombinacii.

Zna~i, so eden bajt mo`at da se pretstavat 256 razli~ni znaci (edna kombinacija – eden znak), i toa cifri, golemi i mali bukvi, znaci za interpunkcija i specijalni znaci. Brojot na znacite ovozmo-`uva pretstavuvawe na bukvite na angliskata ili na makedonskata azbuka, no ne ovozmo`uva pretstavuvawe, na primer, na kineskata azbuka koja ima preku iljada znaci.

Pretstavuvaweto na znacite so kombinirawe na bitovite vo bajti se vr{i spored poseben dogovor koj mo`e da se nare~e binarna kodna {ema. Vo svetot se vovedeni dva standardni binarni koda za pretstavuvawe na znacite vo kompjuterot. Toa se ASCII (American Standard Code for Information Interchange) i EBCDIC (Extended Binary Coded Decimal Interchange Code). Vtoriot standarden kod e voveden od strana na firmata IBM. Denes, vo upotreba e u{te eden {esnaeset-biten binaren kod, Unicode, koj e dizajniran i kako poddr{ka na razli~ni azbuki na razli~ni zemji.

Koga korisnikot }e pritisne edno kop~e na tastaturata, toa avtomatski se transformira vo serija na elektri~ni impulsi. Impulsite gi prifa}a centralnata procesorska edinica, za da potoa go prepoznae nivnoto zna~ewe spored binarnata kodna

83

{ema koja ja koristi kompjuterot. Na primer, pritiskaweto na kop~eto so bukva W na tastaturata na personalniot kompjuter pri~inuva pojava na elektri~en signal koj se pra}a vo centralnata procesorska edinica. Centralnata procesorska edinica potoa go konvertira signalot vo binarna niza 10110111 spored ASCII binarnata kodna {ema i go prosleduva za natamo{na obrabotka. Pri is~ituvawe na podatocite skladirani vo kompjuterot se izvr{uva obratnata postapka.

Binarnite kodni {emi se mnogu va`ni, bidej}i podatocite pome|u dva kompjutera mo`at da se razmenuvaat bez problemi samo ako koristat isti kodni {emi. Taka, na primer, podatocite pome|u mikrokompjuterite i aplikaciite koi tie gi koristat mo`at da se razmenuvaat lesno bidej}i site mikrokompjuteri i mikrokompju-terski aplikacii go koristat ASCII kodot. Problem mo`e da se javi ako treba da se razmenat podatoci pome|u mikrokompjuter i golem kompjuter koj go koristi EBCDIC kodot. Vo toj slu~aj podatocite moraat da se transformiraat od ednata vo drugata kodna {ema.

Vo kompjuterite so pomo{ na binarnite kodni {emi lesno mo`at da se pretstavat podatocite vo forma na bukvi, cifri i drugi znaci. Poslo`en problem pretstavuva pretstavuvaweto na podatoci-te vo forma na slika, crte`, grafika ili animacija.

Slika 3.7. Pretstavuvawe na slika vo kompjuter

Kako se pretstavuva edna slika vo kompjuterot, mo`e da objas-nime so primer. Zemame za primer edna crno bela slika, koja mo`e da ja podelime vo mre`a od kvadrat~iwa, pri {to, sekoe kvadrat~e mo`e da bide ili belo ili crno, vo zavisnost od slikata (slika 3.7). Eden red na mre`ata mo`e da se sostoi od beli kvadrat~iwa, koi mo`at da se ozna~at so 0, ili od crni

84

kvadrat~iwa koi mo`at da se ozna~at so 1. Na toj na~in eden red od mre`ata go pretstavuvame so binaren zapis, koj mo`e da se pretstavi vo kompjuterot. So ovaa postapka, vo kompjuterot mo`e da se zapi{e celata mre`a, odnosno slika.

Za primerot na slika 3.7, binarniot kod na slikata }e izgleda:

0000000001000000000 0000000001000000000 00000000111000000000000000011100000000 0000000011100000000 00000001111100000000000000111110000000 1111111111111111111 00111111111111111000001111111111111000 0000111111111110000 00000111111111000000000111111111110000 0000111110111110000 00001111000111100000001110000000111000 0001100000000011000 0011000000000001100

Vo prika`aniot kod, sekoj red na slikata e kodiran so grupa od 19 bita, za sekoe kvadrat~e po eden bit. Kodot se sostoi od 18 grupi, kolku {to ima redovi na slikata. Ne e te{ko da se zaklu~i deka kvalitetot na pretstavenata slika vo kompjuterot }e zavisi od gusti-nata na mre`ata so koja se deli slikata. Ako mre`ata e pogusta, taa }e sodr`i pove}e kvadrat~iwa, slikata }e bide poostra i pokvali-tetna, no kodiraniot zapis }e bide podolg, kako rezultat na {to pretstavuvaweto na slikata }e zafa}a pogolem memoriski prostor vo kompjuterot.

Slika 3.8. Pretstavuvawe na zvu~niot signal vo binarna niza

Ako vo kompjuterot slikata treba da se zapi{e so koristewe na pove}e nijansi ili boi, na sekoe kvadrat~e }e odgovara dopolnitelna binarna niza koja }e ja pretstavuva konkretnata boja na kvadrat~eto.

85

vreme

11111110110111001011101010011000

Na sli~en na~in mo`e da se digitalizira i zvukot. Za taa cel, zvu~niot bran mo`e da se razdeli na diskretni vremenski ~ekori i vo sekoj od ~ekorite da se dodeli binaren kod vo soglasnost so ja~inata na zvu~niot bran. Na slika 3.8 e prika`ana transforma-cijata na zvu~niot signal vo binaren kod. Na vremenskata oska se pretstaveni momentite vo koi se zema primerok od zvu~niot signal. Potoa, na sekoj primerok, vo zavisnost vo koj del na skalata }e pripadne, se dodeluva soodvetniot binaren kod, pretstaven na verti-kalnata oska. Pokvaliteten zapis na zvukot }e se napravi ako e pogo-lem brojot na zemawe na primerocite i ako e pogusta mernata skala. Toa zna~i podolg binaren zapis na signalot i zafa}awe na pogolem memoriski prostor.

Taka na primer, kaj klasi~nite muzi~ki CD-a, zemaweto na primeroci se vr{i 44100 pati vo edna sekunda, pri {to sekoj signal se kodira so 16 biten podatok. Kaj profesionalnite zapisi zemaweto na primeroci mo`e da se izvr{i 176400 pati vo edna sekunda.

86

87

4. KOMPJUTERSKI HARDVER I SOFTVER

4.1. KOMPJUTERSKI HARDVER

Vo reklamniot prostor na dnevnite vesnici mo`at da se pro~itaat karakteristikite na dene{nite personalni i portabl kompjuteri, koi na prv pogled sodr`at nerazbirlivi, za prose~en ~itatel, informacii. Celta na vakvite oglasi e da se istakne mo}ta na kompjuterskite sistemi, ~ija cena postojano opa|a. Denes personalnite i portabl kompjuteri se najva`nata alatka za mnogu lu|e, od istra`uva~i do izvr{ni menaxeri. Mo`e da se kupat vo specijalizirani prodavnici, no i vo prodavnici ~ija glavna dejnost e proda`ba na prehrambeni ili stoki za {iroka potro{uva~ka. Tokmu od ovie pri~ini, golem broj potro{uva~i barem edna{ bile staveni pred isku{enieto da gi “protolkuvaat” karaktristikite na personalnite i portabl kompjuteri za da mo`at da go napravat najdobriot izbor. Ottamu, poznavaweto na osnovite na hardverot na personalnite i portabl kompjuteri pretstavuva del od digitalnoto opismenuvawe.

Denes ne postoi lo{ personalen kompjuter. Najslabite konfi-guracii koi se dostapni se posilni od golemite i skapi kompjuteri od pred desetina godini. Vo 2010-tata godina cenata na memoriite e namalena, diskovite go zgolemija svojot kapacitet vo ramkite na terabajt, DVD re`a~ite poleka se zamenuvaat so Bluray режачи или USB flash меморија, додека LCD ekranite целосно ги заменија гломазните CRT монитори. Бrzinata na Intel mikroprocesorite vo poslednite неколку godini se zadr`aа na okolu 3 GHz, но нoвите generaciи се свртени кон концептите на паралелно програмирање и поставувањето на повеќе јадра на еден чип. Taka na primer, eden od ponovite intelovi procesori “Gulftown”

88

od serijata Intel Core i7, se sostoi od 6 jadra, so maksimalna brzina na sistemskiot ~asovnik od 3.33 GHz.

Vo personalniot kompjuter, site komponenti se proizveduvaat spored industriski standardi. Brendovite se imiwa na kompanii koi gi sklopuvaat i distribuiraat kompjuterite i obezbeduvaat nivna postproda`na poddr{ka, no ne proizveduvaat kompjuterski kompo-nenti. Vo sekoj slu~aj, naprednata tehnologija se odnesuva na proiz-vodstvoto na ~ipovi, a ne na sklopuvaweto na komponentite. Toa e me|unaroden biznis. Mati~nite plo~i tradicionalno se proiz-veduvaat vo tajvanski kompanii, diskovite vo Singapur ili Indone-zija, a memoriskite komponenti i LCD ekranite naj~esto vo Koreja ili Kina.

4.1.1. Sistemska edinica

Procesorskata edinica na mikrokompjuterite se vika sistem-ska edinica. Taa e smestena vo glavnoto ku}i{te na kompjuterot. Vo ramkite na sistemskata edinica se prepoznavaat slednite komponen-ti: mati~na plo~a, mikroprocesor, memoriski ~ipovi, sistemski ~asovnik, karti~ki za pro{iruvawe na mikrokompjuterot, magi-strali, porti od nadvore{nata strana na sistemskata edinica i komponenti za mre`no povrzuvawe.

Vo glavnoto ku}i{te na mikrokompjuterot se smesteni pogole-miot del od sostavnite komponenti. Na prednata strana ima otvor za CD/DVD edinica, a na zadnata strana se smesteni priklu~ocite za mre`niot kabel, monitorot, tastaturata, zvu~nicite, gluv~eto, pe~ata~ot i ostanatite edinici.

Vo ku}i{teto e vgraden transformator na mre`niot napon, bi-dej}i mikrokompjuterot raboti na ednonaso~na struja od pet i dvana-eset volti. Pri rabotata na kompjuterot se osloboduva toplina, poradi {to se vgradeni eden ili dva ventilatora za razladuvawe na komponentite.

Za rabota na kompjuterot potreben e stabilen napon, taka {to, eventualniot prekin so napojuvawe na elektri~na energija vodi kon neregularen prekin na rabotata na kompjuterot i bri{ewe na site podatoci koi vo toj moment se nao|aat vo primarnata memorija i aritmeti~ko-logi~kata edinica.

Pokraj komponentite na sistemskata edinica i na mre`niot transformator, vo ku}i{teto e smestena CD/DVD edinica i fiksniot disk.

89

Mati~na plo~a i sistemski ~asovnikMati~nata plo~a pretstavuva centralna pe~atena plo~a

koja gi sodr`i glavnite komponenti na sistemot kako {to se mikroprocesorot, primarnata memorija i grafi~kiot (video) adapterot, a istovremeno obezbeduva povrzuvawe so ostanatite periferni edinici, kako {to se sekundarnite memoriski edinici, tastaturata, ekranot, seriskite i paralelnite porti, portite za pro{iruvawe i drugite edinici.

Sistemskiot ~asovnik ja kontrolira brzinata na izvr{uvawe na operaciite vo kompjuterot. Negovata brzina se iska`uva vo megaherci ili gigaherci, za {to se prifateni kratenkite MHz i GHz. Eden GHz e ekvivalent na edna milijarda periodi (ciklusi) vo edna sekunda.

Porane{nite personalni kompjuteri imale eden sistemski ~asovnik, koj se odnesuval za centralno-procesorskata edinica, memorijata i site vlezno-izlezni edinici. Dene{nite personalni kompjuteri mo`e da imaat pove}e razli~ni signali na sistemskiot ~asovnik za razli~ni delovi na kompjuterot. Sistemskiot ~asovnik se nao|a vo ramkite na mati~nata plo~a.

Mikroprocesor i memoriski ~ipoviCentralno-procesorskata edinica na mikrokompjuterite se

vi-ka mikroprocesor. Mikroprocesorot e smesten vo ramkite na eden ~ip, koj gi izvr{uva instrukciite za obrabotka na podatocite vo milijarditi delovi od sekundata. Sekoja instrukcija mu ka`uva na kompjuterot {to treba da napravi, kako na primer da sobere, odzeme, pomno`i, podeli ili sporedi dva broja. Kapacitetot (mo}ta) na mikroprocesorot obi~no se izrazuva so dol`inata na zborot i brzinata na rabota. Dol`ina na zbor e broj na bitovi {to mikroprocesorot mo`e da gi obraboti vo eden ciklus. Kolku zborot ima pove}e bitovi, tolku e pomo}en mikroprocesorot. Dene{nite aktuelni mikroprocesori imaat dol`ina na zbor od 64 bita. Brzinata na rabota pretstavuva takt, odnosno rabotna frekvencija na procesorot opredelena so sistemskiot ~asovnik, pri {to se meri so GHz. Mo}ta na mikroprocesorite isto taka mo`e da se meri so broj na instrukcii {to toj mo`e da gi obraboti vo edna sekunda i pretstavuva osnova za promena na celata struktura na mikrokompjuterite. Edinica za merewe na mo}ta pretstavuva milioni instrukcii vo sekunda (Million Instructions per Second – MIPS).

Mikroprocesorot podatocite gi ispra}a kon memorijata, video kartata ili vlezno-izleznata magistrala. Vo eden ciklus mikroprocesorot, vo zavisnost od postoe~kata arhitektura,

90

mo`e pove}e pati da prenesuva podatoci, taka{to ako osnovnata brzina na sistemskiot ~asovnik se pomno`i so brojot na prenesuvawa, se dobiva brzinata na prednata magistrala (Front Side Bus). Brzinite na prednite magistrali denes se merat vo GHz. Vo poslednite modeli na procesori, kako na primer Intel 5 serijata (slika 4.1), kade {to kontrolerite na primarnata memorija (IMC) i na grafikata (iGFX) se integrirani vo samiot mikroprocesor, i ne postoi potreba od predna magistrala. Tie gi kontroliraat primarnata memorija (DDR3) i grafi~kata kartica PCI-Express (PCI-E Graphics). Perifernite edinici se kontroliraat preku kontrolniot hab PCH (Platform Controller Hub), koj so mikroprocesorot se povrzuva preku komunikaciskiot kanal DMI (Direct Media Interface). So vakvata arhitektura, se zgolemuva efikasnosta na raboteweto na mikroprocesorot i ostanatite edinici na kompjuterot.

Slika 4.1. Arhitektura na mati~na plo~a so mikroprocesor Intel 5 serija

Mikroprocesorot, kako i sekoja druga centralno-procesorska edinica, vklu~uva i upravuva~ko-kontrolna edinica, aritmeti~ko-logi~ka edinica i dopolnitelni registri.

Kompanijata Intel poseduva okolu 80% od pazarot na mikroprocesori. Edinstven pozna~aen konkurent vo ovoj domen

91

Periferni uredi

Integriran displej

^asovnik

Vlezno-izlezen

kontroler

e AMD so 12% od pazarot. Eden od poslednite modeli na Intel koj se pojavi vo 2010 godina e mikroprocesorot Tukwila, odnosno Itanium 9300 seriite.

Memoriskite ~ipovi koi ja so~inuvaat primarnata memorija na kompjuterot, vo osnova, mo`at da bidat RAM (Random Access Memory) i ROM (Read Only Memory).

RAM memorijata gi sodr`i programite i podatocite {to CPU gi obrabotuva vo toj moment. Zna~i, stanuva zbor za privremena me-morija. Sekundarnata memorija e postojana memorija, taka {to poda-tocite od sekundarnata memorija treba da bidat prefrleni vo RAM memorijata pred da bidat koristeni od strana na centralno pro-cesorskata edinica. RAM memorijata obi~no se iska`uva vo giga-bajti.

Memorijata e mnogu pobavna od mikroprocesorot. Ako instrukcijata {to ja obrabotuva mikroprocesorot bara podatok od memorija, mo`ebi toj treba da ~eka dodeka ne se donese podatokot od memorijata. Za toa vreme toj bi mo`el da izvr{i stotici instrukcii. Za da se re{i ovoj problem, vo dene{nite kompjuteri postojat dva vida na brza memorija vo koi se skladirani poslednite koristeni instrukcii i podatoci. Ovoj poseben memoriski set na RAM memorijata, e poznat kako ke{ (cache) memorija. Ke{ memorijata pretstavuva del koj e povrzan so RAM memorijata i slu`i za privremeno memorirawe na najfrekventno koristenite podatoci i instrukcii. Taa deluva kako posrednik pome|u obi~nata RAM memorija i centralno-procesorskata edinica. Bidej}i ima golema brzina na pristap, pogolema i od RAM memorijata, ja zgolemuva brzinata na raboteweto na mikrokompjuterot. Edniot vid na ke{ memorija e Nivo 1 ke{, koja se nao|a vo jadroto na mikroprocesorot. Intelovite mikroprocesori obi~no imaat 128K od ovoj tip na memorija. Vtoriot tip na ke{ memorija e Nivo 2 ke{ koja e integrirana na mikroprocesorskiot ~ip. Koli~inata na ovoj tip memorija e nekolku megabajti, no e pospora od Nivo 1 ke{ memorijata.

Memoriskite ~ipovi koi se vgraduvaat vo dene{nite kompju-teri naj~esto se od tipot SDRAM (Synchronous Dynamic Random Access Memories). Za niv e karakteristi~no {to moraat da bidat osve`uvani so napojuvawe stotici pati vo edna sekunda, za da mo`at da gi so~uvaat skladiranite podatoci. Tie od procesorot ja primaat adresata na koja se nao|a podatokot i potoa gi transferiraat podatocite od okolinata na primenata adresa. Podobrena varijanta na SDRAM memorijata e pobrzata DDR (Double Data Rate) SDRAM memorija,

92

koja podatocite gi transferira dva pati vo eden ciklus na ~asovnikot. DDR SDRAM memoriite denes se zameneti so DDR2 SDRAM i DDR3 SDRAM memoriite, koi imaat podobri perfomansi od prethodnite modeli. Pobrzi memoriski ~ipovi, na koi ne im e potrebno osve`uvawe se brzite stati~ki RAM ~ipovi (SRAM). Bidej}i se mnogu skapi, zastapeni se vo pomala koli~ina vo kompjuterskite sistemi (na primer, kako ke{ memorija).

Drug tip memoriski ~ip, koj se sretnuva vo kompjuterskite sis-temi e ROM memorijata. Sodr`inata na ROM memorijata, obi~no, e odnapred vgradena i ne mo`e da se menuva, tuku samo da se koristi. Ovie memorii, glavno, sodr`at specijalni instrukcii koi se koris-tat pri rabotewe na kompjuterot (na primer, za aktivirawe na komp-juterot), a se sretnuvaat i pod imeto firmware. Dve varijacii na ROM memoriite se PROM (Programmable ROM) memoriite, kade sodr`inata na memorijata edna{ se zapi{uva so specijalna oprema i pove}e ne mo`e da se menuva i EPROM (Erasable PROM) memoriite, kade so specijalna oprema, sodr`inata mo`e da se izbri{e i da se zapi{e nova.

Vo ROM memorijata e smesten BIOS (Basic Input/Output System) sistemot, koj pretstavuva del od sistemskite programi na mikro-kompjuterot. Vo ovaa memorija se smesteni procedurite za samo-testirawe, inicijalizacija na sistemot koja se izvr{uva koga se vklu~uva kompjuterot, kako i proceduri za komunikacija so hardverot. Podatocite za instaliranite komponenti na sistemot se zapi{ani vo EPROM memorijata, koja se nao|a na mati~nata plo~a, a se is~ituvaat, isto taka, vo fazata na inicijalizacija na sistemot.

Magistrali, porti i karti~ki za pro{iruvaweMagistralite (Bus) pretstavuvaat komunikaciski kanali so

~ija pomo{ se povrzuvaat delovite na centralno-procesorskata edinica pome|u sebe i na centralno-procesorskata edinica so ostanatiot hardver. Postojat tri tipa magistrali: podato~na, adresna i kontrolna. Niz podato~nata magistrala podatocite se dvi`at kon i od primarnata memorija. Adresnata magistrala gi prenesuva signalite za locirawe na adresite vo primarnata memori-ja. Kontrolnata magistrala gi prenesuva kontrolnite signali koi specificiraat na primer dali se ~ita ili zapi{uva podatok vo primarnata memorija. Kapacitetot na magistralata se iska`uva so {iro~ina na magistralata, definirana kako broj na bitovi koi mo`at oddedna{ da se prenesat preku nea. Dene{nite mikrokompjuteri imaat {iro~ina na glavnata magistrala od 64 bita.

93

Pokraj kapacitetot, va`en parametar za edna magistrala, e i nejzinata brzina na rabota. Brzinata na magistralite mo`e da se izrazi so MHz ili GHz. PCI – Express (Peripheral Component Interconnect Express) e nova vlezno-izlezna magistrala koja obezbeduva golema propusna mo}, koja odgovara na 16 Gbyte vo sekunda.

Portite od nadvore{nata strana na sistemskata edinica slu-`at za prika~uvawe na uredite, kako {to se tastaturata, gluv~eto, terminalot, modemot i pe~ata~ot. Portite mo`at da bidat paralel-ni ili seriski, pri {to slu`at za povrzuvawe na nadvore{ni uredi preku koi treba da se ispratat ili primat odredeni koli~estva podatoci, za povrzuvawe na gluv~eto, tastaturata, modemot i na mnogu drugi edinici.

Kompjuterite imaat nekolku USB porti. Preku USB portite pokraj toa {to se obezbeduva transfer na podatoci, se obezbeduva i napojuvawe od kompjuterot kon edinicite. Taka na primer, ednostavnite fle{ memorii imaat potreba od baterija ili nadvore{en izvor na energija. Tie dobivaat napojuvawe od kompju-terot dodeka se priklu~eni na portata. Brzinata na transferot preku USB portite mo`e da bide od 60 megabita vo sekunda, pa i pove}e.

Mikrokomjuterite imaat, takanare~ena, otvorena arhitektura. Toa zna~i deka korisnicite mo`at da go pro{irat sistemot so vmet-nuvawe na dopolnitelni karti~ki za pro{iruvawe. Karti~kite za pro{iruvawe na mikrokompjuterot se vmetnuvaat vo soodvetni mes-ta, nare~eni slotovi, vnatre vo sistemskata edinica na kompjuterot, a preku karti~kite mikrokompjuterot se povrzuva so drugi dopolni-telni komponenti. Na toj na~in mo`e da se izvr{i pro{iruvawe na primarnata memorija, mre`no povrzuvawe na kompjuterot, povrzuva-we so pe~ata~i, opti~ki uredi, disk drajveri itn.

Ethernet – mre`no povrzuvawePersonalnite kompjuteri imaat vgradeno Ethernet poddr{ka

koja slu`i za povrzuvawe na kompjuterskata mre`a na pretprijatie-to, a preku nea i kon Internet. Gigabitskiot Ethernet, GigE, voveden vo 2006 godina ovozmo`uva protok od 1 gigabita vo edna sekunda. Vo 2010 godina najaveno e koristeweto na 10 gigabitskiot Ethernet, so maksimalen protok od 10 gigabita vo edna sekunda.

Za podelba na Internet konekcijata ili drugi edinici pome|u dva ili pove}e personalni kompjuteri, potreben e svi~ (switch) ili ruter (router).

94

Svi~ot go povrzuva sekoj kompjuter so komunikaciski kabel. Bilo koi podatoci isprateni od nekoj kompjuter pominuvaat niz svi~ot i pristignuvaat kon edinicata ili kompjuterot za koj se nameneti. Svi~ot e transparenten vo odnos na Internet protoko-lite. Podatocite samo pominuvaat niz nego, no toj nitu prima nitu ispra}a poraki.

Ruterot e poskapa, no pointeligentna edinica, koja mo`e da gi poddr`i Internet protokolite. Toj ima adresa isto kako {to ima sekoj od priklu~enite kompjuteri.

Hab (hub) e ve}e zastaren tip na edinica, koja mo`e da izvr{uva samo del od funkciite na eden moderen svi~.

Bez`i~no Ethernet povrzuvaweFrekvenciite koi se koristat od aparatite vo doma}instvata

se poznati kako nelicencirani frekvencii. Prvite edinici koi se koristele vo ramkite na ovie frekvencii bile bez`i~nite telefo-ni, a potoa i kompjuterite.

Prv takov frekventen opseg bil 900 MHz, a vtor 2.4 GHz. Vtoriot opseg od 2.4 GHz, zaedno so opsegot 5 GHz denes pretstavuvaat frekfenten opseg za tekoveniot standard 802.11n na IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) za opremata za bez`i~en Ethernet koj vo najsilnata kombinacija mo`e da obezbedi protok od 150 megabita vo edna sekunda. IEEE 802.11 e mno`estvo na standardi koi se koristat za komunikacija vo lokalnite bez`i~ni mre`i WLAN (Wireless Local Area Network) so koristewe na 2.4 GHz, 3.6 GHz i 5 GHz frekfenten opseg.

Bez`i~niot Ethernet emituva podatoci barem nekolku desetina metri. Za da se obezbedat osnovnite elementi na privatnost, podato-cite treba da se kodiraat so postapkata na enkripcija, koja e poznata pod imeto WEP (Wired Equivalent Privacy).

Pristapnite mesta se konfigurirani so mre`en identifika-tor SSID (Service Set IDentifier) i broj na kanal. Na pristapnite mesta koi pokrivaat sosedni teritorii treba da bidat dodeleni razli~ni kanali za da se izbegne efektot na interferencija, odnosno me{awe na signalite.

4.1.2. Vlezni edinici

Vleznite edinici slu`at za prifa}awe na podatocite i na programite od nadvore{en oblik, naj~esto razbirliv za lu|eto, i potoa, za transformirawe vo oblik soodveten za kompjuterska

95

obra-botka. Vleznite operacii mo`at da bidat izvr{eni na dva na~ina, so tastatura ili so direkten vnes, kako posledica na {to vleznite edinici mo`eme da gi podelime na edinici za vnes preku tastatura i edinici za direkten vnes.

Vlezni edinici za vnes na podatoci preku tastaturaPodatocite mo`at da se vnesat vo kompjuterot preku

tastatura, koja e sli~na na tastaturata na ma{inite za pi{uvawe, no ima do-polnitelni kop~iwa. Koga se koristi ovoj na~in na vnes na podatoci, obi~no, korisnikot gi ~ita podatocite od originalniot dokument, nare~en izvoren dokument i so pritiskawe na kop~iwata na tasta-turata gi vnesuva podatocite.

Tastaturata, koja e naj~esta vlezna edinica, se sostoi od ~etiri grupi kop~iwa (slika 4.2):

Slika 4.2. Tastatura

- Kop~iwa za pi{uvawe, vo ~ii ramki se nao|aat kop~iwata za voobi~aenite bukvi, cifri i znaci za interpunkcija. Toa e vsu{nost centralniot, odnosno, glavniot del na sekoja tastatura. Naj~esto vo ovoj del se nao|a kop~eto Enter, {to se koristi za vnesuvawe na naredbite vo kompjuterot;

- Funkciski kop~iwa, ozna~eni so F1,F2 itn. Ovie kop~iwa se programibilni i se koristat za izvr{uvawe naredbi ili funkcii koi se ~esti vo ramkite na koristenata programa. Pretstavuvaat za-mena za pritiskawe na kop~iwa po tastaturata, so {to na korisni-kot mu za{teduvaat vreme;

- Posebni numeri~ki kop~iwa, (0,1,…,9), koi se koristat za zada~i vo ramkite na koi treba da se vnesat glavno broevi. Tie se mnogu korisni koga se koristat programi za rabotni tabeli (spread-sheet programi);

96

Funkciski kop~iwa

Numeri~ki kop~iwa

Kop~iwa za kontrola na kursorot

Kop~iwa za pi{uvawe

Kop~iwa za specijalna namena

- Kop~iwa za kontrola na kursorot i kop~iwa so specijalna namena, kako {to se Esc (Escape), Ctrl (Control), Del (Delete), i Ins (Insert). Kursor pretstavuva simbol na ekranot koj poka`uva kade podatocite mo`at da bidat vneseni. Kop~iwata za kontrola na kursorot se koristat za pridvi`uvawe na kursorot niz ekranot. Kop~iwata so specijalna namena se koristat kako pomo{ni kop~iwa za vnes i za editirawe na podatocite i za izvr{uvawe na instrukciite.

Koga korisnikot }e pritisne kop~e na tastaturata, se formi-raat elektri~ni signali za simbolot pretstaven na kop~eto. Signa-lite se razbirlivi za kompjuterot, a gi prifa}a centralno-proce-sorskata edinica.

Vlezni edinici za direkten vnes na podatociteEdinicite za direkten vnes, podatocite, neposredno gi

trans-formiraat vo oblik soodveten za kompjuterska upotreba bez koriste-we tastatura, a potoa podatocite, razbirlivi za kompjuterite, di-rektno gi vnesuvaat vo negovata centralno-procesorska edinica. Na ovoj na~in se namaluva mo`nosta za gre{ka pri vnes na podatocite, a tro{ocite povrzani so vnesot na podatoci mo`at da bidat mnogu pomali. Edinicite mo`at da se kategoriziraat vo tri grupi: vlezni edinici za poka`uvawe, za skenirawe, i za vnes na govorni podatoci. Vo ovaa kategorija mo`eme da go priklu~ime i radio-frekfentniot identifikator.

Edinici za poka`uvaweEdinicite za poka`uvawe, denes, se najprifateni od strana

na korisnicite na kompjuterite, kako najprirodni vlezni edinici za direkten vnes. Postojat pove}e edinici koi go koristat ovoj princip na rabota: elektronsko gluv~e, ekran osetliv na dopir i svetlosno penkalo.

Postojat nekolku modeli na elektronsko gluv~e. Gluv~eto od prviot tip ima topka na dolnata strana, koja se dvi`i koga koris-nikot go dvi`i gluv~eto po ramna povr{ina. Gluv~eto e povrzano so kompjuterot so ili bez kabel. Varijanta na gluv~e od ovoj tip e opti~koto gluv~e, koe nema topka na dolnata strana. Vtoriot tip elektronsko gluv~e nema potreba od ramna povr{ina, a kursorot se kontrolira so vrtewe na edna topka so palecot na korisnikot. Najnoviot, tret tip na elektronsko gluv~e, e povr{ina osetliva na dopir. Kursorot se kontrolira so dvi`ewe na prstot na korisnikot po povr{inata. IBM portabl kompjuterite koristat ~etvrt tip na gluv~e, koe se vika stik. Vtoriot, tretiot i ~etvrtiot tip na elektronsko gluv~e obi~no se koristat za

97

portabl kompjuterite, kade {to gluv~eto, glavno, e vgradeno vo tastaturata.

Elektronskoto gluv~e ja namaluva potrebata za vnesuvawe na naredbite na kompjuterot preku tastatura.

Ekran osetliv na dopir e poseben tip na monitorski ekran pokrien so plasti~na pokrivka. Vakviot ekran ovozmo`uva korisni-kot da izbere soodvetna naredba so dopir. Toj se upotrebuva koga ko-risnicite na kompjuterite treba brzo da ja dobijat potrebnata in-formacija, potoa za izrabotka na bankarski avtomati ili, pak, za informaciskite centri vo hotelite, na aerodromite itn.

Svetlosno penkalo, so ~ija pomo{ se odreduva mestoto na ekra-not za vnesuvawe ili promena na podatocite, se koristi, glavno, od in`eneri, a mo`e da se koristi, na primer, za dizajnirawe na pro-izvodite.

Edinici za skeniraweEdinicite za skenirawe (digitalizatori) se koristat za kon-

vertirawe na slika, zvuk i video vo digitalna forma. Digitali-ziranite podatoci, potoa, mo`at da bidat dopolnitelno obrabotu-vani. Edinici za skenirawe se:

Skener za sliki, koj avtomatski ja razlo`uva slikata na mno-`estvo od to~ki, a potoa sekoja to~ka ja pretstavuva (kodira) vo kompjuterot.

Bar-kod ~ita~ite, koi slu`at za ~itawe na bar-kodovite, koi se nao|aat na pakuvawata na proizvodite. Skenerite go identifi-kuvaat proizvodot, za koj postoi opis i cena koja se prenesuva od glavniot kompjuter vo POS (Point of Sale Terminal) terminalot. POS terminalite, vsu{nost, se vlezni edinici koi ovozmo`uvaat registrirawe na transakcijata vo glavniot kompjuter vo momentot na nejzinoto sozdavawe. Na primer, vo prodavnicite koi imaat POS terminali, vo momentot koga eden proizvod }e izleze od prodav-nicata vedna{ se registrira soodvetnata informacija vo glavniot kompjuter.

Edinicite za prepoznavawe znaci, vo praktikata, mo`at da se sretnat vo tri formi: edinici za prepoznavawe znaci napi{ani so magnetizirano mastilo, opti~ki edinici za prepoznavawe znaci i opti~ki edinici za prepoznavawe oznaki, koi se koristat za kontro-la na testovi so pove}e izbori i sli~no.

Edinici za vnes na govornite podatociEdinicite za vnes na govornite podatoci go konvertiraat ~o-

ve~kiot govor vo digitalna forma. Koga ovie edinici se kombini-

98

raat so soodveten softver, se dobivaat sistemite za prepoznavawe na govor.

Postojat dva tipa sistemi za prepoznavawe govor: Sistemi za prepoznavawe na kontinuiran govor i sistemi za prepoznavawe na diskretni zborovi.

Radio-frekventen identifikator Edna od najnovite i najbrzoraste~ki tehnologii za

skladirawe denes e radio frekventnata identifikacija (Radio Frequency Identification - RFID). Toa pretstavuva sistem za etiketirawe i identifikacija na mobilni objekti kako {to se stokite, po{tenskite pratki i `ivite su{testva. So pomo{ na specijalniot ured RFID ~ita~, RFID ovozmo`uva objektite da se etiketiraat i pratat kako {to se dvi`at od edno mesto na drugo. Radio-frekventnata identifikacija koristi mali hardverski elementi, pomali od zrno pesok, koi se narekuvaat RFID ~ipovi. Ovie ~ipovi imaat karakteristika na antenna koja mo`e da prenesuva i prima radio signali. RFID ~ipovite mo`at da bidat pasivni i aktivni, vo zavisnost od toa dali nemaat ili imaat sopstveno napojuvawe.

RFID e sozdaden kako posuperiorna alternativa na bar kodovite. Prednosti na RFID vo sporedba so bar kodovite se skenirawe na objektite od pogolemi rastojanija, poddr{ka za skladirawe na podatoci i mo`nost za pove}e informacii za objektite koi se pratat. Glavna bariera na RFID tehnologijata se problemite so privatnosta, osobeno koga objektite koi se pratat se lu|e.

4.1.3. Izlezni edinici

Izleznite edinici gi konvertiraat informaciite smesteni vo kompjuterot vo oblik razbirliv za ~ovekot. Izlezni edinici se mo-nitorite, pe~ata~ite, ploterite i edinicite za izgovor.

Monitorite i pe~ata~ite pretstavuvaat zadol`itelen del od koj bilo kompjuterski sistem, taka {to niv }e gi opi{eme vo poseben del.

Ploterite se izlezni edinici so specijalna namena, i so nivna pomo{ na hartija se iscrtuvaat slo`eni crte`i, mapi, grafikoni, dizajni i sli~no. Ploterite mo`at da gi reproduciraat dokumenti-te so visok kvalitet, vo pove}e boi i vo mnogu pogolem format vo sporedba so formatite koi gi koristat pe~ata~ite. Se koristat, glavno, od in`eneri, arhitekti i od drugi koi imaat potreba od iscrtuvawe kompleksni formi.

99

Edinicite za izgovor, izleznite informacii gi proizveduvaat vo oblik na sintetiziran glas, odnosno zborovi ili celi re~enici. Terminot sintetiziran ozna~uva deka zborovite i re~enicite se konstruirani po elektronski pat vrz osnova na osnovnite zvu~ni komponenti koi mo`at da oformat kakov bilo glasoven izlez.

Monitori i grafi~ki karti~kiNaj~esto koristena izlezna edinica pretstavuva monitorot,

koj so kompjuterskiot sistem se povrzuva preku grafi~ka (video) karti~ka (adapter). Denes naj~esto se koristat ekrani so te~ni kristali – LCD, a mnogu retko mo`at se sretnat CRT monitori (katodni cevki). Slikite na monitorite se pretstaveni so individualni to~kasti elementi, nare~eni pikseli, koi pretstavuvaat del od slikata. Pikselot pretstavuva najmala edinica na ekranot koja mo`e da se prika`e. Gustinata na pikselite, odnosno nivniot broj vo sekoj red i kolona, go opredeluva kvalitetot na slikata, odnosno rezolucijata. Rezolucijata na ekranot se iska`uva so broj na to~ki vo edna hori-zontalna linija i broj na horizontalni linii. Kvalitetot na slika-ta i rezolucijata e povrzana so u{te edna karakteristika, a toa e minimalnata golemina na pikselite. Ako goleminata e pomala, re-zolucijata mo`e da bide pogolema. Postojat pove}e standardni rezolucii:

640h480 (VGA - Video Graphics Array)800h600 (SVGA - Super Video Graphics Array)1024h768 (XGA - Extended Graphics Array)1280h1024 (SXGA)1600h1200 (UXGA)2048h1536 (QXGA)2560h2048 (QSXGA)

Mo`e da se zabele`i deka postojat pogolem broj na to~ki na edna horizontalna linija od brojot na horizontalnite linii. Ekra-nite koi gi koristat standardnite rezolucii gi prika`uvaat sliki-te pribli`no ili vo 4:3 razmer, ili vo 16:9 razmerot. Imiwata na standardite na rezoluciite koi go podr`uvaat 16:9 razmerot po~nuvaat so bukvata W (Wide), a se sretnuvaat vo slednite formati:

1280h768 (WXGA)1600h1024 (WSGA)1920h1200 (WUXGA)2560h1600 (WQXGA)

100

CRT monitorite mo`at da se prekop~uvaat pome|u razli~ni rezolucii, do maksimalno poddr`anata. LCD monitorite imaat vgradena rezolucija, so koja poka`uvaat najdobri perfomansi.

Pokraj rezolucijata, najzna~ajni karakteristiki na monito-rite se brojot na boite koi mo`at da gi prika`at, kvalitetot na prika`anata slika (ostrina, osvetlenost, odnosno jasnost, i sl.) i fizi~kata golemina na ekranot.

Brojot na boite koi monitorite mo`at da go prika`at e mnogu golem, i zavisi od koristeniot standard. Taka na primer XGA standardot poddr`uva pove}e od 18 milioni boi.

Osvetlenosta se odnesuva na LCD panelite, pri {to se izrazuva so edinici na osvetlenost na kvadraten milimetar. Goleminata na monitorot se izrazuva so dol`ina na dijagonalata vo in~i (1 in~ = 2.54 cm). Denes, se sretnuvaat monitori so razli~ni golemini, no desktop kompjuterite obi~no koristat monitori so golemina od 17 do 24 in~i.

Grafi~kiot adapter kaj mikrokompjuterite bazira na PCI – Express standardot, koj ovozmo`uva podobri grafi~ki perfomansi vo odnos na prethodniot standard AGP.

Pe~ata~iPostojat ~etiri tipa pe~ata~i: matri~ni, ink-jet, laserski i

termalni. Denes, najpove}e, se koristat laserskite, potoa ink-jet pe~ata~ite, dodeka najmalku se zastapeni termalnite, pred s# poradi cenata i specijalnata hartija na koja pe~atat.

Matri~nite pe~ata~i imeto go dobile spored na~inot na for-mirawe na otpe~atokot na hartija. Za formirawe na otpe~atokot koristat mastilava lenta, koja mo`e da bide vo pove}e boi. Lentata mehani~ki se potisnuva so glava koja se sostoi od matrica so ~eli~ni igli. Matricata od ~eli~ni igli najprvo go oformuva znakot koj treba da se otpe~ati, a potoa preku lentata pritiska na hartijata na koja go ostava otpe~atokot. Se razbira, deka pogolem broj na igli zna~i i pokvaliteten otpe~atok.

Niskata cena pretstavuva karakteristika na vtoriot tip pe~a-ta~i, inkxet pe~ata~ite. Ovie pe~ata~i otpe~atokot go formiraat so isprskuvawe mastilo koe se ~uva vo specijalen rezervoar (ink cartridge). Ovie pe~ata~i, glavno, pe~atat vo boja, poradi {to vo re-zervoarot se ~uvaat mastila vo nekolku boi.

Inkxet pe~ata~ite imaat sredna brzina na pe~atewe i visoki tro{oci za odr`uvawe, {to pretstavuva glaven nedostatok.

101

Naj~esto sretnuvani vo praktikata, denes, se najverojatno laserskite pe~ata~i. Otpe~atokot na hartija se formira digitalno, pri {to znacite ili slikite koi se pe~atat se opi{ani so niza na 1 i 0. Sekoj bit vo binarnata niza fizi~ki se realizira so vklu-~en/isklu~en laserski zrak. Brzinata na laserskite pe~ata~i se meri so strani vo minuta, a kvalitetot na otpe~atokot so broj na to~ki na eden in~.

Laserskite pe~ata~i ne se bu~ni vo rabotata, imaat golema brzina i kvaliteten otpe~atok, no vo sporedba so prethodnite tipo-vi pe~ata~i, cenata im e povisoka.

Termalnite pe~ata~i otpe~atokot go ostavaat na specijalna termalno ~uvstvitelna hartija so koristewe na specijalni termalni elementi za zagrevawe. Originalno ovie pe~ata~i bile koristeni za bele`ewe podatoci vo nau~nite laboratorii. Vo posledno vreme, termalnite pe~ata~i vo boja se koristat za proizvodstvo na likovni i dizajnerski raboti, kade {to se bara visok kvalitet na otpe-~atokot. Specijalnata hartija i golemite tro{oci, na ovie pe~ata~i im nametnuvaat ograni~ena komercijalna upotreba.

4.1.4. Sekundarna memorija

Poznato e deka kompjuterite gi prifa}aat podatocite so vleznite edinici, gi obrabotuvaat vo informacii i informaciite gi prika`uvaat na izleznite edinici. Pokraj obrabotkata na podato-cite, kompjuterite imaat u{te edno mnogu va`no svojstvo. Toa e mo`-nosta podatocite, informaciite i programite trajno da gi so~uvaat za natamo{na upotreba. Toa zna~i, po isklu~uvaweto na kompjuterot od napojuvawe, podatocite, programite i informaciite smesteni vo memoriskite edinici }e ostanat trajno za{titeni i upotreblivi za slednoto vklu~uvawe na kompjuterot. Ovie edinici, koi slu`at za trajno memorirawe na podatoci, informacii i programi se nareku-vaat sekundarna memorija, ili nadvore{na memorija.

Kon podatocite vo sekundarnata memorija mo`e da se pristapi na dva na~ina: so sekvencijalen pristap i so direkten pristap. Ti-pi~en pretstavnik na sekundarna memoriska edinica so sekvencija-len pristap e magnetnata lenta, kade podatocite se smesteni vo sek-venca, kako posledica na {to kon podatocite se pristapuva sekven-cijalno (na primer, za da se pristapi kon eden podatok smesten vo sredinata, mora da se prebaraat site prethodni). Od ova mo`e da se zaklu~i deka stanuva zbor za bavna postapka na prebaruvawe poda-toci.

102

Pretstavnik na sekundarna memorija so direkten pristap e diskot, a kon podatocite smesteni na vakviot tip memorija se pristapuva direktno, bez potreba od prebaruvawe niz drugi podato-ci. Na ovoj na~in mnogu pobrzo se pristapuva kon sakanite podatoci, vo sporedba so sekvencijalniot pristap.

Generalno, edinicite na sekundarnata memorija se opi{uvaat so dve karakteristiki: kapacitet i sredno vreme na pristap. Kapacitetot ka`uva kolkava masa podatoci mo`e da se skladira na edinicata, a srednoto vreme na pristap pretstavuva prose~no vreme od baraweto na kompjuterot za podatok do kompletniot transfer na podatokot od sekundarnata memoriska edinica do kompjuterot.

Kapacitetot na memoriskite edinici se izrazuva vo broj na bajti. Bidej}i kapacitetot e od red golemina, milioni ili milijardi bajti, se voveduvaat pogolemi izvedeni edinici za iska`uvawe na ka-pacitetot na memorijata, i toa:

- kilobajt (KB), koj pretstavuva 1024 bajti;- megabajt (MB), koj pretstavuva 1024 KB;- gigabajt (GB), koj pretstavuva 1024 MB;- terabajt(TB), koj pretstavuva 1024 GB. Sekoj bajt pretstavuva eden znak, {to za nekoi kompjuteri

pret-stavuva edna memoriska lokacija. Sekoja memoriska lokacija ima svoja adresa.

Edinica za prose~noto vreme na pristap e del od sekundata (na primer, za fiksnite diskovi vremeto obi~no se iska`uva vo iljaditi delovi od sekundata, odnosno vo milisekundi (ms)).

Drugi karakteristiki na edinicite na sekundarna memorija se brzinata na prenos na podatocite, sigurnost, proizvoditel i cena.

Koga stanuva zbor za sekundarnata memorija kaj mikrokompju-terite, mo`e da se ka`e deka, denes, gi sretnuvame, glavno, slednive tipovi sekundarna memorija: fiskni diskovi, opti~ki diskovi, fle{ memorii i magnetni lenti.

Fiksni diskoviFiksnite diskovi se sostojat od nekolku metalni plo~i na

koi trajno se skladiraat podatocite i programite na kompjuterskiot sistem. Mo`e da se sretnat i pod imiwata tvrdi diskovi ili me-talni diskovi. Diskovite se mnogu osetlivi edinici. Podatocite se zapi{uvaat i is~ituvaat so pomo{ na glavi za zapi{uvawe i is~i-tuvawe. Dovolno e edna ~estica od pra{ina, ~ad od cigara ili edno ~ove~ko vlakno da vleze vo ku}i{teto na

103

diskot (na povr{inata na magnetnata plo~a) za da nastane trajno o{tetuvawe na podatocite vo diskot.

Fiksnite diskovi sodr`at edna ili pove}e metalni plo~i za zapi{uvawe podatoci, smesteni vo ku}i{teto zaedno so glavite za zapi{uvawe/is~ituvawe na podatocite i motorot za pridvi`uvawe na plo~ite.

Fiksnite diskovi, imaat dve prednosti: golem kapacitet i relativno golema brzina. Zatoa, denes, bez isklu~ok site mikrokompjuteri imaat vnatre{en fiksen disk na koj se smestuvaat site aplikativni i sistemski programi.

Zabrzuvawe na rabotata na fiksnite diskovi i osloboduvawe na prostorot za memorirawe na drugi podatoci mo`e da se napravi so dve tehniki: so baferirawe i kompresija na podatocite na diskot. So prvata tehnika, baferirawe, podatocite koi naj~esto se koristat od kompjuterot se prefrlaat od fiksniot disk vo baferot, koj pretstavuva memorija koja e mnogu pobrza od fiksniot disk. Potoa, koga na kompjuterot tie podatoci mu se potrebni, namesto od diskot toj gi ~ita od baferot. So vtorata tehnika, kompresija na podato-cite, so specijalen softver, se kompresiraat podatocite i se oslobo-duva dopolnitelen prostor na diskot.

RAID (Redundant Arrays of Independent Disks) So RAID sistemot, mo`e da se povrzat fiksnite diskovi na

pove}e od 100 mikrokompjuteri, pri {to se kontroliraat kako edna edinica. RAID edinicite imaat golem kapacitet i golema brzina na pristap kon podatocite, pri {to ovozmo`uvaat da se napravat pove}ekratni kopii na podatocite. Toa zna~i deka, ako eden disk e vo defekt, podatocite mo`at da se povratat od kopijata koja postoi na drug disk. Sistemite koi go imaat ova svojstvo se poznati kako fault-tolerant sistemi.

Opti~ki diskoviОптичките edinici so koristewe na laserska tehnologija

mo`at da skladiraat i is~ituvaat podatoci од оптички дискови. Za razlika od fiksnite diskovi koi koristat magnetni polnewa za pretstavuvawe na binarnite zapisi na podatocite, opti~kite diskovi za istata cel koristat reflektirana svetlina. So drugi zborovi, na povr{inata na opti~kiot disk binarnite elementi 1 i 0 se pretstaveni so ramni i so vdlabnati oblasti. Laserskiot zrak pa|a na ovie oblasti i koli~inata na reflektiranata svetlina uka`uva koj binaren znak e zapi{an vo sekoja oblast. Diskovite mo`at da bidat WORM (write-once, read many) ili pak da ovozmo`uvaat pove}ekratno zapi{uvawe na sodr`inite.

104

Според технологијата на изработка оптичките дискови се делат на:- CD (Compact Disc), функционираат преку инфрацрвен ласер и

имаат капацитет од 650МВ до 700МВ. Најчесто се користат за складирање на музика;

- DVD (Digital Video Disc), функционираат преку ласер со помала фреквенција од CD и имаат капацитет од 4.7GB до 17GB. Најчесто се користат за складирање на видео;

- BD (Bluray Disc), функционираат преку син ласер и имаат капацитет од 25GB до 100GB. Најчесто се користат за складирање на HD видео.

Zna~i, vо зависност од технологијата која се користи, едen opti~ki disk mo`e da sodr`i од 700MB podatoci кај CD дисковите, до 100 GB кај двослојните Bluray дискови

Denes, skoro site personalni kompjuteri imaat оптичка edi-nicа vo својата osnovna konfiguracija. Најчесто се сретнуваат оптички единици за читање на DVD дискови, но постепено на пазарот се појавуваат и Bluray единици.

Brzinata na CD edinicata se izrazuva so h(broj), koj{to poka`uva kolku pati edinicata ima pogolema brzina od CD edinica so brzina 1. Brzina 1 odgovara na prenos na 150 Kb/s. Dene{nite CD edinici imaat brzina i do 72 pati pogolema od osnovnata.

DVD e ponov tip opti~ki disk od CD diskot koj ovozmo`uva pogolem kvalitet i kapacitet na skladirawe na podatoci i informacii. Maksimalniot kapacitet iznesuva nad 17 giga-bajti, koj e dovolen za skladirawe na pet igrani filma. Mo`e da bide vo dve varijanti: DVD-ROM i DVD-RAM. Sli~no kako kaj CD edinicite, brzinata na DVD edinicata se izrazuva so h(broj), koj{to poka`uva kolku pati edinicata ima pogolema brzina od DVD edinica so brzina 1. Brzina 1 odgovara na prenos na 1318 Kb/s. Dene{nite DVD edinici imaat brzina pove}epati pogolema od osnovnata, i toa do 24 pati.

Opti~kite diskovi nudat pove}e prednosti. Prvo, na niv mo`e da se skladira golema masa podatoci. Vtoro, laserskite diskovi ne se fiksni, {to zna~i edinicata za opti~ki disk mo`e da koristi neograni~en broj opti~ki diskovi. Treto, diskovite mo`at lesno i evtino da se proizvedat. ^etvrto, mnogu pomalku se skloni kon gubewe na podatoci i na fizi~ki o{tetuvawa vo sporedba so fiksnite diskovi. Vo sporedba so magnetnite diskovi nedostatoci na opti~kite diskovi se zgolemenoto vreme na pristap i nemo`nosta od promena na podatocite koga edna{ se zapi{ani na nekoi opti~ki diskovi.

Fle{ memorii

105

Denes vo ekspanzija e koristeweto na fle{ memoriite, koi poradi kapacitetot, brzinata i sigurnosta, potpolno gi potisnaa od upotreba fleksibilnite diskovi, a delumno i opti~kite diskovi vo kategorijata na prenosliv memoriski medij.

Magnetni lentiPostojat dva tipa magnetni lenti: magnetni lenti

nameneti za mikrokompjuteri (magnetni streamer lenti) i magnetni lenti nameneti za mini i golemi kompjuteri.

Magnetnite lenti imaat tri prednosti: na niv mo`at da se skladiraat mnogu podatoci, ne se skapi i zafaa}aat mal prostor za skladirawe. Negativna strana e sekvencijalniot na~in na rabota, odnosno dodavaweto, bri{eweto ili a`uriraweto na zapisite mo`e da se napravi edinstveno so obrabotka na celata datoteka. Lentite se koristat za zemawe za{tita na podatocite (back up), skladirawe na podatoci koi retko se koristat i podatoci kon koi ne se pristapuva direktno.

Treba da se ima predvid deka site tipovi sekundarna memorija vo realnata upotreba na mikrokompjuterite se nadopolnuvaat, ne se isklu~uvaat me|usebe.

4.2. KOMPJUTERSKI SOFTVER

4.2.1. Sistemski softver

Koga eden korisnik treba da napravi pravilen izbor pri kupu-vawe kompjuterska oprema, poradi sekojdnevnata promena na stan-dardite za kompjuterskite elementi, toj ima potreba od s# pogolemi znaewa za sistemskiot softver. Korisnikot sekoga{ se obiduva da izbegne da kupi premnogu skap kompjuter za koj nema potreba, ili pak da kupi kompjuter koj mnogu brgu }e zastari (kompjuterot treba da gi zadovoli potrebite na korisnikot barem za narednite nekolku godi-ni so mali nadograduvawa). Za da mo`e korisnikot da donese najdob-ra odluka, treba da go poznava sistemskiot softver, a pred s# opera-tivnite sistemi.

Sistemskiot softver mo`e da se podeli vo dve grupi.

106

Prvata grupa ja so~inuvaat programite koi gi menaxiraat hardverskit, softverskite, mre`nite i podato~nite resursi na kompjuterot, a vtorata grupa programite koi pomagaat za razvoj na programi i proceduri, kako {to se na primer programskite jazici. Najva`nite programi od ovaa grupa se operativnite sistemi, programite za menaxment so mre`ite, sistemite za menaxirawe so podatoci, kako i programite za osnovnite sistemski rutini kako {to se inicijalniot polna~ (bootstrap loader), dijagnosti~kite rutini, osnovniot vlezno-izlezen sistem (basic input-output system) i drajverite.

Inicijalniot polna~ e programa postojano prisutna vo kompju-terot. Vo momentot na vklu~uvawe na mikrokompjuterot toj go polni operativniot sistem od fiksniot disk vo primarnata memorija. Na ovoj na~in mikrokomjuterot se startuva (booting).

Dijagnosti~kite rutini, isto taka, se programi postojano smes-teni vo kompjuterot i se aktiviraat koga se startuva kompjuterot. Tie gi testiraat primarnata memorija, centralnata procesorska edinica i drugite komponenti na kompjuterskiot sistem. Vo tekot na testiraweto ovie programi ispi{uvaat poraki na ekranot.

Osnovniot vlezno-izlezen sistem se sostoi od servisni progra-mi smesteni vo primarnata memorija. Ovie programi mu ovozmo`u-vaat na kompjuterot da gi interpretira vnesenite znaci i da gi pre-nesuva na monitor, disk ili na druga edinica.

Uslu`nite programi slu`at za upravuvawe i kontrola na poda-tocite i komponentite na komjuterskiot sistem, kako na primer za{-tita na kompjuterite, deinstalacija na softverot i sli~no. Del od uslu`nite programi se nao|aat kako del od operativniot sistem.

Drajverite pretstavuvaat softver so koj kompjuterot softver-ski gi povrzuva hardverskite komponenti.

Operativni sistemiOperativniot sistem pretstavuva mno`estvo od programi

i e od najgolem interes za nas, korisnicite na kompjuterskite sistemi. Negova glavna zada~a e da pomaga kompjuterot da upravuva so nego-vite resursi. Operativniot sistem se gri`i za mnogu vnatre{ni problemi koi se javuvat vo tekot na raboteweto na kompjuterot, osloboduvaj}i go korisnikot od tie zada~i. Taka, na primer, opera-tivniot sistem gi interpretira naredbite {to korisnikot mu gi dava na kompjuterot i ovozmo`uva korisnikot interaktivno da rabo-ti so programite dodeka se izvr{uvaat. Toj upravuva so memorijata, podatocite,

107

datotekite, procesorot/ite, vlezno-izleznite edi-nici i ostanatite edinici priklu~eni na kompjuterot.

Operativniot sistem izvr{uva pet osnovni funkcii pri operiraweto na kompjuterskiot sistem: obezbeduvawe na korisni~ki interfejs, menxirawe so resursite, menaxirawe so zada~ite, menaxirawe so datotekite i izvr{uvawe na uslu`ni programi (utility programs). Primer za uslu`na programa e formatirawe na fiksniot disk. Formatiraweto e postapka so koja diskot se podgotvuva da mo`e da primi podatoci. Drugi takvi uslu`ni programi se programata za kopirawe, odnosno za pravewe duplikat na datoteka ili na programa, potoa programata za bri{ewe na datoteka, programata za promena na ime na datoteka itn.

Trendot vo razvojot na korisni~kite interfejsi se grafi~ki korisni~ki interfejsi, so koristewe na ikoni, lenti, kop~iwa i drugi sliki. Najpopularen grafi~ki korisni~ki interfejs denes e desktopot na Microsoft Windows.

Operativniot sistem koristi pove}e programi za menaxirawe so resursite, kako {to se programite za menaxirawe so hardverskite komponenti, so primarnata memorija, so sekundarnata memorija, so mre`nite i drugite resursi. Taka na primer, menaxmentot so primarnata memorija ovozmo`uva vo isto vreme da se izvr{uvaat pove}e programi, pri {to eden od mo`nite koncepti koi gi primenuva operativniot sistem e konceptot na virtuelna memorija. Operativniot sistem koj ima mo`nost za virtuelna memorija go zgolemuva koli~estvoto memorija {to go imaat na raspolagawe programite za vreme na izvr{uvaweto. Bez virtuelna memorija, za da se izvr{i edna programa mora celata da bide smestena vo primarnata memorija. Taka, goleminata na memorijata ja odreduva najgolemata programa koja mo`e da se izvr{uva na kompjuterot. So tehnikata na virtuelna memorija, operativniot sistem ja deli celata programa na delovi, nare~eni stranici i ja smestuva vo sekundarna memorija (naj~esto disk). Sekoja od stranicite se prefrla vo primarnata memorija samo ako e potrebna. Na ovoj na~in kompjuterot mo`e da izvr{uva mnogu golemi programi.

Programite za menaxirawe so datotekite ovozmo`uvaat kreirawe, bri{ewe i organizirawe na datotekite vo folderi ili imenici, kako i pristapuvawe kon niv.

Programite za menaxirawe so zada~ite ovozmo`uvaat izvr{uvawe na korisni~kite zada~i, koi na kompjuterot se zadavaat vo forma na programi. Edna korisni~ka programa generira pove}e zada~i (tasks), pri {to vo eden moment se

108

menaxiraat zada~i od pove}e programi. Ova svojstvo e poznato pod imeto multiprogramirawe. Kaj multiprogramiraweto, operativniot sistem opslu`uva pove}e programi koi istovremeno se izvr{uvaat, na toj na~in {to i posvetuva vnimanie na prvata, pa na slednata programa itn. So ovoj koncept pove}e korisnici mo`at da izvr{uvaat razli~ni programi vo isto vreme.

Koga stanuva zbor za koristeweto na operativnite sistemi, mo-`at da se navedat nekolku fakti:

- Vo osumdesetite godini edinstven standard, koga stanuva zbor za sistemskiot softver za mikrokompjuteri, be{e DOS operativniot sistem so ostanatite sistemski programi ~ie rabote-we bazira na DOS. Denes, postojat mo}ni mikrokompjuteri na koi mo`at da se instaliraat razli~ni tipovi na operativni sistemi.

- Denes, eden mikrokompjuter mo`e da izvr{uva pove}e razli~-ni tipovi operativni sistemi.

- Denes kompjuterite glavno se povrzuvaat vo kompjuterski mre`i. Raboteweto vo mre`a ne go poddr`uvaat site operativni sistemi, a samo del od niv poddr`uvaat odredeni tipovi na kompjuterski mre`i.

- Denes, potrebite i barawata na korisnicite se s# pogolemi, taka {to re{enie e koristeweto pokompleksni operativni sistemi.

Sekoj kompjuter ima operativen sistem. Pogolemite kompjuter-ski sistemi imaat mnogu poslo`eni operativni sistemi. Taka, na primer, golemite kompjuteri od kompanijata IBM mo`at da go ko-ristat operativniot sistem z/OS (Operating System), z/VM (Virtual Machine), z/VSE (Virtual Storage Extended), z/TPF (Transaction Prosessing Facility) i Linux on System z. Ovie operativni sistemi imaat mnogu golemi mo`nosti i poddr`uvaat mnogu slo`eni koncepti pri raboteweto, kako {to se virtuelna memorija, multiprogramirawe i multiprocesirawe. Multiprogramiraweto i multiprocesiraweto ovozmo`uvaat pove}e od edno lice da go koristi kompjuterskiot sistem. So zgolemuvawe na mo}ta na mikrokompjuterite, ovie koncepti ve}e se sretnuvaat i kaj niv.

Kaj multiprocesiraweto, operativniot sistem kontrolira dve ili pove}e procesorski edinici.

Pome|u operativnite sistemi na golemite kompjuteri i mikro-kompjuterite postojat sli~nosti, no i razliki. Edna razlika e taa {to golemite sistemi se fokusiraat na pove}ekorisni~ka rabota.

Za krajnite korisnici najva`ni operativni sistemi se onie za mikrokompjuterite. Toa se pred s# Windows verziite, Windows Server verziite, Unix i Linux.

109

Windows operativniot sistem gi kontrolira site komponenti na kompjuterot i koristi grafi~ka korisni~ka vrska (Graphical User Interface, GUI). Ovaa vrska gi prika`uva na ekran grafi~kite objekti nare~eni ikoni, koi gi pretstavuvaat programi-te koi mo`at da se koristat. Ikonite se kop~iwa koi koga }e se pritisnat ja aktiviraat soodvetnata programa.

Site programi, koi go koristat Windows operativniot sistem, imaat zaedni~ka korisni~ka vrska koja ovozmo`uva lesno u~ewe i koristewe na razli~ni programi. Zaedni~kata korisni~ka vrska zna-~i deka programite imaat zaedni~ki karakteristiki, kako {to e, na primer, sistemot na meni. Taka, na primer, mo`e da se zabele`i deka naredbata za otvorawe datoteka e ista za site Windows aplikacii.

Windows operativniot sistem imeto go dobil poradi koriste-weto pravoagolni povr{ini, nare~eni prozorci (windows), za pret-stavuvawe na informaciite i na programite. Vo isto vreme mo`at da bidat otvoreni pove}e prozorci, so {to korisnikot polesno mo`e da se prekop~uva od edna na druga programa, odnosno zada~a.

Prvi~niot ekran {to se pojavuva po vklu~uvaweto na Windows operativniot sistem se vika rabotna povr{ina, ili desktop (desktop). Na nego se nao|aat pove}e ikoni koi gi pretstavuvaat razli~nite alati i svojstva. Od rabotnata povr{ina korisnikot mo`e da ostrani del od ikonite, da dodade novi ili pak postoe~kite da gi pregrupira. Ikonite mo`at da se otvorat i da se pronajdat dopolnitelni alati i materijali od koi korisnikot ima potreba.

Informaciite na fiksnite diskovi ili drugite memoriski edinici se skladirani vo forma na datoteki (ili fajlovi). Eden disk mo`e da sodr`i mnogu datoteki od razli~ni tipovi. Dva naj~esti tipa se programskite i podato~nite datoteki. Taka, na primer, programata za obrabotka tekst se sostoi od mnogu program-ski datoteki koi gi sodr`at programskite instrukcii potrebni pri nejzinoto koristewe. Informaciite koi korisnikot gi kreira, dodeka ja koristi programata se skladiraat vo podato~ni datoteki. Na primer, ako korisnikot napi{e delovno pismo do nekoe pretpri-jatie, sodr`inata na pismoto }e bide skladirano na diskot na kompjuterot kako podato~na datoteka.

Isto taka, korisnikot mo`e da kreira folderi i podfolderi, vo koi mo`e da skladira datoteki, povrzani spored sodr`inata. Skladiraweto povrzani datoteki vo folderi go pravi diskot organiziran i na korisnikot mu ovozmo`uva mnogu polesno da gi locira datotekite. Datotekite i folderite se identifikuvaat so

110

opisni imiwa koi uka`uvaat na sodr`inata na datotekite ili folderite.

Kako dopolnuvawe na imeto na datotekata mo`e da se dodade ekstenzija na imeto na datotekata. Ekstenzijata na imeto na datote-kata se sostoi od znaci i e oddelena od imeto na datotekata so to~ka. Ekstenzijata na imeto na datotekata se koristi za identifikacija na tipot na datotekata. Naj~esto korisnikot nema potreba od eksplicitno zapi{uvawe na ekstenziite bidej}i pogolemiot del od aplikativnite programi avtomatski gi dodavaat koga se kreiraat datotekite. Taka na primer, programata Word, na site kreirani datoteki avtomatski ja dodava ekstenzijata “doc”, odnosno “docx” vo zavisnost od verzijata na programata. Za imiwata na folderite obi~no ne se koristi ekstenzija.

Korisnicite na operativniot sistem Windows za organizirawe i koristewe na sistemot na datoteki i folderi naj~esto gi koristi programite My Computer i Windows Explorer.

Poslednata klientska verzija na Windows e Windows 7, a poslednata serverska verzija e Windows Server 2008 R2.

Windows Server 2008 R2 e mnogu pomo}en operativen sistem sporeden so Windows klientskite verzii. Toj pretstavuva napredno alternativno re{enie, dizajniran za mo}ni mikrokompjuteri, rabotni stanici i mre`ni serveri so mo`nost za virtuelizacija i za novi napredni formi za menaxment so resursite.

Unix operativniot sistem izvorno e razvien za minikompju-teri, no poradi golemata mo} na dene{nite mikrokompjuteri, po-stojat verzii na ovoj operativen sistem i za mikrokompjuteri. Glav-no, se instalira na pomo}ni mikrokompjuteri, nare~eni rabotni stanici, pri {to pretstavuva ~est izbor za mestata na mre`ni serveri.

Najpopularen e kaj tehni~kite in`eneri. Kako glavni prednos-ti mo`e da gi nabroime naprednite mo`nosti za multitasking, multiprocesing i mre`no rabotewe.

Za operativniot sistem Linux karakteriti~no e {to mo`e da se nabavi besplatno, na primer preku Internet, pri {to s# pove}e e prisuten vo kompjuterskite instalacii.

Denes bi trebalo da se spomnat i operativnite sistemi za mobilnite aparati, koi bele`at mnogu brz rast spored mo`nostite koi gi nudat na korisnicite. Takvi se operativni sistemi se Symbian na Nokia, iOS na Apple, RIM BlackBerry, Microsoft's Windows Phone na Microsoft, Linux, Android na Google i drugi.

111

Kompjuterski jazici - programi preveduva~i Kompjuterskite programi mo`at da bidat napi{ani vo eden

od nad dveste programski jazici koi denes postojat. Sekoj od jazicite ima svoja azbuka, gramatika i pravila na koristewe. Jazicite obi~no se klasificiraat vo dve grupi: jazici na nisko nivo i jazici na visoko nivo. Kolku {to jazikot e poblizok do kompjuterot, zna~i deka stanuva zbor za jazik od ponisko nivo. Kolku {to jazikot e poblizok do govorniot jazik na lu|eto, nivoto na jazikot e povisoko i e polesen za koristewe od strana na korisnicite. Vo prodol`enie vo kratki crti }e gi objasnime ~etirite nivoa na programski jazici: ma{inski, simboli~ki, vi{i i problemsko-orientirani jazici.

Sekoj kompjuter ima svoj ma{inski jazik, koj e interpretiran od strana na kompjuterskite elektronski kola. Simboli~kiot jazik gi pretstavuva ma{inskite instrukcii so simboli, koi se konver-tiraat vo ma{inski jazik od strana na asemblerot. Denes, ma{inski-ot i simboli~kiot jazik mnogu retko se koristat.

Vi{ite programski jazici se nezavisni od kompjuterskite ma-{ini, bidej}i ist jazik mo`e da se koristi na razli~ni tipovi ma{i-ni. Mo`e da se sretne vo dve varijanti: kompajler i interpreter.

Kako {to e poka`ano na slika 4.3, kompajlerite gi preveduvaat vi{ite programski jazici vo ma{inski jazik. Programite napi{ani vo vi{i programski jazici se vikaat izvorni programi, dodeka prevedenite programi vo ma{inski jazik se vikaat objektni progra-mi. Dijagnosti~kite poraki go informiraat programerot za sin-taksnite gre{ki, ili gre{ki pri koristewe na jazikot. Logi~kite gre{ki se javuvaat koga instrukciite dadeni na kompjuterot ne ja postignuvaat sakanata cel. Ako nema gre{ki vo programata, objekt-nata programa i podatocite se v~ituvaat od kompjuterot, programa-ta se izvr{uva i se proizveduvaat izlezni izve{tai i podato~ni datoteki.

Nekoi vi{i programski jazici se preveduvaat so interpreter. Za razlika od kompajlerite, interpreterite izvornite programi gi preveduvaat i izvr{uvaat istovremeno. Tie ne proizveduvaat objek-tni programi i dijagnosti~ki poraki.

Problemsko orientiranite jazici (jazici od ~etvrtata genera-cija) se razvieni taka{to programerite ne treba na kompjuterot da mu ja ka`at to~nata procedura {to toj treba da pravi. Korisnicite na kompjuterite gi specificiraat informaciite koi {to tie gi sakaat, a programskiot jazik gi generira sekvencite na potrebnite instrukcii. Kako posledica, procesot na programirawe se poednos-tavuva i se zgolemuva efikasnosta.

112

Slika 4.3. Preveduvawe na programa napi{ana vo vi{ programski jazik

Mnogu problemsko-orientirani programski jazici se tolku ednostavni za koristewe, {to so minimalna obuka krajnite korisni-ci mo`at da gi zadovolat svoite potrebi za informacii za nekolku minuti. Del pak od ovie jazici se tolku slo`eni i mo}ni

113

Izvorna programa

Kompajler Kompajlirawe Listing i dijagnostika

Izvr{uvawe

Izve{taj

Objektna program

Podatoci

Podato~ni datoteki

{to glavno mo`at da gi koristat samo profesionalnite informati~ari.

Dve najva`ni komponenti na problemsko-orientiranite jazici se pra{alen jazik i generator na aplikacii.

Pra{alnite jazici (Query languages) se razvieni za poednos-tavno i pobrzo dobivawe na izve{taite. Ovie programi mo`at da pristapat kon datoteki i bazi na podatoci, da gi selektiraat bara-nite podatoci, a potoa dopolnitelno da gi obrabotat i prika`at vo zamislenata forma.

Generatorite na aplikacii proizveduvaat programi koi treba da izvr{at nekoja zada~a specificirana od strana na korisnikot. Korisnikot ednostavno ja ka`uva zada~ata koja treba da se izvr{i vo ramkite na odredena aplikacija. Generatorot na aplikacii go krei-ra kodot na programata so selektirawe na soodvetni moduli.

So tradicionalniot na~in na programirawe, razvivaweto nova programa zna~i pi{uvawe kompletno nova programa, programska li-nija po programska linija. Programite mo`at da sodr`at iljadnici programski linii i da bidat realizirani so godini. Kvalitetot na programite ~esto ne e na visoko nivo, produktivnosta na progra-merite ne e visoka, rokovite ~estopati ne se ispolnuvaat. Vo slu~aj na potreba od modifikacija na programite, kodot mora da bide izme-net, i povtorno testiran. Kako {to programite stanuvaat pogolemi i poslo`eni, taka postignuvaweto povisoka produktivnost stanuva po-nevozmo`na.

Edno re{enie na ovie problemi e noviot na~in na razvoj na softverot so koristewe na objektno orientirani jazici. Objektot e odnapred definiran programski kod, koj po pi{uvaweto i testi-raweto, mo`e da se koristi i od ostanatite aplikacii. Objektite se kombiniraat i e potreben mal programski kod za zavr{uvawe na programite.

Denes, vo faza na razvoj e u{te edna generacija na kompjuterski jazici, prirodnite jazici. Tie se dizajniraat na toj na~in {to ovoz-mo`uvaat prirodno povrzuvawe so kompjuterot, so koristewe na pri-rodnite jazici kako {to e angliskiot. Se pretpostavuva deka so koristewe na ovie jazici }e se ovozmo`i kompjuterite da mo`at da pomnat informacii i da mo`at sami da u~at sli~no kako {to toa go pravat lu|eto.

So razvojot na internet i veb tehnologiite, denes s# pove}e se koristat internet-orientiranite ili veb-orientiranite jazici.

Na krajot na dvaesettiot vek, standarden jazik na veb korisnicite za kreirawe na hipermediski dokumenti be{e HTML (Hypertext Markup Language). Toj evoluira{e vo pokvalitetna

114

verzija na internet-orientiran jazik, poznat pod imeto XHTML, koj e mnogu posoodveten za poslo`eni i podinami~ni veb bazirani aplikacii. XHTML e izgraden vrz osnova na XML (eXtensible Markup Language) standardite, koi se koristat za razvoj na e-biznis aplikacii.

Java e objektno-orientiran programski jazik, koj mo`e da se koristi za razvoj na mali aplikacii na stranata na klientot, nare~eni apleti (applets). Tie mo`at da se vklu~at, na primer, na HTML stranicite. Koga korisnikot go koristi prebaruva~ot za da ja vidi stranicata koja sodr`i java aplet, prebaruva~ot ja izvr{uva java programata (kodot na apletot) i ja prika`uva na korisni~kiot sistem. Poradi nedovolnata efektivnost i efikasnost vo raboteweto (dolgo vreme za downloading na podatoci od serverot), za razvoj na e-biznis re{enija se koristat aplikaciii implementirani na stranata na serverot, poznati kako java servleti (servlets). Prebaruva~ite mo`at da pristapat kon servletite i po nivnoto izvr{uvawe mo`at na korisnikot da mu gi prika`at baranite podatoci. Vo praktikata se koristat i drugi jazici za razvoj na dinami~ni veb aplikacii, koi se poznati pod imeto aplikaciski veb serveri. Eden od niv e ASP.NET na Microsoft.

Eden od problemite koj se javuva vo veb-baziranoto okru`uvawe pri razvojot na e-biznis aplikaciite e realizacijata na biznis funkcionalnostite koi vklu~uvaat komunikacija i razmena na podato~ni i drugi resursi od razli~ni platformi na razli~ni pretprijatija. Klu~na softverska tehnologija koja vetuva nadminuvawe na ovoj problem se veb servisite. Veb servisi se softverski komponenti koi baziraat na veb i objetno orientiranite standardi i tehnologii za koristewe na veb, koi gi povrzuvaat aplikaciite na razli~ni korisnici i razli~ni kompjuterski platformi. Na primer, veb servisite mo`at da gi povrzat biznis funkciite koi gi koristat potro{uva~ite i delovnite partneri za razmena na podatoci vo realno vreme vo ramkite na veb-baziranite aplikacii

4.2.2. Aplikativen softver

Pred triesetina godini za izvr{uvawe na golem del od opera-ciite nad kompjuterot bilo neophodno anga`irawe na informati~-ki stru~waci. Sekretarkite upotrebuvale ma{ini za pi{uvawe, eko-nomskite stru~waci kalkulatori za razni presmetki i prognozi, dizajnerite grafi~kite modeli gi crtale so raka, a kompjuterskata obrabotka na podatocite bila privilegija samo na golemite pret-prijatija. Denes, site ovie zada~i i mnogu pove}e mo`at da se iz-vr{at samostojno na mikrokompjuter, so

115

pomo{ na brojnite aplika-tivni programi koi postojat za mikrokompjuterite.

Del od aplikativnite programi pretstavuvaat osnovni alati za rabota, so op{ta namena, koi denes sekoj poedinec treba da znae da gi koristi. Takvi se:

- programite za obrabotka na tekst (Word Processing), koi se koristat za podgotovka i za pi{uvawe dokumenti;

- programite za obrabotka na tabelarni podatoci (Spread-sheets), koi se koristat za tabelarna analiza na numeri~ki (brojni) podatoci;

- programite za bazi na podatoci (Database management), koi se koristat za organizirawe i upravuvawe so podatoci i informacii;

- grafi~ki programi, koi se koristat za vizuelna analiza i prezentacija na podatoci i informacii;

- programi za komunikacija, koi se koristat za prenos i priem na podatoci i informacii;

- integrirani paketi, koi pretstavuvaat kombinacija na site, ili na del od prethodnite programi.

Ostanatiot del od aplikativnite programi pretstavuvaat po-specijalizirani programi vo sporedba so osnovnite programski ala-ti i se koristat od strana na lu|e specijalisti vo poedini oblasti. Takvi programi se:

- organizatori na personalni informacii (Personal information managers), koi se koristat za organizirawe na rabotnoto vreme na vrabotenite, za zgolemuvawe na produktivnosta na vrabotenite, a so toa i na celata organizacija vo koja rabotat;

- proektni menaxeri (Project management), koi se koristat za planirawe, rasporeduvawe i kontrola na lu|e, aktivnosti, sredstva i ostanati resursi potrebni za navremeno izrabotuvawe na eden pro-ekt;

- programi za stolno izdava{tvo (Desktop publishing), koi slu-`at za dizajnirawe knigi, spisanija i drugi dokumenti za pe~atewe so profesionalna podgotovka;

- multimediski programi, koi gi integriraat site vidovi in-formacii vo edna forma.

Informaciite so ovie programi mo`at da se prezentiraat kon korisnikot vo oblik na tekst, slika, animacija, video, muzika i glas. Za da mo`e mikrokompjuterot da gi izvr{uva multimediskite programi, treba da bide opremen i so soodveten hardver, odnosno toj da bide multimediski kompjuter. Multimediski personalen kompjuter e mo}en mikrokompjuter, za koj e karakteristi~no toa {to ima mnogu brz

116

mikroprocesor, golem kapacitet na fiksen disk, zvu~na karti~ka, zvu~nici i DVD edinica. Denes, skoro bez isklu~ok mikrokompjuterite se sretnuvaat so site multimediski komponenti.

Programite za obrabotka na tekst, programite za obrabotka na tabelarni podatoci, programite za bazi na podatoci, grafi~kite programi, komunikaciskite programi i softverot koj gi vklu~uva prethodnite programi pretstavuvaat aplikativen softver so op{ta namena. Toa zna~i deka se koristat od mnogu lu|e za izvr{u-vawe na mnogu vidovi rabotni zada~i.

Nekolku zaedni~ki karakteristiki na ovie programi se:- Verzija (Version) i podverzija (Release). Sekoja programa

postojano podle`i na podobruvawe. Koga za prvpat se javuva go nosi brojot 1.0. So podobruvaweto na programata taa dobiva nekoj drug broj. Brojot pred to~kata ja ozna~uva verzijata, a brojot posle to~ka-ta ja ozna~uva podverzijata. Promena vo verzijata zna~i pogolemi promeni na programata, a promena na podverzijata ozna~uva pomali promeni vo programata.

- Site programi imaat sistem na meni, pri {to na po~etokot glavnoto meni se nao|a na gorniot del na ekranot. Koga se pravi izbor od menito, se pojavuva pa|a~ko meni. Ova meni se sostoi od li-sta na naredbi koi pripa|aat na izbranata opcija od glavnoto meni.

- Namesto koristewe na sistemot na meni, nekoi aplikacii koristat pritiskawe na edno kop~e ili kombinacija na dve ili tri kop~iwa za povikuvawe na naredba (na primer, so pritiskawe na funkciskite kop~iwa F1, F2,… ili pak so kombinacija na Alt kop~e-to i nekoj znak). Ovaa tehnika e poznata kako koristewe na Shortcut kop~iwa, i so nea e ovozmo`eno korisnikot mnogu brzo da gi povika naj~esto koristenite naredbi.

- Edna od mo`nostite na glavnoto meni kaj skoro site dene{ni aplikativni programi e pomo{ta (Help). Ovaa mo`nost vklu~uva seopfatno objasnuvawe za zna~eweto i na~inot na koristeweto na site naredbi, gi objasnuva site karakteristi~ni termini, dozvoluva prebaruvawe po poim ili dava ~ekor-po-~ekor instrukcii. Pokraj pomo{ta vo ramkite na glavnoto meni, korisnikot mo`e da dobie pomo{ i vo tekot na izvr{uvaweto na konkretnata zada~a.

- Lenta (Ribbon), koja obi~no se nao|a pod glavnoto meni, a se sostoi od grafi~ki simboli (ikoni), pri {to so izbor na edna ikona se aktivira soodvetnata naredba.

- Alatnici za razli~ni nameni (brz pristap, pregledi i sl.).

117

- Prozorci za dijalog pome|u korisnikot i programata, koi obi~no se pojavuvaat po izborot na naredbite i funkciite i slu`at korisnikot da specificira dopolnitelni opcii na naredbata ili na funkcijata.

- Mnogu programi imaat takanare~ena lenta za dvi`ewe niz dokument (Scroll bar), koja se nao|a na desnata strana ili na dolnata strana na prozorot vo koj e prika`an dokumentot. So pridvi`uvawe na lizga~ite, se poka`uva nevidliviot del od pogolemite dokumenti.

- Dene{nite programi go imaat svojstvoto “Ona {to gledate (na ekran) e ona {to }e dobiete (na hartija). (“What You See is What You Get”). Koga dokumentite kreirani so programite koi go imaat ova svojstvo se otpe~atat, na hartija se dobiva ona {to korisnikot go gleda na ekranot. Programite koi go nemaat ova svojstvo, na primer, mo`e del od sodr`inata na dokumentite da ne ja prika`uvaat na ekran, a taa da se pojavi na hartija ako dokumentot se otpe~ati (na primer broj na strana, vgradeni objekti vo dokumentot i sli~no).

- Mnogu lesno koga se raboti so programite mo`e da se selek-tira pogre{na naredba. Programite imaat mo`nost za poni{tuva-we na poslednata (ili poslednite) naredba (Undo). So ovaa funkcija celata sostojba se vra}a kako {to bila pred da se selektira pogre{-nata naredba.

- Programite, denes, imaat mo`nost za ureduvawe (mo`nost da se prika`at, promenat ili dopolnat vnesenite podatoci i informa-cii), kako i mo`nost za otstranuvawe, premestuvawe i kopirawe na del od podatocite i informaciite {to se ve}e vneseni so progra-mata.

118

Slika 4.4. Ekran na programata za obrabotka na tekst MS Word 2007

Programi za obrabotka na tekst (Word Processors)Programite za obrabotka na tekst (tekst procesorite) se

pro-grami koi se koristat za kreirawe, ureduvawe, za{tituvawe i pe~a-tewe dokumenti. Dokumentot mo`e da bide koj bilo vid tekst (pisma, memorandumi, izve{tai, dogovori i sli~no). Do pred izvesno vreme vladee{e misleweto deka programite za obrabotka na tekst treba da gi koristat samo sekretarkite. Denes, praktikata go potvrdi sosema sprotivnoto: programite za obrabotka na tekst intenzivno se ko-ristat od strana na menaxerite i voop{to vo profesionalniot `i-vot na site lu|e. Spored istra`uvawata, od site osnovni aplikativ-ni programi, programite za obrabotka na tekst najmnogu ja zgole-muvaat produktivnosta vo raboteweto.

Po~etnoto koristewe na programite za obrabotka na tekst pot-setuva na raboteweto na ma{ina za pi{uvawe, so taa

119

razlika {to tekstot prvo se gleda na kompjuterskiot monitor, za da potoa se za{titi (Save) na disk ili disketa i otpe~ati na pe~ata~.

Prednostite na programite za obrabotka na tekst se vo mo`nosta za pravewe promeni vo dokumentot, kako {to se otstranu-vawe, vmetnuvawe i zamena na delovi od dokumentot (ova se i osnov-nite funkcii na ureduvaweto na tekstot). I pokraj toa {to denes postojat pove}e programi za obrabotka na tekst izraboteni od razli~ni kompanii (Word, Wordperfect,…), site imaat nekoi zaedni~-ki karakteristiki:

- Avtomatsko prefrlawe na nov red (koga }e se potpolni edna linija avtomatski kusorot se prefrla vo nova), a nov paragraf se ozna~uva so kop~eto Enter.

- Funkcija za prebaruvawe, koja se koristi za lokacija na znak, zbor ili cela fraza vo dokumentot. So edna naredba mo`at da se lo-ciraat site mesta vo dokumentot so argumentot spored koj se vr{i prebaruvaweto.

- Funkcija za zamena na eden zbor so drug vo ramkite na celiot dokument.

- Fleksibilen na~in na postavuvawe margini i golemina na strana vo dokumentot.

- Pove}e na~ini na prika`uvawe na tekstot (zajaknato, pod-vle~eno ili kurzivno, odnosno Bold, Underline ili Italic).

- Mo`nost za tabeli na sodr`ina, fusnoti, broj na strana, tabeli, grafikoni i drugi svojstva.

- Mo`nost za korektura (spell check).- Kontrola na gramatikata na re~enicite vo dokumentot.- Grafi~ki mo`nosti.

Programi za obrabotka na tabelarni podatoci (Spreadsheets)Dizajniraweto na programite za obrabotka na

tabelarni poda-toci izvorno e napraveno od tradicionalnite smetkovodstveni ra-botni listovi. Denes, tie se koristat od strana na lu|eto koi izgotvuvat finansiski analizi, smetkovodstvenite rabotnici, menaxerite i site onie ~ie rabotewe e povrzano so manipulirawe so brojni podatoci.

120

Slika 4.5. Ekran na programata za obrabotka na tabelarni podatoci MS Excel 2007

Korisnikot so ovoj program mo`e da manipulira so brojnite podatoci so koristewe na gotovi formuli (funkcii) ili, pak, so vnesuvawe sopstveni formuli, pri {to dobieniot rezultat mo`e da se prosledi za natamo{na analiza. Programite za obrabotka na tabelarni podatoci imaat mo`nost za “[to-Ako” analiza, odnosno korisnikot vedna{ mo`e da dobie odgovor {to }e se slu~i so izleznite promenlivi ako se promenat vleznite promenlivi. Posofisticirana analiza korisnikot mo`e da napravi ako ja koristi alatkata Solver, koj ovozmo`uva utvrduvawe na vleznite vrednosti so zadavawe na predeterminirana vrednost za celnata

121

izlezna promenliva i predeterminirani ograni~uvawa na vleznite promenlivi. Taka na primer, eden menaxer na prodavnica mo`e da izvr{i proekcija na proda`bata vo naredniot period. Potoa mo`e od vkupnata proda`ba da gi izvadi tro{ocite koi se sostojat od tro{oci za marketing, tro{oci za nabavka na stokata i plata za vrabotenite. Ako tro{ocite se previsoki, menaxerot mo`e so namaluvawe na nekoi poedine~ni tro{oci (na primer, broj na vraboteni) da go vidi krajniot efekt.

Programite za obrabotka na tabelarni podatoci imaat nekolku delovi. Kolonite na rabotniot list (sheet) na programata se ozna-~eni so bukvi, koi vsu{nost pretstavuvaat naslovi na kolonite. Na-slovite na redovite se ozna~eni so broevi. Presekot na edna kolona i eden red se vika pole ili }elija (cell). Poleto sodr`i edine~na informacija, a negovata pozicija pretstavuva adresa na poleto. Naj-poznati programi za tabelirawe denes se Excel, Lotus 1-2-3 i Quattro Pro.

Zaedni~ki karakteristiki na programite za obrabotka na tabe-larni podatoci se:

- Se koristat labeli za identifikacija na podatocite i infor-maciite vo rabotnata tabela. Obi~no labelata e zbor ili simbol. Broevite vo poliwata se vikaat vrednosti. Labelite i vrednostite mo`at da se formatiraat na pove}e na~ini (pozicionirawe, format na broevite, broj na decimalni mesta i sli~no).

- Formulite pretstavuvaat instrukcii za izvr{uvawe na pot-rebnite kalkulacii. Formulite, vrz osnova na vrednostite od re-ferenciranite poliwa, presmetuvaat rezultat vo nazna~enoto pole.

- Funkciite pretstavuvaat odnapred vgradeni formuli koi izvr{uvaat avtomatski presmetuvawa.

- Rekalkulacijata e edna od naj~esto koristenite svojstva na programite za obrabotka na tabelarni podatoci. Ako korisnikot promeni eden ili pove}e broevi vo rabotnite tabeli, site formuli koi gi vklu~uvaat promenetite vrednostite avtomatski se rekalku-liraat.

- Mnogu programi za obrabotka na tabelarni podatoci sodr`at vgradeni alati za kompleksni “[to-Ako” analizi i analizi so Solver (celta e poznata, korisnikot bara optimalna kombinacija na vlezni podatoci, na primer, postoi buxetsko ograni~uvawe i korisnikot bara optimalno rasporeduvawe na poedine~nite tro{o-ci).

- Mo`nost za prika`uvawe na podatocite vo grafi~ka forma (piti, barovi, grafovi itn.).

- Trodimenzionalni rabotni tabeli, odnosno vo edna datoteka mo`at da bidat za{titeni pove}e rabotni listovi.

122

- Dinami~ko povrzuvawe na rabotni tabeli od razli~ni dato-teki, {to zna~i deka promenite na podatocite vo edna rabotna tabe-la od edna datoteka }e predizvika avtomatska promena vo “povrza-nite” poliwa vo druga rabotna tabela vo druga datoteka.

Programi za upravuvawe so bazi na podatoci (Database management)Baza na podatoci e kolekcija od povrzani podatoci

vneseni vo kompjuterskiot sistem i skladirani za idna upotreba. Podatocite vo bazata na podatoci se organizirani, taka {to, kon selektiranite podatoci mo`e brzo da se pristapi i korisnikot da gi dobie na izleznite edinici na kompjuterot. Programite za upravuvawe so bazite na podatoci gi koristat site lu|e pri profesionalnoto rabo-tewe, no i nadvor od nego.

Programite za upravuvawe so bazite na podatoci, ili samo programi za bazi na podatoci, se programski paketi koi slu`at za postavuvawe na strukturata na podatocite, odnosno bazata na podatoci, i ovozmo`uva pristap kon podatocite i informaciite od bazata. Taka, na primer, vo kompjuterot mo`at da bidat skladira-ni li~nite podatoci na vrabotenite na edno pretprijatie (za sekoj vraboten ime, prezime, mati~en broj, adresa itn.). Vnesenite podato-ci za site vraboteni }e pretstavuvaat edna datoteka. Podatocite za eden vraboten pretstavuvaat eden zapis ili slog (record). Sekoj podatok od eden zapis (na primer ime na eden vraboten) se vika pole. Vo druga datoteka mo`e da se skladiraat podatocite za vrabotenite koi se odnesuvaat na nivnite profesionalni kvalifikacii (stru~na podgotovka, specijalizacija, raboten sta` itn.). Vo kompjuterot mo-`e da ima pove}e vakvi datoteki, a podatocite vo niv da bidat logi-~ki povrzani (vo na{iot primer vo dvete datoteki postojat podatoci koi se odnesuvaat za vrabotenite). Site datoteki ja so~inuvaat baza-ta na podatoci na pretprijatieto. Kon bazata korisnikot mo`e da se obrati so postavuvawe slo`eni pra{awa, pri {to vo eden izve{taj mo`e da pobara kombinacija na podatoci od koi bilo datoteki (na primer, korisnikot mo`e da pobara izve{taj vo koj se vklu~eni imeto, prezimeto, rabotniot sta` i adresata na vrabotenite).

Najpoznati programi za bazi na podatoci denes se Access za mikrokomjuteri i Oracle za golemi kompjuteri. Zaedni~ki karakte-ristiki na programite za upravuvawe so bazite na podatoci za mikrokompjuterite se:

- Brza lokacija na zapisi vo datotekite. Programot mo`e da go pronajde sekoj zapis koj vo odredeno pole ima vrednost

123

specifici-rana od korisnikot (na primer, site zapisi od datotekata za profe-sionalni kvalifikacii ~ija vrednost na poleto raboten sta` e ednakva ili pogolema od 30). Ovaa postapka e poznata kako postavu-vawe pra{awa (querying). Baranite zapisi, programite za bazi na podatoci, gi prika`uvaat na ekran ili po potreba gi pe~atat.

- So programite za bazi na podatoci, podatocite se vnesuvaat so redosled kako {to se pojavuvaat. Vo praktikata ~esto se javuva potreba izve{taite da bidat podredeni spored nekoj kriterium (na primer spored azbu~en redosled na prezimeto). Za vakviot tip izve{tai, programite za bazi na podatoci imaat mo`nost za podredu-vawe na podatocite spored kriteriumi dadeni od korisnikot.

- Programite za bazi na podatoci imaat vgradeni matemati~-ki formuli i logi~ki operatori, koi mo`at da se koristat za razni presmetuvawa, a potoa da se vgradat vo formatirani izve{tai.

- Mo`nost korisnikot da dizajnira sopstveni ekrani za vnes na podatoci i profesionalni izve{tai koi vklu~uvaat grafika.

- Za naprednite korisnici (ili profesionalcite) mnogu pro-grami za bazi na podatoci imaat vgradeno programski jazici, so ~ija pomo{ korisnicite mo`at da dizajniraat aplikativni programi so visoki profesionalni karakteristiki.

Grafi~ki programiSpored mnogu istra`uvawa lu|eto podobro go sledat

procesot na u~ewe ako informaciite se prika`uvaat vizuelno. Slikata, se ve-li, deka vredi kolku iljada zborovi.

Postojat tri grupi grafi~ki programi. Prvata grupa se analiti~kite grafi~ki programi koi

slu`at za analiza na podatoci. Tie, numeri~kite podatoci gi pretstavuvaat vo grafi~ki oblik. ^estopati se del od programite za obrabotka na tabelarni podatoci i so nivna pomo{ mo`e grafi~ki da se pret-stavat trendovite na razni vremenski serii, proda`bata na nekoi proizvodi i sli~no.

Vo vtorata grupa spa|aat grafi~kite programi za prezentacija, koi slu`at za dizajnirawe atraktivni grafi~ki dokumenti za pre-zentirawe i za izvestuvawe. Tie se poslo`eni od analiti~kite gra-fi~ki programi i so dopolnitelna oprema imaat mo`nost za kon-vertirawe na grafi~kite sliki vo slajdovi, transparenti ili sli~-no. Najdobrite programi imaat mo`nost za animacija. Najpopularni programi za prezentacija se PowerPoint, Freelance, Harvard Graphics.

124

Tretata grupa se programi za crtawe koi slu`at za dizajnirawe na profesionalni ilustracii (na primer, za dizajnirawe stripovi).

Komunikaciski programiKompjuterite ~estopati se povrzani pome|u sebe za da

mo`at da razmenuvaat podatoci ili koristat zaedni~ki resursi. Za da mo`e razmenata na podatocite ili koristeweto na resursite da se izvr{i, kompjuterite koristat komunikaciski programi. Ovie programi ovozmo`uvaat povrzuvawe na kompjuterite i me|usebna komunikacija preku posebni ili javni komunikaciski vrski, kako {to se, na pri-mer, telefonskata mre`a, satelitskite vrski itn.

Komunikaciskite programi se gri`at prenosot na podatoci od eden na drug kompjuter da se izvr{i uspe{no i bezbedno. Naj~esto so komunikaciskite programi korisnicite pristapuvaat i koristat banki na podatoci, razmenuvaat poraki, koristat skapi resursi na oddale~eni lokacii, koristat razli~ni finansiski uslugi itn.

Integrirani softverski paketi Integriran paket pretstavuva kolekcija koja sodr`i

pove}e aplikativni programi koi rabotat zaedno i koristat i razmenuvaat zaedni~ki podatoci i informacii (na primer, so programa za obra-botka na tabelarni podatoci od softverskiot paket se analiziraat brojnite podatoci, se pretstavuvaat so grafi~ka slika, a potoa so programa za obrabotka na tekst od istiot softverski paket se pi{u-va izve{taj vo koj se vmetnuvaat analizite vo forma na tabela i grafi~ka slika izraboteni so programata za obrabotka na tabelarni podatoci. Potoa celiot izve{taj mo`e da se isprati preku elektron-ska po{ta, odnosno so programa za komunikacija).

Programite od programskite paketi imaat sli~na struktura, taka {to lesno mo`at da razmenuvaat podatoci pome|u sebe. Vo sekoj slu~aj, sekoja od programite pretstavuva posebna zaokru`ena celina koja mo`e da raboti samostojno.

125

5. ORGANIZACIJA NA PODATOCI I BAZI NA PODATOCI

5.1. CIKLUS NA OBRABOTKA NA PODATOCI

Denes obrabotkata na podatocite vo pretprijatijata bez isklu-~ok se izvr{uva so pomo{ na kompjuterite. So pomo{ na vleznite edinici na kompjuterot podatocite za delovnite transakcii se transformiraat vo ma{inski oblik i se vnesuvaat vo kompjuterot. Po izvr{enata obrabotka podatocite i informaciite se skladiraat vo kompjuterski ~itliva forma, a koga korisnicite imaat potreba od niv, se transformiraat vo forma ~itliva za ~ovekot i se prika-`uvaat na izleznite edinici na kompjuterot. Mno`estvoto operacii koe se izvr{uva nad podatocite vo sistemite bazirani na rabotewe-to na kompjuterite, so cel da se proizvedat informacii, se narekuva ciklus na obrabotka na podatoci. Na slika 5.1 se prika`ani ~etirite komponenti na ciklusot za obrabotka na podatocite: vnes na podatoci, skladirawe na podatoci, obrabotka na podatoci i proizvodstvo na informacii.

126

Skladirawe na podatoci

Vnes na podatoci

Obrabotka na podatoci

Izlez na informacii

Slika 5.1. ^etiri dela na ciklusot za obrabotka na podatociKrajnite korisnici imaat zna~ajna uloga vo ciklusot na obra-

botka na podatocite. Tie moraat da sorabotuvaat so sistemskite ana-liti~ari za da se iznajdat odgovorite na pra{awata kako {to se: Koi podatoci treba da bidat vneseni i skladirani vo sistemot i koj treba da ima pristap do niv? Koj pristap na skladirawe treba da se koristi: sistem na datoteki, ili, pak bazi na podatoci? Kako podatocite treba da bidat organizirani, a`urirani, skladirani i kakov treba da bide pristapot do niv? Kako mo`at da se zadovolat potrebite za anticipirani i neanticipirani informacii i izve{tai? Za da se odgovorat ovie i drugi sli~ni pra{awa krajnite korisnici moraat da imaat dovolni poznavawa za konceptite na ci-klusot na obrabotka na podatocite.

Vnes na podatociPri vnesot na podatocite, vleznite transakciski podatoci se

prifa}aat od strana na sistemot i se konvertiraat vo forma ~itli-va za kompjuterite. Za da se olesni podocne`nata obrabotka, vnesot na podatocite mo`e da bide propraten so slednite podgotovki:

- Klasifikacija so nazna~uvawe kodovi za identifikacija (smetka, departman i sli~no) za da se zapi{at podatocite vrz osnova na nekoj predeterminiran sistem, kakov {to e na primer, kontniot plan vo smetkovodstvoto.

- Verifikacija za da se obezbedi to~nost na podatocite. Poma-li tro{oci i pogolema efikasnost se postignuva ako se spre~at gre{kite pri vnesot na podatocite otkolku ako tie se otkrijat i koregiraat po vnesot vo sistemot.

- Prenesuvawe na podatocite od edna na druga lokacija. Golem broj sistemi koi gi prifa}aat podatocite vedna{ gi prepra}aat vo glavnite kancelarii za obrabotka (na primer point-of-sale termina-lite).

Podatocite se prifa}aat od izvornite dokumenti ili pretpe~atenite obrasci na koi se nao|a inicijalniot zapis so transakciskite podatoci koi treba da se vnesat, kako na primer, fakturi, pora~ki od kupuva~i i dobavuva~i i sli~no. Dokumentite mo`at da bidat interni (barawa za nabavka) ili pak eksterni (fakturi od dobavuva~i). Izvornite dokumenti se vnesuvaat vo sistemot so skenirawe ili preku tastatura. Podatocite mo`at da bidat vneseni vo sistemot i vo forma na povraten dokument, na primer, koga edna kompanija pra}a zapis kon nadvore{en subjekt, koj podocna se vra}a nazad vo sistemot kako vnes. So razvojot na elektronskiot biznis vleznite podatoci mo`at da se dobijat direktno vo digitalna forma i da se

127

anticipiraat od sistemot na pretprijatieto, so {to zna~itelno mo`at da se namalat tro{ocite.

Klasi~ni tehniki koi se koristat za poefikasen vnes na podatoci preku tastatura se predformatirani kompjuterski ekrani i koristewe na serii na promptovi, odnosno pra{awa.

Postojat i edinici za avtomatsko prifa}awe na podatocite, koi gi prifa}aat transakciskite podatoci vo ma{inski ~itliva forma vo vreme i mesto na nivnoto nastanuvawe.

Osnovni definicii i koncepti koristeni pri skaldiraweto na podatocitePodatocite na pretprijatijata pretstavuvaat eden od nivnite

najzna~ajni resursi. Postoeweto relevantni podatoci ne ja garan-tira nivnata korisnost. Pretprijatijata mora da imaat podgotven lesen pristap do podatocite, a krajnite korisnici treba da znaat kako podatocite se organizirani i skladirani vo informaciskiot sistem i kako mo`e kon niv da se pristapi.

Sekoj mo`e da pretpostavi kolku te{ko bi se koristel eden u~ebnik ako negovata sodr`ina ne e organizirana vo delovi, vo glavi i vo paragrafi. Sli~no bi bilo i so dokumentite na edno pretprijatie ako tie se smestuvaat slu~ajno na mestata predvideni za skladirawe. Poradi ova, podatocite i informaciite vo informaciskiot sistem mora da bidat organizirani taka{to da mo`e lesno i efikasno da se pristapuva kon niv.

Entitet pretstavuva ne{to za {to podatocite i informa-ciite se odnesuvaat i skladiraat. Primer za entitet se vrabotenite, proizvodite, smetkite na kupuva~ite itn. Sekoj entitet ima atributi, ili karakteristiki so koi se opi{uva, a koi treba da bidat skladirani. Na primer, iznosot na platata na vrabotenite, ili pak adresata na vrabotenite, se atributi na entitetot vraboteni.

Znacite, koi {to mo`at da bidat cifri ili bukvi, se kombini-raat so {to se formira vrednost na podatokot. Na primer, Parti-zanska 12/4 (vrednost na podatokot) e adresa (atribut) na eden vrabo-ten (entitet). Generalno, sekoj tip na entitet poseduva isto mno-`estvo atributi. Na primer, site vraboteni gi imaat atributite: edinstven mati~en broj, iznos na plata i adresa. Specifi~nite vrednosti na podatocite za ovie atributi }e bidat razli~ni za razli~ni entiteti.

Za da bidat obraboteni od strana na kompjuterot, ili, pak, skladirani vo sekundarnata memorija, podatocite se organizirani vo grupi ili kategorii. Sekoja sledna prezentirana grupa e poslo`ena vo sporedba so prethodnata.

Znak. Znakot e edna bukva, broj, ili specijalen znak kako {to se znacite za interpukcija ili pak znakot $.

128

Pole. Poleto sodr`i mno`estvo povrzani znaci. Na primer, na voza~kata dozvola imeto na li~nosta e edno pole, prezimeto drugo pole, imeto na ulicata treto pole, gradot ~etvrto pole itn.

Zapis (slog). Zapisot e kolekcija povrzani poliwa. Na primer, s# {to e zapi{ano na voza~kata dozvola na edna li~nost, e eden zapis.

Datoteka. Datoteka e kolekcija na povrzani zapisi. Na primer, site podatocite od site voza~ki dozvoli (poedine~ni zapisi) od eden grad mo`at da formiraat datoteka.

Baza na podatoci. Baza na podatoci e kolekcija od povrzani datoteki. Na primer, podatocite od voza~kite dozvoli i od drugi relevantni podatoci mo`at da bidat smesteni vo pove}e logi~ki povrzani datoteki koi so~inuvaat edna baza na podatoci.

Tipovi na obrabotka na podatociNaj~esta aktivnost vo ramkite na obrabotkata na

podatocite e odr`uvaweto na podatocite, pod {to se podrazbira permanentna ili periodi~na obrabotka na transakciite i a`urirawe na skladiranite podatoci. Naj~esto se vr{i dodavawe novi zapisi, bri{ewe na ve}e skladirani podatoci, a`urirawe na tekovni balansi poradi dodava-we ili odzemawe na iznosi od transakciskite zapisi i promena, odnosno modificirawe na poliwata vo zapisite.

Drugi aktivnosti koi se izvr{uvaat pri obrabotkata na poda-tocite se razni presmetki, sporeduvawa, sumirawa, filtrirawe na del od podatocite i prezemawe na skladirani podatoci za dopolni-telna obrabotka ili prika`uvawe.

Tradicionalno, podatocite se obrabotuvaat na dva na~ina: prviot na~in e batch obrabotka, koja mo`e da ja nare~eme i seriska ili “zadocneta” obrabotka, a vtoriot na~in e obrabotka vo realno vreme, koja mo`e da ja nare~eme “momentalna“ obrabotka na poda-toci.

Vo ramkite na batch obrabotkata podatocite se sobiraat vo te-kot na nekolku ~asa, denovi, ili nedeli. Potoa, site se obrabotuvaat odedna{, odnosno kako “batch”. Primer za ovoj na~in na obrabotka na podatoci e koristeweto na bankarskite tekovni smetki. Koris-nikot na tekovna smetka vo tekot na mesecot mo`e so ~ekovite od svojata smetka da kupi, odnosno da plati pove}e proizvodi i uslugi. So sekoe poedine~no koristewe na smetkata se pravi transakcija, pri {to ~ekovite se pra}aat vo bankata. Vo odreden den oddelot za obrabotka na podatoci vo bankata gi obrabotuva site pristignati ~ekovi odedna{. Sekoj korisnik na tekovna smetka vrz osnova na obrabotkata mo`e da dobie izve{taj za napravenite transakcii.

129

Obrabotka vo realno vreme se slu~uva koga podatocite se obra-botuvaat vo isto vreme koga se slu~uva i transakcijata. Na primer, vo avtomatite za dobivawe gotovi (ke{) pari, vo momentot koga ko-risnikot na soodvetnata karti~ka ja pravi transakcijata (dobiva gotovi pari), podatocite vedna{ se obrabotuvaat, a korisnikot ved-na{ ja dobiva sostojbata na svojata smetka (starata sostojba namalena za iznosot na pari koj e izvle~en so transakcijata).

Koristeweto na sovremenite modeli na elektronskiot biznis podrazbira isklu~ivo koristewe na obrabotkata vo realno vreme. No poradi niskoto nivo na primena na e-biznisot i nedovolno razvienata tehni~ka infrastruktura vo nekoi zemji, kako {to e i na{ata, s# u{te vo praktikata se sretnuvaat i davata tipa na obrabotka na podatoci.

Izlezni informaciiPosledniot ~ekor vo ciklusot na obrabotka na podatoci e

pri-ka`uvaweto na izleznite informacii. Informaciite se prezenti-raat vo tri formi: dokument, izve{taj ili odgovor na prebaruva-we. Dokumentite pretstavuvaat zapisi za transakciite ili za drugi podatoci na pretprijatiteto. Del od dokumentite se nameneti za interna upotreba na pretprijatieto, dodeka drugi se nameneti za nadvore{nite partneri. Dokumentite koi se generiraat na krajot na aktivnostite na procesot na obrabotka se vikaat operativni doku-menti, nasproti izvornite dokumenti koi se koristat na po~etokot na procesot.

Dokumentite, po potreba, mo`at da bidat otpe~ateni ili pri-ka`ani na izleznite edinici na kompjuterskiot sistem, ili, pak, skladirani kako elektronski zapis vo kompjuterot.

Izve{taite se podgotvuvaat za interni i za eksterni korisni-ci. Tie se koristat od strana na vrabotenite za kontrola na opera-tivnite aktivnosti i od strana na menaxmentot za donesuvawe odluki i za dizajnirawe na strategijata na delovnoto rabotewe.

Del od izve{taite se izgotvuvaat periodi~no, dodeka del po potreba i na posebni barawa.

Koga izlezot od prebaruvaweto e prika`an na terminal, obi~-no se narekuva meka kopija. Koga }e se otpe~ati na pe~ata~ izlezniot rezultat se narekuva tvrda kopija.

Pretprijatijata treba periodi~no da ja preispitaat potrebata od izve{taite koi se proizveduvaat, za da ne se slu~i del od izve{ta-ite da se generiraat dolgo vreme otkako e prekinata potrebata za niv.

130

5.2. DATOTEKI

Sistemite orientirani kon koristewe na datotekite pretsta-vuvaat najstara forma na skladirawe podatoci vo kompjuterskite sistemi. Vakvite sistemi, vsu{nost, pretstavuvale pove}e datoteki smesteni vo virtuelni biblioteki. Datotekite bile narekuvani i tabeli poradi vizuelnata sli~nost so niv, so toa {to eden red bil nare~en zapis, a sekoja kolona pole.

Datotekata pretstavuva osnovna logi~ki organizirana celina za skladirawe podatoci. Kon zapisite vo datotekite se pristapuva so koristewe identifikator {to se vika klu~, ili klu~no pole.

Eden primer kako izgleda realna datoteka e prika`an na slika 5.2.

Mati~en broj Ime Prezime Grad Indeks2210976036378

Zoran Naumovski Skopje 421560607976032876

Goran Trajkovski Kumanovo

42345… … … … …

1512975039378

Tatjana Markovska Skopje 41975

Slika 5.2. Datoteka “Studenti”

Prvoto pole vo zapisot na datotekata “Studenti” e broj za identifikacija na studentot (zapisot). Se postavuva pra{aweto dali eden vakov broj e neophoden za identifikacija na eden zapis, odnosno student? Ako se razmisluva za studentite od edna grupa na eden fakultet, mo`ebi imeto i prezimeto se dovolni za identifikacija, odnosno mala e verojatnosta vo mala grupa da postojat dve li~nosti so isto ime i prezime. No, na nivo na eden fakultet ili univerzitet, lesno mo`e da se slu~i da postojat dva studenta so isto ime i pre-zime. Postoeweto na najmala mo`nost da postojat dva studenta so isti vrednosti vo poliwata uka`uva od neophodnosta za voveduvawe edinstven identifikaciski broj za sekoj student. Ako stanuva zbor za podatocite na eden fakultet, toj broj mo`e da bide, na primer, brojot na indeksot na studentot, bidej}i toj e edinstven, odnosno ne postojat dva studenta na eden fakultet so ist broj na indeks. No, na nivo na eden univerzitet, najdobar izbor za

131

Klu~no pole Pole

Zapis

identifikaciskiot broj e negoviot mati~en broj, koj za sekoj student e edinstven.

Identifikaciskiot broj se vika klu~no pole. Klu~no pole pretstavuva posebno pole od zapisot koe e izbrano za edinstveno da go opredeli sekoj zapis. Preku klu~noto pole se pristapuva do konkreten zapis, se vr{i negovo a`urirawe, podreduvawe i sli~no. Vo primerot na slika 5.2 klu~noto pole e mati~niot broj na stu-dentot.

Pokraj primarniot, datotekite obi~no mo`e da imaat i sekun-darni klu~evi. Sekundaren klu~ e drugo pole za identifikacija na zapisite, koe ne go opredeluva ednozna~no sekoj zapis. Sekundarniot klu~ mo`e da se iskoristi, na primer, za podreduvawe na zapisite spored koe bilo pole.

Pretprijatijata koristat pove}e tipovi datoteki za skladi-rawe na nivnite podatoci. Za a`urirawe na podatocite naj~esto se koristat dva tipa datoteki: glavni i transakciski. Pokraj ovie, vo praktikata se javuvaat i drugi tipovi datoteki.

Glavnite datoteki se kompletni datoteki, koi gi sodr`at site tekovni zapisi s# do poslednoto a`urirawe. Na primer, datotekata od koja se podgotvuva izve{tajot za korisnicite na tekovni smetki vo bankite e glavna datoteka.

Transakciskite datoteki gi sodr`at poslednite promeni na zapisite koi treba da bidat upotrebeni za a`urirawe na glavnata da-toteka. Na primer, poslednite promeni na tekovnite smetki na ko-risnicite, mo`at da bidat zapi{ani vo datoteka koja se vika tran-sakciska datoteka, a so nea se a`urira glavnata datoteka na korisni-cite na tekovni smetki.

Tabelarnite datoteki gi sodr`at referentnite podatoci kon koi se pristapuva vo tekot na obrabotkata na podatocite. Na primer, takva e datotekata so dano~nite stavki za razli~ni tipovi proizvo-di.

Istoriskite datoteki gi sodr`at transakciite koi ve}e se obraboteni. Tie se zadr`uvaat za da se iskoristat podocna, na pri-mer, od strana na menaxmentot koga se vr{at razni sporedbi i ana-lizi.

Datoteki za za{tita (back up) pretstavuvaat kopii na aktiv-nite datoteki. Na toj na~in organizaciite se za{tituvaat od delum-na ili od potpolna zaguba na podatocite od tekovnite datoteki.

Izve{tajni datoteki, koi privremeno gi sodr`at informa-ciite koi treba da se pe~atat.

132

5.2.1. Tipovi na datoteki spored organizacija

Organizacija na datoteki e na~in na koj podatocite fizi~ki se skladirani na memoriskite edinici. Pristap kon datoteka e na~in na koj kompjuterot gi locira skladiranite zapisi.

Organizacijata na datoteki mo`e da bide od tri tipa: sekven-cijalna, direktna i indeks sekvencijalna.

Sekvencijalna organizacija na datotekiNajednostavnata organizacija na datoteki e

sekvencijalnata, vo ramkite na koja zapisite fizi~ki se smesteni eden po drug (slika 5.3).

Vakvata organizacija na datoteki e mnogu efikasna koga treba da bidat pro~itani pogolem broj na zapisi od datotekata (na primer, ako na site studenti treba da se isprati nekoe izvestuvawe). Isto taka prednost pri koristewe na vakov tip organizacija e mo`nosta da se koristat ne tolku skapi memoriski edinici, kakvi {to se magnetnite lenti. Nedostatok e {to zapisite treba da se nao|aat vo predeterminiran redosled, {to ~esto zna~i i tro{ewe na dopolni-telno vreme za nivna obrabotka.

Slika 5.3. Pristap vo datoteka so sekvencijalna organizacija

Najgolem nedostatok na sekvencijalnata organizacija na dato-teki e faktot {to pristapot do poedin zapis edinstveno mo`e da bide sekvencijalen, koj mo`e da bide mnogu spor. Na primer, za da se pro~itaat podatocite od zapisot na eden student koj e smesten na pozicija so reden broj 4357, najprvo }e se pro~itaat podatocite za studentot so reden broj 1, pa 2, i taka natamu dodeka ne se stigne do studentot so reden broj 4357.

Direktna organizacija na datotekiKaj direktnata organizacija na datoteki (slika 5.4) zapisite

fizi~ki ne se smesteni eden do drug, tuku se smesteni na

133

Zapisi

12345

posebni adresi ili lokacii koi mo`at da bidat opredeleni (presmetani) preku klu~nite poliwa. Adresata se presmetuva so posebna tehnika poznata pod imeto ha{ing (hashing). Ha{ing programite vsu{nost ja konvertiraat vrednosta na klu~noto pole vo odredena memoriska adresa (lokacija). Ovie programi se koristat pri zapi{uvawe i is~ituvawe na podatocite od memoriskite edinici.

Datotekite so direktna organizacija mo`at da bidat smesteni isklu~ivo na disk. Glavna prednost na direktnata vo odnos na sekvencijalnata organizacija e faktot {to mo`e da se pristapi direktno kon podatocite na eden konkreten zapis, so {to podatoci-te se is~ituvaat mnogu pobrzo. Na primer, kon podatocite na eden student mo`e brzo da se pristapi so koristewe na edinstveniot broj za identifikacija.

Slika 5.4. Pristap kon zapis vo datoteka so direktna organizacija

Nedostatok na direktnata organizacija se golemite tro{oci. Za ist obem na podatoci vo odnos na sekvencijalnata organizacija, datotekata so direktna organizacija zafa}a pove}e prostor na dis-kot. Isto taka, direktnata organizacija ne pretstavuva dobro re{e-nie ako treba odedna{ da se pristapi kon pove}e zapisi na datote-kata.

Indeks-sekvencijalna organizacija na datotekiIndeks-sekvencijalnata organizacija na datoteki

pretstavuva kompromis pome|u sekvencijalnata i direktnata organizacija na datoteki, odnosno kompromis pome|u sekvencijalniot i direktniot pristap kon zapisite na datotekite. Taa ovozmo`uva zapi{uvawe na zapisite vo datotekata vo sekvencijalen redosled. Zapisite se grupi-rani vo pove}e grupi. Postoi dopolnitelna, indeksna datoteka, koja pretstavuva lista koja gi sodr`i adresite na site grupi na zapisi, odnosno kade e zapi{ana sekoja grupa vo primarnata datoteka. Koga korisnikot

134

Hashing program

Klu~no pole na zapisot

Adresa na zapisot na diskot

saka da pristapi kon nekoj zapis, kompjuterot prvo ja prebaruva indeksnata datoteka so koristewe na direktniot pristap i od nea ja dobiva adresata na grupata zapisi vo koja se nao|a baraniot zapis. Vrz osnova na dobienata adresa na grupata, kompju-terot direktno pristapuva kon grupata zapisi, a potoa grupata ja prebaruva sekvencijalno s# dodeka ne go najde baraniot zapis.

Varijanta na indeksnata datoteka e taa da gi sodr`i adresite na site zapisi od primarnata datoteka.

Vo na{iot primer, ako zapisite za studentite se grupirani taka {to vo prvata grupa da pripa|aat prvite iljada zapisi, vo vto-rata vtorite iljada zapisi itn, zapisot za studentot so reden broj 4357 kompjuterot }e go pro~ita otkako od indeksot }e ja pro~ita adresata na pettata grupa zapisi A5 (od 4001 do 5000), direktno }e pristapi kon nea, a potoa sekvencijalno }e gi pro~ita zapisite od pettata grupa s# dodeka ne dojde do zapisot so reden broj 4357 (slika 5.5).

Slika 5.5. Pristap kon zapis vo datoteka so indeks sekvencijalna organizacija

Indeks-sekvencijalnata organizacija na datoteki mo`e da se realizira isklu~ivo na disk ili na druga memoriska sredina so di-rekten pristap. Ovaa organizacija pretstavuva pobrz na~in na ~ita-we na zapisite vo odnos na sekvencijalnata organizacija, no pobaven vo odnos na direktnata organizacija na datoteki.

5.2.2. Karakteristiki na rabotata so datoteki

Edna organizacija obi~no implementira razli~ni aplikacii vo razli~ni vremenski periodi, pri {to, na sekoja od aplikaciite i se potrebni sopstveni podatoci koi se organizirani vo posebni datoteki. Na toj na~in sistemot se gradi bez plan, pri {to mo`e da se javat brojni problemi. Zaedni~kite funkcii na pove}e

135

Indeks

Klu~no pole na zapisot

Adresa na grupata

na diskot

Klu~no pole

Adresa na

grupa

0000 A11000 A22000 A33000 A44000 A55000 A6

A5

A6A1

A2

A3A4

aplikacii kako {to se vnes, izve{tai i prebaruvawe treba posebno da bidat programirani, dokumentirani, testirani i odr`uvani pri {to se sozdavaat visoki tro{oci za organizacijata. Isto taka postoi mo`nost isti podatoci da bidat pove}e pati zapi{ani vo razli~ni datoteki, so {to nepotrebno se zafa}a memoriski prostor i se dupliraat aktivnostite kako vnes i odr`uvawe. Ovaa pojava e poznata pod imeto redundansa na podatocite. Vo vakva situacija lesno mo`e da se slu~i da se izvr{i promena na eden podatok vo edna datoteka, a istiot podatok da ostane neproment vo drugite datoteki kaj {to se nao|a. Na primer, ako stanuva zbor za podatokot adresa na eden kupuva~, toa bi zna~elo za ist kupuva~ vo sistemot da postojat dve razli~ni adresi, {to pridonesuva podatocite da bidat nekonzistentni. Poradi na~inot na organizacija na datotekite, postojat pote{kotii da se pristapi do podatocite od edna datoteka od razli~ni aplikacii. Ovoj problem se vika izolacija na podatoci-te. So sistemot na datoteki te{ko se obezbeduva bezbednost na datotekite. Drug problem e obezbeduvaweto integritet na podatoci-te i kontrola na zapi{anite vrednosti. Te{ko se obezbeduva isto-vremena promena na ist podatok vo site datoteki kaj {to toj se nao|a, kako i kontrola na vrednosta na podatokot (na primer brojot na rabotni ~asovi ne mo`e da bide negativen broj, a mati~niot broj ne smee da sodr`i alfabetski karakteri). Posledniot golem ne-dostatok na sistemite na datoteki e zavisnosta {to postoi pome|u podatocite i datotekite od edna strana, i aplikaciite od druga strana. Toa zna~i deka promenata na podatocite i datotekite predizvikuva zadol`itelno prilagoduvawe na aplikaciite, i obrat-no, izmenite vo aplikaciite predizvikuvaat zadol`itelni promeni vo datotekite. Vakvata pojava vo sovremenoto delovno rabotewe ne smee da se slu~i.

5.3. BAZI NA PODATOCI

5.3.1. Definicija na bazite na podatoci

Bazite na podatoci, koi se pojavile vo {eesettite godini, bile kreirani da gi re{at problemite na sistemite bazirani na koriste-we na datoteki, na toj na~in {to bi bile kompaktni, brzi, lesni za koristewe, to~ni, sigurni i da ovozmo`at podelba na podatocite po-me|u pove}e korisnici.

Vo mnogu organizacii i pretprijatija koi koristat sistem na datoteki, mo`e da postojat podatoci za ist predmet ili li~nost na

136

pove}e mesta. Na primer, eden kupuva~ mo`e da se pojavi vo pove}e razli~ni datoteki i vo sekoja od niv da postoi negovata adresa. Ako kupuva~ot ja promeni adresata, lesno mo`e da se slu~i vo nekoja datoteka da ostane starata adresa, so {to mo`at da se predizvikaat mnogu neprijatnosti vo raboteweto. Isto taka, mo`e da se slu~i eden oddel da ima potreba od nekakvi podatoci koi se ve}e skladirani vo datoteka vo ramkite na drug oddel. Isto taka ako edno pretprijatie koristi sistem na datoteki, so potrebata od skladirawe novi podato-ci obi~no se kreiraat i novi datoteki. Kako posledica na ova brojot na datotekite (glavni) zna~ajno se zgolemuva. Vakvite, i site drugi problemi so sistemite na datoteki, mo`at da se nadminat so vovedu-vawe bazi na podatoci.

Bazata na podatoci mo`e da se definira kako kolekcija na integrirani podatoci. So integrirani podatoci se ozna~uva deka po-datocite se sostojat od logi~ki povrzani datoteki i zapisi.

5.3.2. Organizacija i prednosti na bazite na podatoci

Fizi~ki i logi~ki pogled na podatociteNa slika 5.6 e prika`an na~inot na koj se pristapuva kon

poda-tocite ako se koristi sistem na datoteki, a na slika 5.7 e prika`an na~inot na pristap kon podatocite ako se koristi baza na podatoci.

Slika 5.6. Pristap so sistem na datoteki

137

Datoteka 1

Pole APole BPole C

Aplikativna programa 1

Datoteka 2Pole BPole DPole E

Datoteka 3Pole BPole EPole F

Aplikativna programa 2

Aplikativna programa 3

Aplikativna programa 1

Slika 5.7. Pristap so baza na podatoci

Ako se koristi sistem na datoteki, programerite koi pi{uvaat aplikativni programi za rabota so datotekite, moraat da ja znaat fizi~kata lokacija i opisot na zapisite koristeni vo aplikativ-nite programi. Taka, na primer, ako eden aplikativen program treba da napravi izve{taj so koristewe na poliwa od pove}e datoteki, mora da ja znae lokacijata na sekoja datoteka i opisot na sekoe pole vo tie datoteki.

So koristewe na bazite na podatoci ovoj problem se nadminuva, bidej}i sistemite za upravuvawe so bazite na podatoci obezbeduvaat povrzuvawe pome|u fizi~ki skladiranite podatocite i aplikativni-te programi na korisnicite. Korisnicite se odgovorni samo za lo-gi~kite barawa na aplikativnite programi, a sistemot za upravu-vawe so bazi na podatoci gi prifa}a i interpretira logi~kite ba-rawa na programite, potoa gi selektira baranite podatoci od nivnite fizi~ki lokacii vo bazata na podatoci, za da na kraj gi prezentira kon korisnicite na sistemot. Na toj na~in sistemite za upravuvawe so bazite na podatoci go kontroliraat pristapot kon podatocite, prebaruvawata i a`urirawata bez korisnikot da refe-rencira kako i kade podatocite se fizi~ki skladirani. Tie, na nekoj na~in, gi prikrivaat detalite za fizi~koto skladirawe na podato-cite, taka {to korisnicite mo`at potpolno da se skoncentriraat na logi~kite relacii pome|u podatocite. Na ovoj na~in, sekoj koris-nik dobiva vpe~atok deka podatocite fizi~ki se skladirani tokmu na na~in na koj toj logi~ki gi gleda vrskite pome|u niv.

Mo`e da se zaklu~i deka se razlikuvaat dva pogleda kon podato-cite: logi~ki i fizi~ki. Logi~kiot pogled gi pretstavuva korisni-cite koi konceptualno gi gledaat, organiziraat i razbiraat podato-cite i relaciite pome|u niv, dodeka fizi~kiot pogled se odnesuva na toa kako i kade podatocite fizi~ki se smesteni i skladirani vo me-moriskite edinici. Taka, na primer, eden

138

Baza na podatoci

Pole APole BPole CPole DPole EPole F

Sistem za upravuva

we so baza na

Aplikativna programa 2

Aplikativna programa 3

menaxer mo`e da gi zamis-li podatocite za kupuva~ite vo forma na edna tabela (logi~ki pog-led), iako tie mo`ebi se skladirani vo forma na indeksno-sekven-cijalna datoteka (fizi~ki pogled). Ili, pak, korisnikot mo`ebi vo edna tabela zamisluva pove}e podatoci kako ime, prezime, adresa, ra-boten sta`, plata (logi~ki pogled), a tie podatoci fizi~ki se smes-teni vo razli~ni datoteki na razli~ni lokacii (fizi~ki pogled).

Imaj}i go predvid na~inot na koj se povrzani logi~kiot i fi-zi~kiot pogled na podatoci kaj bazite na podatoci, korisnicite mo`at da go promenat logi~kiot pogled na podatocite bez da se javi potreba od promena na fizi~kiot pogled na podatocite. Isto taka, administratorot na bazata mo`e da go smeni fizi~kiot pogled na podatocite bez toa da vlijae na logi~kiot pogled na podatocite.

Podatocite na edno pretprijatie pretstavuvaat edna od naj-vrednite stavki od negoviot imot. Efikasnoto skladirawe i menax-mentot na podatocite e edna od najkriti~nite funkcii na informa-ciskite sistemi. Pogolemiot del od pretprijatijata koristat siste-mi na bazi na podatoci (baza na podatoci, sistem za upravuvawe so bazata na podatoci, aplikativen softver, hardver i personal) za organizirawe i upravuva-we so podatocite i informaciite potrebni za izvr{uvawe na delov-nite aktivnosti. Poradi toa, krajnite korisnici moraat da gi poz-navaat osnovnite koncepti za upravuvawe i rabota so sistemite na bazi na podatoci.

Prednosti na bazite na podatociBazite na podatoci imaat brojni prednosti vo sporedba so

sistemite na datoteki i toa:Zaedni~ka podelba na podatoci i informacii. Vo

ramkite na edna organizacija, podatocite i informaciite od edno oddelenie mo`at lesno da bidat dostapni za ostanatite oddelenija.

Za{tita i bezbednost. Na korisnicite mo`e da se dodeli lo-zinka (password) za pristap kon podatocite i informaciite, ili, pak, da se dozvoli pristap samo do odreden vid podatoci i informacii. Na toj na~in razli~ni korisnici mo`e da imaat razli~ni ovlas-tuvawa nad del od podatocite vo bazata na podatoci, so {to bezbed-nosta na podatocite se podiga na povisoko nivo.

Pomal broj na datoteki na nivo na organizacija. Koga pove}e oddelenija na edna organizacija mo`at da pristapat kon ista datote-ka, }e se javi potreba od pomal broj datoteki na nivo na organiza-cijata. So toa intenzitetot na duplirani podatoci }e

139

bide mnogu po-mal. Pojavata na duplirani podatoci e poznata kako redundansa na podatoci (data redundancy).

Integritet na podatocite. Integritet na podatoci se posti-gnuva ako so promenata na eden podatok vo edna datoteka se menuva istiot podatok i vo drugite kade {to toj se nao|a. Sistemite koi ne go poseduvaat ova svojstvo mo`at da pri~inat mnogu problemi pri koristeweto na podatocite (za edna pojava da ima dve razli~ni in-formacii).

Fleksibilnost za izvestuvawe. Izve{taite mo`at da bidat lesno generirani i po potreba revidirani.

Konzistentnost na podatocite. Bidej}i podatocite se skladi-raat samo edna{, redundansata i nekonzistentnosta na podatocite e svedena na minimum.

Nezavisnost na podatocite i aplikativnite programi. Bidej}i podatocite i aplikativnite programi koi{to se koristat se neza-visni edni od drugi, aplikativnite programi mo`e da se menuvaat bez da se predizvika potreba od promena na podatocite, i obratno, mo`e da se menuvaat podatocite bez da se predizvika promena na aplikativnite programi. Na toj na~in segmentot podatoci e sosema nezavisen od segmentot aplikativni programi.

Centralno upravuvawe so podatocite. Upravuvaweto so podato-cite e poefikasno bidej}i stanuva zbor za edinstven sistem za cela-ta organizacija.

Me|u-funkcionalna analiza. Poradi site prethodni svojstva, lesno mo`at da se izvr{at dopolnitelni analizi pome|u podatocite za potrebite na menaxmentot.

5.3.3. Modeli na bazi na podatoci spored organizacijata

Celta na koristeweto na bazite na podatoci e integrirawe na individualnite edinici na podatoci, odnosno transformirawe na izoliranite fakti vo korisni informacii. Mo`nostite da se koristi bazata na podatoci mnogu zavisi od toa kako e bazata logi~ki i fizi~ki struktuirana. Kako {to postojat pove}e na~ini da se struktuira edna delovna organizacija, taka postojat pove}e na~ini da se struktuiraat podatocite koi se potrebni na edna organizacija vo baza na podatoci, so cel najdobro da se odgovori na postavenite barawa pri nejzino koristewe.

Postojat tri osnovni modeli za logi~ko struktuirawe na bazite na podatoci: hierarhiski, mre`en i relacioni. Dopolnitelni

140

modeli koi proizleguvaat od osnovnite se: multidimenzionalen, objektno orientiran i hipermedijski.

Hierarhiski bazi na podatociKako {to implicira i samoto ime, modelite na hierarhiskite

bazi na podatoci definiraat hierarhiska struktura na podatocite. Najintuitivniot na~in na vizuelizacija na ovoj tip relacija e so drvo na podatoci postaveno "od gore nadolu".

Vo ovoj tip baza na podatoci, poliwata i zapisite se struktu-rirani vo temiwa. Temiwata se to~ki povrzani so granki na edno “od gore nadolu (top-down)” hierarhisko drvo. Od edno teme mo`at da po~nuvaat pove}e granki, a sekoja granka zavr{uva so teme od ponis-ko nivo. Mo`e da se zaklu~i deka sekoe teme ima samo edno roditel-sko teme (od koe poteknuva), a sekoe teme-roditel mo`e da ima pove}e temiwa-deca. Ova ponekoga{ se opi{uva so relacijata “eden naspro-ti mnogu”. Temiwata roditeli i deca se povrzani so vrski nare~eni “poka`uva~i”. Praviloto dete/roditel obezbeduva sistematski pri-stap kon podatocite. Za da se pristapi kon nekoe pole, treba da se trgne so prebaruvawe od po~etnoto teme, da se prodol`i kon sood-vetnoto teme-dete od slednoto nivo, i taka natamu, se dodeka ne se stigne do odredi{noto teme (pole). Se razbira, kako {to mo`e da se pretpostavi, problem so ovoj sistem e {to korisnikot mora da ja znae strukturata na drvoto za da mo`e da najde kakov bilo podatok.

Vo sekoj slu~aj, hierarhiskiot model e mnogu poefikasen vo sporedba so sistemot na obi~ni datoteki, bidej}i ovde nema potreba za tolku redundantni podatoci. Za da ja potvrdime ovaa konstatacija, }e ja razgledame datotekata so podatoci prika`ana na slika 5.8.

Ime Adresa Predmet Ocenka

Zoran Ilievski Partizanska 23/4 Kompjuteri 10Zoran Ilievski Partizanska 23/4 Matematika 9Zoran Ilievski Partizanska 23/4 Statistika 9Zoran Ilievski Partizanska 23/4 Ekonomija 10Lidija Bla`evska Vasil Glavinov 34/8 Matematika 8

… … … …

Slika 5.8 Datoteka so podatoci

Kako {to mo`e da se zabele`i, vo ovaa datoteka se skladirani pove}e redundantni podatoci, kako {to se imeto i

141

prezimeto i adre-sata. Koga vo datotekata bi skladirale pove}e atributi za studentot i za predmetite ili, pak, ako sakame da gi skladirame i podatocite za profesorot kaj koj studentot polaga, obemot na redundantni poda-toci u{te pove}e bi se zgolemil. Ako za istoto problemsko podra~je koristime hierarhiski model na podatoci, }e dobieme pomal obem na redundantni podatoci.

Slika 5.9 Hierarhiski model na podatoci

Za taa cel da ja razgledame hierarhiskata {ema na bazata na podatoci prika`ana na slika 5.9. Mo`at da se napravat nekolku zabele{ki. Na prvoto hierarhisko nivo se nao|a temeto student, kade se skladiraat podatocite za site studenti. Temeto student e povrzano so temeto predmet, kade {to na eden student se pridru`u-vaat predmetite koi toj gi polaga. Na ovoj na~in, podatocite za studentot, kako {to se imeto, adresata i telefonot se zapi{ani vo bazata na podatoci samo edna{, so {to e re{en del od problemot na redundantni podatoci. Predmetot e povrzan so dve temiwa, i toa ocenki na studentot po predmetite i profesori po predmetite.

Modelot na hierarhiskata baza na podatoci mo`e da ima nekoi seriozni problemi. Taka, na primer, ne mo`e da se dodadat zapisi vo teme-dete se dodeka toa ne e inkorporirano vo teme-roditel. Za kon-kretniov primer, ne mo`e da se dodade predmet koj ne go slu{a nieden student.

Isto taka, vo hierarhiskiot model na baza na podatoci, s# u{te postojat redundantni podatoci. Taka, vo primerot, ako eden predmet e slu{an od pove}e studenti, }e se javi redundancija bidej}i poda-tocite za ist predmet }e bidat vklu~eni kaj pove}e studenti. Na toj na~in za sekoj predmet }e se javat duplirani informacii.

142

Indeks

Ime na predmet

Departman

Profesor

predmet Predmet #

Ime Adresa

Telefon student

Zada~a1

Zada~a2

Test Finalen test ocenki

Departman

Adresa profesor

Redundancijata se javuva bidej}i hierarhiskata baza na podato-ci raboti samo so eden nasproti mnogu relacii, no ne i so mnogu nasproti mnogu relacii (edno teme-dete mo`e da ima samo edno teme-roditel). Vo mnogu situacii se javuva potreba edno teme-dete da bide povrzano so pove}e temiwa roditeli. Na primer, prirodata na rela-cijata pome|u student i predmet e mnogu nasproti mnogu. Toa zna~i, deka eden predmet go posetuvaat pove}e studenti, no i eden student posetuva pove}e predmeti.

poletuvawe

pristignuvawe

broj na let

patnici

Slika 5.10. Hierarhiska organizacija na baza na podatoci

Na slika 5.10 e prika`ana hierarhiska struktura na baza na podatoci za sistemot za rezervacii za aviobileti. Glavnoto teme-roditel e gradot od koj se poletuva, odnosno Skopje. Roditelot ima tri temiwa-deca od slednoto nivo, koe gi pretstavuvaat gradovite do koi se leta. Temeto-dete od ova nivo Cirih, ima od svoja strana tri temiwa-deca, koi pretstavuvaat broevi na letovite za gradot Cirih. Sekoj od letovite (vo na{iot primer prika`ani se relaciite samo za letot 214) ima svoi temiwa-deca na slednoto nivo, pri {to sekoe teme-dete sodr`i podatoci za sekoj patnik na konkretniot let.

Drug problem kaj hierarhiskata organizacija mo`e da se javi ako se izbri{e edno teme-roditel. Vo toj slu~aj zna~i deka se izbri-{ani i site negovi temiwa deca. Drugi nedostatoci se nedozvolu-vaweto edno teme-dete da ima pove}e temiwa roditeli, i nedozvolu-vaweto na relacii i vrski pome|u temiwa-deca.

Prednost na hierarhiskiot model e {to ovozmo`uva lesno odr`uvawe na integritetot na podatocite.

143

Skopje

Qubqana Viena Cirih

115 214 188

Milevski G. Petkovska Manev T.

Mre`ni bazi na podatociMre`niot model na podatoci bil dizajniran za da re{i del od

serioznite problemi koi gi imal hierarhiskiot model na bazite na podatoci. Taka, mre`niot model go re{aval problemot na redundan-cija so pretstavuvawe na relaciite vo oblik na mno`estva, namesto vo forma na hierarhija.

Mre`niot model, vsu{nost, e mnogu sli~en na hierarhiskiot. So drugi zborovi, hierarhiskiot model pretstavuva podmno`estvo na mre`niot model. Vizuelno, mre`nata baza na podatoci li~i na pove-}e drva koi delat isti granki (slika 5.11). Me|utoa, namesto koriste-we na edinstven roditel za sekoe teme-dete, mre`niot model ja ko-risti teorijata na mno`estva za da obezbedi hierarhija sli~na na drvo so toa {to edno teme-dete mo`e da ima pove}e od eden roditel. So ova se ovozmo`uva mre`niot model da poddr`i mnogu nasproti mnogu relacii.

Slika 5.11. Mre`na baza na podatoci

Mo`e da se zaklu~i deka mre`niot tip baza na podatoci, kako i prethodniot tip ima hierarhiska organizacija na temiwa, so taa razlika {to teme-dete mo`e da ima pove}e od edno teme-roditel. Ovaa relacija ~estopati se opi{uva kako “pove}e kon pove}e” rela-cija. Vo ovaa struktura ima dopolnitelni vrski, nare~eni poka`uva-~i (pointeri) pome|u temiwata-roditeli i temiwata-deca. Na ovoj na~in, do edno teme mo`e da se stigne po pove}e pati{ta.

Drug primer na mre`na organizacija na baza na podatoci e prika`ana na slika 5.12. Kako {to mo`e da se zabele`i od slikata, eden student mo`e da ima pove}e nastavnici, a sekoj

144

Prodavnici

Prodava~i Potro{uva~i

Transakcii

Stavki

nastavnik mo`e da dr`i pove}e predmeti. Eden student mo`e da ima pove}e od eden predmet. Od ovoj primer mo`e da se zaklu~i deka mre`nata orga-nizacija mo`e da pretstavuva poefikasno re{enie vo sporedba so hierarhiskata organizacija na bazi na podatoci.

predmet

nastavnik

student

Slika 5.12. Mre`na organizacija na baza na podatoci

Se razbira, deka, iako mre`niot model pretstavuva zna~itelno podobruvawe vo odnos na hierarhiskiot model, bil daleku od sovr-{enstvo. Vakvite modeli bile te{ki i mnogu komplicirani za implementacija i za odr`uvawe. Kako posledica, pogolemiot del od mre`nite modeli bile koristeni od kompjuterskite programeri, a ne od obi~nite korisnici. Ona {to navistina trebalo vo praktikata bil ednostaven model {to bi mo`el da bide koristen od strana na krajnite korisnici za re{avawe na realnite problemi.

Glavna prednost na hierarhiskite i mre`nite bazi na podatoci e efikasnosta pri obrabotkata.

Golem nedostatok na hierarhiskite i mre`nite modeli e potrebata za odnapred definirawe na site vrski i imenici. Koga edna{ }e se definiraat, mo`at da se promenat samo so golem napor i dopolnitelno (re)programirawe. Tie generalno baraat mnogu programirawe, taka{to se te{ki za instalacija i odr`uvawe. Toa zna~i deka so niv mo`at da rabotat profesionalni informati~ari.

Relacioni bazi na podatociVo osumdesettite godini, relacioniot model na podatoci bil

najmoderen na~in na organizirawe na podatocite. Relacioniot model bil razvien od strana na E.F.Codd, vraboten vo kompanijata IBM vo docnite osumdesetti godini, kako rezultat

145

Informatika Statistika Matematika Infor. sistemi

Petkovski Z. Olovska G. Mihovski K.

Jordanova G.

Aceski A. Todorovska G

Milevska A.

na negovite napori da gi re{i problemite so postoe~kite modeli. Bidej}i toj bil matemati-~ar, toj go izgradil modelot vrz matemati~ki koncepti. Vo jadroto na relacioniot model e konceptot na tabela, isto taka poznata i pod imeto relacija vo koja se skladirale podatocite. Sekoja tabela e sostavena od zapisi, horizonatalni linii poznati i pod imiwata entitet ili tuples i od poliwa, vertikalni koloni poznati kako atributi. Va`no e da se spomene deka nema nikakva va`nost kako i kade tabelite so podatoci se skladirani pri koristeweto na podato-cite. Sekoja tabela mo`e da se identifikuva so ime koe se koristi od strana na sistemot na baza na podatoci za da ja locira tabelata fizi~ki vo memoriskite edinici. Korisnikot, za da mo`e da ja koristi tabelata, s# {to treba da znae e nejzinoto ime. Korisnikot ne treba da se gri`i okolu toa kako podatocite se skladirani na diskovite na kompjuterot.

Ovoj koncept e sosema razli~en od konceptot na hierarhiskiot i mre`niot model na bazi na podatoci kade {to korisnikot mora da ima poznavawe za toa kako se strukturirani podatocite, vo ramkite na bazata na podatoci, za da pristapi, vmetne, a`urira ili izbri{e zapis od bazata na podatoci.

Se postavuva pra{awe kako korisnikot gi nao|a podatocite vo relaciskata baza na podatoci, ako nema mapa za sledewe, kakov {to e, na primer, sistemot na poka`uva~i vo hierarhiskiot model na podatoci?

Vo relacioniot model, operaciite so koi se manipuliraat podatocite toa go pravat vrz osnova na vrednostite na samite poda-toci. Taka, ako korisnikot saka da pristapi, na primer, kon red od tabela, toa }e go napravi so sporeduvawe na vrednosta na podatokot skladiran vo ramkite na odredena kolona za toj red so nekoj kriterium za prebaruvawe.

Na primerot prika`an na slika 5.13, korisnikot mo`ebi saka da gi dobie site redovi od tabelata so ime “Studenti” koi imaat vrednost “Zoran” vo kolonata “Ime”. Kako rezultat na soodvetnoto prebaruvawe }e gi dobie zapisite, odnosno, podatocite na studentite Zoran Trajanovski i Zoran Petkovski. Potoa, korisnikot mo`ebi saka da gi iskoristi dobienite podatoci za da izvr{i prebaruvawe vo druga tabela, odnosno od tabelata “Ocenki” da gi dobie rezultati-te od ispitite i krajnata ocenka za konkreten student. Na primer, ako korisnikot saka da gi dobie ocenkite na Zoran Petkovski, toj mo`e da ja iskoristi vrednosta vo poleto “Indeks” od tabelata “Studenti” (41185) i istata da ja upotrebi kako klu~en zbor za narednoto prebaruvawe vo tabelata “Ocenki”, za da gi pronajde zapi-site ~ija{to vrednost na poleto “Indeks” iznesuva “41185”. Kako rezultat na vakvoto

146

prebaruvawe, korisnikot, vsu{nost, }e gi dobie podatocite za toa koi ispiti gi polagal studentot Zoran Petkovski (informatika i menaxment), kakvi rezultati ima postignato po tie predmeti, kaj koi nastavnici i na koi dati polagal.

Tabela: Studenti Ime Prezime Indeks Ulica i broj Mesto

Goran Milevski 41157 Partizanska 34/9 SkopjeZoran Trajanovski 41267 Vasil Glavinov 56 Skopje

… … … … …Zoran Petkovski 41185 Heraklea 34 Bitola

… … … … …

Tabela: Ocenki Indeks Predmet Nastavnik Data Ocenk

a… … … … …

41185 Informatika Markovski 01/11/99

10

… … … … …41185 Menaxment Talevski 23/5/98 9

… … … … …

Slika 5.13. Relaciska baza na podatoci

Drug primer na relaciska baza na podatoci e prika`an na slika 5.14. Tabelata “Adresi” gi sodr`i prezimeto i imeto, mati~ni-ot broj, ulica so broj i mestoto na `iveewe na sekoj vraboten vo edna organizacija. Klu~no pole e mati~niot broj, bidej}i edinstveno go opredeluva zapisot (zapis e eden red vo tabelata). Tabelata “Plati” sodr`i mati~en broj, mesec, ostvaren promet, broj na odraboteni ~asovi i ostvarena plata na sekoj vraboten vo nazna~eniot mesec.

Zabele`uvame deka dvete datoteki imaat edno zaedni~ko pole, mati~en broj. Ova zaedni~ko pole ne slu~ajno pretstavuva klu~no pole, a se koristi za povrzuvawe na podatocite i informaciite od dvete tabeli. Taka, na primer, ako organizacijata saka da gi isprati ~ekovite za plata na doma{nite adresi na vrabotenite, najprvo se ~ita konkreten zapis od tabelata “Adresi” od kade se ~ita celiot zapis (imeto i prezimeto na vraboteniot so negovata adresa i mati~-niot broj). Potoa, spored pro~itaniot mati~en broj, se bara zapisot od tabelata “Plati”, koj ima ist takov mati~en broj (zna~i se odnesuva za istiot vraboten). Od pronajdeniot zapis se ~itaat poda-tocite

147

Klu~no

(promet, ~asovi i plata). Otkako se pro~itani site podatoci za eden vraboten potrebni za popolnuvawe na ~ekot, ~ekot se ispi-{uva i se ispra}a na vraboteniot. Postapkata se povtoruva za sekoj vraboten.

Tabela: Adresi Ime Prezime Mati~en broj Ulica i broj Mesto

Goran

Ilievski 1204971123456

Partizanska 25 Skopje

Maja Gocevska 3012945918746

Var{avska 165 Skopje

… … … … …… … … … …

Tabela: Plati Mati~en broj Mesec Promet Rab.~asovi Plata12049711234

565/96 124600 190 10120

3012945918746

6/96 201500 210 14900

… … … … …… … … … …

Slika 5.14. Relaciska baza na podatoci

Vakvata metodologija na pristapuvawe kon podatocite go pravi relacioniot model mnogu razli~en i podobar vo sporedba so prethod-nite modeli, bidej}i e konceptualno mnogu ednostaven za razbirawe i rabota (proektirawe, prebaruvawe i odr`uvawe) i ovozmo`uva povrzuvawe na zapisi na na~in koj ne e odnapred definiran. Ova e mo`ebi najgolemata pri~ina za popularnosta na relacionite sistemi na bazi na podatoci koja denes tie ja imaat.

Druga beneficija od relacionite sistemi e taa {to tie obezbe-duvaat mnogu korisni alatki za administrirawe na bazata na podato-ci. Vsu{nost, tabelite sodr`at ne samo aktuelni podatoci, tuku tie mo`at da sodr`at alati za generirawe na meta podatoci, odnosno po-datoci za samite podatoci. Takvite podatoci se odnesuvaat na poda-toci za tabelata i imiwata na poliwata koi ja so~inuvaat struktu-rata na bazata na podatoci, legitimitet za pristap kon bazata na po-datoci, integritet i pravila za potvrduvawe na to~nosta na poda-tocite itn.

148

Klu~no

Zna~i, vo ramkite na relacioniot model na podatoci mo`e da bidat organizirani i skladirani podatoci od razli~na priroda. Relacionite sistemi mo`at da gi koristat operaciite rekurzivno za da se obezbedat informacii za bazata na podatoci. So drugi zborovi, korisnikot mo`e da gi prebaruva podatocite so ogled na imiwata na tabelite, legitimitetot za pristap, a podatocite i rezultatite od ovie prebaruvawa potoa da gi prezentira na ostanatite korisnici vo oblik na tabela. Na ovoj na~in, administriraweto so bazite na poda-toci e ednostavno kolku i nivnoto koristewe.

Relacioniot model ima i nedostatoci. Poradi golemata koli~ina na podatoci mo`e da bide sostaven od golem broj na me|usebno povrzani tabeli, taka {to vkupniot dizajn mo`e da bide slo`en, kako posledica na {to mo`e da se uspori rabotata pri prebaruvawe na bazata i pristapuvaweto kon podatocite. Sporoto prebaruvawe i dolgoto vreme na pristap mo`at da pridonesat za neefikasna obrabotka. Drug nedostatok e zadol`itelnata primena na principite na kvalitetno proektirawe na bazata na podatoci, za da se postigne integritet na podatocite, koj ne e nasleden so modelot.

Golemite relacioni bazi na podatoci mo`at da bidat proektirani taka{to da imaat nekoja “planirana” redundansa na podatocite, za da se dobie na efikasnost.

Vo praktikata se sretnuvaat objektno relacioni bazi na podatoci, vo koi se vgradeni prednostite koi gi dava objektno-orientiranata okolina na rabota.

Mo`e da se zaklu~i deka realciskata baza na podatoci pret-stavuva mnogu fleksibilen tip baza na podatoci. Vo ramkite na ovoj tip baza na podatoci ne postoi hierarhija na logi~kata organizacija, tuku podatocite se nao|aat vo pove}e tabeli, pri {to, sekoja tabela se sostoi od redovi i od koloni. Glavna prednost na relacionite bazi na podatoci e nivnata ednostavnost, a lesno mo`e da se dodadat, pro-menat ili izbri{at podatocite. Mikrokompjuterite, glavno, koris-tat relacioni bazi na podatoci (Access, dBASE, Paradox itn.).

Objektno-orientirani, multimedijalni i hipermedijski bazi na podatociVo objektno-orientiranite modeli na podatoci

osnovnite sostavni blokovi se objektite. Objektot pretstavuva segment koj gi sodr`i podatocite, kako i programskiot kod koj gi opi{uva podato~-nite elementi i instrukciite kako se manipulira so niv. Objektite mo`at da pretstavuvaat fizi~ki entiteti kako

149

avtomobili, lu|e, studenti ili nastani, ili, pak, apstraktni entiteti kako bankarski smetki i drugo.

Edna delumna {ema za objektno-orientirana baza na podatoci e prika`ana na slika 5.15.

Objektno-orientiranite bazi na podatoci se hierarhiski, pri {to sekoe hierarhisko nivo osven najdolnoto se sostoi od klasi na objekti. Klasa na objekti pretstavuva {ablon, odnosno ramka, vo koja se definirani metodite i atributite koi treba da bidat vklu-~eni vo odreden tip na objekt. Na ilustracijata, Sredstvata, Obrtnite sredstva i Pobaruvawata se klasi na objekti. Posledno-to hierarhisko nivo e za individualni objekti. Na sekoj individua-len objekt e nazna~en edinstven identifikator so uloga kakva {to ja ima primarniot klu~ vo relacioniot model na podatoci.

Na sekoja klasa na objekti mo`e da se nazna~at sopstveni svojstva ili da se definiraat karakteristiki. Sekoja potklasa od ponisko nivo gi nasleduva svojstvata na klasata od koja poteknuva od prethodnoto hierarhisko nivo. Taka, vo na{iot primer, klasata Pobaruvawa pretstavuva potklasa na klasata Obrtni sredstva i avtomatski gi ima nasledeno nejzinite svojstva.

Slika 5.15. Objektno-orientirana baza na podatoci

Objektno-orientiranite bazi na podatoci pokraj ednostavni tipovi na podato~ni elementi mo`at da pretstavuvaat i kompleksni multimedijalni tipovi na podatoci, kako {to se grafovi, mapi, sliki i zvuk. Ovoj model se primenuva i vo veb rabotno okru`uvawe.

Nedostatok na objektno-orientiranite bazi na podatoci e bav-nata rabota. Zatoa, tie ne se koristat za skladirawe na

150

Sredstva

Obrtni sredstva Osnovni sredstva

Gotovina Pobaruvawa

Zalihi Ostanato

Goran K.Vesna R.

klasi~ni transakciski podatoci. ^estopati vo praktikata se kombiniraat so relacionite bazi na podatoci.

Objektno-orientiranite bazi na podatoci ponekoga{ se vikaat i multimedijalni bazi na podatoci i so niv se upravuva so pomo{ na specijalni sistemi za upravuvawe so multimedijalni bazi na podato-ci. Tie upravuvaat so podatoci koi mo`at da bidat vo razli~ni for-mati, pokraj standardnite tekstualni i numeri~ki formati. Ovie formati opfa}aat sliki, digitalizirani fotografii, grafika i sli~no. Na toj na~in se ovozmo`uva vo kompjuterite na organiza-ciite da bidat skladirani dokumenti, mapi, fotografii, sliki i video snimki.

Hipermedijskiot model na bazite na podatoci gi skladira informaciite vo oblik na temiwa, koi se povrzani so vrski krei-rani od strana na korisnikot. Temiwata mo`at da sodr`at tekst, sliki, zvuk, video ili kompjuterski programi. Pronao|aweto na in-formaciite ne mora da ja sledi odnapred odredenata organizaciska {ema, bidej}i korisnicite mo`at da gi povrzat informaciite so bilo koja vrska preku granewe. Sli~no na objektno-orientiranata baza na podatoci, i ovoj model e spor pri koristeweto na bazata.

Skladi{ta so podatociSkladi{tata so podatoci se u{te edna varijanta na

bazite na podatoci koja e nameneta za poddr{ka na sistemite za odlu~uvawe, na izvr{nite informaciski sistemi, na onlajn analiti~kata obrabot-ka na podatoci (OLAP) i na drugite aktivnosti na krajniot korisnik za sozdavawe na izve{tai i pra{alni prebaruvawa. Karakteristi~no za ovoj tip na baza na podatoci e {to obezbeduva vkupen pogled na po-datocite na korisnikot, koj mo`e da kombinira razli~ni podatoci od pove}e operativni sistemi i nekompatibilni bazi na podatoci.

Skladi{tata so podatoci sodr`at pove}egodi{ni istoriski podatoci potrebni za pro{iruvawe na prognozira~kite mo`nosti sistemite za odlu~uvawe. Se raboti za ogromni strukturi koi se do milion pati pogolemi od klasi~nata baza na podatoci. Izvorot na podatoci za edno skladi{te e sekoga{ aktivna baza na podatoci. Vo onoj moment koga opredelen podatok ne e pove}e „aktuelen“ toj se prenesuva od bazata na podatoci vo skladi{teto od kade {to nikoga{ ne se bri{e. Poradi vakvata struktura pri sozdavaweto na skladi{ta potrebno e da se koristat specijalizirani metodologii za modelirawe na podatocite.

151

5.3.4. Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci

Programata koja gi kontrolira i upravuva podatocite i vrski-te pome|u niv i aplikativnite programi se vika sistem (program) za upravuvawe so relaciona baza na podatoci (SURBP). Kombinacijata na baza na podatoci, sistem za upravuvawe so bazata na podatoci i aplikativni programi za pristap kon bazata na podatoci se vika sistem na baza na podatoci. Lu|eto odgovorni za sistemite na bazi na podatoci vo organizacite se vikaat administratori na bazite na podatoci.

Me|u drugoto, mnogu od ovie sistemi nudat dopolnitelni alatki za sozdavawe na aplikacii nameneti za krajnite korisnici koi {to interaktiraat so podatocite so~uvani vo bazata. SURBP mo`e da bide lociran na eden personalen kompjuter ili pak na pove}e golemi kompjuteri koi se povrzani me|u sebe. Bazite ne se nameneti za skladirawe samo na zborovi i broevi, tuku i za skladirawe na crte`i, zvu~ni signali i video materijali. Postojat mnogu specijalizirani bazi na podatoci, koi zavisat od tipot i formatot na skladiranite podatoci. Taka na primer, bazata na podatoci so geografski informacii mo`e da sodr`i podatoci za lokacii koi se poklopuvaat so mapite. So koristewe na ovie poda-toci korisnikot mo`e prostorno da ja vidi lokacijata. Bazite na znaewe mo`at da gi ~uvaat pravilata za donesuvawe na odluki, a mul-timedijalnite bazi na podatoci da gi ~uvaat podatocite vo razli~-ni medijski formi: zvuk, video, sliki, grafi~ki animacii i tekst.

Nekoi programi za upravuvawe so bazi na podatoci se dizaj-nirani za mikrokompjuteri (kako na primer MS Access), dodeka drugi se dizajnirani za mini i za golemi kompjuteri (na primer Oracle). Vo posledno vreme, kako posledica na zgolemenata mo} na site tipovi kompjuteri i globalnoto povrzuvawe vo kompjuterski mre`i, izgube-na e klasi~nata granica pome|u programite za upravuvawe na bazi na podatoci za mikrokompjuteri, ili minikompjuteri i golemi kompju-teri. So drugi zborovi, programite za upravuvawe na bazi na podato-ci, nameneti za golemi kompjuteri, denes, se sretnuvaat i vo verzii za mikrokompjuteri.

Sistemite za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci spa|aat vo dve glavni kategorii spored toa dali za osnova imaat datoteka ili server. Bazite na podatoci bazirani na datoteka se ~uvaat vo edna datoteka (na primer Microsoft Access), lesno se distribuiraat, no nemaat premnogu dobri performansi. Od druga strana bazite na podatoci bazirani na serverski model (na primer Microsoft SQL Server) imaat podobreni performansi, mo`at

152

da poddr`at pove}e istovremeni korisnici, no se pokomplicirani za odr`uvawe kako i za distribucija vo drugi sredini. Vo su{tina, pri odlukata za kreirawe na baza na podatoci mo`e da se odbere nekoj od slednive sistemi za upravuvawe.

Microsoft Access e verojatno najdostapniot i najdistribuiraniot proizvod koj {to doa|a kako del od Microsoft Office. Se raboti za odli~en proizvod koj treba da se sozdadat bazi na podatoci za mali ili sredni pretprijatija so prose~en protok na informacii. Isto taka se koristi i vo test okolini za pogolemi proekti, koga buxetot ne dozvoluva pokomlicirani na~ini na pristap.

Microsoft SQL Server e pretstaven kako najsodr`ajniot proizvod za bazi na podatoci {to postoi na pazarot. Lesen e za implementacija i koristewe, a voedno e stabilen, prenosliv i doverliv. Ovoj korporativen proizvod sodr`i impresivni alatki i e celosno osposoben za veb interakcija. Glavnite nedostatoci se visokata cena i ograni~enosta na Windows rabotnata okolina.

MySQL e najpopularniot sistem za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci koj ima otvoren kod (open-source). Ne gi sodr`i dodatocite na drugite sistemi, no za tie koi {to imaat ograni~en buxet, MySQL e vistinsko re{enie. Mo`e da se distribuira vo razli~ni okolini so razli~ni operativni sistemi i e dobra alternativa na Microsoft Access, a ponekoga{ i na Microsoft SQL Server. Nedostatocite se slo`enite proceduri za instalacija i konfiguracija i potrebnoto tehni~ko znaewe za da se koristi sistemot.

Oracle e najsovremeniot i najsodr`ajniot sistem za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci. Lesno gi nadminuva svoite konkurenti vo odnos na pove}e karakteristiki povrzani so performansite, bezbednosta i stabilnosta. Ova mo}no re{enie mo`e da raspredeli ogromni bazi na podatoci niz pove}e kompjuteri so razli~ni operativni sistemi. Sepak seto ova doa|a so prili~no visoka cena, ne samo za licencite za koristewe na softverot tuku i za najmuvaweto na Oracle administrator.

SQLSistemite za upravuvawe so relacioni bazi na podatoci

koristat specijalen jazik za komunikacija so bazata na podatoci nare~en SQL. Toj ovozmo`uva da se izvr{at slo`eni prebaruvawa so relativno ednostavni barawa. Pripa|a na grupata na pra{alni (query) jazici. SQL јазикот се состои од четири komponenti: jazik za definirawe na podatoci (Data Definition Language – DDL); jazik za manipulacija so podatoci (Data Manipulation Language – DML), jazik za postavuvawe pra{awa (Data

153

Query Language - DQL) i jazik za kontrola na podatocite (Data Control Language - DCL).

Jazikot za definirawe na podatoci se koristi za da se oprede-li sodr`inata i strukturata na bazata na podatoci. Osnovna zada~a koja ovaa komponenta ja izvr{uva e vospostavuvawe na vrska pome|u logi~kiot i fizi~kiot pogled na podatocite. Korisnikot defini-ra svoi korisni~ki, logi~ki pogledi, koi se poznati i pod imeto {e-mi. [emata pretstavuva logi~ki opis na celata baza na podatoci i lista na site podatoci i vrski koi postojat pome|u niv. Pod{ema e podmno`estvo na podatoci koi se koristat od strana na edna aplika-cija.

Jazikot za definirawe na podatocite gi definira fizi~kite karakteristiki na sekoj zapis, poliwata koi go so~inuvaat zapisot, kako i osnovnite karakteristiki na poliwata: logi~koto ime (preku koe korisnicite se referenciraat), tipot na podatokot (alfanume-ri~ki, numeri~ki, datum, vreme, logi~ki itn.) i dol`inata na poleto (maksimalna dol`ina na karakteri). Ovoj jazik isto taka se koristi za odreduvawe na vrskite pome|u zapisite, odreduvawe na edinstve-nite identifikatori, odnosno klu~ni poliwa na zapisite i ovozmo-`uvawe bezbeden i siguren pristap kon podatocite.

Jazikot za manipulacija so podatocite pretstavuva jazik od treta ili ~etvrta generacija. Jazikot sodr`i naredbi koi im ovozmo-`uvaat na krajnite korisnici i programeri da gi selektiraat poda-tocite i da gi koristat vo razli~ni aplikacii.

Jazikot za postavuvawe pra{awa se koristi za dobivawe na specifi~ni informacii od bazata na podatoci. Naredbite od ovoj podjazik pregleduvaat podatoci od razli~ni tabeli i gi spojuvaat soglasno uslovite navedeni vo struktuiranoto pra{awe. Samite podatoci i objekti na bazata na podatoci ne se menuvaat, tuku samo se ~itaat i tolkuvaat.

Jazikot za kontrola na podatocite se upotrebuva za definirawe na razli~ni nivoa na korisni~ki privilegii pri komunikacijata so bazata na podatoci. So ovie naredbi na specifi~en korisnik mo`e da mu se dozvoli, ograni~i ili celosno zabrani pristapot kon opredelni elementi od bazata na podatoci.

5.3.5. Kreirawe na bazi na podatoci

Za da se kreira edna baza na podatoci, dizajnerot mora da sozdade konceptualen i fizi~ki proekt. Konceptualniot proekt e apstrakten model na bazata na podatoci od gledna to~ka na koris-nikot i delovnoto rabotewe. Fizi~kiot dizajn gi prika`uva

154

podato-cite kako {to }e bidat smesteni na fizi~kata memoriska sredina – naj~esto disk. Konceptualniot proekt go opi{uva na~inot na koj se grupirani podatocite. Vo ovaa faza treba da se identifikuvaat vrskite pome|u elementite na podatocite i na~inot na koj treba da se grupiraat od aspekt na najefikasno zadovoluvawe na korisni~kite barawa. Procesot treba da gi identifikuva redundantnite elementi na podatocite. Za da se postignat ovie celi, se primenuvaat tehni-kite na modelirawe i normalizacija na podatocite i nivnite vrski.

Modelirawe na podatocite i nivnite vrskiKonceptualniot model na podatoci naj~esto se prika`uva

so Dijagram na entitetskite vrski, odnosno ER (Entity Relationship) dija-gramite. ER dijagramot se sostoi od entiteti, atributi i vrski. Entitetite obi~no se pretstavuvaat so pravoagolnici, atributite so elipsi, a vrskite so rombovi.

Entitetot e ne{to {to mo`e da se identifikuva vo rabotnoto okru`uvawe, a za {to se odnesuvaat podatocite. Taka na primer, entiteti na univerzitetite se STUDENT i PROFESOR, ili pak vo rabotnite organizacii toa se KUPUVA^, PRODAVA^ i sli~no. Konkretna pojava za eden entitet se vika vrednost na entitetot. Taka na primer edna vrednost na entitetot STUDENT e Petkovski Goran, a vrednost na entitetot PROFESOR e Sa{o Josimovski.

Entitetite imaat atributi, koi gi opi{uvaat entitetite i gi pretstavuvaat nivnite svojstva. Atributi za entitetot STUDENT se ime na studentot, indeks, adresa, departman i sli~no. Atributi za entitetot PROFESOR se ime na profesorot, mati~en broj, predmet koj go predava, zvawe, adresa i sli~no. Sekoj entitet ima atribut identifikator, odnosno klu~no pole, ~ija sodr`ina edinstveno ja opredeluva sekoja pojava, odnosno vrednost na entitetot.

Entitetite me|usebe se povrzani so relacii, koi mo`e da vklu~uvaat mnogu entiteti.

Na slika 5.16 prika`an e primer na dva entiteta, STUDENT i PROFESOR so nekolku atributi i vrska pome|u niv. Vrskata e od tipot 1 prema mnogu (1:N), {to zna~i eden student slu{a pove}e predmeti (N). Relacijata mo`e da bide i od tipot M:N, {to bi zna~elo deka eden student mo`e da ima pove}e predmeti (N) kaj pove}e profesori, no i eden profesor da ima pove}e studenti (M).

155

Slika 5.16. Relacija 1 prema mnogu pome|u entitetite Student i Profesor

ER dijagramite pretstavuvaat koncepciski nacrt na bazite na podatoci. Tie slu`at korisnikot da gi razbere vrskite pome|u enti-tetite, {to e preduslov za sostavuvawe na pokompleksni prebaruva-wa vo bazata na podatoci, ili pak za promeni vo bazata na podatoci.

Normalizacija na relacionite bazi na podatociZa da efikasno se iskoristat relacionite bazi na podatoci i

eliminiraat redundantnite elementi na podatocite, neophodno e kompletno grupirawe na podatocite. Procesot na kreirawe na mali i stabilni strukturi na podatoci od slo`eni grupi na podatoci se vika normalizacija.

Normalizacija e metod za analizirawe na relaciskata baza na podatoci vo nejzinata najednostavna forma so minimalna redundansa, maksimalen integritet na podatoci i najdobri karakteristiki od aspekt na obrabotkata na podatoci. Zna~i celite na procesot na normalizacija se:

1. Eliminirawe na redundansata predizvikana so povtoruvawe na poliwata vo ramkite na datotekite, na poliwata koi direktno ne go opi{uvaat entitetot i na poliwata koi mo`at da bidat izvedeni od drugi poliwa;

2. Izbegnuvawe na anomaliite pri revizija na bazata, kako {to se gre{kite pri vnesot, bri{eweto i modificiraweto na zapisite;

3. To~no pretstavuvawe na elementite koi se modelirani;4. Ednostavno odr`uvawe i pregled na informaciite.

Student

indeks

departmanadresa

Profesor

M. broj

predmet adresa

Slu{apredmet

1 N

156

Postojat nekolku nivoa na normalizacija. Tie se nadgraduvaat edna na druga. Taka na primer, tretoto nivo na normalizacija se sme-ta za zadol`itelno, dodeka povisokite se prepora~uvaat koga treba da se obezbedat specijalni celi.

Klu~ni koncepti pri procesot na normalizacija se funkcio-nalnite zavisnosti na poliwata i klu~nite poliwa. Funkcionalna zavisnost e vrska pome|u atributite, pri {to dadena vrednost na eden atribut doveduva do vrednost na drug atribut.

5.3.6. Vidovi bazi na podatoci spored goleminata i na~inot na koristewe

Bazite na podatoci mo`at da bidat mali, golemi, so sloboden pristap ili, pak, so ograni~en pristap, smesteni na edna fizi~ka lokacija ili pak na nekolku. Spored ovie kriteriumi, vo praktikata mo`at da se sretnat slednite tipovi na bazi na podatoci: individualni, zaedni~ki, centralizirani, distribuirani, javni i klient/server bazi na podatoci.

Individualnite bazi na podatoci ~estopati se narekuvaat i mikrokompjuterski bazi na podatoci. Ovie bazi pretstavuvaat ko-lekcija na integrirani datoteki za primarno koristewe na edna li~-nost. Mnogu korisnici na mikrokompjuteri, koi malku podlaboko navlegle vo ve{tinite za koristewe na kompjuterot, za izvr{uvawe na sekojdnevnite rabotni zada~i, koristat vakov tip bazi na podato-ci.

Zaedni~kite bazi na podatoci, obi~no gi kreiraat organiza-ciite i pretprijatijata za nivnite sopstveni potrebi. Vakvite bazi na podatoci, glavno, se smesteni na golemi kompjuteri i se odr`uva-ni od kompjuterski profesionalci. Krajnite korisnici, priklu~e-ni na kompjuterskata mre`a na organizacijata, obi~no mo`at da pristapat kon bazite na podatoci (na primer preku svoite mikro-kompjuteri) i da gi koristat podatocite i informaciite.

Koga bazata na podatoci e smestena na edna fizi~ka lokacija, stanuva zbor za centralizirana baza na podatoci. Obi~no taa e smestena na golem kompjuter. Vakvoto re{enie naj~esto obezbeduva poniski tro{oci poradi centralnoto administrirawe na bazata i eliminirawe na tro{ocite za povrzuvawe na pove}e kompjuteri. No ~estopati edna organizacija ne e smestena na edna lokacija, tuku na pove}e lokacii. Vo sekoja od lokaciite mo`e da bide smesten del od integralnata baza na podatoci na organizacijata. Vo vakvite slu~ai velime deka se raboti za distribuirana baza na

157

podatoci, a koga korisnicite od edna lokacija pristapuvaat kon podatoci od druga lokacija se koristat komunikaciskite linii (na primer telefon-skite linii). Se razbira, deka koga eden korisnik od koja bilo loka-cija pristapuva kon eden podatok, toj ima vpe~atok deka podatokot se nao|a na kompjuterot vo negovata lokacija. So drugi zborovi, za ko-risnikot e transparentno kade (na koja lokacija) se nao|a podatokot koj mu treba. Za ova se gri`at specijalni sistemski programi.

Javnite bazi na podatoci se ogromni bazi, razvieni od strana na nekoi organizacii, a potoa ovie organizacii nudat javno koriste-we na podatocite od bazite so (ili bez) opredelen pari~en nadomest. Takvi se bazite koi nudat razni delovni uslugi, vklu~uvaj}i ja i elektronskata po{ta (na primer CompuServe), bazi so podatoci od ob-lasta na investiciite, akcionerstvoto, trgovijata, finansiite itn.

Klient/server bazite na podatoci rabotat na sledniov na~in: serverot na bazi na podatoci raboti postojano, 24 ~asa na den, sedum dena vo nedelata. Taka, serverot postojano upravuva so bazata. Bara-wata kon bazata na podatoci doa|aat od klientite koi pristapuvaat kon bazata ili so korisni~ka vrska preku koja ja dostavuvaat soodvetnata naredba, ili pak so priklu~uvawe na bazata na podatoci. Barawata se obrabotuvaat vedna{ otkako }e bidat prifateni od strana na serverot. Golem broj zaedni~ki i javni bazi na podatoci go koristat ovoj na~in na rabota na bazite na podatoci.

5.3.7. Analiti~ka obrabotka na podatoci

Analiti~kata obrabotka na podatocite se pojavila kako posledica na potrebata za prebaruvawe na transakciskite podatoci i sozdavawe na korisni informacii, potoa za ovozmo`uvawe na pogo-lema inicijativa na korisnicite koi ne gi poznavaat jazicite kako {to e SQL, kako i barawata za avtomatizacija na tradicionalnata analiti~ka rabota na delovnite lu|e.

Za pouspe{na analiti~ka obrabotka, na korisnicite im e potreben vkupen i brz pogled na podatocite i informaciite. Toa e i osnovnata pri~ina za sozdavaweto na skladi{tata so podatoci, ~ija osnovna primena e mo`nost za koristewe na transakciski poda-toci, istoriski podatoci i podatoci od drugi sistemi. Praktikata poka`ala deka koga se raboti so golema koli~ina na podatoci, efikasnosta na SQL i srodnite jazici se namaluva.

158

Skladi{tata so podatoci se nadgraduvaat so OLAP i tragawe niz podatocite.

OLAP (On Line Analytical Processing) pretstavuva softverska tehnologija koja ovozmo`uva na analiti~arite i na menaxerite brz, interaktiven, konzistenten i raznovrsten pristap kon podatocite i informaciite. Skalid{te so podatoci e koncept za skaldirawe na agregirani i filtrirani podatoci koi ovozmo`uvaat sloevit, odnosno multidimenzionalen pristap kon podatocite, kakov {to e i potreben za donesuvawe na odluki na najvisoko strate{ko nivo.

Tragaweto niz podatocite (Data Mining) pak, se odnesuva na avtomatskoto otkrivawe na implicitni zakonitosti, pravila i indirektni sodr`ini vo golemi bazi na podatoci na sovremenite informaciski sistemi. Tragaweto niz podatocite treba da gi vklu~i elementite na bazata na znaewe koi se koristat vo ekspertskite sistemi i da gi analizira podatocite so cel identifikacija na vrskite pome|u naizgled “nepovrzanite podatoci”. Od ovie pri~ini izrazot Data mining se sretnuva i pod imeto otkrivawe na znaewe vo bazite na podatoci, odnosno Knowledge Discovery in Databases (KDD).

159

6. KOMUNIKACII I KOMPJUTERSKI MRE@I

6.1. KOMUNIKACISKI SISTEMI I POVRZUVAWE NA KOMPJUTERI – OSNOVNI KONCEPTI

Pod komunikaciski sistem za prenos na podatoci se podrazbira elektronski sistem za prenesuvawe podatoci preku komunikaciski linii od edna lokacija do druga. Va`en del vo komunikaciskite sistemi se kompjuterskite mre`i. Kompjuterska mre`a pretstavuva sistem koj povrzuva dva ili pove}e kompjutera.

Sistemite za komunikacija davaat novi mo`nosti za prenesuva-we i za primawe informacii. Taka, na primer, mikrokompjuterot mo`e da bide direktno povrzan na golem kompjuter, ili, pak, povrzan so drug kompjuter preku telefonska linija so {to mo`nostite na korisnikot na mikrokompjuterot vo odnos na obrabotkata na poda-tocite stanuvaat mnogu pogolemi.

Postojat pove}e termini so ~ija pomo{ se opi{uvaat kompju-terskite mre`i. Naj~esto koristenite }e gi navedeme vo prodol`e-nie.

Teme - Koja bilo edinica koja e povrzana vo mre`a mo`e da pretstavuva teme. Na primer, edno teme vo kompjuterska mre`a mo`e da bide eden kompjuter, pe~ata~, edinica za zapi{uvawe na podatoci i sli~no.

Host (Host) - Host kompjuter e golem centralen kompjuter.

160

Server - Server e teme koe zedni~ki koristi nekoi resursi so drugi temiwa. Vo zavisnost od tipot na resursite, mo`e da bide ser-ver na bazi na podatoci, server na datoteki itn.

Klient - Klient e teme koe bara na koristewe resurs od drugo teme priklu~eno na mre`ata. Na primer, mikrokompjuterot mo`e da pretstavuva klient.

Komunkaciski kanali se fizi~ki mediumi niz koi se prenesuvaat elektri~nite signali, pri {to mo`at da bidat `i~ni i bez`i~ni.

Komunikaciski mre`i se vrski pome|u kompjuteri i komuni-kaciski uredi.

Komunikaciski procesori se uredi koi obavuvaat specifi~na funkcija pri prenosot na podatocite (~elno-zavr{ni procesori, kontro-leri, multiplekseri i modemi).

Povrzuvaweto na kompjuterite vo kompjuterski mre`i na korisnicite im ovozmo`uva koristewe na pove}e servisi kako {to se faks-ma{ina, elektronska po{ta, on-line servisi i prenesuvawe na govor. Preku ovie servisi korisnicite na mikrokompjuteri mo`at da razmenuvaat informacii so drugi korisnici priklu~eni na mre`ata, kupuvaat razni proizvodi i uslugi (tele{oping), da se priklu~at na svojata banka i sami da pla}aat razni smetki, da dobijat informacii za tekovnite ceni na akciite i mo`nost ako sakaat da kupat ili prodadat akcii, da vr{at rezervacii i pla}aat razni aran`mani i sl.

Druga va`na pridobivka so povrzuvaweto na (mikro) kompjute-rite so drugi kompjuteri ili izvori na informacii e mo`nosta za koristewe zaedni~ki skapi hardverski resursi, kako {to se, na primer, skapi pe~ata~i i ploteri, dopolnitelni diskovi, magnetni lenti i sli~no. So povrzuvawe na mikrokompjuterite vo mre`a tie mo`at da koristat rabotni stanici, minikompjuteri, golemi kompjuteri i druga oprema priklu~ena na mre`ata.

Isto taka mnogu va`na pridobivka so povrzuvaweto na kompju-terite vo komunikaciski sistemi e mo`nosta za zaedni~ko koriste-we na podatoci i informacii. Vo mikrokompjuterot, obi~no, e smes-tena li~nata baza na podatoci na korisnikot. Ako ostanatite koris-nici imaat potreba i ako im e dozvolen pristapot, tie mo`at da gi koristat podatocite koi se na raspolagawe na mikrokompjuterot, ili, pak, korisnikot na mikrokompjuterot mo`e da gi koristi podatocite smesteni na drugite kompjuteri so koi e povrzan, a za koi ima dozvolen pristap. Na ovoj na~in, lokacijata kade se smesteni podatocite stanuva transparentna, odnosno bez ogled kade se smesteni podatocite koi se potrebni na eden korisnik, toj mo`e da gi

161

koristi kako da se nao|aat na negovata oprema. Pri toa korisnikot mo`e da prenese podatoci od oddale~en na svoj kompjuter (downloading), ili pak, da prenese podatoci od svojot na drug oddale~en kompjuter (uploading).

6.2. KOMUNIKACISKI KANALI

6.2.1. Vidovi na komunikaciski kanali

Postojat dva na~ina za povrzuvawe na mikrokompjuterite pome|u sebe i so drugi kompjuteri: `i~no i bez`i~no. Denes, glavno, se koristat slednite vidovi na `i~ni tehnologii za prenos na podatoci: telefonski linii, koaksijalen kabel i opti~ki kabel. Vo grupata na bez`i~ni tehnologi spa|aat: mikrobranovi sistemi, satelitski sistemi, globalen sistem za pozicionirawe, radio sistemi, celularno radio i nekolku drugi ponovi tehnologii.

@i~ni kanaliTelefonskite linii dolgi godini bea standardna tehnologija

za prenos na podatoci. Denes, glavno, se napu{teni i se zameneti so novi tehnologii. Dvo`ilniot telefonski kabel ovozmo`uva prenos na podatoci so brzina od 300 bita do 64 kilobita za edna sekunda.

Koaksijalniot kabel, koj, denes, mnogu se koristi, e ekviva-lenten na pove}e telefonski linii. Vo odnos na telefonskata lini-ja ima pogolem kapacitet na transmisija (mo`e da prenesuva okolu 5000 telefonski razgovori) i pomalku e osetliv od elektri~ni pre~ki. No od druga strana e poskap i pote`ok za rabota. Se koristi za rastojanija pomali od 15 km. Nao|a primena za umre`uvawe na kompjuterite smesteni vo edna zgrada i za prenos na televiziskite signali (kabelska televizija).

Opti~kiot kabel, koj se sostoi od tenki stakleni vlakna, gi prenesuva podatocite vo oblik na svetlosni impulsi. Ima pogolem kapacitet na prenos na podatoci vo odnos na telefonskata linija, pri {to istovremeno mo`e da prenesuva do 30000 telefonski razgo-vori. Opti~kite kabli se otporni na elektri~ni interferencii, so {to se mnogu posigurni vo sporedba so telefonskite ili so koaksi-jalnite kabli. Isto taka, bidej}i informaciite niz opti~kite kabli se prenesuvaat kako svetlosni impulsi, tie patuvaat so brzina na svetlinata, taka {to, ovozmo`uvaat pogolema brzina na prenos vo sporedba so

162

bakarnite `ici, kade {to informaciite se prenesuvaat kako elektri~ni impulsi. Vo poslednite godini, opti~kite kabli masovno gi zamenuvaat klasi~nite telefonski kabli.

Bez`i~ni kanaliКако што самото име кажува, бежична комуникација претставува

пренос на информации без употреба на жици. Бежичните технологии користат радио и/или микро бранови технологии за да ја одржат комуникацијата помеѓу компјутерите.

Tehnologijata na mikrobranovi za prenos na podatoci ne ko-risti cvrsta vrska (kabel), tuku go koristi vozdu{niot prostor. Mikrobranovite se branovi so visoka frekvencija koi patuvaat niz vozdu{niot prostor. Bidej}i ovie branovi ne mo`at da gi pominat izvi{enite delovi na zemjinata topka (na primer, planinite), se koristat samo za prenos na podatoci na kratki rastojanija. Za pogo-lemi rastojanija mora da se postavat dopolnitelni anteni pome|u koi se prosleduvaat mikrobranovite. Kapacitetot i cenata se glavni pri~ini za koristewe na ovaa tehnologija, no neophodnata opti~ka vidlivost i osetlivosta na pre~ki ja limitiraat nivnata upotreba.

Radio sistemite koristat elektromagnetski prenos na podato-ci i rabotat vo nizok frekventen domen. Se koristat za povrzuvawe na kompjuteri, periferna oprema i lokalni mre`i. Stanuva zbor za eftin sistem, pri {to signalite lesno pominuvaat niz zidovite na kancelariite, osobeno na kratki rastojanija. Nedostatoci se mo`-nosta od prislu{kuvawe i elektri~ni pre~ki od druga elektri~na oprema smestena vo blizina na rabotnata prostorija. Tehnologijata na celularno radio, koja ja koristi mobilnata telefonija, pokraj prenos na govor, mo`e da poddr`uva dvosmeren digitalen prenos na paketi so podatoci.

Kru`ej}i na rastojanie od 35.800 kilometri od Zemjinata top-ka, komunikaciskite sateliti mo`at da se koristat kako popatni stanici za retransmisija na mikrobranovite. Tie rotiraat okolu Zemjata so to~no odredena brzina, taka {to, vo odnos na Zemjata se stacionarni, poradi {to se poznati pod imeto GEO (Geostationary Earth Orbit). Na toj na~in, satelitite mo`at da prifatat, da zasilat i da naso~at mikrobranovi signali od edna stanica locirana na Zemjata kon druga stanica, isto taka, locirana na Zemjata. Slu`at za prenos na golemi koli~estva podatoci. Tie isto taka imaat potreba od opti~ka vidlivost, no tri pravilno rasporedeni komunikaciski staeliti se dovolni da ja pokrijat celata zemjina povr{ina. Edinstven nedostatok e {to poradi mnogu lo{i vremenski uslovi mo`e da dojde do prekin vo prenosot na podatoci. GEO satelitite se golemi i skapi, a nivniot

163

broj vo ekvatorijalnata orbita e ograni~en na 150, kolku {to i gi ima vo momentot. Poradi ova, razvieni se sateliti za vo srednata zemjina orbita (MEO – Medium Earth Orbit) i sateliti za niskata zemjina orbita (LEO – Low Earth Orbit). So toa {to satelitite se poblisku do Zemjata, potrebna e pomala snaga na telefonskite uredi za da komuniciraat so sateliti-te i pomalo e vremeto na kasnewe (signalot patuva pokratko vreme poradi pomaloto rastojanie). No povrzuvaweto na satelitite e mnogu pokompleksno.

Bluetooth e otvoren standard za be`i~na tehnologija koj se koristi za razmena na podatoci od fiksni i mobilni uredi. Toa e primer za radio komunikacija koja be`i~no povrzuva telefoni, kompjuteri i drugi mre`ni uredi na kratki rastojanija. Tehnologijata e razviena za poddr{ka na ednostavno be`i~no vmre`uvawe na elektronski uredi do rastojanija od 10 metri so brzina pomala od 1 Mbps.

4G e ~etvrta generacija na celularnite standardi, odnosno tehnologija koja nudi be`i~na mobilna {irokopojasna razmena na podatoci na golemi rastojanija. So toa se ovozmo`uva pristap do Internet uslugite od bilo koja lokacija vo bilo koe vreme.

ISDNISDN (Integrated Services Digital Network) e

digitalen tele-fonski servis koj se pojavi vo 1986 godina. Sistemot ISDN ovozmo`uva istovremen prenos na govor, tekst, slika i kompjuterski podatoci. Osnovni karakteristiki na ISDN se slednite:

- se temeli na postoe~kata telefonska mre`a;- prenosnite signali se isklu~ivo digitalni i nema potreba od

koristewe modemi;- sekoj korisnik ima na raspolagawe dva kanala so brzina

od 64 kilobita vo edna sekunda i na dopolnitelen kanal so brzina od 16 kilobita vo sekunda.

ISDN ima opseg od 1,5 megabita vo sekunda. Postoi {iroko-pojasen (broadband) ISDN, koj ovozmo`uva pogolemi brzini od 1,5 mega-bita vo sekunda.

DSLDSL (Digital Subscriber Line) nudi visoki brzini na mre`no

povrzuvawe preku obi~na telefonska linija. Ovaa tehnologija ovozmo`uva funkcionirawe na Internet i telefonskite uslugi preku edna linija bez da gi ograni~uvaat korisnicite na koristeweto na samo eden servis.

164

Vo zavisnost od na~inot na prenos na podatoci DSL liniite mo`e da se kategoriziraat kako asimetri~ni i simetri~ni linii.

Asimetri~nite DSL linii (ADSL) nudat pove}e mre`en protok za prenesuvawe na podatoci do krajniot korisnik (downloading). So vakvoto regulirawe na prioritetot na protokot na podatoci vo edna nasoka, se ovozmo`uvaat relativno pogolemi brzini. Od druga strana, simetri~nite DSL linii (SDSL) imaat ednakov protok na podatoci vo dvete nasoki i se prakti~ni koga korisnikot ima potreba za ednakva razmena na podatoci so drugata strana.

6.2.2. Karakteristiki na komunikaciskite kanali

Prenosot na podatoci niz komunikaciskite kanali se opi{uva so nekolku karakteristiki: {iro~ina (brzina) na kanalot, na~in na prenosot na podatoci, nasoka na prenosot na podatoci, to~nost na prenosot i koristeniot protokol.

[iro~ina na kanalRazli~ni komunikaciski kanali imaat razli~na brzina na

transmisija na podatocite. Brzinata na prenos na podatocite se sretnuva i pod imeto {iro~ina na kanalot i se izrazuva vo bita vo sekunda (bps), odnosno kolku bitovi mo`at da se prenesat niz kanalot vo edna sekunda. Najmala brzina imaat telefonskite linii, dodeka najgolema imaat satelitskite (do 50 Mbps), mikro-branovite (40 Mbps) i opti~kite kanali (do 2 Gbps). Kanalite koi imaat najgolem kapacitet se vikaat {irokopojasni (broadband) kanali, pri {to imaat golem opseg na prenos na podatoci.

Sinhroniziran i asinhroniziran prenos na podatociPodatocite mo`at da se pra}aat so sinhronizirana i so

asinhronizirana transmisija. Sinhroniziraniot prenos (slika 6.1) se koristi za transfer

na golemi koli~ini podatoci i informacii. Ednovremeno se ispra}aat pove}e bajti koi se vikaat blok. Za da bide uspe{na transmisijata na podatocite, ispra}aweto i primaweto na blokovite mora da se izvr{uva vo odredeni vremenski intervali. Poradi ovaa pri~ina, ovoj sistem koristi sinhroniziran ~asovnik, ~ij signal se prenesuva zaedno so podatocite.

165

eden znak

blok

Slika 6.1. Sinhroniziran prenos na podatoci

Sinhroniziraniot prenos na podatoci e mnogu poefikasen od asinhroniot. Se koristi za prenos golemi koli~ini na podatoci, no e poskap izbor bidej}i bara dopolnitelna oprema za postignuvawe na vremenska sinhronizacija na ispra}a~ot i prima~ot na podatocite.

Slika 6.2. Asinhroniziran prenos na podatoci

Kaj asinhroniziraniot prenos na podatoci (slika 6.2), se ispra}a i prima eden bajt vo eden moment. Ovoj na~in na prenos se koristi mnogu ~esto kaj mikrokompjuterite, kako i za povrzuvawe na terminali so slaba brzina na ispra}awe podatoci. Glaven nedosta-tok e relativno bavniot prenos na podatoci.

Asinhronite vrski koristat starten bit, koj se koristi da go signalizira po~etokot na transmisijata. Bidej}i ne postoi ekspli-citen signal na ~asovnik, prima~ot na podatocite rizikuva da ja izgubi sinhronizacijata so ispra}a~ot. Od ovie pri~ini, skoro site asinhroni vrski prenesuvaat samo eden znak odedna{ (kraj za ispra-teniot karakter pretstavuva stop bitot). Sledniot bajt bara nov starten bit za da se resinhronizira ispra}a~ot i prima~ot.

Asinhronite vrski, bidej}i nemaat ~asovnik, baraat ispra}a-~ot i prima~ot da se dogovorat za brzinata na linkot (vrskata). Ako takov dogovor ne postoi, a tie rabotat so razli~ni brzini, se javu-vaat problemi vo vrskata pome|u edinicite.

166

stop bit

starten bit

znak

10100110

01

10

01

0

Slika 6.3. Seriski i paralelen na~in na prenos na podatocite

Asinhroniot prenos na podatoci e poednostaven i poevtin. Toj pretstavuva naj~esto koristen na~in na komunicirawe me|u kompju-terite preku javnite mre`i. Kompjuterot vo toj slu~aj, obi~no, e povrzan so telefonska linija preku modem.

Isto taka podatocite mo`at da se prenesuvaat preku komunika-ciskite kanali na seriski ili paralelen na~in (slika 6.3).

Ako prenosot na podatoci se izvr{uva seriski, podatocite se prenesuvaat vo serija eden po drug (na primer preku telefonski li-nii). Osnovna karakteristika e {to se prenesuva eden bit vo eden moment vo edna nasoka. Ovoj na~in na prenos na podatoci go koristi pogolemiot del od komunikaciskite uredi, poednostaven e i se koristi za prenos na pogolemi rastojanija.

Kaj paralelniot prenos na podatoci, podatocite se prenesuvaat simultano (istovremeno) preku pove}e linii. Obi~no se koristi za prenos na pokratki rastojanija, vo lokalnite komunikacii. Vo paralelnata komunikacija podatocite i kontrolnite signali se prenesuvaat istovremeno.

Nasoka na prenos na podatociSpored nasokata na prenosot na podatocite vo

komunikacis-kite sistemi, soobra}ajot na podatocite mo`e da bide eden od sled-nite tri tipa: simpleks, polu-dupleks i poln dupleks.

Simpleks komunikacijata (slika 6.4) zna~i deka prenosot na podatoci se izvr{uva vo edna nasoka i e simbolizirana so dvi`ewe-to na kolite po ednonaso~na ulica. Denes ovoj tip komunikacija ne se koristi mnogu ~esto. Eden primer za upotreba na simpleks komunika-cijata se Point Of Sale terminalite, od kade {to podatocite edinstve-no se ispra}aat kon odredi{nata edinica.

167

1

Slika 6.4. Simpleks komunikacija

Kaj polu-dupleks komunikacijata (slika 6.5) prenosot na poda-tocite se izvr{uva vo dvete nasoki, no ne istovremeno, odnosno vo eden moment prenosot se odviva samo vo edna nasoka. Polu dupleks komunikacijata, mnogu ~esto se koristi i e naj~est metod za po-vrzuvawe na mikrokompjuteri preku telefonski linii so drugi mikrokompjuteri, minikompjuteri ili so golemi kompjuteri. Isto taka, polu-dupleksot se koristi koga preku mikrokompjuter se pristapuva kon bulletin board aplikacii.

Slika 6.5. Polu dupleks komunikacija

Poln dupleks komunikacijata (slika 6.6) ozna~uva deka trans-misijata na podatocite se izvr{uva vo dvete nasoki istovremeno i mo`e da se simbolizira so dvi`eweto na kolite po dvonaso~na ulica. Jasno e deka pretstavuva najbrz i najefikasen na~in na komu-nikacija. Za da mo`e da se izvr{uva bara koristewe na specijalna oprema, taka {to, glavno, se koristi za povrzuvawe golemi komp-juteri.

To~nost na prenos na podatociNa rabotata na komunikaciskiot kanal mo`e da se javat

razni pre~ki od vremenski nepriliki, signali od drugi linii i drugi pojavi koi vnesuvaat gre{ka vo prenosot na podatocite. Tie prediz-vikuvaat eden ili pove}e bitovi da bidat ispu{teni vo prenosot ili da im bide promeneta vrednosta. Vo takvi slu~ai doa|a do izobli~u-vawe na originalnata informacija. Poradi toa neophodno e da pos-toi kontrola na to~nosta na prenesenite podatoci. Kontrolata se pravi so dopolnitelni bitovi, koi se vikaat bitovi na parnost. Bi-tovite na parnost se verifikacija na priemnata strana so cel da se utvrdi dali vo tekot na prenosot se izgubil ili promenil nekoj bit.

168

Slika 6.6. Poln dupleks komunikacija

ProtokoliZa da se zavr{i uspe{no prenosot na podatoci, ispra}a~ot

i prima~ot na podatocite moraat da primenuvaat mno`estvo od pravi-la za komunikacija, odnosno razmena na informacii. Pravilata za razmena na informacii pome|u kompjuterite se poznati pod imeto protokoli. Glavni funkcii na protokolite vo mre`ata se pristap na kanalot i izbegnuvawe na kolizija. Pristapot na kanalot se odnesuva na na~inot na koj uredite koi sakaat da pratat poraka dobivaat dozvola za pristap na mre`ata. Izbegnuvaweto na kolizija zna~i izbegnuvawe dve poraki da se sudrat dodeka patuvaat niz mre`ata. Definiraweto na elementite na protokolot za povrzuvawe na kompjuterite, kako {to se brzinata i tipot na vrskata, obi~no se pravi so komunikaciski softver.

Koga na mre`a se povrzani razli~ni kompjuteri, protokolite mo`at da bidat mnogu slo`eni. Za da mo`e povrzuvawata vo mre`a da rabotat uspe{no, mre`nite protokoli se proektiraat spored me|unarodni standardi. Prviot komercijalen standard bil Systems Network Architecture (SNA) na kompanijata IBM. Potoa, Organiza-cijata za me|unarodni standardi (International Standards Organization) definirala mno`estvo od komunikaciski protokoli nare~eni Open System Interconnection (OSI). Celta na OSI modelot e da gi opredeli funkciite koi treba da bidat obezbedeni od koja bilo kompjuterska mre`a. OSI modelot ima sedum sloevi, pri {to sekoj od sloevite ima potpolno definirana funkcija.

Za da komunikacijata se izvr{i uspe{no, potrebni se i softverski komponeneti, i toa operativen sistem, standard za grafi~ki interfejs na korisnicite i aplikaciski standardi. Postojat razli~ni operativni sistemi, kako UNIX, Linux i Windows XP, dodeka standardniot grafi~ki interfejs bazira na rabota so prozori.

6.2.3. Komunikaciski procesori

ModemiPogolemiot del od kompjuterskite komunikacii se

izvr{uvaat preku telefonski linii. Bidej}i telefonot originalno e napraven za prenos na glas, telefonite pra}aat i primaat analogni signali. Nasproti niv, kompjuterite primaat i pra}aat digitalni signali. Za da se pretvorat digitalnite signali vo

169

analogni, i obratno, se koristat napravi nare~eni modemi. Modemite izvr{uvaat dva tipa na operacii: modulacija na stranata na ispra}a~ot na porakata, koga treba digitalniot signal da se pretvori vo analogen, i demodulacija na priemnata strana koga analogniot signal treba da se vrati vo digitalna forma.

Brzinata na modemite, obi~no, kompjuterskite korisnici ja iska`uvaat vo bitovi za sekunda (bps). Taka, brzinata na modemite koi se koristat za mikrokompjuterite obi~no iznesuva 28.800, 57.600 ili pove}e bps. Kolku {to e pobrz modemot, tolku pobrzo }e se prenese sodr`inata na dokumentot koj se ispra}a.

Pri komunikacija na kompjuterite ne e potrebno sekoga{ pret-vorawe na digitalnite vo analogni signali. Kompjuterskite sistemi koi se povrzani so koaksijalni i so opti~ki kabli mo`at direktno da prenesuvaat digitalni podatoci pome|u sebe, bez koristewe mode-mi.

Digitalna pretplatni~ka linija i kablovski modemiDigitalnata pretplatni~ka linija (DSL – Digital Subscriber

Line) ovozmo`uva koristewe na konvencionalnite telefonski linii za prenos na golemi koli~ini na podatoci. DSL koristi digitalen prenos na podatoci po bakarni `ici. Asimetri~nata DSL (ADSL) pretstavuva varijanta na DSL koja ovozmo`uva ispra}awe na podato-ci so edna brzina (na primer 1Mbps), a primawe na podatoci so druga brzina, obi~no pogolema (na primer 8Mbps).

Druga alternativa na analognite modemi se kabelskite modemi, so ~ija pomo{ provajderite na kabelska televizija ovozmo`uvaat pristap na komunikaciskite mre`i so brzini koi se od rangot na onie na DSL tehnologijata.

MultiplekserMultiplekserot e elektronski ured koj ovozmo`uva eden

komu-nikaciski kanal istovremeno da prenesuva podatoci od pove}e iz-vori. Multipleksiraweto pretstavuva postapka na razdeluvawe na prenosniot kanal na pove}e kanali, niz koi se prenesuvaat podatoci od razli~ni izvori. Na toj na~in, sekoj izvor ima sopstven kanal za prenos na podatoci i so koristewe na edna komunikaciska linija mo`at da se prenesat pove}e signali istovremeno, no so malo vremensko zadocnuvawe. Multiplekserot na edniot kraj na komunika-ciskiot kanal gi spojuva podatocite od izvorite na podatoci, a multiplekserot na drugiot kraj na komunikaciskiot kanal gi razde-luva podatocite spored izvorot od koj doa|aat.

170

Ako na edna lokacija se nao|aat pet personalni kompjuteri koi se oddale~eni od glavniot kompjuter, bi trebalo da se upotrebat pet komunikaciski linii za povrzuvawe i prenos na podatoci od sekoj personalen kompjuter do glavniot kompjuter. So koristewe na multiplekser (slika 6.7), site pet personalni kompjuteri mo`at da gi pra}aat podatocite do glavniot kompjuter samo preku edna pre-nosna, komunikaciska linija, no za smetka na toa od gledna to~ka na poedine~en personalen kompjuter }e se namali propusnosta na prenosniot kanal.

Slika 6.7. Povrzuvawe na pove}e oddale~eni personalni kompjuteri so multiplekser

Za da procesorot se oslobodi od rabotata koja se odnesuva na komuniciraweto so razli~nite edinici i se posveti na pova`ni zada~i vo kompjuterskiot sistem, mnogu kompjuterski sistemi

171

multiplekser

modem

modem

multiplekser

personalni kompjuteri

prenosna linija

imaat specijalizirani procesori, nare~eni ~elno-zavr{ni (Front-End) procesori. Tie gi obavuvaat rabotite povrzani so komuniciraweto kako {to se kodirawe i dekodirawe na podatocite, otkrivawe na gre{ki pri prenosot, povtoruvawe na prenosot, obrabotka na upravuva~kite informacii i sli~no.

6.3. ARHITEKTURA I TIPOVI KOMPJUTERSKI MRE@I

Komunikaciskite kanali mo`at da bidat povrzani vo razli~ni oblici ili mre`i, so cel da gi zadovolat razli~nite potrebi na korisnicite. Kompjuterska mre`a, kako {to ve}e naglasivme, pret-stavuva komunikaciski sistem koj povrzuva dva ili pove}e kompju-teri koi rabotat zaedno, razmenuvaat podatoci i koristat zaedni~ki resursi.

Kompjuterskite mre`i mo`at da se sostojat samo od mikro-kompjuteri, ili, pak, mo`ebi gi integriraat mikrokompjuterite i drugite edinici so golemite kompjuteri. Mre`ite mo`at da bidat kontrolirani od strana na site temiwa koi rabotat ramnopravno, ili, pak, rabotata mo`at da ja koordiniraat samo specijalizirani temiwa koi }e obezbeduvaat koristewe na resursite na mre`ata za ostanatite korisnici. Mre`ite mo`at da bidat ednostavni ili kompleksni, rasprostaneti na edna lokacija ili, pak, rasprostaneti preku golem geografski region.

Mo`e da se zaklu~i deka kompjuterskite mre`i mo`at da bidat najraznovidni, odnosno, da imaat razli~na mre`na arhitektura. Mre`nata arhitektura opi{uva kako mre`ite se konfigurirani i koi strategii za rabota gi koristat, odnosno kako resursite se koordinirani i kako se koristat.

6.3.1. Tipovi konfiguracii na kompjuterski mre`i

Mre`ite mo`at da bidat konfigurirani na nekolku na~ini. Na~inot na konfigurirawe e poznat kako topologija na mre`ata. Vo praktikata postojat ~etiri tipa topologii: yvezdena, magistralna, kru`na i hierarhiska topologija.

172

Slika 6.8. Yvezdena topologija

Kaj yvezdenata topologija, (slika 6.8) pove}e mikrokompjuteri i drugi edinici se povrzani na centralen kompjuter, koj mo`e da bide server ili host kompjuter. Site komunikacii pominuvaat preku centralnata edinica. Koga nekoja edinica treba da prati poraka taa se obra}a do centralnata edinica. Potoa, na sekoja edinica po red centralnata edinica i dozvoluva da ja isprati porakata.

Kaj magistralnata topologija (slika 6.9), nema host kompjuter. Site komunikacii se odvivaat na zaedni~ki kabel nare~en magistra-la. Na magistralata se prika~eni pove}e kompjuteri i drugi edini-ci, pri {to, sekoj kompjuter i edinica ispituvaat koj podatok za kogo e namenet. Sekoj kompjuter i edinica pravi sopstvena kontrola na raboteweto.

Slika 6.9. Magistralna topologija i kru`na topologija

Vo kru`nata topologija (slika 6.9), sekoja edinica e povrzana so drugi dve, taka {to topologijata dobiva kru`na forma. Ne postoi centralen kompjuter ili server. Podatociite i informaciite kru-`at niz krugot s# dodeka ne stignat do odredi{noto mesto.

173

Slika 6.10. Hierarhiska mre`a

Hierarhiskite mre`i (slika 6.10), ~esto nare~eni i hibridni mre`i, se sostojat od nekolku kompjuteri povrzani za golem centra-len kompjuter, sli~no kako kaj yvezdenata topologija. Sekoj od ovie kompjuteri e host na drugi pomali kompjuteri ili drugi edinici. Na primer, glavniot host mo`e da bide golem kompjuter, na nego mo`at da bidat prika~eni pove}e minikompjuteri, koi od svoja strana mo-`at da pretstavuvaat host kompjuteri na mikrokompjuteri i na drugi edinici.

6.3.2. Strategii na rabota na kompjuterski mre`i

Sekoja kompjuterska mre`a ima svoja strategija na koordini-rawe na rabotata na elementite na mre`ata (kompjuteri, pe~ata~i i ostanati edinici). Naj~esto koristeni strategii se peer-to-peer (mre`a na ramnopravni kompjuteri) i klient/server.

Kaj strategijata peer-to-peer temiwata mo`at da se odnesuvaat i kako serveri i kako klienti, odnosno nema glaven centralen komp-juter ili server. Taka, na primer, eden mikrokompjuter mo`e da gi dobie datotekite locirani na drug kompjuter, no isto taka mo`e da gi stavi na raspolagawe i sopstvenite datoteki na drugite mikro-kompjuteri. Tipi~na konfiguracija za ovaa strategija e magistral-nata topologija. Stanuva zbor za evtino re{enie, za koja ne e potre-ben administrator za mre`ata, no poradi ograni~eniot karakter se koristi samo za mali mre`i. Ako brojot na edinicite prika~eni na mre`ata se zgolemi, poradi slabiot mre`en menaxment se namaluva efikasnosta na mre`ata.

Ovaa strategija e poddr`uvana od pove}e operativni sistemi, kako {to se Microsoft Windows i Novell NetWare Lite.

Strategijata peer-to-peer e primer za decentralizirana arhitek-tura na kompjuterskite resursi.

Klient/server mre`nite sistemi koristat eden mo}en kompju-ter za koordinirawe na servisite kon site temiwa na mre`ata. Ser-verot obezbeduva pristap do centralnite resursi, kako {to se bazite na podatoci, aplikativniot softver i hardverskite uredi. Temiwata klienti baraat servisi, a serverot koordinirano obezbe-duva pristap kon zaedni~kite resursi.

174

Operativnite sistemi Microsoft Windows NT, Novell NetWare i drugi ja koristat ovaa mre`na strategija.

Klient/server strategijata e primer za centralizirana arhi-tektura na kompjuterska mre`a, koja ima mo`nost za efikasno koordinirawe na rabotata na golemi kompjuterski mre`i. Isto taka, prednost pretstavuva mo}niot mre`en menaxment koj mnogu uspe{no gi nadgleduva i kontrolira site mre`ni aktivnosti. Nedostatok se golemite tro{oci za instalacija i za odr`uvawe.

So zgolemuvawe na mre`ite i mre`niot soobra}aj se javuva potreba od pove}e serveri, koi mo`at da bidat specijalizirani za poedini raboti, so cel obezbeduvawe na najefikasen na~in na rabota na mre`ata. Takvi specijalizirani serveri se server za pe~atewe, koj rakovodi so pe~ateweto na izleznite dokumenti, server na dato-teki, koj upravuva so pristapot na datotekite i diskovite, server na aplikacii, koj gi izvr{uva aplikaciite i server za baza na podato-ci koj obezbeduva pristap kon bazite na podatoci.

6.3.3. Tipovi na kompjuterski mre`i spored geografskoto rastojanie

Kompjuterskite mre`i, spored geografskite rastojanija koi gi opfa}aat, generalno mo`at da bidat lokalni kompjuterski mre`i i globalni kompjuterski mre`i.

Lokalnite kompjuterski mre`i (LAN – Local Area Network) pretstavuvaat mre`a na kompjuteri i na drugi edinici smesteni i povrzani vo mal fizi~ki prostor, na primer, vo edna zgrada. Ovie mre`i obi~no se vo privatna sopstevenost, na primer vo ramkite na nekoja organizacija.

Edna od pionerskite tehnologii koja ja ovozmo`i rabotata na lokalnite kompjuterski mre`i e Ethernet. Taa bila razviena vo se-dumdesettite godini od strana na kompaniite Digital, Intel i Xerox. Ethernet raboti so povrzuvawe na, prakti~no, nelimitiran broj edi-nici na ist kabel. Sekoja edinica priklu~ena na kabelot mo`e da go primi sekoj paket, no taa, sepak, gi ignorira site onie koi ne se adresirani za nea (peer-to-peer strategija). Ako dve edinici po~nu-vaat istovremeno so transmisija, mo`e da se javi kolizija. Vo toj slu~aj, dvajcata ispra}a~i ~ekaat slu~aen vremenski interval pred da ja povtorat transmisijata.

Denes, lokalnite mre`i se mnogu rasprostaneti, pri {to obi~-no vo mre`ata postoi mre`na porta (network gateway) preku koja lo-kalnata mre`a se povrzuva so drugi lokalni mre`i

175

ili so golemi kompjuterski mre`i, koi rabotat so razli~ni protokoli. Ako se povrzuvaat dve mre`i so isti protokoli, toga{ edinicata koja gi povrzuva se vika most. Alternativa e postoewe na ruter koj ja odreduva patekata na porakata niz razli~ni LAN mre`i ili niz globalni kompjuterski mre`i.

Globalnite kompjuterski mre`i (WAN – Wide Area Network), koi opfa}aat pogolema teritorija, obi~no se {irokopojasni mre`i i se rasprostaneti vo edna dr`ava ili, pak, vo pove}e dr`avi. Denes, najpoznata WAN mre`a se razbira e Internet, koja e rasprostaneta niz celata Zemjina topka.

Mre`ite na dodadena vrednost (VAN Value Added Network) e tip na WAN. Tie se privatni mre`i koi vr{at prenos samo na podatoci, a so koi upravuva nekoj drug. Bidej}i ja koristat mnogu korisnici od pove}e organizacii, cenata na koristeweto se raspredeluva so {to stanuva poisplatliv na~in na rabota za organizaciite, otkolku da vlo`uvaat individualno vo celokupna mre`na infrastruktura.

Be`i~nite lokalni mre`i (WLAN - Wireless local area network) nudat be`i~no prenesuvawe na podatoci na pokratki rastojanija so koristewe na radio ili infracrveni signali. Naj~esto WLAN e prodol`enie na postoe~ka lokalna mre`a preku dodavawe na takanare~ena pristapna to~ka (access point). Korisnicite komuniciraat so pristapnata to~ka preku be`i~en mre`en adapter. Poradi na~inot na pristap, mre`nata sigurnost na WLAN mre`ite e prili~no bitna bidej}i e potrebno da se spre~i slu~ajnoto povrzuvawe na be`i~nata mre`a od strana na slu~ajni korisnici. Poradi toa postojat tehnologii za be`i~no bezbednosno kodirawe na podatocite kako WEP ili WPA.

176

177

7. INTERNET

Internetot e globalna kompjuterska mre`a koja gi povrzuva resursite na pretprijatijata, vladata i obrazovnite institucii, smesteni na kompjuteri koi koristat zaedni~ki komunikaciski protokol TCP/IP. Internetot poradi svoite mo`nosti pretstavuva edna od najva`nite informaciski tehnologii.

Za intenzitetot na razvojot na Internet mo`e da poslu`i i slednata sporedba, so koja se istaknuva faktot deka Internet, so brzinata na svojot tehnolo{ki razvoj gi zaseni site dosega{ni pret-hodni inovacii. Taka, na primer, radioaparatot se upotrebuval 38 godini do momentot koga go upotrebuvale 50 milioni lu|e, a tele-vizorot taa brojka ja postignal po 13 godi{na upotreba. Personal-niot kompjuter go dobil 50 milionitiot korisnik po 16 godini, a Internet magi~nata brojka ja dostignal za samo ~etiri godini od momentot koga bil staven vo javna upotreba.

Internet e ogromna kompjuterska mre`a, koja e na raspolagawe na sekoj poedinec koj ima mikrokompjuter i oprema za da se priklu~i kon nea. Vpe~atokot koj go dobiva korisnikot so priklu~uvawe na Internet, e kako toj da se nao|a na eden xinovski kompjuter koj e rasprostanet niz celiot svet. Toa e edinstven resurs za informacii za neograni~en broj temi. Korisnikot na Internet dobiva vpe~atok kako da komunicira so drug korisnik od sosednata kancelarija, iako tie se oddale~eni iljadnici kilometri.

Po~etocite na Internet datiraat od 1969 godina, koga vo SAD e formirana organizacijata za istra`uvawe na mre`nite kompju-terski tehnologii ARPA (Advanced Research Project Agency), spored koja novodizajniranata mre`a go dobila imeto

178

ARPANET (ARPA Network). Iako, prvi~no, mre`ata bila nameneta za voeni i za istra-`uva~ki celi, denes, ovaa mre`a prerasnuva vo sredstvo koe go koristime vo sekojdnevniot `ivot za razgovarawe, konferirawe, dobivawe najnovi informacii za koja bilo tema, ~itawe spisanija, nao|awe i koristewe potreben softver, koristewe na delovni poda-toci i informacii, prezentirawe na organizacii i na pretprija-tija, prezentacija na proizvodi i uslugi i mnogu drugo.

Od tehni~ka gledna to~ka Internet se sostoi od iljadnici kompjuterski mre`i i od milioni kompjuteri povrzni pome|u sebe. Denes, Internet pretstavuva pove}e od mre`a na kompjuterski mre-`i. Denes, Internet e sredstvo za pristap i koristewe na znaewe, i pretstavuva osnova za edna globalna zaednica na korisnici.

Napredokot vo informaciskite tehnologii i pro{iruvaweto na Internetot nosat golemi privilegii za individualnite korisni-ci, ~ij broj postojano se zgolemuva. Vo 2000 godina, vkupniot broj na Internet korisnici iznesuva okolu 360 milioni, vo 2005 godina iznesuval okolu 940 milioni, dodeka vo 2010 brojot na Internet korisnici se pribli`uva do 2 bilioni. Od grafikonot na slika 7.1, mo`e da se zaklu~i deka vo periodot 2005-2010 najgolem porast na Internet korisnicite ima vo Afrika (od 16 na 110 milioni), Azija (od 323 na 825 milioni) i Latinska Amerika (od 68 na 204 milioni).

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

Африка Азија Европа СреденИсток

СевернаАмерика

ЛатинскаАмерика

Австралија

2000

20052010

179

Slika 7.1. Porast na brojot na Internet korisnici vo pove}e regioni vo svetot (vo milioni)

Obemot na informacii koi se na raspolagawe onlajn preku Internet pristap, isto taka, se zgolemuva mnogu brzo. World Wide Web sodr`i nekolku milijardi poedine~ni stranici smesteni na pove}e od 35 milioni vebovi.

Internetot pretstavuva prethodnik na informaciskiot avto-pat, koj ja pretstavuva idninata na komunikaciskite (kompjuterski-te) mre`i. Golem del od informaciskiot avtopat vo razvienite zemji e izgraden. Za taa cel postaveni se opti~ki kabli koi obezbe-duvaat golem protok na podatoci. Za pogolema fleksibilnost se postavuvaat i bez`i~ni mre`i. Denes pove}e od 180 univerziteti od SAD vo forma na partneri na vladata i industriite rabotat na proektot Internet 2. Internet 2 treba da obezbedi rabota na po-usovr{eni aplikacii od slednata generacija kako {to se teledi-jagnostika, digitalni biblioteki, virtuelni laboratorii i obrazo-vanie od dale~ina.

Zavr{uvaweto na izgradbata na informaciskiot avtopat ne e ednostavna zada~a, poradi postoeweto na pove}e problemi od finan-siska, tehni~ka, politi~ka, eti~ka i bezbednosna priroda.

7.1. ISTORIJAT NA INTERNET

Korenite na globalnata kompjuterska mre`a Internet, vsu{-nost, se nao|aat vo proektot na Ministerstvoto za odbrana na SAD od 1969 godina. Proektot bil poznat pod imeto DARPA (Defense Advansed Research Projects Agency). Predmet na istra`uvaweto na proektot bile digitalnite komunikacii vo voeni uslovi, odnosno nepre~eno komunicirawe vo slu~aj da otka`e nekoj od glavnite po-vrzuva~ki centri. Tie prou~uvawa dovele do razvoj na paketnata tehnologija za prenos na podatoci i do razvoj na dva protokola povrzani so paketniot prenos na podatocite. Toa se protokolite TCP (Transmission Control Protocol) i IP (Internet Protocol), koi se sretnuvaat pod zaedni~ko ime TCP/IP i pretstavuvaat standard za ostanatite podra~ja na kompjutersko komunicirawe.

Paketnata tehnologija na prenos na podatoci podrazbira deka podatocite pred da bidat isprateni preku kompjuterskata mre`a, najprvo se grupiraat vo paketi. Vo forma na paketi podatocite patu-vaat niz mre`ata, za da na odredi{noto mesto povtorno gi dobijat prvobitnite formi.

180

Protokolite TCP i IP, koi i denes se klu~ni za rabotata na Internet, bile vovedeni vo 1977 godina, a potoa adaptirani do 1983 godina. Pottiknato od razvojot na personalnite smeta~i i lokalnite kompjuterski mre`i, vo 1985 godina bilo standardizirano rabote-weto na mre`a od mre`i. Konceptot na mre`a od mre`i go ovozmo-`ilo povrzuvaweto na lokalnite kompjuterski mre`i so WAN (Wide Area Network) mre`ite.

Sleden zna~aen moment za razvojot na Internet i globalnoto omre`uvawe se slu~il vo 1986 godina, koga e otpo~nata programata so koja Nacionalnata nau~na fondacija (NSF) na SAD oformuva kompjuterska mre`a bazirana na pet superkompjuteri povrzani so pogolem broj amerikanski regionalni, nau~ni i univrzitetski kompjuterski mre`i so koristewe na Internet protokoli. Na novata mre`a, vo razli~ni univerziteti se razvieni pove}e program-ski re{enija, kako {to e elektronskata po{ta nameneta za razmena i za posreduvawe na informacii pome|u korisnicite na mre`ata. Ovaa mre`a go pretstavuvala jadroto na amerikanskiot Internet s# do 1995 godina.

Sleden moment koj pridonese za rapidniot porast na mre`niot soobra}aj i stavaweto na mre`ata vo funkcija na delovnoto rabote-we na organizaciite i pretprijatijata e razvojot na World Wide Web tehnologijata i koristeweto soodvetni World Wide Web prebaru-va~i, kako posrednici pome|u Web orientiranite informacii i ko-risnicite na informacii. World Wide Web pretstavuva eden od naj-golemite razvojni proekti na Internet. Toj ovozmo`uva na ednosta-ven na~in da se pristapi do koja bilo informacija {to mo`e da se zamisli. Vo po~etokot na devedesettite godini se pojavile prvite grafi~ki prebaruva~i koi go olesnile raboteweto so Internet. Prviot grafi~ki prebaruva~ se vikal NSCA Mosaik i se pojavil vo 1993 godina. Na negova osnova podocna bil razvien, denes, najupotre-buvaniot prebaruva~ Microsoft Internet Explorer i konkurentniot pro-izvod Netscape Navigator, koi, isto taka, rabotat vo grafi~ka okolina. Rezultantnata eksplozija na Web tehnologijata u{te pove}e ja zgo-lemila popularnosta na Internet vo po{irokata javnost.

7.2. ORGANIZACIJA I PRISTAP NA INTERNET

7.2.1. Internet organizacija

181

Internet pretstavuva labavo organizirana internacionalna organizacija na avtonomni, me|usebno povrzani mre`i, koi pod-dr`uvaat host-host komunikacija preku dobrovolno prifateni otvo-reni protokoli i proceduri definirani kako Internet standardi. Postojat mnogu izolirani kompjuterski mre`i, odnosno mno`estva na me|usebno povrzani mre`i koi ne se povrzani na Internet, no gi koristat Internet standardite. Nikoj ne ja poseduva ili kontrolira Internet mre`ata. U~estvoto vo Internet se bazira vrz dobrovolno u~estvo vo Internet standardite. Mnogu Internet provajderi ne samo {to gi prifa}aat ovie standardi, tuku ovozmo`uvaat pristap kon nivnite mre`i. Toa pretstavuva dobrovolno povrzuvawe i sorabotka, so {to se formira globalniot Internet. Vo sekoj slu~aj, denes, postojat pove}e organi i tela koi se gri`at za rabotata i razvojot na Internet. Del od od niv }e gi vovedeme vo prodol`enie.

Internet Society (ISOC) e profesionalna organizacija koja se gri-`i za razvojot i za evolucijata na Internet vo svetski ramki.

Internet Engineering Task Force (IETF) e samoorganizirana grupa lu|e koi davaat tehni~ki i drugi pridonesi za razvojot na Internet i negovite tehnologii.

Internet Engineering Steering Group e odgovorna za tehni~kiot me-naxment na IETF aktivnostite i Internet standardite.

Internet Architecture Board e tehni~ka grupa na ISOC, so zada~a da ja nadgleduva arhitekturata na Internet i negovite protokoli.

7.2.2. Internet protokoli

Internet protokolite pretstavuvaat formalni opisi na for-matot na porakite i pravilata koi moraat da gi sledat dve ili pove-}e edinici priklu~eni na Internet za da gi razmenuvaat porakite.

Protokolite obi~no postojat vo dve formi. Prvo, tie postojat vo tekstualen oblik za da mo`at da gi razberat lu|eto. Pogolemiot del od Internet protokolite se distribuirani kako RFC (Request for Comments), koi pretstavuvaat oficijalna publikacija na Internet protokolite i slu`at za da se razberat nivniot dizajn i na~in na funkcionirawe. Vtoro, protokolite postojat kako programski kod namenet za kompjuterite. Dvete formi mora nedvosmisleno da ja spe-cificiraat interpretacijata na sekoj bit od sekoja poraka koja se razmenuva preku mre`ata.

182

Protokolite treba da postojat vo sekoja to~ka vo mre`ata kade pominuva logi~kiot mre`en program. So drugi zborovi, protokolite se potrebni sekoga{ koga dva razli~ni kompjutera ili programi imaat potreba od soglasnost za na~inot na koj }e komuniciraat po-me|u sebe. Taka, na primer, protokolite se potrebni koga se pe~ati datoteka na mre`en pe~ata~, koga se polni (download) datoteka od oddale~en kompjuter, koga se za{tituva datoteka na mre`en server itn. Me|utoa, ako se za{tituva datoteka na diskot na lokalniot kompjuter, ne e potreben protokol.

Koga edna poraka se ispra}a preku Internet, taa najprvo se deli na paketi koi, generalno, patuvaat niz pove}e mre`ni kompju-teri s# dodeka ne stignat do odredi{niot kompjuter. Na odredi{-noto mesto paketite se spojuvaat vo originalnata poraka. Standard-niot protokol koj go kontrolira prenosot na paketite niz mre`ata se vika TCP/IP (Transmission Control Protocol/Internet Protocol).

TCP/IP treba da obezbedi kolku {to e mo`no posiguren trans-fer na podatoci, a po potreba i prepra}awe na podatocite poradi preoptovaruvawe na mre`ata ili poradi nejzino nepravilno rabote-we. TCP/IP e istovremeno eden od najva`nite, no i eden od najkom-pleksnite Internet protokoli.

Pokraj TCP/IP vo ramkite na raboteweto na Internet se ko-ristat i drugi protokoli, kako {to e HTTP (Hyper Text Transfer Protocol), DNS (Domain Name System) i drugi.

7.2.3. Domeni na Internet

IP adresaIP adresa pretstavuva trieset i dva biten broj koj go

identifikuva Internet hostot. IP adresata e smestena vo naslo-vot na paketite i se koristi za nao|awe na odredi{niot host na paketot vo mre`ata. Eden ist host mo`e da ima pove}e IP adresi.

Inicijalniot prefiks na IP adresata mo`e da bide koristen za generalizirani odluki za naso~uvawe na paketite niz mre`ata.

Imiwa na domeniDomain Name, ili ime na domen, e alfanumeri~ka niza

koja ja koristat korisnicite za identifikacija na Internet hostot. Na primer, www.hotmail.com e ime na domen. Imiwata na domenite se konvertiraat vo IP adresa so DNS (Domain Name System) protokolot.

183

Slika 7.2. Domenot na yahoo

Domenite se struktuirani vo forma na prevrteno drvo. Sekoja granka na drvoto e ozna~ena so ednostavna alfanumeri~ka niza, a kompletnoto ime na domenot se ispi{uva so zapi{uvawe na site nizi oddeleni so to~ka. Taka, www.yahoo.com e ime na domen od treto nivo. Korenot na domenot e com, vtoroto nivo e ozna~eno so yahoo, a tre-toto nivo so www. Domenot na yahoo e prika`an na slika 7.2.

Diskreciono pravo na yahoo e interpretacijata na imiwata na domenite koi zavr{uvaat vo yahoo.com.

Najvisokoto nivo na imiwa na domeni mo`e da ima dve formi. Prvata forma na domenite e spored pripadnosta na domenot, odnos-no oblasta so koja se bavi organizacijata, a vtorata spored zemjata od koja poteknuva domenot (tabela 7.1).

Za da mo`e imiwata na domenite da se koristat, tie mora da bidat transformirani vo 32 bitni IP adresi. Ova, kako {to be{e istaknato, se pravi so pomo{ na DNS protokolot.

Ponekoga{ IP adresite mora da bidat napi{ani vo forma ~it-liva za ~ovekot. Za taa cel se koristi dotted quad notacijata, so koja ~etirite bajta na IP adresata se zapi{uvaat so decimalni broevi oddeleni so to~ka. Na primer, 205.216.34.7 e dotted quad IP adresa na hostot koj go koristi Ekonomskiot fakultet vo Skopje.

Tabela 7.1. Razli~ni tipovi na domeni

184

commk

usorg edu

novell yahoo hotmail

Domeni spored oblast so koja Domeni na dr`aviSe bavi organizacijata

Com Komercijala mk MakedonijaEdu Obrazovanie us SADOrg Ne profitni organizacii uk Velika BritanijaNet Mre`ni provajderi de GermanijaInt Me|unarodni organizacii fr Francija

7.3. SERVISI NA INTERNET

Internetot e osnova na idnite komunikaciski mre`i. Vo ram-kite na Internet stojat na raspolagawe pove}e uslu`ni programi: elektronska po{ta, konferirawe, kopirawe datoteki, izvr{uva-we na programi, gofer (Gopher), IRC, UseNet (BBS), World Wide Web i drugi.

Elektronska po{taDenes, najpopularen servis na Internet e pra}aweto i pri-

maweto elektronska po{ta. Dovolno e edna li~nost, korisnik na ovoj servis, da ja znae e-po{tenskata adresa na druga li~nost, isto taka korisnik na servisot, pa na nego da mu isprati elektronska poraka. Sekoja e-po{tenska adresa se sostoi od kod na domen, ime na domen i ime na korisnik.

Primeri: zoran@eccf.ukim.edu.mk iva@eccf.ukim.edu.mk

Kodot (korenot) na domenot (edu.mk vo primerite) pretstavuva geografski i organizacionen opis na domenot (edu ozna~uva deka se raboti za obrazovna institucija, a mk deka se raboti za domen od dr`avata Makedonija). Imeto na domenot (eccf.ukim vo primerite) poka`uva za koja konkretna organizacija se odnesuva adresata (eccf.ukim poka`uva deka stanuva zbor za Ekonomskiot fakultet (eccf), ~lenka na Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” (ukim)). Imeto na korisnikot (zoran i iva vo primerite) edinstveno go identifikuva korisnikot od eden konkreten domen (zoran i iva se imiwa na ko-risnici od domenot na Ekonomskiot fakultet od Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij”, odnosno od domenot eccf.ukim).

185

Za odredeni temi za koi edna li~nost e zainteresirana, mo`e da se priklu~i na Internet i da slu{a ili da u~estvuva vo razni debati i diskusii, odnosno da konferira. Ovoj servis e varijacija na elektronskata po{ta.

FTPInternet servisot za prenos na datoteki, poznat kako

FTP (File Transfer Protocol), ovozmo`uva listawe na imiwata na datotekite smesteni na drugi oddale~eni kompjuteri priklu~eni na Internet, i po potreba nivno kopirawe na sopstveniot mikrokompjuter. Denes, postojat iljadnici FTP mesta koi raspolagaat so milioni javni datoteki. Ovie datoteki mo`at da se kopiraat (downloading) na mikrokompjuterot na korisnikot. So ovoj servis mo`e da se pristapi kon golem broj bazi na podatoci, razni finansiski podatoci i in-formacii i sli~no. Mo`no e i kopirawe na datotekite od sopstve-niot kompjuter na nekoj od oddale~enite kompjuteri (uploading).

TelnetInternet servisot poznat pod imeto Telnet ovozmo`uva

eden korisnik da se priklu~i na drug oddale~en kompjuter priklu~en na Internet, odnosno ovozmo`uva kompjuterot na korisnikot da pret-stavuva terminal na drugiot oddale~en kompjuter. Na ovoj na~in ko-risnikot na Telnet servisot kako da raboti na drug kompjuter, taka {to mo`e da izvr{uva selektirani programi smesteni na oddale~e-niot kompjuterot. Del od kompjuterite dozvoluvaat priklu~uvawe bez pari~en nadomest, dodeka drugi dozvoluvaat koristewe na apli-kaciite na kompjuterot isklu~ivo so odreden pari~en nadomest.

P2PPeer-to-peer pretstavuva vmre`uvawe na aplikacija so

distribuirana arhitektura. So drugi zborovi edna aplikacija gi razlo`uva i deli rabotnite zada~i na pove}e u~esnici (peers). Sekoj u~esnik nudi del od svoite resursi kako procesorsko vreme, prostor na diskot ili mre`en protok na ostanatite u~esnici bez potreba od centralna koordinacija preku nekoj stabilen server. Najpoznati peer-to-peer aplikacii se aplikaciite za delewe na datoteki kako BitTorrent, eMule, Limewire i sl.

VOIPVoice over Internet Protocol ili skrateno VoIP e vsu{nost

metodologija za prenesuvawe na glasovni i multimedijalni sodr`ini preku Internet. Vo dene{no vreme VoIP e sinonim za

186

Internet telefonija i pretstavuva alternativen na~in za vospostavuvawe na eftini ili besplatni telefonski razgovori. VoIP e relativno nova tehnologija vo koja se integrirani mnogu efikasni uslugi kako pove}enaso~ni razgovori, portabilnost, pristap kon informacii za povikuva~ot i sl.

Programi za razgovaraweProgramite za razgovarawe ovozmo`uvaat korisnicite isto-

vremeno da pra}aat poraki na pove}e lu|e koi se povrzani na zaedni~ki kanal za komunikacija. Sekoj mo`e da se priklu~i vo vakov on-line razgovor. Porakite se prika`uvaat na ekranot na korisnikot vedna{ {tom }e pristignat, bez razlika dali toj e pasiven ili pi{uva poraka. Postojat dva tipa programi za razgova-rawe. Prviot tip e Web bazirana programa, koja ovozmo`uva pra-}awe poraki kon u~esnicite vo razgovorot so koristewe na Web prebaruva~ot i pristap kon Web sajtot koj go ovozmo`uva ovoj servis. Vtoriot tip e posbna programa za razgovarawe, koja kako aplikacija se instalira na kompjuterot na korisnikot. Ovie aplikacii osven tekstualnoto razgovarawe ovozmo`uvaat i audio razgovori i/ili video komunikacija so pomo{ na veb kamera. Voedno ovie aplikacii mo`at da im pomognat na korisnicite da razmenuvaat datoteki ili pak da gi priklu~at kon socijalnite mre`i na komunikacija.

Socijalni mre`iSocial networking ili socijalno vmre`uvawe, pretstavuva online

grupirawe na individui. Naj~est medium za socijalnoto vmre`uvawe e postoe~ki veb sajt koj nudi specifi~ni uslugi vo zavisnost od interesot na korisnikot. Socijalnite mre`i se koristat za najrazli~ni aktivnosti kako zapoznavawe so drugi lu|e, razmena na informacii za li~ni interesi, razvoj na biznis poznanstva, barawe za rabota itn. Vo su{tina, temite na interes za komunikacija se razli~ni kolku i vo samiot realen svet.

7.4. WORLD WIDE WEB

Edna od najnovite i najpopularni tehnologii na Internet e World Wide Web. World Wide Web, ili poznat samo kako Web, sli~no kako goferot, im pomaga na korisnicite na Internet da prebaruvaat i pristapuvaat kon informaciite koi se nao|aat na Internet. Pred voveduvaweto na Web tehnologijata,

187

individualnite Internet komp-juteri imale grafi~ki mo`nosti i sistemi bazirani vrz konceptot na prozorec (window), no mre`nite alati kako {to se mail, FTP i TELNET s# u{te bile tekst-orientirani. Web tehnologijata ja pro-menila takvata praktika so voveduvawe grafi~ka vrska. Taka, denes, lesno mo`e da se povrzeme so nekoj Web, so gluv~eto da klikneme na ikonata koja ne interesira i da napolnime nova strana vo lokalniot kompjuter.

Za prika`uvawe na informaciite Web servisot go koristi hi-pertekstot. Idejata za koristewe na hipertekstot postoela u{te vo po~etokot na osumdesettite godini, no duri vo 1989 godina bilo razvieno mno`estvo od protokoli za transformacija i za prenos na hipertekst informacii preku Internet. Web protokolot koj pret-stavuva standardna postapka za prenos na hipertekst (Web doku-menti) preku Internet e poznat pod imeto HTTP (HyperText Transfer Protocol). Najprvo bil razvien i eksperimentalno upotreben vo 1989 godina vo [vajcarija, vo Evropskiot centar za prakti~no istra`u-vawe (CERN - European Center for Particle Research). Protokolot bil nadgraden so grafi~ka vrska i jazikot HTML (Hypertext Markup Language) koj slu`i za ozna~uvawe na hipertekst dokumentite i za opi{uvawe na stranicite, odnosno za postavuvawe dinami~ki po-vrzuvawa pome|u Web dokumentite. HTML i HTTP protokolite za locirawe na odredi{noto mesto na web stranicite gi koristat URL (Uniform Resource Locator) adresite.

Originalnata ideja za koristewe na hipertekstot bila da se iskoristi prednosta na elektronskata obrabotka na podatocite za organizirawe golemi koli~ini informacii, koi vo klasi~na smisla bi go preoptovarile korisnikot. Pred dveste godini, sli~na inova-cija vovedena vo pe~atot bila enciklopedijata.

Dopolnuvawata na osnovniot hipertekst so grafika, so kom-pleksni korisni~ki vlezni poliwa i so dinami~ko generirawe na dokumenti, na ovoj koncept mu dale dopolnitelna mo} i fleksi-bilnost. Taka, hipertekstot, iako s# u{te korisen za originalnata cel za organizirawe golemi koli~ini informacii, stana i ednostav-na grafi~ka vrska so op{ta namena vgraduvaj}i se vo popularniot klient-server model na rabota.

188Hipertekst

vrski

Nova stranica dobiena so klik na hipertekst

vrska

Slika 7.3. Aktivirawe na hipertekst vrska so Microsoft Internet Explorer

Hipertekstot, koj popularnosta ja stekna blagodarej}i na World Wide Web servisot, pretstavuva najednostavniot na~in za dizajnirawe na dokumentite koi referenciraat kon drugi dokumenti. Vo ramkite na hipertekst dokumentot, na blok od tekst, ili, objekt, mo`e da mu bide prika~ena hipertekst vrska koja poka`uva kon drug dokument. Hipertekst vrskite na korisnicite im ovozmo`uvaat bez pogolem napor da se prefrluvaat od resursite na eden kompjuter na resursite na drug kompjuter. Tie upatuvaat na drugi izvori na informacii koi mo`at da bidat smesteni na koj bilo kompjuter vo svetot priklu~en na Internet. Vakvite referencirani izvori na informacii se vikaat stranici. Na koja bilo stranica mo`e da ima dopolnitelni hipertekst vrski koi upatuvaat kon drugi stranici, ili, pak, informacii vo oblik na tekst, sliki, audio, animacija ili video.

Za da se vidi referenciran dokument preku hipertekst vrska potrebno e taa da se aktivira. Aktiviraweto, korisnicite go izvr{uvaat so pomo{ na specijalni programi nare~eni prebaruva~i (browsers). Poznati programi-prebaruva~i se Netscape i Internet Explorer.

URL (Universal Resource Locator) se nizi, odnosno adresi, koi specificiraat “kako” i “kade” da se pristapi kon mre`nite resursi, kako {to se, na primer, dokumentite. Vsu{nost, koristeweto na URL, vo ramkite na Worl Wide Web servisot za identifikacija na odredi{-nite mesta na hiperlinkovite, odnosno opredeluvaweto i identifi-kacijata na HTML dokumentite i na drugite resursi, pretstavuva negova najva`na primena. URL adresite obi~no sodr`at servisni imiwa, imiwa na domeni, a ponekoga{ i broevi na porti. URL, isto taka, mo`e da sodr`i i nizi koi pretstavuvaat pati{ta do datoteki, za da se napravi razlika pome|u dokumenti koi se na raspolagawe od eden ist server.

Koga se koristi Web prebaruva~, kako {to e, na primer, Microsoft Internet Explorer, kon sekoj zasvetlen region vo dokumentot e pridru`en URL. Kon nego se pristapuva so klik na gluv~eto na zasvetleniot region so {to vrskata se aktivira.

Web stranicite, denes, mnogu se koristat za pretstavuvawe po-datoci za organizacii, pretprijatija, proizvodi i uslugi, prika`u-vawe spisanija, dnevni vesti i op{ti informacii, koristewe na najrazli~ni bazi na podatoci, kupuvawe proizvodi, komunikacija i za mnogu drugo.

189

8. E-BIZNIS I DIGITALNA EKONOMIJA

8.1. DIGITALNA EKONOMIJA

Novata, digitalna ekonomija, koja isto taka se sretnuva i pod imiwata Internet ekonomija ili veb ekonomija, poslednite nekolku godini svojot oblik go dobiva kako direktna posledica na intenziv-niot razvoj na kompjuterskiot hardver i softver i globalnoto povrzuvawe, pretstaveno, pred s# so Internet. Mnogu pretprijatija vo digitalnata ekonomija, so elektronsko standardizirawe i avtoma-tizirawe na rutinskite transakcii, gledaat mo`nost za zgolemuvawe na efikasnosta i produktivnosta vo raboteweto i podobruvawe na konkurentnosta na globalnite pazari.

Vo razvienite zemji s# pove}e se zabele`uva pojavata pretpri-jatijata da gi premestuvaat distributerskite i proda`nite mre`i i kanali onlajn na Internet i da u~estvuvaat vo novi onlajn pazari. Pretprijatijata, isto taka, go pro{iruvaat koristeweto na mre`ni-te sistemi za podobruvawe na internite delovni aktivnosti, odnosno za dizajnirawe na proizvodite, za upravuvawe so zalihata, za po-dobruvawe na korisni~kite uslugi i za namaluvawe na adminis-trativnite tro{oci. Bez razlika na vakvata tendencija, evolucijata na digitalnata ekonomija vo svetski ramki s# u{te e vo svojata rana faza. Kako potvrda na ovaa konstatacija, mo`e da ni poslu`at brojnite statisti~ki podatoci, spored koi golem broj na pretpri-jatija duri i vo najrazvienite zemji vo svetot, s# u{te ne gi iskoris-tile golemite potencijali na ovoj na~in na rabota.

Digitalnata ekonomija se odnesuva na ekonomijata koja e bazirana na digitalnite tehnologii, vklu~uvaj}i gi digitalnite komunikaciski mre`i, kompjuterite, softverot i drugite informa-

190

ciski tehnologii. Vo novata ekonomija digitalnoto omre`uvawe i komunikaciskata infrastruktura ja so~inuvaat globalnata platfor-ma na koja lu|eto i organizaciite vzaemno deluvaat, komuniciraat i sorabotuvaat. Ovaa platforma, spored Choi (2000) opfa}a:

- Proizvodi koi mo`at da se digitaliziraat, kako {to se bazi na podatoci, vesti i informacii, knigi, nedelni magazini, TV i radio programi, filmovi, elektronski igri, muzi~ki diskovi i softver, koi mo`at da se dostavat preku digitalnata infrastruk-tura vo sekoe vreme i vo bilo koj del od svetot;

- Potro{uva~i i kompanii koi digitalno gi izvr{uvaat fi-nansiskite transakcii;

- Fizi~ki proizvodi vo koi se vgradeni mikroporcesori i imaat mo`nosti za omre`uvawe.

8.2. E-KOMERCIJA, E-BIZNIS I EDI

8.2.1. Definicija na e-komercija i e-biznis

Elektronskata komercija (e-komercija) pretstavuva proces na kupuvawe, prodavawe ili na razmena na proizvodi, uslugi i informa-cii preku kompjuterski mre`i, vklu~uvaj}i ja i Internet. Elektron-skiot biznis (e-biznis) pak, pokraj kupuvaweto i prodavaweto na stoki i uslugi vklu~uva poddr{ka na uslugite kon potro{uva~ite, sorabotka so biznis partnerite i efikasen menaxment i integracija na elektronskite transakcii vo ramkite na organizacijata.

e-nabavki e-komercija

e-biznis

Potro{uva~iDobavuva~i

191

Slika 8.1. Relacijata pome|u e-biznisot, e-komercijata i e-nabavkite

E-biznis e novo pole, ~ii teoretski i nau~ni osnovi se raz-vivaat samo nekolku godini. Bazira na nekolku razli~ni disciplini, i toa informaciski tehnologii, menaxment, marketing i menaxment informaciski sistemi.

Terminite e-biznis i e-komercija ~esto pati se upotrebuvaat naizmeni~no, no opfatot na terminot e-biznis e mnogu po{irok otkolku onoj na e-komercijata. Gi vklu~uva site biznis transakcii koi se izvr{uvaat elektronski so cel podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta na pazarite i na biznis procesite. ^esto pati e-komercijata e sinonim so trgovija preku Internet, odnosno pretsta-vuva elektronska proda`ba na proizvodi i uslugi od dale~ina. Nabavkite pak, realizirani preku Internet, se poznati pod imeto e-nabavki. Na slika 8.1 e prika`an soodnosot pome|u e-biznisot, e-komercijata i e-nabavkite. Mo`e da se zaklu~i deka e-komercijata i e-nabavkite se samo del od e-biznisot.

8.2.2. Istoriski perspektivi i rastot na e-biznisot

Korenite na e-biznisot se nao|aat vo dve tehnologii, koi se koristat u{te od sedumdesetite godini na dvaesettiot vek. Toa se elektronskiot transfer na fondovi (EFT – Electronic Funds Transfer), vo ~ii ramki se vr{el transfer na fondovi po elektronski pat, kako i vo elektronskata razmena na podatocite (EDI – Electronic Data Interchange). EDI pretstavuva razmena na strukturirani komercijalni podatoci pome|u kompjuteri od razli~ni firmi, izvr{ena bez ra~na intervencija, po elektronski pat, so koristewe na standardizirani poraki koi gi zamenuvaat tradicionalnite komercijalni dokumenti od hartija, kako {to se nalozite, smetkite i potvrdite. Isto taka preku EDI se izvr{uva i elektronsko pla}awe.

Prvi~nite celi na EDI bile namaluvawe na ciklusot na izvr{uvawe na delovnite transakcii vo pretprijatijata i zamena na dokumentite od hartija vo elektronski oblik. No, razvojot i prime-nata na EDI vo delovnoto rabotewe gi nadminale prvi~nite celi, taka {to mo`e da se ka`e deka EDI vo razvienite zemji kompletno go promenila na~inot na funkcionirawe na bankarstvoto, na trgovija-ta so hartii od vrednost, na trgovijata na malo, na me|unarodnata trgovija i na drugite stopanski segmenti.

192

Mo`e da se zaklu~i deka vo domenot na primena na novite informacisko-komunikaciski tehnologii vo delovnite sistemi, EDI ima zna~ajno mesto. EDI ne e samo prosto zabrzuvawe na razmenata na podatocite i dokumentite, tuku pretstavuva su{tinska primena na komunikaciite vo delovnite sistemi i voveduvawe novi koncepti i tehnologii vo delovnoto rabotewe.

Razmenata na podatoci pome|u partnerite mo`e da se vr{i di-rektno, ili, pak, so posredni~ka komunikaciska mre`a koja gi prifa}a i prosleduva podatocite pome|u partnerite. Posredni~kata mre`a e poznata pod imeto Value-added Network (VAN) i slu`i kako komunikaciski server za organizaciite koi koristat EDI. Direktna vrska pome|u organizaciite se koristi samo ako brojot na partne-rite e mal. Ako brojot na partnerite e golem, direktnite linkovi se komplicirani i neprakti~ni za organizaciite, taka {to koristewe-to na tret partner kako posrednik se javuva kako nu`nost. VAN se zatvoreni privatni mre`i na koi glavno se priklu~eni golemite pretprijatija i nivnite partneri. Ovie mre`i davaat visok stepen na bezbednost, sigurnost i kapacitet. Poradi limitiraniot broj na korisnici (golemi pretprijatija) i visokite tro{oci, na krajot na minatiot vek se javuva nova forma na EDI, EDI bazirana na Internet.

Treba da se ima predvid deka EDI bazirana na Internet nema isti mo`nosti kako EDI bazirana na VAN. Poradi toa, denes EDI bazirana na Internet pretstavuva samo dopolnuvawe na EDI bazirana na VAN, bidej}i e poeftina i dozvoluva priklu~uvawe na pogolem broj na kompanii. No treba da se ima predvid deka vakvata kombinacija ima potreba od dopolnitelna koordinacija i integrira-we na sistemite za obrabotka na podatocite na kompaniite. Koga vo edna kompanija obemot na transakcii koi se izvr{uvaat preku EDI e golem, kako {to e kaj finansiskite uslugi, podobar izbor za kompanijata e tradicionalnata EDI. No ako brojot na transakciite ne e golem, EDI bazirana na Internet mo`e da bide posoodvetno re{e-nie za kompanijata.

Tabela 8.1. Sporedba na EDI i e-biznisEDI E-BIZNIS

Biznis - biznis Biznis - biznisBiznis - potro{uva~Biznis - javna administracijaPotro{uva~ - potro{uva~

Zatvoreni klubovi, specifi~ni industrii

Otvoreni pazari, globalni dejnosti

Ograni~en broj na partneri Neograni~en broj na partneri

193

Zatvoreni sopstveni mre`i Otvoreni, neza{titeni mre`iPoznati i doverlivi partneri Poznati i nepoznati partneriBezbednosta e del od dizajnot na mre`ata

Potrebna za{tita i doka`uvawe na avtenti~nost

PAZAROT E KLUB MRE@ATA E PAZAROT

Istovremeno komercijalizacijata na Internetot i postojanoto usovr{uvawe na veb tehnologiite ovozmo`ija pojava na e-komerci-jata i e-biznisot. Brojot na aplikaciite se zgolemuva mnogu brzo, a kako potencijalni u~esnici vo e-komercijata i e-biznisot se javuvaat site pretprijatija i individualci. Denes EDI se smeta za sostaven del na e-biznisot. Vo tabela 8.1 pretstavena e paralela na glavnite karakteristiki na EDI i e-biznisot.

Glavni pri~ini za postojaniot rast na e-biznisot (slika 8.2) se niskite transakciski i distribuciski tro{oci za golem broj na proizvodi i uslugi. U{te vo 1937 godina, dobitnikot na nobelovata nagrada Ronald Coase, istaknal deka “kako {to vodata ja bara najniskata to~ka, ekonomskiot soobra}aj se koncentrira okolu najniskite transakciski tro{oci”. Ottamu, jasno e zo{to niskite transakciski tro{oci se edna od glavnite dvi`e~ki sili na e-biznisot i digitalnata ekonomija. Isto taka, so koristewe na In-ternetot kako distribuciski kanal, mo`no e da se eliminiraat nekoi posrednici vo verigite za nabavka i za proda`ba. Taka na primer, so polnewe na muzi~ki numeri direktno od Internet, se eliminiraat posrednicite od proda`niot lanec.

Slika 8.2. Eksponencijalen rast na e-biznisot vo svetot

194

Neuspehot na dot.com kompaniite vo 2000 godinaDenes postojat mnogu primeri na kompanii koi vo svoeto

rabotewe uspe{no gi implementirale internet baziranite e-biznis modeli, kako {to se eBay, AOL, Google i drugi. No poznati se isto taka brojni primeri za neuspe{na primena na e-biznis strategiite, pri {to za golem broj na kompanii zna~elo totalen bankrot. Presvrtna godina za strategijata na primena na e-biznis re{enijata se smeta 2000-ta, koga mnogu dot.com kompanii do`iveale masoven debakl, odnosno zna~itelno izgubile od vrednosta na svoite akcii na svetskite berzi ili propadnale (tabela 8.2). Propa|aweto na ovoj tip kompanii prodol`ilo i vo narednite godini.

Tabela 8.2. Izgubenite vrednosti na izbrani dot.com kompanii vo 2000 godina

Dot.com kompanija

Vrednost na akcii ($) Procent na izgubena vrednostNajvisoka Kraj na 2000 god.

Amazon 91.50 15.56 82.99eBay 127.00 33.00 74.02eToys 28.00 0.19 99.32Priceline 104.25 1.31 98.74Yahoo 250.13 13.06 94.78

Pri~inite za propa|aweto na kompaniite bile pogre{no izbranite biznis i prihodni modeli, konfliktite so tradicional-nite distribuciski kanali, nedovolniot broj na kupuva~i, nedos-tatokot od dopolnitelni investitori, niskite ceni poradi golemata konkurencija, nedovolno razvienata infrastruktura i nedostatokot od kvalifikuvan menaxment za soodvetno prestruktuirawe na kompaniite.

Denes duri i uspe{nite virtuelni kompanii mnogu te{ko bele`at profit. Takva e na primer kompanijata Amazon.com, koja se smeta za edna od najuspe{nite virtuelni kompanii. Analizata na kompaniite koi uspe{no gi implementirale e-biznis strategiite i modelite, poka`uva deka ako vnimatelno se isplanira postignu-vaweto na profitabilnosta so e-biznis modelite, pogolemi {ansi za uspeh imaat me{ovitite kompanii, koi imaat i virtuelen i fizi~ki karakter. Vo sekoj slu~aj, nikoga{ ne treba da se zaboravi deka e-biznisot, sepak e biznis.

195

8.2.3. Fazi na primena na e-biznisot vo organizaciite

E-biznisot i EDI ne se samo tehnolo{ka inovacija. Nivnata implementacija e pove}e menaxerski problem, bidej}i za da rabotat efikasno treba kompletno da se promeni organizaciskata struktura, odnosno aktivnostite, procedurite i metodite na delovnoto rabote-we. Tie obezbeduvaat nov na~in na delovno rabotewe. Koristeweto na e-biznisot, pokraj toa {to ovozmo`uva pogolema efikasnost i efektivnost, pomaga pri reorganizirawe na delovnite procesi. Vo sekoj slu~aj, beneficiite od e-biznisot ne mo`e da bidat reali-zirani bez soodvetna strategija na implementirawe, kako teh-ni~ka taka i organizaciska.

Uspe{nata implementacijata na e-biznisot sigurno podrazbira promena na na~inot na koj organizacijata go vodi biznisot. Za taa cel, organizacijata koja voveduva e-biznis mora da izvr{i vrednuva-we na tekovnite delovni procesi i da go istakne vlijanieto na e-biznisot. Mora da se zemat predvid faktorite kakvi {to se organi-zaciskata struktura, menaxerskata praktika, ekonomskata fleksi-bilnost, delovnata kultura, interniot protok na podatoci, ostanati-te aplikacii i relaciite so trgovskite partneri. ^estopati kriti~-na aktivnost vo implementacijata e edukacijata na vrabotenite za toa kako oranizacijata i vrabotenite mo`at da imaat pridobivki od koristeweto na e-biznisot. Se razbira, kako i so ostanatite prome-ni, vizijata na vrvniot menaxment pretstavuva klu~en faktor za uspe{na implementacija na e-biznisot.

Site organizacii koi imaat cel da vovedat e-biznis pominu-vaat niz nekolku fazi, i toa informaciska, interaktivna, tran-sakciska i transformaciska faza.

Vo informaciskata faza Internetot edinstveno se koristi kako medium za ekonomska propaganda, kade {to na vebot na organizacijata se promoviraat nejzinite proizvodi i uslugi. Veb stranicite se glavno stati~ki, {to zna~i deka pretstavuvaat digitalna verzija na bro{ura. Naj~esto potro{uva~ite i ostanatite posetiteli nemaat mo`nost za kontaktirawe so organizacijata pre-ku vebot. Ova nivo na koristewe ne predizvikuva promeni na na~i-not na koj biznisot funkcionira i potrebni se mali investicii za negovo realizirawe.

Vo interaktivnata faza, se slu~uva interakcija pome|u organizacijata i korisnicite, koi mo`at vzaemno da komuniciraat preku vebot na organizacijata. Toa im ovozmo`uva na organizaciite da rabotat poefikasno i poefektivno i da izlezat vo

196

presret na barawata na potro{uva~ite za pokvalitetni proizvodi i uslugi.

Transakciskata faza e faza vo ~ii ramki Internetot ne e edinsteveno medium za ekonomska propaganda, tuku se koristi za elektronski nara~ki i elektronska proda`ba. Vo ovaa faza e-biznisot pretstavuva e-komercija.

Vo ~etvrtata faza, transformaciska faza, se pojavuva koncept-ot na virtuelno pretprijatie. Kompletnata vrednosna veriga, od nabavkata na surovini pa se do distribucijata na krajnite proizvodi i postproda`nata poddr{ka se implementiraat preku veb. E-biznisot ja transformira tradicionalnata vrednosna veriga i stanuva integralen del na pretprijatieto. Denes mal broj na kompa-nii ja imaat dostignato ovaa faza.

Obemot i intenzitetot na prifa}awe i prilagoduvawe na IKT vo pretprijatijata zavisi od fazata vo koja tie se prepoznavaat. Kako {to organizcijata gi prifa}a povisokite fazi, taka vlijanie-to na IKT i na e-biznisot na organizacijata stanuva pogolemo i menaxmentot so organizacijata stanuva pokompleksen.

Mo`no e edna organizacija da preskokne nekoja faza vo prime-nata na e-biznis formite, no praktikata vo takov slu~aj poka`uva deka podgotovkite i aktivnostite {to treba da bidat prevzemeni od strana na organizacijata se mnogu pokompleksni i porizi~ni od aspekt na postignuvawe na postavenite celi.

8.3. OSNOVNI KONCEPTI NA E-BIZNISOT

8.3.1. Intermedijatori vo e-biznisot

Pojavata koga proizvoditelite prodavaat direktno na potro-{uva~ite, bez trgovcite na golemo i malo, e poznata pod imato dis-intermedijacija (slika 8.3). Taka na primer, koga }e se izvr{i rezer-vacija na avionski bilet preku Internet, namesto preku specijali-zirana agencija za taa namena, vrednosnata veriga se namaluva za eden posrednik. Primer za ovaa pojava e muzi~kata industrija, koga muzikata se prodava direktno preku Internet.

197

Slika 8.3. Dis-intermedijacija vo e-biznisot

Denes postojat dnevni vesnici, koi edinstveno se pojavuvaat na Internet vo digitalna forma, pri {to izdava~ite objasnuvaat deka “ne e opravdano da se prodavaat v~era{ni vesti so dene{na data” vo dene{nata era na Internet i sovremeni telekomunikacii.

No novite tehnologii predizvikaa pojava na novi posrednici vo ramkite na vrednosnata veriga, koi naj~esto svoite uslugi gi nudat onlajn, preku Internet. Tie se pojavija kako nu`nost vo novoto delovno okru`uvawe, eksponencijalniot rast na informacii i s# poslo`enite alatki za navigacija niz veb stranicite, koe mo`e da se ilustrira preku slednite podatoci:

- Za poslednite 30 godini se proizvedeni pove}e informacii otkolku za site godini pred toa. Vo momentov, vkupnoto koli~estvo na informacii se udvojuva sekoi dve do tri godini.

- Nedelnoto izdanie na Wujork tajms sodr`i pove}e informa-cii otkolku site informacii so koi nekoj bi se sretnal vo sedum-naesetiot vek za vreme na celiot svoj `ivot.

- Menaxerite denes treba da anticipiraat 1400 pati pove}e informacii otkolku {to trebalo vo 1980 godina.

- Sekoj den na Internet se dodavaat nad 1,5 milioni novi veb stranici.

Proizvoditel

Trgovec na golemo

Trgovec na malo

Potro{uva~

Proizvoditel

Trgovec na golemo

Trgovec na malo

Potro{uva~

198

Slika 8.4. Re-intermedijacija vo e-biznisot

Pojavata na prisustvo na novi posrednici e poznata pod imeto re-intermedijacija (slika 8.4). Tipi~ni primeri za internet bazirano posredni{tvo se prebaruva~kite ma{ini, potoa e-prodavnicite, bez koi e nezamislivo da se pronajdat potrebnite informacii, kako i kompaniite koi davaat agregirani ponudi za cenite sobrani od mnogu onlajn prodava~i na Internet. Re-intermedijacijata pretstavuva sprotivna pojava od dis-intermedijacijata.

8.3.2. Tehnologii za prebaruvawe-prebaruva~ki ma{ini

So preku trieset i pet milioni vebovi i nekolku milijardi veb-stranici na Internet, nevozmo`no e nitu korisnicite da gi najdat potrebnite informacii, nitu pak veb-baziranite pretprija-tija uspe{no da se pretstavat na svoite potro{uva~i. Zatoa, glavno, sekoja komercijalna aktivnost na potro{uva~ite zapo~nuva so koristewe na prebaruva~kite ma{ini.

Imperativ na sekoe veb-bazirano pretprijatie e da bide registrirano na prebaruva~kite ma{ini so optimizirana pozicija vo izleznite listi. Za taa cel treba da se po~ituvaat pove}e standardi pri kreiraweto na veb-stranicite na pretprijatijata i da se izberat soodvetnite strategii koi gi ovozmo`uvaat prebaruva~-kite ma{ini, so cel soobra}ajot na vebot da bide {to e mo`no pogo-lem. Denes se procenuva deka pove}e od

e-prodavnica /e-trgovski centar

Proizvoditel

e-prodavnica

Potro{uva~

Proizvoditel

Prebaruva~ka ma{ina

Potro{uva~

199

85% od informaciite koris-nicite gi dobivaat preku intermedijatori koi ovozmo`uvaat preba-ruva~ki servisi.

Toa zna~i deka za eden komercijalen veb va`no e da bide referenciran i dobro rangiran od strana na prebaruva~kite ma{i-ni, bidej}i vo sprotivniot slu~aj frekvencijata na posetitelite, potencijalni potro{uva~i, }e bide daleku od optimalnata. No, treba da se ima predvid deka prebaruva~kite ma{ini ne gi indeksiraat site veb-stranici. Spored napravenite istra`uvawa, prebaruva~ki-te ma{ini ne indeksiraat pove}e od 16% od celiot veb. Pogre{no e misleweto deka digitalnite verzii na organizaciite }e bidat “vidlivi” za prebaruva~kite ma{ini bez posebni strategii za nivno registrirawe.

Za da se optimizira pozicijata na vebot na organizacijata na razli~ni prebaruva~ki ma{ini, ~esto pati pomaga da se razbere osnovata vrz koja se proizveduvaat i podreduvaat listite na prebaru-va~kite ma{ini. Na toj na~in mo`e da se podobri pozicioniraweto na vebot na organizacijata pred konkurentskite vebovi i da se obezbedi pogolema posetenost na vebot.

Tehnologiite za prebaruvawe rabotat so koristewe na dve mo`ni strategii. Prvata strategija podrazbira koristewe na speci-jalni programi, nare~eni pajaci ili roboti, za kreirawe indeksni bazi na podatoci, a vtorata strategija se odnesuva na koristewe hierarhiski sistem na imenici.

Programite pajaci, sli~no kako i programite za prebaruvawe (browsers), postavuvaat barawe i pristapuvaat kon Web serverite. No, za razlika od prebaruva~ite koi toa go pravat poradi podgotovka i prika`uvawe na nekoj pregled za nekoj korisnik, programite pajaci vr{at avtomatsko indeksirawe i vklu~uvawe na rezultatite vo nivnite bazi na podatoci. Tie toa go pravat postojano, so masovni obrabotki na podatocite vo relativno kratki vremenski intervali (milioni stranici sekoj den). Eden sistem za prebaruvawe koj koristi programa pajak za zemawe na primeroci e AltaVista. Pajakot na AltaVista ne zema pove}e od 600 dokumenti od sekoj domen.

Kaj tehnologiite za prebaruvawe koi koristat hierarhiski sistem na imenici, site linkovi se otkrivaat, proveruvaat, klasifi-ciraat i zabele`uvaat so aktivno u~estvo na ~ove~kiot faktor. Toa zna~i deka imenicite ne se konstruiraat avtomatski od strana na “pajaci” ili “roboti”, tuku se generirani od strana na ~ovekot. Vebot koj saka da bide del od imenicite, najprvo treba da se prijavi so naveduvawe na izbranata kategorija koja postoi vo ramkite na imenicite. Dali prijavata }e bide prifatena ili otfrlena zavisi od ~ove~ki faktor, koj, vrz osnova na

200

ispolnetite kriteriumi od strana na prijaveniot veb i politikata na imenikot, odlu~uva dali vebot }e bide vklu~en ili }e bide otfrlen. Ovaa postapka kaj imenicite koi imaat povisok rejting, kako na primer Yahoo.com, mo`e da trae relativno dolgo, ponekoga{ i pove}e meseci. Kako posledica od na~inot na birawe na resursite, sistemite za prebaru-vawe koi koristat imenici imaat povredna sodr`ina, no so pomal volumen vo sporedba so ogromniot broj linkovi kaj sistemite za prebaruvawe koi koristat programi pajaci. Najpoznat sistem za prebaruvawe koj ja koristi ovaa strategija e Yahoo.

Poradi goleminata (spored obemot na podatoci) na Web sajto-vite, denes, site sistemi za prebaruvawe, vklu~uvaj}i gi i onie koi koristat programi pajaci, ja napu{taat strategijata na “sobirawe” s# {to }e vidat i ja zamenuvaat so strategija koja ima pove}e ograni~uvawa. Na ovoj na~in se podobruva kvalitetot na bazata na podatoci so otstranuvawe na “|ubreto” i skenirawe samo na glavnata Web sodr`ina.

Grafi~kite vrski se vidliviot del od sistemite za prebaru-vawe. Sekoj den milioni lu|e vnesuvaat ogromen broj klu~ni zborovi kako parametri za prebaruvawata i vedna{ kako odgovor gi dobivaat soodvetnite URL adresi. Ovoj koncept pretstavuva eden od naj-intenzivno koristenite pristapi kon informaciskite resursi vo svetot.

Site poznati sistemi za prebaruvawe imaat standardni, no i dopolnitelni opcii za prebaruvawe. Rangot na ovie mo`nosti mo`e da varira, taka {to nema vospostaveno standardna sintaksa za nivno koristewe. Naj~esti opcii se:

- bulovi operatori: and (najdi gi site), or (najdi koe bilo), and not (isklu~i) i drugi koi slu`at za kombinirawe na klu~nite zboro-vi vo pra{awata;

- prebaruvawe na fraza: prebaruvawe po klu~ni zborovi samo ako tie se pozicionirani vo dokumentot eden do drug;

- pribli`nost: prebaruvawe po klu~ni zborovi samo ako tie se dovolno bliski eden do drug;

- specijalni prebaruvawa: prebaruvawe po klu~ni zborovi ili URL vo ramkite na linkovi, naslovi na dokumenti i sli~no;

- razli~ni ograni~uvawa pri prebaruvawata: limitirawe na prebaruvawata vo odnos na vremenskiot period na kreirawe na doku-mentite, specificirawe na jazikot na dokumentot i sl.

Sistemite za prebaruvawe imaat razvieno {emi za kategoriza-cija na rezultatite od prebaruvawata so nivno kombinirawe vo grupi so sli~en “spektar na klu~ni zborovi”.

Isto taka, sistemite za prebaruvawe gi rangiraat rezultatite taka {to porelevantnite dokumenti obi~no se nao|aat na

201

po~etokot na listata. Ova podreduvawe e bazirano pred s# vrz osnova na frek-vencijata na klu~nite zborovi vo dokumentite, kako i vrz osnova na rastojanieto na klu~nite zborovi od po~etokot na dokumentite. So drugi zborovi, ako eden dokument sodr`i dva klu~ni zbora, a drug dokument e sli~en no sodr`i samo eden klu~en zbor, prviot dokument }e bide poblisku do vrvot na listata. Ako dva dokumenta se identi~ni osven {to prviot ima klu~en zbor pozicioniran poblisku do vrvot na dokumentot (na primer, vo naslovot), toj }e se pojavi na rezultantnata lista pred vtoriot dokument. Se razbira deka siste-mite za prebaruvawe pokraj nabroenite principi koristat i dopol-nitelni kriteriumi za opredeluvawe na rangot na dokumentite.

Voobi~aeno e isto taka rezultantnite listi na prebaruvawata da sodr`at URL adresi, pregledi, ponekoga{ dati na kreirawe na dokumentite ili, pak, dati na vklu~uvawe na dokumentite vo bazata na podatoci i golemina na dokumentite. Mnogu sistemi za prebaruva-we koristat i meta-opisi obezbedeni od avtorite na stranite. Koga meta podatocite ne se na raspolagawe voobi~aeno se zemaat prvite 100 ili 200 znaci od tekstot na stranicata.

Razli~ni sistemi za prebaruvawe, se razbira, deka imaat i svoi specifi~nosti vo odnos na prika`uvawe na izlezniot rezultat.

Iako na Internet postojat stotici prebaruva~ki ma{ini i imenici, za kompaniite najva`no e da bidat registrirani vo onie koi pokrivaat najgolem del od pazarot. Poznato e deka najva`nite nekolku prebaruva~ki ma{ini i imenici pokrivaat pove}e od 95% od indeksiranite veb stranici. Spored istra`uvawata vo 2010 godina, na najgolemite prebaruva~ki ma{ini Google i Yahoo otpa|a pove}e od 90% od pazarot na prebaruva~ki ma{ini, pri {to Google u~estvuva so 85.16% vo pazarot, a Yahoo so 6.32%. Mo`e da se zaklu~i deka Google vo 2010 godina e najgolema prebaruva~ka ma{ina. Taa pripa|a na vtorata generacija prebaruva~ki ma{ini (kako {to se Fast Search i Teoma), koi se obiduvaat da iznajdat specijalni "popametni" strategii, preto~eni vo algoritmi i sofisticirani tehniki so cel da se soznae zna~ajnosta na vebot. Vo idnina se o~ekuva i prebaruva~kite ma{ini od prvata generacija (AltaVista, Excite i mnogu drugi) da primenuvaat vakvi tehniki. Glavniot problem so koj se soo~uvaat prebaruva~kite ma{ini e goleminata na globalniot veb. Listite {to gi dava Google kako odgovor na prebaruvawata od korisnicite se baziraat na brojot na vrskite {to veb-stranicite gi dobile. Taka, ako eden veb dobie pove}e referencirawa, povisoko }e bide rangiran od strana na Google. Ako nikoj ne go referencira vebot, nikoga{ nema da bide na

202

izleznite listi na Google. Kolku pove}e se referencira edna veb stranica, taa tolku pove}e vredi.

8.3.3. Potpoln nasproti parcijalen e-biznis

Elektronskiot biznis mo`e da ima nekolku formi vo zavis-nost od stepenot na digitalizacija (transformacija od fizi~ki vo digitalen oblik) na:

- proizvodot, odnosno uslugata {to se prodava;- procesot koj se izvr{uva;- na~inot na dostavuvawe na proizvodot, odnosno

uslugata.Na slika 8.5. prika`ani se mo`nite kombinacii na ovie tri

dimenzii. Proizvodot, odnosno uslugata, mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik, procesot mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik i isto taka dostavuvaweto mo`e da ima fizi~ki ili digitalen oblik. Ovie alternativi kreiraat osum mo`ni varijanti. Kaj tradi-cionalniot biznis, site tri dimenzii imaat fizi~ki oblik, dodeka vo potpolniot e-biznis site tri dimenzii imaat digitalen oblik. Site drugi varijanti se odnesuvaat na kombinacija od fizi~ki i digitalni oblici.

Ako postoi barem edna digitalna dimenzija, mo`e da se smeta deka postoi parcijalen e-biznis. Na primer, kupuvaweto na kniga od Amazon.com e parcijalen e-biznis, bidej}i knigata mora da bide dostavena fizi~ki, po po{ta. No kupuvawe elektronska kniga vo digitalen oblik od Amazon.com ili softverski proizvod od Ebay e potpoln e-biznis, bidej}i site dimenzii, proizvodot, dostavuvaweto, pla}aweto i intermedijatorite se digitalni.

Potpolno fizi~kite organizacii se poznati pod imeto brick-and-mortar (tula i malter) organizacii, dodeka potpolnite e-biznis organizacii se vikaat potpolni onlajn virtuelni organizacii. Click-and-mortar (klik i malter) organizacii se onie koi izvr{uvaat nekoi e-biznis aktivnosti, no primarniot biznis se izvr{uva vo fizi~-kiot svet. Denes, se pove}e i pove}e brick-and-mortar kompanii se transformiraat vo click-and-mortar kompanii.

203

Slika 8.5. Tri dimenzii na e-biznisot Izvor: Turban E, 2008

8.3.4. Prednosti i ograni~uvawa na e-biznisot

Mal broj na inovacii vo ~ove~kata istorija ovozmo`uvaat tolku mnogu prednosti za celoto op{testvo, kako {to ovozmo`uva Internetot. Edna od sferite za koja se odnesuva ovaa konstatacija e biznisot. Globalnata priroda na tehnologijata, niskite tro{oci, mo`nosta da se sretnat stotici milioni lu|e, interaktivnata priro-da, raznovidnite mo`nosti za primena i brziot rast na Internetot imaat za rezultat mnogubrojni prednosti kako za organizaciite, taka i za poedincite i op{testvoto vo celina. Se predviduva deka ovie prednosti vo idnina }e se zgolemuvaat so podobruvawe na infra-strukturnite tehnologii i e-biznis modelite i strategiite.

Glavnite prednosti od e-biznisot za organizaciite se: - Ovozmo`uva prodava~ite da sretnat golem broj

kupuva~i od koe bilo mesto vo svetot so mnogu niski kapitalni vlo`uvawa i operativni tro{oci;

- Kompaniite mo`at poefikasno da gi koristat materijalnite resursi i servisite na drugite kompanii, so {to mo`at da gi namalat tro{ocite do 20% vo odnos na drugite na~ini na rabotewe;

Fizi~ki proizvod

Digitalen proizvod

Fizi~ki proces

Digitalen proces

Fizi~ko dostavuvaweDigitalno dostavuvawe

Tradicionalen biznis

Potpoln e-biznis

Proces

Dostavuvawe

Proizvod

Parcijalen e-biznis

204

- Marketing distribuciskite kanali mo`at drasti~no da bidat namaleni ili eliminirani, so {to proizvodite stanuvaat poeftini, a profitot na prodava~ite pogolem. So eliminirawe na posrednici-te se ovozmo`uva direkten marketing;

- Gi namaluva tro{ocite za proizvodstvo, obrabotka, distribu-cija, skladirawe i kontrola na informaciite za celi 90%;

- Ovozmo`uva namaluvawe na zalihata i ja pravi poefikasna verigata za snabduvawe;

- Servisite i vrskite so kupuva~ite se izvr{uvaat interaktiv-no so mo`nost za eftina eden prema eden komunikacija;

- Gi namaluva telekomunikaciskite tro{oci, bidej}i Inter-netot e mnogu poeftin od specijalnite mre`i so dodadena vrednost (VAN);

- Ovozmo`uva novi biznis modeli koi ja zgolemuvaat konku-rentnosta i profitabilnosta;

- Pogolema fleksibilnost vo reklamiraweto, koe mo`e da se menuva, da se prilagoduva i da stigne do golem auditorium;

- Pomaga malite pretprijatija da bidat konkurentni so golemi-te kompanii.

Najgolemi prednosti na e-biznisot za korisnicite, odnosno potro{uva~ite se:

- Obezbeduvawe poeftini proizvodi i uslugi ovozmo`uvaj}i kupuvawe od mnogu mesta i pravewe brzi sporedbi na cenite;

- Pogolem izbor, pri {to kupuva~ite mo`at da izbiraat proiz-vodi od golem broj na razli~ni prodava~i;

- Ovozmo`uva kupuvawe ili izvr{uvawe na drugi transakcii 24 ~asa na den vo tekot na celata godina i od koe bilo mesto vo svetot;

- Brzo, detalno i efikasno informirawe;- Ovozmo`uva kupuva~ite da u~estvuvaat vo virtuelni

aukcii so {to mo`at da dobijat edinstveni proizvodi i antikviteti za koi na drug na~in bi morale dolgo da patuvaat do odredeno mesto vo odredeno vreme;

- Zdru`uvawe na kupuva~ite i prodava~ite vo elektronski zaednici, kade {to mo`at da razmenuvaat idei i da delat iskustva.

E-biznisot kreira zna~ajni prednosti i za op{testvoto. Toa se:

- E-biznisot e najgolemiot potpomaga~ na digitalnata ekono-mija koja ovozmo`uva intenziven ekonomski rast, namaluvawe na inflacijata i zgolemuvawe na produktivnosta;

- Ovozmo`uva golem broj poedinci da rabotat od doma i pomal-ku da patuvaat. Toa doveduva do pomalo koristewe na

205

soobra}ajot, do pomali mete`i na pati{tata i do pomalku zagaden vozduh;

- Ovozmo`uva odredeni proizvodi da se prodadat po poniski ceni, so {to tie stanuvaat dostapni i za posiroma{nite sloevi, na koi im se zgolemuva `ivotniot standard;

- Ovozmo`uva lu|eto vo zemjite vo razvoj i ruralnite sredini da koristat proizvodi i uslugi koi na drug na~in ne bi im bile dostapni. Tuka spa|aat mo`nostite za zavr{uvawe kurs, za dobivawe diploma ili za dobivawe podobra lekarska nega;

- Ovozmo`uva dostapnost na javni uslugi.Pokraj brojnite prednosti, e-biznisot ima i odredeni

nedosta-toci i ograni~uvawa, koi mo`at da bidat od tehni~ka i netehni~ka priroda.

Ograni~uvawata na e-biznisot od tehni~ka priroda se odnesu-vaat na nedostatok od op{toprifateni standardi za kvalitet, bez-bednost i sigurnost, nedovolna {irina na frekventniot opseg vo oblasta na telekomunikaciite, ograni~ena primena na softverski alati za razvoj, pote{kotii so integrirawe na internet baziraniot softver so postoe~kite aplikacii i bazi na podatoci i dopolnitel-nite tro{oci povrzani so novite tehnologii. Ograni~uvawata od netehni~ka priroda se odnesuvaat na nedovolno oformenite nacio-nalni i internacionalani zakonski regulativi, pote{kotiite vo kvantificiraweto na nemerlivite beneficii i otporot na del od naselenieto kon virtuelniot na~in na rabota.

So tek na vreme, poradi brziot tehnolo{ki razvoj, ograni~uva-wata, pred s# tehni~kite, se o~ekuva da se namalat i da se nadminat. Isto taka so soodvetno planirawe, so akumulirawe na iskustvata i so podobruvawe na tehnlogiite vo ramkite na organizaciite, se predviduva prednostite na e-biznisot da se zgolemat, so {to }e se predizvika negovo u{te pogolemo prifa}awe.

8.4. E-BIZNIS OKRU@UVAWE

Okru`uvaweto na elektronskiot biznis, prika`ano na slika 8.6, gi sodr`i podra~jata na elektronskiot biznis i vrskite pome|u negovite glavni komponenti. Denes postojat golem broj na e-biznis aplikacii, kako {to se direktniot marketing, doma{noto bankarstvo, kupuvawe vo elektronski prodavnici, nao|a-we na rabota, elektronska sorabotka so delovni partneri i drugi. Za nivno izvr{uvawe kompaniite imaat potreba od informacii, infrastruktura i servisi za poddr{ka. Na slika 8.6 e pretstaveno

206

ova okru`uvawe, pri {to mo`e da se vidi deka e-biznis aplikaciite se poddr`ani od infrastrukturata i slednite pet oblasti:

Slika 8.6. E-biznis okru`uvawe Izvor: Turban E, 2008

- Prvata oblast ja so~inuvaat lu|eto koi u~estvuvaat vo aktiv-nostite, kako {to se prodava~ite, kupuva~ite, posrednicite, vrabo-tenite i drugite u~esnici;

- Vtorata oblast e javnata politika, koja gi opfa}a merkite {to gi prevzema op{testvoto, odnosno merkite na vladata za pod-dr{ka na e-biznisot, preku implementirawe na zakoni povrzani so ovaa oblast, za{tita na privatnosta i drugi zakonski proekti;

- Za da mo`at kompaniite da komuniciraat, imaat potreba od tehni~ki standardi i protokoli, koi se del od tretata oblast. Na toj na~in transakciite mo`at da se izvr{at na bezbeden i siguren na~in;

- Za efikasno izvr{uvawe na e-biznis aktivnostite edna kom-panija isto taka ima potreba od interakcija so brojni biznis partne-ri, dol` verigata za snabduvawe, koi ja pretstavuvaat ~etvrtata oblast;

- Vo ramkite na pettata oblast se nao|aat brojni servisi za poddr{ka na e-biznisot, kako {to se logistikata, e-pla}aweto,

E-biznis aplikacii

Direkten marketing; Onlajn bankarstvo; Aukcii; E-vlada; M-biznis; E-prodavnici; Patuvawa

Lu|e:

Prodava~i;Kupuva~i; Posrednici

Javna politika:Danoci;Zakoni;

Standardi i

protokoli:

SSL;

Biznis partneri:

Zdru`uvawe;E-pazari

Servisi:

E-pla}awe;Bezbednost;Sodr`ini;

Infrastruktura

Menaxment

207

istra`uvaweto na pazarot, ekonomskata propaganda i bezbednite servisi.

Za da se primeni elektronskiot biznis mora da postojat pove}e tipovi na infrastrukturni segmenti kako {to e bezbednosnata i identifikaciskata infrastruktura (na primer pametni kartici za identifikacija), multimediska sodr`ina, internet bazirani uslugi, mre`na infrastruktura i povrzuvawe so tradicionalnite aplikacii i bazi na podatoci. Isto taka mora da postoi efektiven menax-mentot koj }e gi koordinira site spomnati komponenti. Ova zna~i deka kompaniite moraat da gi planiraat, organiziraat i razvivaat soodvetnite e-biznis strategii i po potreba da gi reorganiziraat biznis procesite so alatkite na e-biznisot.

Za aktivnostite koi treba da se izvr{uvaat vo razli~ni e-biznis modeli, kompaniite koristat razli~ni tipovi na infra-strukturni komponenti. Pokraj Internetot, koj skoro bez isklu~ok e sekoga{ prisuten vo rabotata na organizaciite, od poseben interes se intranetot, ekstranetot, korporaciskite portali i EDI. Nekoi kompanii koristat samo eden tip na infrastruktura, dodeka pak drugi gi koristat site tipovi.

8.4.1. Intranet, ekstranet, organizaciski portali i EDI

Intranetot pretstavuva kompjuterska mre`a vo organizaciite, koja e sozdadena za zadovoluvawe na internite potrebi za informa-cii, so koristewe na veb servisite, na veb alatkite i na internet protokolite. Intranetot mo`e da se koristi za prebaruvawe i nao|awe na potrebni informacii kako {to se delovni planovi, biografski podatoci za vrabotenite, propisi i proceduri na orga-nizacijata, podatoci za realizirana proda`ba i sli~no. Intranetot isto taka ovozmo`uva komunikacija i sorabotka vo ramkite na organizacijata. Skoro bez isklu~ok e povrzan so Internetot, so {to ovozmo`uva organizacijata da gi izvr{uva aktivnostite povrzani so elektronskiot biznis, kako {to se sorabotka so dobavuva~ite i kupuva~ite, kontrola na zalihite i drugo. Intranetot ja olesnuva timskata rabota so koristewe na soodveten softver. Organizaciite preku intranetot mo`at da gi objavuvaat site novini i da gi ispra}aat vestite i porakite kon svoite vraboteni.

Informaciite koi se dostapni preku intranetot se smetaat za bezbedni, vo ramkite na granicite na mre`ata na organizacijata. Mre`nata granica na organizacijata e obezbedena so kompjuter i soodveten softver koja gi kontrolira site informacii koi vlegu-

208

vaat vo ramkite na intranetot ili pak izleguvaat od intranetot kon nadvore{nite mre`i, kako {to e Internetot. Grani~niot kompjuter na vrabotenite im ovozmo`uva pristap kon Internet, ili pak na neovlastenite korisnici ne im dozvoluva pristap kon intranetot na organizacijata.

Intranetot ima mo} da ja promeni organizaciskata struktura i i da poddr`i rein`inering na organizacijata. Toj mo`e da se koris-ti vo site tipovi na organizacii: delovni, obrazovni, zdravstveni, vladini i drugi.

Ekstranetot e infrastruktura koja ovozmo`uva sigurna i bezbedna komunikacija pome|u delovnite partneri so koristewe na standardnite Internet protokoli. Taa obezbeduva kontroliran pristap na intranetot na organizacijata kako i potrebna me|u-organizaciska komunikacija so koristewe na internet tehnologiite. Koristeweto na ekstranetot postojano se zgolemuva poradi gole-mite za{tedi vo komuniciraweto. Ekstranetot ovozmo`uva koriste-we na inovatini aplikacii kako na primer aplikacii za poddr{ka na B2B tipot na elektronski biznis. Ekstranetot e tesno povrzan so podobruvawe na komunikacijata po dol`ina na verigata za nabavka.

Poradi zgolemenoto koristewe na Internetot i intranetot mnogu organizacii se preoptovareni so najrazli~ni informacii koi se nao|aat vo brojni dokumenti, poraki i datoteki vo razli~ni sistemi. Za nao|awe na relevantni i to~ni informacii potrebno e podolgo vreme i pristap kon golem broj na sistemi. Edno od re{enijata za problemot na fragmentirani i duplirani podatoci se portalite. Organizaciskiot (korporaciskiot) portal pretstavuva personaliziran vlez vo delovnite informacii, koi se smesteni vnatre vo organizacijata i nadvor od nea, so koristewe na veb prebaruva~. Portalite ovozmo`uvaat pristap kon korporaciskite podatoci, informacii i znaewe. Niz okolinata bazirana na intranet, tie ovozmo`uvaat pristap kon relevantni informacii od razli~ni sistemi i od Internet, so koristewe na sovremeni prebaruva~ki i indeksni tehnologii.

Sprotivno na internet portalite, kako {to e Yahoo.com, koi pretstavuvaat vlez na Internet, organizaciskite portali ovozmo`u-vaat pristap od edno mesto kon informaciite na nekoja organizacija koi se dostapni na Internet, intranet ili ekstranet. Organizacis-kite portali pretstavuvaat pro{iren oblik na intranet koj im dava na vrabotenite i na klientite organizirano centralno mesto za interakcija so kompanijata. Glavna cel na koristewe na portalite e namaluvawe na tro{ocite.

Poradi prednostite koi gi ovozmo`uva EDI, kako {to be{e istaknato, mnogu kompanii s# u{te go koristat za izvr{uvawe

209

na delovnite aktivnosti. Taka na primer, kompaniite obi~no se povrzuvaat so svoite banki i drugite finansiski institucii preku visoko bezbeden i siguren EDI koj raboti na VAN. Denes SWIFT, na primer, koja ovomo`uva EDI na baza na VAN, pretstavuva nezamenliva institucija vo me|unarodnoto bankarstvo. Preku EDI baziran na Internet kompaniite mo`at da se povrzat so pomalite delovni partneri.

Relaciite pome|u Internetot, intranetot, ekstranetot, orga-nizaciskiot portal i EDI vo edna organizacija se prika`ani na slika 8.7.

Slika 8.7. Internet, intranet, ekstranet, portal i EDIIzvor: Turban E, 2008

8.4.2. SWIFT i EDIFACT standardot

SWIFTVe}e podolgo vreme vo finansiskata sfera postojat globalni

mre`i, odnosno kompanii koi se zanimavaat so elektronski tran-sfer na podatoci. Prva, i denes, s# u{te najzastapena oblast na nivna primena e izvr{uvaweto na funkcijata na platen promet.

Organizaciski intranet

Vraboteni;Proizvodstvo;Proda`ba;Menaxment;

Organizaciski ekstranet

Dobavuva~i;Potro{uva~i;Distributeri;Trgovci na malo;

Nadvore{ni ekstraneti

Asocijacii;Integratori;Golemipartneri;

EDI,VAN

Banki;Drugipartneri;

Internet

Mali partneri;Ostanatipotro{uva~i iinternetkorisnici;

Organizaciski portal

210

Posebno zna~ajno e izvr{uvaweto na me|unarodnoto pla}awe. Vo me|unarod-nite finansiski transakcii se primenuvaat avtomatizirani tehno-logii na rabota koi se standardizirani, kontrolirani vo site fazi na izvr{uvawe i so mala mo`nost za gre{ka vo tekot na rabotata.

Vo 1973 godina grupa od 239 banki od 15 dr`avi ja osnovale organizacijata SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) za potrebite na me|ubankarskoto telekomuni-kacisko povrzuvawe i komunicirawe.

Sistemot se razvil ne samo vo pogled na brojot na porakite koi se koristat vo komunikacijata, tuku i vo pogled na opfatot na zemjite ~lenki. Rabotniot den na SWIFT trae 24 ~asa, sedum dena vo nedelata. Organizirana e kako neprofitna organizacija. Vo celost e sopstvenost i pod kontrola na bankite ~lenki. Poradi zatvoreniot sistem na komunikacija, se postignuva golema sigurnost vo prenosot i obrabotkata na nalozite za pla}awe i na drugite informacii.

So primena na informaciskite tehnologii SWIFT ostvaruva informaciski, organizacioni i materijalni efekti. Informa-ciskite prednosti se sogleduvaat vo faktot {to samo onoj koj raspo-laga so pravata informacija vo najkratok vremenski interval mo`e da donese najdobra odluka. SWIFT ovozmo`uva dobivawe informacii za optimalno odlu~uvawe, za plasman na slobodnite devizni sred-stva, a pri toa da ne se zagrozi likvidnosta na bankata. Organi-zaciskite efekti se sogleduvaat vo promena na na~inot na rabota, namaluvawe na brojot na dokumentite i skratuvawe na nivnite teko-vi, so {to se postignuva pogolema a`urnost. Materijalnite efekti se sogleduvaat vo smaluvawe na tro{ocite vo raboteweto. Iskustvo-to na nekoi svetski banki uka`uva deka vo platniot promet, vo delot na prenosot na porakite tro{ocite se namaluvaat do 80%, a vo delot na obrabotka na nalozite do 40%.

EDIFACT standardDenes, informaciskite tehnologii pretstavuvaat osnova na

sovremenoto i efikasno delovno rabotewe i komunicirawe vo me|unarodni razmeri, a standardite se eden od osnovnite preduslovi za nivna pobrza primena i razvoj. Voo~uvaj}i go ovoj problem, Evropskata komisija na Obedinetite nacii za Evropa otpo~nala postapka na unifikacija na odredeni postapki, pred s# vo me|unarod-nata trgovija, administracija i transport, so cel da se utvrdat standardite koi }e se primenuvaat vo celiot svet. Taka, nastanal standardot UN/EDIFACT (Electronic Data

211

Interchange For Administration, Commerce and Transport), kako osnova za razvoj na takvi postapki zasnovani na elektronskata razmena na podatoci, koi treba da bidat unificirani i da ovozmo`at zabrzuvawe na me|u-narodnata trgovija. Vo razni regioni i kontinenti EDIFACT gi prinuduva dr`avite koi sakaat da go zadr`at svoeto mesto na svetskiot pazar da ja prifatat tehnologijata na elektronska razmena na podatoci spored propi{anite standardi. Ovie standardi pomaga-at vo implementacija na sovremenite informaciski sistemi i pret-stavuvaat preduslov za obezbeduvawe kvalitet vrz baza na me|u-narodnite standardi ISO.

EDIFACT ne e edinstveniot standard koj postoi za ovaa pro-blematika. Osnovnata ideja za EDI poteknuva od konvencionalnata, standardna {ema za razmena na dokumenti koja bila razviena vo {eesettite godini vo transportnata industrija vo SAD. Otkako ovie sistemi za razmena na dokumenti stanale popularni, po~nale da se implementiraat i vo ostanatite industriski granki. Poradi postoeweto na pove}e razli~ni protokoli, proceduri i formati na podatoci koi se koristele vo razmenata na elektronskite informacii, se javila potreba od unificirani metodi za imple-mentacija i koristewe na EDI. Vo docnite sedumdesetti godini Amerikanskiot institut za standardi ANSI formiral nov komitet ASCX.12, ~ija zada~a bila da gi razvie standardite za EDI. Komitetot e upravuvan od neprofitnata organizacija poznata kako Asocijacija za standardite za razmena na podatoci, DISA (Data Interchange Standards Association). Iako ASCX.12 standardot e prifaten od SAD, vo svetot, glavno se koristi standardot EDIFACT, koj bil razvien vo 1987 godina. Toj e prifaten i se koristi vo zemjite na Evropa i na Azija. Toj e vode~ki protokol za me|unarodna razmena na podatoci. Tendencija vo SAD e organizaciite da obezbeduvaat EDIFACT kompatibilnost za proizvodite koi go poddr`uvaat standardot X.12.

8.5. E-BIZNIS MODELI I STRATEGII

Edna od osnovnite karakteristiki na e-biznisot e toa {to ovozmo`uva kreirawe na novi biznis modeli. Biznis model e metod na vodewe biznis so koj kompanijata sozdava prihod i so koj se odr`uva. Modelot uka`uva kade kompanijata e pozicionirana vo vrednosnata veriga. Nekoi modeli se mnogu ednostavni, dodeka drugi se mnogu kompleksni. Obi~no kompaniite istovremeno koristat pove}e biznis modeli.

212

8.5.1. Klasifikacija na e-biznis modelite spored prirodata na transakciite

Naj~esta klasifikacija na e-biznis modelite e spored priroda-ta na transakciite ili spored relaciite pome|u u~esnicite. Vo praktikata se sretnuvaat slednite tipovi na e-biznis modeli:

- Biznis-kon-biznis B2B (Business-to-Business), kade site u~esni-ci se pretprijatija ili drugi organizacii. Denes pogolemiot del od e-biznisot spored realiziranite prihodi e tokmu od tipot B2B;

- Biznis-kon-potro{uva~ B2C (Business-to-Consumer), vo ~ii ramki se vklu~eni transakciite od pretprijatijata kon individual-nite kupuva~i, kako {to e trgovijata na malo. Ovoj tip na e-biznis e poznat i pod imeto e-tailing;

- Biznis-kon-biznis-kon potro{uva~ B2B2C (Business-to-Business-to-Consumer), koj se javuva koga pretprijatieto obezbeduva proizvodi i uslugi za drugo pretprijatie-klient. Pretprijatieto klient od svoja strana ima svoi potro{uva~i za koi se nameneti proizvodite i uslugite na prvoto pretprijatie;

- Potro{uva~-kon-biznis C2B (Consumer-to-Business), kade {to spa|aat individualci koi preku Internet prodavaat proizvodi i uslugi na organizaci, kako i individualci koi baraat organizacii koi }e se naddavaat za proizvodite i uslugite od koi imaat potreba. Poznata virtuelna kompanija od ovoj domen e Priceline.com;

- Potro{uva~-kon-potro{uva~ C2C (Consumer-to-Consumer), koj ovozmo`uva potro{uva~ite da prodavaat direktno na drugi potro{u-va~i. Brojot na individualnite korisnici koi go koristat Internet za rabota i sorabotka so drugi individualni korisnici postojano se zgolemuva. Aukciite se najpopularniot del na C2C e-biznisot, pri {to ebay.com e najpopularniot sajt. Primeri za potro{uva~-kon-potro{uva~ e-biznis se individualcite koi prodavaat imot, avtomo-bili, kako i onie koi nudat znaewe i onlajn ekpertiza. Specijalen tip na C2C e-biznis e elektronska razmena (trampa) na digitalizi-rani proizvodi so koristewe na peer-to-peer (P2P) tehnologijata. Poznat organizator na P2P e Napster.com;

- Biznis-kon-vraboten, B2E, kade delovnite edinici na golemi-te pretprijatija mo`at da se nabquduvaat kako nezavisni delovni edinici, pri {to me|usebnite delovni aktivnosti se izvr{uvaat so formite na e-biznisot, preku koristewe na

213

korporaciski portal i intranet. Sli~no mo`at da se odvivaat i aktivnostite so vraboteni-te vo kompanijata;

- Mobilen e-biznis, kade {to e-biznis aktivnostite se izvr{u-vaat bez koristewe na fizi~ka vrska. Eden na~in na realizirawe na ovoj model e so koristewe na mobilnite telefoni za pristap na Internet;

- Intrabiznis, koj se koristi od strana na organizacite za da go podobrat svoeto rabotewe. Intrabiznis tipot na e-biznisot gi vklu-~uva site interni organizaciski aktivnosti koi se odnesuvaat na razmena na stoki, uslugi ili informacii pome|u razli~ni organi-zacioni edinici i individualci vo taa organizacija. Ovoj tip na e-biznis obi~no se izvr{uva na intranet ili korporaciski portal;

- E-vlada, kade {to mo`at da se prepoznaat pove}e pottipovi, kako {to se vlada-kon-gra|ani, odnosno G2C (Government-to-Citizens) i vlada-kon-biznisi, odnosno G2B (Government-to-Business). Vo ramki-te na G2C vladata obezbeduva davawe na javni uslugi na gra|anite, dodeka so G2B ovozmo`ena e komunikacija i razmena na informacii pome|u vladata i pretprijatijata, odnosno organizaciite.

8.5.2. Klasifikacija na e-biznis modelite spored na~inot na sozdavawe prihod

Strukturata na biznis modelite mo`e da varira bidej}i posto-jat mnogu na~ini na koi kompanijata mo`e da sozdade prihod. Naj-~esto koristeni modeli za sozdavawe prihod se slednive:

- Naplata po transakcija, odnosno kompanijata dobiva provizi-ja spored volumenot na transakciite;

- Pretplata, koga potro{uva~ite pla}aat fiksen iznos, obi~no mese~no, za da dobijat nekoja usluga. Takva e pretplatata na primer, {to ja pla}aat mu{teriite na AOL;

- Naplata za ekonomska propaganda, koga na primer drugi kompanii stavaat baner na vebot na kompanijata;

- Nadomest za povrzuvawe, koga kompaniite dobivaat provizija koga upatuvaat mu{terii na drug veb;

- Proda`ba na proizvodi i uslugi preku sopstveniot veb.

8.5.3. Tipi~ni modeli vo e-biznisot

Postojat mnogu tipovi na e-biznis modeli. Naj~esto sretnuvani vo praktikata se slednite modeli:

214

- Onlajn, direkten marketing. Najo~igleden model e onoj koj ovozmo`uva onlajn proda`ba, od proizvoditelot kon potro{uva~ite so eliminirawe na posrednicite, ili od trgovcite na malo kon potro{uva~ite so {to se ovozmo`uva poefikasna distribucija. Vakviot model e posebno efikasen za proizvodi i uslugi koi mo`at da bidat digitalizirani. Vakviot na~in na rabota se primenuva i kaj B2C i kaj B2B tipot na e-biznis;

- Elektronski tenderi. Golemite organizacii, privatni ili javni, obi~no svoite nabavki gi realiziraat preku tenderi, koi se poznati i pod imeto obratna aukcija. Vakvite tenderi mo`at da bidat realizirani onlajn, vo pokratok vremenski interval i so pomali tro{oci. Praktikata poka`uva deka administrativnite tro{oci mo`at da se namalat duri za 85%, a cenite na proizvodite mo`at da bidat poniski do 20%. Ovoj na~in na nabavka ve}e e del od praktikata na vladite na mnogu zemji;

- Specificirawe na cena. Vo ramkite na ovoj model potro{u-va~ite za odredeni proizvodi i uslugi gi ka`uvaat cenite koi tie se spremni da gi platat. Posredni~kata kompanija, kako {to e na primer Priceline.com, se obiduva od dobavuva~ite da ja dobie taa cena. Se razbira deka potro{uva~ite dodeka ne ja dobijat specificira-nata cena, mo`at da ja promenat;

- Najdobra cena. Ovie modeli ovozmo`uvaat potro{uva~ite da gi specificiraat potrebite, vrz osnova na {to posredni~kata kompanija treba da ja najde najniskata cena. Cenata se dostavuva do potro{uva~ot, koj ima opredelen vremenski interval za prifa}awe na istata. Varijacii na ovoj tip na model se koristat vo osiguruva-weto (Insweb.com) ili vo bankarstvoto za nao|awe na najniski kamat-ni stapki pri zemawe na opredeleni zaemi;

- Zdru`en marketing. Zdru`eniot marketing e model vo ~ii ramki marketing partnerot (pretprijatie, organizacija ili indivi-dualec) gi upatuva mu{teriite na vebot na kompanijata, preku koj taa nudi proda`ba na proizvodi. Upatuvaweto na mu{teriite mo`e da se napravi so stavawe na baner ili logo na kompanijata na vebot na partnerskata kompanija. Partnerskata kompanija obi~no dobiva od 3 do 15 procenti provizija od sekoja uspe{no zavr{ena proda`na aktivnost koja zapo~nala na nivniot veb. Ovoj koncept e prifaten od iljadnici trgovski pretprijatija i proizvoditeli. Taka na primer, Amazon.com ima preku 500000 partneri;

- Grupni kupuvawa. Poznato e deka kompaniite za kupuvawe na pogolemi koli~ini stoka odobruvaat popusti. Ovoj fakt e iskoris-ten od treti kompanii, koi po elektronski pat gi agregiraat pobaru-vawata na pove}e individualni kupuva~i ili

215

mali pretprijatija, so cel preku pregovarawe da iznudat popust od kompaniite koi gi nudat proizvodite;

- Onlajn aukcii. Denes postojat pove}e virtuelni pretprijati-ja koi izvr{uvaat onlajn aukcii, no najpoznato i najgolemo e eBay.com. Vo ovie onlajn aukcii kupuva~ite se naddavaat za razli~ni stoki i uslugi, pri {to stokata ja dobiva onoj koj {to }e ponudi najvisoka cena;

- Kastamizacija na proizvodi i uslugi. Kastamizacija na proiz-vodite i uslugite zna~i sozdavawe na proizvodi ili uslugi spored barawata na kupuva~ite. Kastamizacijata ne e nov model. Taa e stara kolku {to e i trgovijata. Ona {to e novo, e mo`nosta proizvodite da se kastamiziraat onlajn i da imaat ceni koi ne se mnogu povisoki od onie na nekastamiziranite proizvodi;

- Elektronski pazari. Elektronskite (onlajn) pazari mo`at da obezbedat zna~ajni beneficii i za kupuva~ite i za prodava~ite. Od poseben interes se vertikalnite pazari, ~esto pati nare~eni verti-kalni portali ili vortali, koi se skoncentrirani na edna indus-trija. Takvi vortali se na primer e-steel.com za industrijata na ~elik i chemconnect.com za hemiskata industrija.

Bilo koj od navedenite e-biznis modeli mo`e da bide nezavisno primenet ili pak mo`e da bide kombiniran so nekoj drug e-biznis ili tradicionalen biznis model. Edna kompanija, generalno, mo`e da koristi nekoku razli~ni biznis modeli, vo zavisnost od strate-gijata koja ja primenuva. Denes se razvieni kriteriumi spored koi edna organizacija mo`e da ja oceni odr`livosta na edna strategija od aspekt na poefikasno rabotewe i zgolemuvawe na profitot. Se razbira deka tipot na stokite i uslugite {to organizacijata gi nudi e biten faktor za uspe{na primena na e-biznis modelite. Taka na primer, proizvodite {to mo`at da se digitaliziraat i standardizi-ranite proizvodi se mnogu posoodvetni za prodavawe vo e-biznisot.

8.5.4. B2B

Vo B2B e-biznisot, kupuva~ite i prodava~ite se organizacii. B2B pretstavuva najgolem del od elektronskiot biznis i pokriva {irok spektar na primena koja ovozmo`uva pretprijatijata da vos-postavat elektronski vrski so svoite distributeri, dobavuva~i, kupuva~i i drugi partneri. B2B isto taka vklu~uva rabotewe pome|u vladata i biznisite, kako i pome|u vladini institucii.

216

Postojat tri osnovni B2B modeli: proda`en, kupoven i razmena.

Vo proda`niot model edna kompanija elektronski prodava na mnogu drugi (eden prema mnogu). Postojat dva osnovni metodi na proda`ba: prodava~ot mo`e da prodava direktno od katalog, ili direktno preku aukcija (voobi~aeno se koristi aukcija odnapred). Prodava~ot vo ovoj slu~aj mo`e da bide ili proizvoditel ili distributer ili prodava~ na malo.

Vo kupovniot model edna organizacija (obi~no golema) kupuva od mnogu drugi prodava~i (mnogu prema eden). Postojat nekolku metodi na kupuvawe. Kupuva~ot mo`e da kupuva preku tender, koj e poznat kako obratna aukcija (aukcija odnazad). Kupuva~ot isto taka mo`e da kupuva od dobavuva~ite po odnapred dogovoreni ceni, pri {to katalozite na site dobavuva~i se organiziraat na vebot na kupuva~ot. Isto taka kupuva~ot mo`e da go primeni metodot na grupno kupuvawe.

Razmenata pretstavuva elektronski pazar na koj se sretnuvaat mnogu kupuva~i i prodava~i. Postojat pove}e tipovi na pazari za razmena: vertikalni distributeri, vertikalna razmena, horizon-talni distributeri i funkcionalna razmena. Vertikalnite distributeri se B2B pazari kade {to se trguva so stoka so postojani partneri. Vo ovaa razmena voobi~aeni se postojani i dogovoreni ceni. Kaj vertikalnata razmena se kupuva direktno stoka po potreba, pri {to kupuva~ite i prodava~ite glavno ne se poznavaat. Vo ovaa razmena cenite postojano se menuvaat, spored principot na ponudata i pobaruva~kata. Ovoj na~in na formirawe na cenite e poznato kako dinami~ko formirawe na cenite. Aukciite isto taka se karak-teristi~ni za ovoj tip na pazar. Horizontalnite distributeri se elektronski pazari za sistematsko snabduvawe. Cenite se postojani i dogovoreni. Kaj funkcionalnata razmena se trguva po potreba, a cenite mo`at da bidat dogovoreni ili formirani preku principot na ponuda i pobaruva~ka.

Bidej}i B2B aktivnostite vklu~uvaat mnogu kompanii, potreb-na e specijalizirana mre`na infrastruktura, koja raboti kako EDI ili kako ekstranet.

8.5.5. Mobilen biznis

Koristeweto na bez`i~nite i mobilnite mre`i i aparati raste mnogu brzo. Nivnata primena e {iroko prifatena i sozdava mo`nosti za implementcija na novi e-biznis aplikacii koi ne

217

baziraat na koristewe na personalni kompjuteri. Mobilniot biznis (m-biznis) se odnesuva na koristewe na bez`i~ni aparati vo elektronskiot biznis. Vo prilog na m-biznisot e podatokot spored koj penetracijata na mobilni telefoni e pogolema od onaa na personalni kompjuteri. Mobilnite aparati mo`at da se povrzat na Internet, so {to na korisnikot mu se ovozmo`uva da izvr{uva transakcii od bilo koe mesto.

M-biznisot, osven {to go zgolemuva brojot na korisnicite, ovozmo`uva pogolema mobilnost i pogolema dostapnost na korisni-cite. Mobilnosta i dostapnosta gi eliminiraat geografskite i vremenskite granici. Mobilnite telefoni ili komunikatori, koi imaat integrirano dopolnitelni komponenti za komunikacija i skladirawe na podatoci, dodavaat nova vrednost na ovoj tip e-biznis. Isto taka vo ramkite na m-biznisot mo`e da se obezbedi lokali-zacija na servisi i uslugi. Trgovijata bazirana na lokacijata se vika l-trgovija. Toa zna~i korisnicite na ovaa aplikacija mo`at da dobijat informacii za stokite i uslugite koi mo`at da se najdat vo lokacijata kade {to momentalno se nao|aat.

Naj~esto koristeni m-biznis aplikacii se onlajn trgovija so akcii, onlajn bankarstvo i drugi aplikacii koi se povrzani so pla}awe na mali iznosi.

8.6. E-BIZNIS APLIKACII

8.6.1. Elektronska maloproda`ba

Elektronskata proda`ba ima brojni prednosti nad tradicionalnata. So nea mo`e da se kupuva od doma 24 ~asa na den, 7 dena vo nedelata. Preku vebot na kupuva~ite im se nudi {irok asortiman na proizvodi i uslugi, obi~no po poniski ceni od voobi-~aenite. Pokraj toa, mo`e da se dobijat detalni informacii za proizvodite za mnogu kratko vreme, da se pobaraat drugi proizvodi i da se sporedat nivnite ceni, ili pak direktno da se komunicira so prodava~ite i ostanatite kupuva~i.

Elektronska maloproda`ba e direktna proda`ba (B2C) preku elektronski prodavnici ili elektronski pazari, obi~no dizajnira-ni vo forma na elektronski katalozi.

Elektronskata proda`ba mo`e da se realizira preku nekolku kanali: elektronski prodavnici, elektronski trgovski centri, proda`ni portali i meta trgovski centri.

Individualnite elektronski prodavnici imaat sopstven veb. Tie mo`at da bidat povrzani so elektronskite trgovski

218

centri. Elektronskite prodavnici mo`at da bidat pro{iruvawe na tradici-onalnite prodavnici, kako {to e na primer Disney online ili Wal Mart online (click and mortar), ili pak da pretstavuvaat novi kompanii koi svoeto rabotewe go zapo~nale na veb, kako {to se Wine.com, Amazon.com i drugi. Postojat dva tipa na elektronski prodavnici: op{ti i specijalizirani. Op{tite prodavnici prodavaat raznovid-ni proizvodi, dodeka specijaliziranite prodavaat eden ili nekolku vidovi na proizvodi. Amazon.com, na primer, svoeto rabotewe go zapo~nal kako specijalizirana elektronska prodavnica za proda`ba na knigi, no so tek na vreme se pro{iril vo op{ta elektronska prodavnica.

Elektronskiot trgovski centar pretstavuva mno`estvo od pove}e individualni elektronski prodavnici so edna internet adre-sa. Osnovnata ideja na elektronskite trgovski centri e ista kako onaa na tradicionalnite trgovski centri: da se obezbedi edno mesto za kupuvawe, na koe mo`e da se najdat mnogu proizvodi i uslugi. Popularnosta na centarot zavisi od individualnite prodavnici, kako i od samiot centar, koj obi~no ima golem broj na posetiteli. Primeri za elektronski trgovski centri se: Downtown Anywhere (da.awa.com), Hand-Crafters mall (Cactushill.com), Shopnow.com i drugi. Shopnow.com na primer, ima pove}e od 40 000 individualni elektron-ski prodavnici. Listata na najgolemite centri mo`e da se najde na adresata Cybermall.com.

Elektronskite trgovski centri za da privle~at pogolem broj na kupuva~i nudat raznovidni nagradni igri, kratki multimedijalni prezentacii na centarot i drugi pogodnosti.

Vo ramkite na proda`nite portali glavno se nudat referalni uslugi, pri {to kupuvaweto se izvr{uva preku pridru`nite ~lenki. Primeri za proda`ni portali se Shopping.yahoo.com, Aolcom/shopping i Shopping.altavista.com.

Meta trgovskite centri pretstavuvaat edinstveno po~etno mes-to za kupuvawe, sostaveno od pove}e elektronski trgovski centri. Za ovie centri kupuva~ite koristat edna prebaruva~ka ma{ina za nao|awe i sporeduvawe na cenite na proizvodite i uslugite od site centri. Pioner za meta trgovski centri e Metaland.com od Koreja.

Naj~esto onlajn prodavani stoki vo SAD se kompjuterite i proizvodite koi se povrzani so kompjuteri, knigi i ~asopisi, CD-a, filmovi, igra~ki i hrana, dodeka naj~esto onlajn prodavani uslugi se onie od oblastite na turizmot i patuvawata, proda`bata na akcii i obvrznici, elektronskoto bankarstvo, osiguruvaweto i nao|aweto na rabota.

219

Mo`e da se zaklu~i deka elektronskata proda`ba mo`e da se izvr{i na dva na~ina. Vo ramkite na prviot na~in kompanijata mo`e da prodava direktno preku svoj veb ili svoe aukcisko mesto. Vo ramkite na vtoriot kompanijata koristi posrednik kako {to e trgovskiot centar.

Iako nekoi kompanii prodavaat direktno na kupuva~ite, pogolemiot broj gi koristat distributerite i trgovcite na malo so cel da obezbedat dovolen broj na kupuva~i. Nekoi kompanii gi koristat dvata na~ina. Direktnata proda`ba ima golema prednost bidej}i ovozmo`uva personalizacija na proizvodite i uslugite. Primer za kompanija koja uspe{no ja koristi direktnata proda`ba e Dell kompjuteri.

8.6.2. Internet reklamirawe

Kreirawe na kvaliteten veb za onlajn proda`ba na proizvodi e neophodna, no retko i dovolna aktivnost za da se prile~at dovolen broj na posetiteli i kupuva~i. Poznato e deka vebovite bez dovolna frekvencija na posetiteli imaat mala vrednost. Postojat pove}e na~ini da se privle~at posetitelite i da se pottiknat da kupat nekoj proizvod ili usluga. Strategiite za privlekuvawe na posetiteli se povrzani so razni dodeluvawa na nagradi, kvizovi, besplatni primeroci, kuponi i sli~no. Ako e-prodavnicata e del od e-trgovski centar, isto taka mo`e da se realiziraat dopolnitelni kupuvawa. No, vo site slu~ai, neophodno re{enie za privlekuvawe na posetiteli i kupuva~i e reklamiraweto.

Tradicionalnoto reklamirawe na TV ili dnevnite vesnici pretstavuva ednosmerna masovna komunikacija, bez mo`nost za personalizacija na reklamite i privlekuvawe na konkretni indivi-dualni kupuva~i. Ako toa se napravi preku telefon ili tradicio-nalna po{ta, reklamiraweto mo`e da bide skapo, sporo i neefikas-no.

Internet reklamiraweto go redefinira zna~eweto na rekla-miraweto. Toa e bogato so razli~ni tipovi mediumski komponenti, dinami~no, interaktivno, a mo`e da se realizira vo oblikot eden na eden (personalizacija) i mo`e da stigne do golem broj na korisnici po relativno niska cena. So porastot na koristeweto na mar-ketin{kite bazi na podatoci, kompaniite mo`at da gi klasifici-raat posetitelite spored godinite, polot, mestoto na `iveewe i drugi karakteristiki. Sekoja grupa se vika segment, a postapkata se vika segmentacija. Kompaniite koi raspolagaat so vakvi bazi na podatoci mo`at da gi naso~at

220

reklamite samo kon odredeni segmenti. Segmentacijata ne e tolku efikasna kako personalizaci-jata, no e mnogu poeftina.

Drugi karakteristiki na reklamiraweto preku internet se slednite:

- Reklamata mo`e da bide a`urirana i prilagoduvana vo koe bilo vreme so minimalni tro{oci, taka {to sekoga{ mo`e da ima aktuelna sodr`ina i da bide vo sovremena forma. Isto taka vrz osnova na podatocite od bazata na podatoci kade se smesteni podato-cite za posetitelite na vebot, mo`e da se kreira siguren i silen veb koj }e bide skoncentriran na individualniot posetitel, odnosno reklamite da se prilagodat vrz osnova na profilot na posetitelot;

- Reklamata mo`e da stigne do golem broj na potencijalni kupuva~i od celiot svet. Bidej}i koristeweto na Internetot posto-jano raste, taka raste i zainteresiranata publika za internet rekla-miraweto;

- Onlajn reklamata e ~esto pati poeftina vo sporedba so onie na televizijata, radioto, vesnicite ili bildbordovite. Tradicio-nalnite reklami se skapi bidej}i nivnite tro{oci se opredeleni spored prostorot koj go zafa}aat, kolku pati na den i na kolku mesta se prika`uvaat;

- Veb reklamite mo`at efikasno da koristat tekst, audio, grafika i animacija;

- Kupuva~ite mo`at mnogu brzo po gledaweto na reklamite da dobijat detalni informacii za proizvodite i uslugite i mo`at istite da gi pora~aat.

8.6.3. Formi na Internet reklamirawe

Postojat pove}e metodi za reklamirawe na Internet. Naj~esto se koristat baneri, elektronska po{ta i URL mesto.

Banerot pretstavuva elektronski bildbord. Koga se dvi`ime niz Internet stranicite, tie se sretnuvaat nasekade, sli~no kako {to bildbordovite se sretnuvaat koga se patuva so avtomobil. Rekla-miraweto so baneri e naj~est oblik na reklamirawe preku Internet.

Banerot obi~no sodr`i kratok tekst ili grafi~ka poraka koja go promovira proizvodot ili prodava~ot i im sugerira na poseti-telite da se povrzat so soodvetniot veb, odnosno da kliknat na nego. Banerite isto taka mo`at da sodr`at video klip i zvu~en zapis. Od dizajnot na banerot se o~ekuva da go privle~e vnimanieto na poseti-telite i potencijalnite kupuva~i. Dizajnerite na banerite posvetu-vaat mnogu vnimanie na sodr`inata,

221

medumot i goleminata na slika-ta vo banerot. Poradi dolgoto vreme na polnewe na fajlot od serverot na kompjuterot na korisnikot (downloading) mo`e da se slu~i posetitelot da stane nestrpliv i da se prefrli na drugo mesto pred celiot baner da bide prika`an. Poradi toa, goleminata na banerot i negoviot multimediski sostav moraat da bidat vnimatelno izbrani i kontrolirani. Postojat dva vida na baneri: baneri so klu~ni zborovi i obi~ni baneri. Baneri so klu~ni zborovi se baneri koi se pojavuvaat koga odnapred odreden klu~en zbor se pojavuva vo pra{aweto na ma{inata za prebaruvawe. Ovoj tip na baner e efikasen za kompanii koi sakat da bidat videni od celna populacija. Obi~nite ili slu~ajnite baneri se pojavuvaat spored principot na slu~ajni broevi. Glavnata pri~ina za koristewe na slu~ajnite bane-ri mo`e da bide voveduvawe na novi proizvodi ili potsetuvawe na dobro poznati brendovi, kako {to se eBay.com ili Dell.

Najgolema prednost na banerite e mo`nosta tie da se prilago-dat spored celnata publika. Ako e poznat profilot na korisnikot, oglasuva~ot mo`e da prati baner spored negovite interesi. Druga prednost na banerite e {to ovozmo`uva oglasuva~ite da koristat marketing strategija na prinudeno reklamirawe. Vo ovoj slu~aj kupuva~ite se prinudeni da gi vidat banerite pred sodr`inata {to tie ja pobarale. Za da se eliminira nezadovolstvoto {to mo`e da se javi kaj potro{uva~ite, kompaniite mo`at so reklamnite baneri na posetitelite da im obezbedat personalizirani informa-cii prilagodeni spored `elbite na posetitelite (veb kasting).

Najgolem nedostatok na reklamiraweto so baneri se visokite tro{oci. I pokraj toa {to internet reklamiraweto e poeftino od tradicionalnoto, banerite se skapi vo sporedba so drugite onlajn reklami. Vtor golem nedostatok na banerite e {to tie dozvoluvaat prika`uvawe na ograni~eni informacii.

Spored cenata na ~inewe elektronskata po{ta (e-po{ta) pret-stavuva poprifatliv marketin{ki kanal otkolku drugite reklamni kanali. Kompaniite obi~no kreiraat sopstveni e-po{tenski listi na potencijalni kupuva~i, ili pak gi kupuvaat od drugi kompanii so cel da im pra}aat na kupuva~ite reklami preku e-po{ta. E-po{-tenskata lista mo`e da bide mnogu mo}no sredstvo koe ovozmo`uva prodava~ite da se fokusiraat na grupa lu|e sli~ni spored profilot, ili pak na specifi~ni poedinci.

Reklamiraweto so e-po{ta mo`e da se koristi na razli~ni na~ini. Naj~esto na potencijalnite kupuva~i se pra}a reklamen materijal, od koj mo`e da se referencira vebot koj sodr`i pove}e informacii i od koj mo`e eventualno da se napravat nara~ki. Isto

222

taka kupuva~ite preku e-po{ta mo`at da postavuvaat dopolnitelni pra{awa i da dobivaat odgovori.

Koga sekoj oglasuva~ }e po~ne da pra}a mnogu reklamni poraki, }e se javi pojava na preoptovarenost na kupuva~ite so poraki. Ovaa pojava se narekuva e-po{tensko |ubre. Oglasuva~ot ako saka da smeta na marketin{ki uspeh, mora da ja anticipira ovaa pojava.

Strategiite koi gi primenuvaat kompaniite so cel elimini-rawe na ovaa pojava se poznati pod imeto marketing so dozvola. Ogla-suva~ite na zabaven i interesen na~in najnapred baraat dozvola od korisnicite za reklamirawe, pred reklamite da bidat isprateni. Taka na primer, golem broj na oglasuva~i dozvoluvaat korisnicite da se ispi{at od listite, ako ne se zainteresirani za natamo{no primawe na porakite. Nekoi kompanii pak im pla}aat na korisni-cite izvesna suma na pari za sekoj ~as razgleduvawe na reklamite. Se o~ekuva vo idnina da postoi zakonska regulativa koja treba da ja uredi ovaa oblast.

Najgolema prednost od koristewe na URL reklamiraweto e toa {to e besplaten. Sekoja kompanija mo`e da prati svoj URL na prebaruva~kite ma{ini i da se najde vo nivnite izlezni listi. Isto taka, so pomo{ na URL tehnikite kompaniite mo`at da se naso~at samo kon odredena celna publika i da gi otstranat nezainteresi-ranite posetiteli. No URL metodot ima nekolku nedostatoci. Prvo, poradi zgolemenata konkurencija te{ko se obezbeduva kompanijata da bide na vrvot na izleznite listi na prebaruva~kite ma{ini. Isto taka denes postojat nekolku stotini prebaruva~ki ma{ini, so razli~ni strategii na indeksirawe na izleznite listi i sekoja prebaruva~ka ma{ina ima sopstvena procedura za prifa}awe na aplikaciite na kompaniite. No imaj}i predvid deka vo 85% od slu~aite edna komercijalna aktivnost zapo~nuva so koristewe na prebaruva~ka ma{ina, kako i podatokot deka ~etirite najgolemi prebaruva~ki ma{ini (Google, Yahoo, MSN i AOL) generiraat pove}e od 90% od vkupniot soobra}aj, so soodvetna strategija edna kompanija mo`e da izvr{i optimizacija na prebaruva~kite ma{ini.

Onlajn reklamiraweto mo`e da se javi i vo drugi formi, kako {to se sobite za razgovarawe i drugi formi na internet zaednici. Vo idnina se o~ekuva s# pogolemo zna~ewe da dobijat internet radio-to i internet tlevizijata, kako i reklamite koi preku Internet }e se dobivaat na mobilnite telefoni.

Kako rezultat na tehnolo{kiot razvoj, vo marketingot se pojavija novi oblasti, kako {to e menaxmentot na odnosite so potro{uva~ite (CRM - Customer Relationship Management). CRM sistemite se fokusiraat na informaciite koi mo`at da se soberat

223

od potro{uva~ite so koristewe na informaciskite tehnologii. Na toj na~in kompaniite imaat mo`nost da gi personaliziraat svoite proizvodi i uslugi i vospostavat eden prema eden relacii pome|u klientite i organizaciite.

8.6.4. Elektronski katalozi

Elektronskite katalozi pretstavuvaat digitalna verzija na tradicionalnite pe~ateni katalozi. Mo`at da se sretnat vo forma na CD ili pak onlajn na veb. Celta na prodava~ite e so koristewe na onlajn katalozi da gi reklamiraat i promoviraat svoite proizvodi i uslugi. So pomo{ na ma{inite za prebaruvawe korisnicite mo`at mnogu brzo i efikasno da prebaruvaat razli~ni elektronski katlozi i da gi sporeduvaat karakteristikite i cenite na sli~ni ili isti proizvodi. Na po~etokot na razvojot na e-biznisot, elektronskite katalozi bile kopija na onie napraveni od hartija. Denes elektron-skite katalozi se mnogu poslo`eni. Tie se dinami~ni, prilagodeni kon kupuva~ite, povrzani so procedura za kupuvawe ili prodavawe (nara~ka so mo`nost za pla}awe) i sli~no.

Prilagoduvaweto na katalozite mo`e da se napravi na dva na~ina. Edniot na~in e koga korisnikot poka`uva interes za odrede-ni proizvodi od katalogot. Drugiot na~in e da se dozvoli sistemot avtomatski da gi prepoznae karakteristikite na kupuva~ot so koris-tewe na podatoci od negovite transakcii i kreirawe na katalog spored tie podatoci. Za pribirawe na podatoci za individualnite korisnici se koristi cookie tehnologijata. Cookie e mala podato~na datoteka koja se smestuva na fiksniot disk na korisnikot koga toj za prv pat }e go poseti vebot. Ovaa datoteka podocna se koristi za da se otkrijat namerite na korisnicite i nivnite preferenci.

8.6.5. E-biznisot vo uslu`nite dejnosti

Onlajn proda`bata na knigi, kompjuteri i drugi proizvodi obi~no gi smaluva tro{ocite na raboteweto od 20% do 40%. Dopolnitelno smaluvawe na tro{ocite te{ko se postignuva bidej}i stanuva zbor za fizi~ki proizvodi koi moraat fizi~ki da se proizvedat i ispora~aat. Nekoi proizvodi kako {to se softverot i CD-ata mo`at da se digitaliziraat i ispora~aat onlajn, pri {to se ostvaruvaat dopolnitelni zna~itelni za{tedi. Isporakata na uslu-

224

gite kako {to se kupuvawe na akcii ili onlajn osiguruvawe, mo`at 100% da se izvr{at elektronski, so namaluvawe na tro{ocite za duri 99%. Poradi toa, onlajn isporakite na digitaliziranite proizvodi mnogu brzo se {iri. Aplikaciite koi }e bidat opi{ani vo prodol`enie mo`at generalno da bidat od dvata osnovni tipa, B2B i B2C.

E-bankarstvoElektronskoto bankarstvo (e-bankarstvo) e poznato i kako

virtuelno bankarstvo ili onlajn bankarstvo. So nego se ovozmo`uva glavnite bankarski aktivnosti (od pla}awe na smetki do obezbedu-vawe na pozajmici) da bidat izvr{uvani od doma, od kancelarija ili dodeka se patuva, bez potreba od fizi~ko prisustvo vo bankata. Na toj na~in elektronskoto bankarstvo go {tedi vremeto na kupuva~ite, no i na bankarskite slu`benici. Bankite mo`at da animiraat i oddale~eni kupuva~i, {to pretstavuva poeftina varijanta vo odnos na otvarawe na filijali, bidej}i e utvrdeno deka tro{ocite na edna onlajn transakcija vo prosek iznesuva 2 centa, dodeka tro{ocite na transakcija vo filijala vo prosek iznesuva 1,07 dolari. Pokraj postoeweto na tradicionalni banki so onlajn uslu`ni servisi, denes postojat i potpolno virtuelni banki, kako {to e netbank.com.

Edna od najpopularnite bankarski uslugi e mo`nosta za onlajn pla}awe na smetki. Lu|eto glavno se zaintereirani za onlajn pla}awe na redovnite mese~ni smetki. U{te pove}e za vakov na~in na pla}awe se zainteresirani korisnicite na ovie smetki, bidej}i zna~ajno se namaluvaat tro{ocite za nivna obrabotka. Elektronsko-to bankarstvo ~esto pati e povrzano i so li~nite finansii i portfolio menaxmentot. Specijalizirani kompanii, kako {to e Money na Microsoft, nudat cel spektar na razli~ni servisi: pla}awe na smetki i elektronsko popolnuvawe na ~ekovi, menaxment i orga-nizacija na buxet, evidencija za priliv na gotovi pari i profit, portfolio menaxment so izve{tai i presmetka na kapitalni dobiv-ki i zagubi, presmetka na danok, kreirawe na finansiski planovi i drugo.

Komponenti na e-bankarstvoto se POS sistemite i ATM sistemite. Terminot POS (Point of Sale) se koristi za ozna~uvawe na rabotnite stanici so koi se opremeni mestata na proda`ba, skladi{-tata itn. Vo ramkite na trgovskite organizacii postoela tendencija da se avtomatizira procesot na proda`ba na stoki i uslugi so koristewe na informaciskite tehnologii, so ~ija pomo{ bi se izvr{il celokupniot opfat na podatocite koi se odnesuvaat na proda`nite transakcii.

225

POS sistemite denes se sostojat od kompjuterski terminali ili personalni kompjuteri koi se nao|aat na samoto mesto na proda`ba, a se direktno povrzani so informaciskite sistemi na lokalnite banki. Na ovoj na~in e vospostavena direktna kontrola za likvid-nosta na klientot, bidej}i na sekoe pla}awe mu prethodi identifi-kacija na sopstvenikot so posebna karti~ka i proverka na smetkata so direktno pra{awe.

ATM (Automated Teller Machine) sistemi se posledica na raz-vojot na bezgotovinskiot na~in na pla}awe i tendencijata za avtomatizacija na rutinskite operacii.

Onlajn trgovija so akciiVo 2001 godina okolu 30 milioni lu|e od SAD gi koristele

kompjuterite za trgovija na akcii, obvrznici i drugi hartii od vrednost. Vo Koreja vo 2000 godina 60% od celokupnata trgovija so akcii se izvr{ila onlajn. Osnovnata pri~ina za vakviot trend se drasti~no poniskite tro{oci na onlajn trgovijata so akcii vo odnos na tradicionalnata. Isto taka ~ekaweto e pomalo i mo`nostite za pravewe na gre{ki se pomali bidej}i nema oralna komunikacija koja obi~no se vodi vo bu~na sredina. Pokraj toa, porakite mo`at da se ispratat od koe bilo mesto, mo`at brzo da se dobijat mnogu infor-macii povrzani so vlo`uvaweto vo specifi~na firma ili fond i sli~no.

Patuvawa i turizamInternet e idealno mesto za planirawe, istra`uvawe i

organizacija na sekoe patuvawe. Za{tedata mo`e da se napravi preku specijalni proda`bi, preku aukcii, preku posrednici od tipot ponudi ja svojata cena i preku eliminirawe na tradicionalnite pos-rednici. Vakvite aktivnosti se organizirani od strana na specija-lizirani virtuelni kompanii kako travelocity.com, ili pak od strana na pogolemite turisti~ki agencii i kompanii koi se bavat so ovaa dejnost. Nivnite onlajn uslugi na korisnicite im ovozmo`uvaat pre-ku eden po~eten veb da izvr{at kupuvawe na avio bileti, da rezervi-raat hotelsko smestuvawe, da rezerviraat renta kar avtomobil, da rezerviraat organizirani razgleduvawa na okolinata i sli~no.

8.6.6. Aukcii i trampi

Elektronskite aukcii se pojavile vo osumdesetite godini na dvaesetitot vek, pri {to rabotele na privatni mre`i i imale ograni~eno koristewe. So komercijalizacijata na Internetot se otvorile mnogu dopolnitelni mo`nosti za elektronskite aukcii, vo

226

koi mo`ele da u~estvuvaat milioni kupuva~i. Spored tipot na izvr{enite transakcii, aukciite mo`at da bidat od tipovite B2B, B2C i C2C.

Osnovnite prednosti na B2B aukciite se zgolemuvawe na prihodot (bidej}i pretstavuva nov proda`en kanal) i zgolemuvawe na brojot na posetite na vebovite (bidej}i go privlekuvaat vnimanieto na posetitelite).

Vo ramkite na B2B aukciite, koga kupuva~ot povikuva i gi naveduva proizvodite i uslugite od koi ima potreba, stanuva zbor za obratna aukcija, a aukcijata (nanapred) se slu~uva koga prodava~ot ili negoviot zastapnik gi naveduvaat artiklite nameneti za proda`-ba i gi prifa}aat ponudenite ceni. Dvata tipa na aukcii se sprove-duvaat so koristewe na vebot na samata organizacija ili koristewe na posredni~ki veb. Vo dvata slu~aja kompaniite mo`at da gi namalat proviziite i do 80% i da gi zabrzaat aukciite, osobeno koga stanuva zbor za rasproda`ba.

Postojat ~etiri kategorii na B2B aukcii: nezavisna, stokova, privatna i onaa koja se sproveduva na vebot na kompanijata. Vo ramkite na ovie kategorii mo`at da se sretnat aukciite nanapred i obratnite aukcii.

Kaj nezavisnite aukcii kompaniite koristat voditel na aukci-jata, kako treta strana, koja kreira veb i gi prodava proizvodite i uslugite. Vakvata aukcija mo`e da bide mnogu kompleksna.

Kaj stokovite aukcii, mnogu kupuva~i i mnogu prodava~i se sretnuvaat na vebot na treta kompanija za da kupuvaat ili prodavaat proizvodi, obi~no vo golemi koli~ini, kako {to se bakarot, {e}erot, naftata i drugi proizvodi.

Privatnite aukcii se odr`uvaat samo na povik. Kompaniite gi zaobikoluvaat posrednicite i sami gi prodavaat svoite proizvodi.

Denes mnogu kompanii na svoite vebovi imat mo`nost za realizirawe na aukcii. Primer za ovoj tip na aukcija e kompanijata Dell kompjuteri.

Pokraj B2B aukciite, popularni se B2C i C2C aukciite. Osnov-na karakteristika na B2C i C2C aukciite e {to artiklite koi se prodavaat ili kupuvaat se proizvodi za koi se zainteresirani individualni potro{uva~i. Pogolemiot broj na B2C i C2C aukcii se aukcii nanapred i obi~no vklu~uvaat treta strana. Primeri za ovie tipovi na aukcija se specijaliziranite aukciski sajtovi kako eBay.com, koj nudi stotini iljadi razli~ni proizvodi i uslugi preku nekolku tipovi na aukcii. Na vebot mo`at da se najdat site potrebni servisi za poddr{ka, kako osiguruvawe, pla}awe i

227

isporaka. Drug primer e Amazon.com i drugi kompanii koi organiziraat aukcija na avtomobili, umetni~ki dela, aviobileti i na drugi proizvodi i uslugi.

Elektronskata trampa e isto taka eden vid na aukcija, pri {to se izvr{uva razmena na stoki i uslugi bez pari~ni transakcii.

8.6.7. E-vlada

Denes mnogu zemji posvetuvaat vnimanie na unapreduvaweto na raboteweto na javnite institucii i dr`avnata uprava.

E-vlada pretstavuva koristewe na internet bazirani informa-ciski tehnologii i e-biznis aplikacii za pristap kon vladinite informacii i davawe na javni uslugi na gra|anite i organizaciite. Toa pretstavuva efikasen na~in na izvr{uvawe na aktivnostite so gra|anite, firmite i vnatre vo samata vlada.

Prednostite na e-vlada se:- Podobruvawe na efikasnosta i korisnosta na izvr{nite

funkcii na vladata, vklu~uvaj}i gi javnite uslugi;- Ovozmo`uvawe transparentnost na vladata vo odnos na

gra|a-nite i firmite so ovozmo`uvawe na pristap do pogolem broj na vla-dini informacii;

- Ovozmo`uvawe na fundamentalni promeni vo odnosite pome-|u gra|anite i dr`avata i pome|u dr`avite so naglasuvawe na demokratskite procesi.

Aplikaciite na e-vlada mo`at da se podelat vo slednite kategorii: vlada kon gra|anite (G2C Government-to-citizen), vlada kon pretprijatija (G2B Government-to-business) i vlada kon vlada (G2G Government-to-government). Pokraj toa {to vladite s# pove}e go koristat Internetot za davawe na javni uslugi na gra|anite, tie go koristat i za redovnata rabota so pretprijatijata. Taka na primer, elektronskite tenderi za javnite nabavki se redovna praksa na vladite vo mnogu zemji.

8.6.8. Bezbedni sistemi i formi na elektronsko pla}awe

Pla}awata se integralen del na sekoj biznis, bez razlika kako toj se realizira. Sistemite na tradicionalno pla}awe glavno ne se soodvetni za elektronskiot biznis.

Tradicionalnite metodi na pla}awe, kako {to se pla}awe vo ke{, ispi{uvawe na ~ekovi, pra}awe na uplatnici ili pla}awe so

228

davawe na brojot na kreditnata kartica preku telefon imaat mnogu ograni~uvawa vo e-biznisot. Ke{ot ne mo`e da se koristi bidej}i nema direkten fizi~ki kontakt. Ako uplatata se pra}a preku po{ta, potrebno e vreme taa da se primi. Vo slu~aj brojot na kreditnata karti~ka i da se isprati po telefon, povtorno e potrebno vreme za nejzina obrabotka. Za onlajn kupuvaweto najdobro e pla}aweto da se realizira preku kompjuter, poznato kako elektronsko pla}awe (e-pla}awe). Vo praktikata kupuva~ite mo`at da izberat eden od nekolkute formi na e-pla}awe.

Bez razlika na na~inot na pla}awe, sigurnosnite merki se bitna komponenta vo sekoj od niv. Treba da se ima predvid deka statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo golem broj transakcii vo e-biznisot vrednosta {to se pla}a iznesuva samo nekolku dolari, odnosno stanuva zbor za takanare~eni mikropla}awa. Tro{ocite za obrabotkata na mikropla}awata treba da bidat mali. Nikoj ne saka da plati za transakcija od tri dolari pet dolari za obrabotka na istata.

Sigurnosni merkiPostojat nekolku sigurnosni merki koi se neophodni pri

sproveduvawe na elektronskoto pla}awe, i toa: verodostojnost (utvrduvawe na identitetot na strankata od strana na kupuva~ot, na prodava~ot i na involviranite institucii), privatnost (ovozmo`u-vawe na anonimnost i bezbeden identitet), integritet (onevoz-mo`uvawe slu~ajno ili zlonamerno menuvawe na podatocite koi se prenesuvaat), nemo`nosta za negirawe na nara~kata od strana na kupuva~ot i bezbednost, odnosno davawe na brojot na kreditnata karti~ka bez mo`nost od izmama.

Za ispolnuvawe na prethodnite barawa mo`at da se koristat nekolku mehanizmi. Eden od osnovnite mehanizmi e {ifriraweto. [ifriraweto e proces na transformacija na porakite taka{to da nemo`at da se de{ifriraat osven ako se upotrebi ovlasteniot klu~ za de{ifrirawe. Klu~ot e kod koj se sostoi od golem broj na bukvi, simboli i broevi. Postojat dva osnovni metodi za {ifrirawe: prost klu~ i dvoen klu~.

Koga {ifriraweto e so prost klu~, ispra}a~ot i prima~ot na porakata koristat ist klu~ za {ifrirawe, odnosno de{ifrirawe. Ova {ifrirawe e brzo, no ne e dovolno bezbedno. Poradi toa, glavno se koristi samo kako komponenta na bezbednosniot sistem poznat kako infrastruktura na javen klu~ (Public Key Infrastructure-PKI). Infrastrukturata na javniot klu~ e slo`en bezbednosen

229

sistem koj bazira na tri elementi: dva klu~a za {ifrirawe, digitalen potpis i uverenie za bezbednost.

Edniot klu~ koj go koristi PKI se vika javen, a drugiot privaten. Sekoj ispra}a~ i prima~ na porakite ima komplet od dva klu~a. Informacijata za javniot klu~ mo`e da se isprati preku Internet, odnosno preku e-po{ta. No samo sopstvenikot go znae privatniot klu~. [ifriraweto i de{ifriraweto mo`e da se napravi so koj bilo od dvata klu~a. Ako {ifriraweto se napravi so javniot klu~, de{ifriraweto mo`e da se napravi samo so privatniot klu~, i obratno. Postojat nekolku algoritmi za {ifrirawe so javniot klu~, pri {to najpoznat e RSA.

Taka na primer, ako edna li~nost (ispra}a~) saka da bide sigur-na deka edinstveno druga li~nost (prima~) }e mo`e da ja pro~ita porakata {to ja pra}a, ja {ifrira porakata so javniot klu~ na vtorata li~nost, odnosno prima~ot. Prima~ot na porakata pak, ja de{ifrira porakata so svojot privaten klu~. Sli~no, ako ispra}a-~ot na porakata saka da go ubedi prima~ot deka toj e avtor na pora-kata, mo`e da go {ifrira potpisot (kako poraka) so svojot privaten klu~. Prima~ot na porakata mo`e da go koristi javniot klu~ na ispra}a~ot za da go de{ifrira potpisot. Koristeweto na privatni-ot klu~ za {ifrirawe na potpisot e poznato kako digitalen potpis.

[ifriraweto obezbeduva privatnost i bezbednost, no ne i verodostojnost i nemo`nost za negirawe. Poradi toa, na PKI {ifri-ranata poraka treba da se dodade i digitalniot potpis. Digitalniot potpis obezbeduva verodostojnost.

Kombinacijata na {ifrirawe na porakite so prilo`enite potpisi s# u{te ne obezbeduva dovolna sigurnost, bidej}i nedostiga uverenie za pripadnost na javniot klu~. Toa se pravi so izdavawe na uverenija.

Elektronskite uverenija gi izdava doverlivo treto lice, koe se vika organ za izdavawe na uverenija. Celta na uverenijata e da se potvrdi deka odreden klu~ pripa|a na odredena li~nost. Pokraj imeto, uverenieto mo`e da gi potvrdi vozrasta, polot i drugite osobini na liceto na kogo mu pripa|a javniot klu~. Mo`at da posto-jat nekolku nivoa na uverenija. Vo mnogu zemji kako organi za izdava-we na uverenija se po{tite.

Bezbedni protokoliProtokolite pretstavuvaat pravila i postapki za upravuvawe

so prenosot na informacii preku Internet. Toa pretstavuva soft-ver, koj isto taka pridonesuva za pogolema verodostojnost, bezbed-nost i privatnost. Vo elektronskiot biznis se koristat dva

230

glavni protokola: SSL (Secure Socket Layer) i SET (Secure Electronic Transaction).

Vo e-biznisot naj~esto se koristi SSL protokolot. Osnovna zada~a na ovoj protokol e {ifrirawe na porakite. Na primer, koga }e se pora~a nekoj proizvod na vebot na Amazon.com, pora~kata avto-matski se {ifrira so pomo{ na SSL i programot za prebaruvawe na kompjuterot od koj se pora~uva, pred istata da se isprati na Inter-net. Se razbira deka programite Internet Explorer, kako i Netscape navigator go poddr`uvaat SSL. Toa zna~i deka i brojot na kreditnata karti~ka koja se ostava na nara~kata se {ifrira. SSL isto taka se koristi kaj drugite metodi na pla}awe kako {to se elektronskite ~ekovi. SSL koristi eden klu~, a mo`e da se prepoznae po oznakata “https” namesto “http” koj koristi URL.

SET e seopfaten standard za obrabotka na kreditni karti~ki, sozdaden da ovozmo`i bezbedno kupuvawe na potro{uva~ite od koe bilo mesto so koristewe na digitalni potpisi, uverenija, {ifrira-we i dogovoreni mre`ni priodi za pla}awe. Vo po~etokot na 21 vek samo nekolku kompanii go koristele SET, pred s# poradi negovata kompleksnost.

Formi na e-pla}aweNaj~est na~in na pla}awe vo B2B elektronskata trgovija e

so pomo{ na elektronski kreditni karti~ki, ~ii podatoci poradi bez-bednost mo`at da se {ifriraat so koristewe na SSL protokolot. [ifriraweto avtomatski go pravi programot za prebaruvawe na kupuva~ot koga toj ja pravi nara~kata.

Elektronskite ~ekovi se sli~ni so regularnite ~ekovi. Tie se obezbedeni so {ifrirawe so javen klu~ i obi~no se koristat kaj B2B transakciite. Za obezbeduvawe na rabotata so e-~ekovi mo`at da se koristat treti kompanii.

Elektronskite pari se isto taka eden od mehanizmite za pla}awe vo e-biznisot. Toj e bezbeden i anonimen na~in koj mo`e da se koristi za poddr{ka na mikropla}awata, so pomo{ na karti~ki za pla}awe. Glavnite barieri za ovoj tip na e-pla}awe se pote{kotiite za otvorawe na smetki, potreba od implementacija na specijalni sistemi i pridobivawe na kriti~na masa na kupuva~i.

Elektronskite karti~ki za pla}awe vo upotreba se nekolku decenii. Najpoznati se kreditnite karti~ki, koi sodr`at magnetna lenta koja sodr`i ograni~en broj na informacii, kako {to e brojot na karticata. Posovr{en oblik na kartica e kartica so deponirana vrednost, koja so sekoe izvr{eno pla}awe ja namaluva svojata vred-nost. Se koristat vo bibliotekite za

231

fotokopirawe, za obavuvawe na telefonski razgovori i sli~no. U{te posovr{ena kartica e pametnata karti~ka, koj sodr`i mikroprocesor. Vo nea mo`e da se smestat pogolem broj na informacii.

Elektronskiot transfer na sredstva (EFT) pretstavuva elek-tronski transfer na pari so koristewe na kompjuterski mre`i. EFT denes mnogu se koristi za elektronski pla}awa pome|u bankite i pome|u bankite i klientite. So EFT se obavuvaat interbankarskite transakcii koi se izvr{uvaat vo celiot svet. Edna forma na EFT se ATM (Automatic Teller Machine) koi slu`at za vadewe na pari od ma{ina.

Pogolemiot del od EFT se odviva preku privatni mre`i, pri {to vo posledno vreme del od finansiskite institucii koristat ekstranet kako poeftino re{enie.

8.7. PRAVNI I ETI^KI ASPEKTI NA E-BIZNISOT

Koga kupuva~ot i prodava~ot ne mo`at fizi~ki da se vidat, tuku komuniciraat preku Internet, se javuva mo`nost za izmama i drugi kriminalni aktivnosti.

Sofisticiranosta na izmamite na Internet raste pobrzo ot-kolku i samiot Internet. Poznati se brojni primeri na la`ni vir-tuelni banki, la`ni promoteri i izmami so elektronskite aukcii.

Postojat nekolku na~ini za za{tita na kupuva~ite od izmami vo e-biznisot. Za{titata na kupuva~ite e eden od kriti~nite fakto-ri za uspeh na e-biznisot. Sovetite koi se davaat na kupuva~ite se dvi`at od sorabotka so sigurni brendovi, do istra`uvawe i prover-ka na potencijalniot partner kaj oficijalnite institucii. Za{tita e potrebna i za prodava~ite, poradi nivna za{tita od pla}awe so la`ni ~ekovi, la`ni izjavi i sli~no.

Najva`nite pravni pra{awa povrzani so elektronskiot biznis se imiwata na domenite, danocite i avtorskoto pravo.

Internet adresite se poznati kako imiwa na domeni. Imeto na domenot se pojavuva na pove}e nivoa. Ime na najvisoko nivo e na primer www.ebusiness.edu.mk. Ime na domen na vtoro nivo e na primer www.ebusiness.edu.mk/publications. Imiwata na najvisoko nivo gi dode-luva centralna neprofitna organizacija koja se gri`i da ne dojde do konfliktni situacii.

Pri izvr{uvawe na finansiskite transakcii potrebno e da se platat odredeni dava~ki kon dr`avata. Problemot ne e ednostaven, bidej}i pogolemiot broj na e-transakcii imaat me|unaroden karak-ter. Se postavuvaat pra{awa okolu toa kade

232

treba da se platat dano-cite pri realizacija na proda`bite, taksite za razni dozvoli i ostanatite dava~ki.

Zakonite vo mnogu zemji obezbeduvaat za{tita na intelektu-alniot imot preku avtorskite prava. No praksata poka`uva deka vo veb okru`uvawe mnogu te{ko mo`e da se za{titat avtorskite prava za softverot i za nekoi drugi proizvodi.

Mnogu eti~ki pra{awa koi se odnesuvaat na informaciskite tehnologii se odnesuvaat i na elektronskiot biznis. No se javuvaat i specifi~ni situacii, kako {to se za{titata na identitetot na kupuva~ot, za{titata na negovata privatnost, pratewe na rabotata na korisnicite na veb, eliminiraweto na posrednicite i drugi.

233

9. INFORMACISKI SISTEMI

9.1. DEFINICIJA NA INFORMACISKI SISTEMI

Informaciskiot sistem gi pribira, obrabotuva, skladira, analizira i prenesuva informaciite za specifi~na namena. Kako i sekoj sistem, informaciskiot sistem vklu~uva vlezen del (podatoci i instrukcii) i izlezen del (izve{tai, transakcii). Sistemot gi obrabotuva vleznite podatoci i gi sozdava izleznite informacii koi se ispra}aat na korisnicite. Sistemot mo`e da ima povratna sprega, koja preku povratnite informacii gi kontrolira operacii-te. Denes skoro bez isklu~ok, informaciskite sistemi se kompjute-rizirani.

Informaciski sistem (IS) e zbir, kolekcija od hardver, soft-ver, lu|e, proceduri i podatoci. Site navedeni elementi funkcio-niraat zaedno kako eden sistem, so cel da se obezbedat informacii koi se od su{tinska priroda za upravuvaweto so organizacijata. Ovie informacii se od takva priroda {to treba da ovozmo`at uspe{no proizvodstvo, kvalitetni uslugi ili, pak, kolku e mo`no pogolem profit za profitno-orientiranite organizacii.

Informaciskite sistemi mo`at da bidat formalni i nefor-malni. Formalnite informaciski sistemi opfa}aat odnapred poz-nati i dogovoreni proceduri za rabota, kako i standardizirani vlezni i izlezni podato~ni formati. Smetkovodstveniot informa-ciski sistem na edna organizacija bi pretstavuval primer za forma-len informaciski sistem. Neformalnite informaciski sistemi mo`at da imaat razli~en oblik, kako na primer kancelariski sistem za razmena na poraki po elektronski pat. Tie mo`at da se povrzat so formalnite informaciski sistemi i mo`e da imaat zna~ajna uloga pri prifa}aweto na promenite vo organizacijata.

234

Razvojot na informaciskite tehnologii i nivnata primena vo organizaciite vo poslednite godini ovozmo`i pojava na novi kom-pleksni formi na interorganizaciski i me|uorganizaciski infor-maciski sistemi koi baziraat na veb i internet tehnologiite. Kako posledica na vakviot trend, mo`e da se konstatiraat slednite karakteristiki na sovremenite informaciski sistemi koi postojat vo dene{nite organizacii:

- Vo edna organizacija mo`e da postojat pove}e razli~ni informaciski sistemi;

- Poglemiot del od informaciskite sistemi se povrzani so kompjuterski i komunikaciski mre`i. Ako celata organizacija e omre`ena i vrabotenite mo`at da komuniciraat i da gi koristat informaciite i znaeweto od celata organizacija, stanuva zbor za integriran i edinstven informaciski sistem;

- Me|uorganizaciskiot informaciski sistem vklu~uva protok na informacii niz dve ili pove}e organizacii, koj {to pred s# se koristi za celite na elektronskiot biznis;

- Integriranite informaciski sistemi vklu~uvaat golemi kompjuteri, mali kompjuteri i hardverski edinici povrzani vo razli~ni tipovi na mre`i, kako virtuelni privatni mre`i, mre`i koi dodavaat vrednost, intraneti i Internet. Tie isto taka vklu~uvaat softver, bazi na podatoci, proceduri i lu|e. Ovie komponenti, kako {to be{e istaknato, se del od sekoj informaciski sistem.

Informaciskite sistemi vo organizaciite se implementiraat poradi nekolku celi. Edna od klasi~nite pri~ini za koristewe na informaciskite sistemi e skladiraweto i obrabotkata na zapi-site za nastanite (transakciite) {to se slu~uvaat vo tekot na raboteweto na organizaciite i na pretprijatijata. Sovremenite informaciski sistemi so koristewe na komunikaciski vrski ovoz-mo`uvaat razli~ni tipovi korisnici da mo`at da pristapat kon pogolem kvantitet na podatoci, na informacii i na znaewe otkolku {to toa bilo mo`no do pred nekolku godini. Isto taka, korisnicite mo`at da dobijat podatoci, informacii i znaewe so podobar kvalitet, sporeden so kvalitetot na podatocite koi mo`ele da se dobijat do pred nekolku godini. Obrabotkata na podatocite na efi-kasen i ekonomi~en na~in i nivna transformacija vo informacii i znaewe vsu{nost pretstavuva edna od primarnite celi na sovreme-nite informaciski sistemi. Samo takvi informaciski sistemi mo-`at da ja poddr`at vtorata primarna cel na nivnoto koristewe, a toa e pomo{ i poddr{ka pri donesuvaweto na delovnite odluki. Denes, najva`no e korisnicite da razberat deka koga pristapuvaat kon podatoci, informacii i znaewe od informaciskite sistemi ~ie rabotewe e bazirano na kompjuterskata tehnologija, tie ne dobivaat samo

235

informacii i znaewe, tuku istovremeno dobivaat i pomo{ pri donesuvawe na delovnite odluki. Na primer, point-of sale terminalite gi zabele`uvaat i zapi{uvaat nastanite povrzani so proda`bata na proizvodite, kako, na primer, koj prodava~ koja proda`ba ja izvr{il. Ovie informacii menaxmentot mo`e da gi iskoristi za kreirawe na strategija za nagraduvawe na prodava~ite.

^uvaweto to~ni zapisi i donesuvaweto kvalitetni odluki se mnogu va`ni za uspe{no upravuvawe na organizaciite i na pretpri-jatijata, kako golemite taka i malite.

Vo prodol`enie najprvo }e gi vovedeme osnovnite poimi od teorijata na informacii i od sistemskiot pristap, koi {to se tesno povrzani so analizata, dizajniraweto i implementacijata na informaciskite sistemi, a potoa }e vidime kako organizaciite se strukturirani i kako te~at informaciite vo ramkite na edna organizacija.

9.2. OSNOVNI POIMI OD TEORIJATA NA INFORMACII

9.2.1. Podatok, informacija, znaewe

Informacijata e apstrakten poim, a za da mo`e prakti~no da bide upotrebena, se prika`uva preku realni elementi kako {to se broevite, bukvite, vrednostite na nekoi fizi~ki golemini i sli~no. Zborot informacija poteknuva od latinskiot zbor informatio, {to zna~i poim, poraka, soznanie, pretstava.

Fizi~koto pretstavuvawe na informacijata se vika podatok. Mo`e da se zaklu~i deka podatocite se odnesuvaat na elementarnoto opi{uvawa na predmetite, nastanite, aktivnostite i transakciite koi se zabele`ani, klasificirani i skladirani, no ne se podgotveni da prenesat nekoe konkretno zna~ewe. Podatocite mo`at da bidat od razli~ni tipovi, kako {to se numeri~ki, alfanumeri~ki, cifri, zvuci i sliki.

Nestrukturiranite podatoci, retko, pretstavuvaat osnova za neposredno i za avtomatsko oblikuvawe na informaciite. Informa-ciite se podatoci koi se organizirani taka{to imaat zna~ewe i vrednost za prima~ot na informacijata. Prima~ot go tolkuva zna~eweto na informacijata i izvlekuva zaklu~oci. Mo`e da se zaklu~i deka informacijata pretstavuva zna~ewe {to ~ovekot go pripi{uva na podatocite vo sklad so op{tite dogovori. Obrabotka-ta na podatocite so aplikativni programi pretstavuva konkretno koristewe na podatocite od bazata na

236

podatoci i sozdavawe na informacii. Takvi aplikativni programi se na primer sistemite za upravuvawe so zalihite, sistemite za kupuvawe i proda`ba na akcii preku Internet i drugi.

Tretata, najvisoka forma na pojava na podatocite e znaeweto. Se razbira, deka site informacii ne mo`eme neposredno da gi poistovetime so znaewe. Podatocite i informaciite mo`eme da gi poistovetime so surovini vo proizvodniot proces za oblikuvawe na kone~niot proizvod – znaeweto.

Znaeweto se sostoi od podatoci i informacii koi se organizi-rani i obraboteni so cel da prenesat razbirawe, iskustvo, akumuli-rano u~ewe i stru~nost vo re{avaweto na aktuelni problemi ili organiziraweto na aktivnostite. Podatocite se obraboteni taka{to go reflektiraat minatoto iskustvo i ekspertiza i na prima~ot mu ovozmo`uvaat priem na organizirano znaewe koe ima visoka poten-cijalna vrednost. Denes upravuvaweto so znaewe e edna od najaktu-elnite oblasti na informaciskite sistemi.

Temelot na teorijata na informacii go postavile amerikan-skite matemati~ari [enon i Viver vo trudot objaven vo 1948 godina pod naslov: “Matemati~ka teorija na komunikaciite”. Razvojot na kompjuterskata i na komunikaciskata tehnika go zabrza razvojot na teorijata na informacii. Teorijata na informacii ovozmo`uva kvantitativno prou~uvawe na komunikaciskite problemi, kako {to e problemot na merewe na koli~inata na informacii {to ja sodr`i nekoja poraka ili problemot na organizacija na komunikaciskite sistemi za da ovozmo`at prenos na {to e mo`no pogolema koli~ina na informacii vo {to e mo`no pokratok vremenski interval.

9.2.2. Merewe na koli~inata na informacii

Edinica za merewe na koli~ina na informacija se vika bit. Samiot naziv bit nastanal kako kratenka od angliskiot zbor Binary digIT (binarna cifra). Eden bit informacija e dobien odgovor na pra{aweto za koe se mo`ni dva podednakvo verojatni odgovora, na primer “da” i “ne”. Na primer, koga se frla metalna pari~ka, taa mo`e da padne na ednata ili na drugata strana. Pod pretpostavka deka pari~kata e napravena simetri~no, dvete mo`nosti se poded-nakvo verojatni. Vo soglasnost so prethodnata definicija, so utvrdu-vawe na odgovorot na pra{aweto na koja strana padnala pari~kata, primame eden bit informacija.

237

Vo sledniot primer, treba da utvrdime kolku bita informacija sodr`i podatokot za izvle~eniot broj od baraban vo koj se nao|aat osum broja. Neka pretpostavime deka toa se broevite od eden do osum, kako i deka e izvle~en brojot pet. Koli~inata na ovaa informacija }e ja merime na sledniot na~in: kolku pati morame da postavime pra{awe taka {to pra{aweto da ima dva mo`ni, podednakvo vero-jatni odgovora: “da” ili “ne”. Za da se formulira pra{aweto }e ja koristime slednata postapka:

Najnapred, }e gi podelime broevite od barabanot vo dve grupi od po ~etiri broja, taka {to prvata grupa }e ja so~inuvaat prvite ~etiri broevi, a vtorata grupa slednite ~etiri broevi (slika 9.1.a). Pra{aweto }e glasi: dali izvle~eniot broj se nao|a vo prvata grupa na broevi? Odgovorot bi glasel “ne”. Sega vtorata grupa broevi ja delime na potpolno ist na~in na dve grupi so po dva broja (slika 9.1.b). Na istoto pra{awe odgovorot }e bide “da”. Ostanuvaat u{te dva broja, i na pra{aweto dali izvle~eniot broj e vo prvata grupa (prviot broj), odgovorot bi bil “da” (slika 9.1.v).

Mo`e da se zaklu~i deka vo prethodniot primer bea potrebni tri pra{awa i odgovori za da se dobie informacijata koj broj e izvle~en. Sekoj odgovor nosi to~no eden bit informacija (bidej}i sekoga{ postoeja dva podednakvo verojatni mo`ni odgovora), {to zna~i deka vkupnata koli~ina na informacii vo primerov za izvle-~eniot broj iznesuva tri bita.

a)

b)

v)

238

11 2 3 4

15 6 7 8

15 6 7 8

15 6

Slika 9.1. Koli~ina na informacija dobiena so vle~ewe na eden od osum broevi

Se razbira, deka sekoga{ ne e mo`no na vaka ednostaven na~in da se izmeri informaciskata sodr`ina na edna poraka, bidej}i pone-koga{ nekoi pra{awa mo`at da dadat pove}e odgovori so razli~na verojatnost.

Vrz osnova na teorijata na informacii, ako postojat n po-dednakvo verojatni odgovori, toga{ tie sodr`at I bita informacija, kade

I=log2n.

Vo prethodniot primer mo`evme da go postavime slednoto pra{awe: Koj broj e izvle~en od barabanot? Na ova pra{awe mo`no e da se dadat osum podednakvo verojatni odgovori: eden, dva,…,osum. Koli~inata na informacija {to ja sodr`i odgovorot }e bide I=log28=3. Ovoj rezultat odgovara na prethodno dobieniot rezultat.

9.2.3. Osnovni karakteristiki na informaciite

Vrednost na informacijata se beneficiite sozdadeni od in-formacijata namaleni za tro{ocite taa da se proizvede. Glavnite beneficii na informaciite se namaluvawe na neizvesnosta, podob-reni delovni odluki, podobro planirawe i raspored na delovnite aktivnosti. Tro{oci vo proizvodstvoto na informaciite se vreme-to i resursite potro{eni za pribiraweto, za obrabotkata, za skladiraweto i za izvestuvaweto so podatocite, odnosno infor-maciite.

Za `al, opredeluvaweto na vrednosta na informaciite ne e lesna zada~a. Tro{ocite i beneficiite od informaciite te{ko mo-`at da se kvantificiraat. Isto taka, te{ko e da se opredeli vred-nosta na informacijata pred taa da se sozdade i iskoristi.

Vo sekoj slu~aj, sekoja korisna i kvalitetna informacija gi ima slednite karakteristiki:

- relevantna, {to zna~i dodavawe vrednost ili znaewe vo pro-cesot na odlu~uvawe so namaluvawe na neizvesnosta, zgolemuvawe na sposobnosta za predviduvawe, ili potvrda ili korekcija na prethod-nite o~ekuvawa;

- sigurna, odnosno osloboduvawe od gre{ki i to~no pretstavu-vawe na nastanite ili aktivnostite na organizaciite;

239

- kompletna, so {to ne se ispu{taat va`ni podatoci {to gi o~ekuvaat korisnicite;

- obezbedena navreme, za da vlijae na procesot na odlu~uvawe;

- razbirliva, odnosno, se javuva vo korisna i vo inteligentna forma;

- mo`nost za verifikacija, odnosno, dvajca nezavisni korisni-ci treba da proizvedat ista informacija;

Mnogu lu|e veruvaat deka va`i praviloto kolku pove}e infor-macii tolku podobro. Ova e to~no samo do edno nivo, bidej}i lu|eto mo`at da absorbiraat novi informacii samo do opredeleno nivo. Nad toa nivo se pojavuva preoptovarenost, taka {to, dopolnitelnite informacii ne mo`at efikasno da se iskoristat i nemaat margi-nalna vrednost.

9.3. SISTEMSKI PRISTAP

Mnogu koncepti {to se obrabotuvaat vo ramkite na ovaa kniga, kako {to se kompjuterski sistemi, sistemi na bazi na podatoci, komunikaciski sistemi, informaciski sistemi i delovni sistemi kako zaedni~ki imenitel vo imeto go sodr`at zborot sistem. Za prou~uvawe na prirodata na ovie sistemi sekoga{ se koristat metodite i tehnikite na sistemskiot pristap i na sistemskata analiza. Taka, na primer, sistemskiot pristap i sistemskata analiza se koristat za analiza, dizajnirawe i implementacija na kompju-terskite aplikacii za poedine~nite delovni aktivnosti od smetko-vodstvoto, marketingot, menaxmentot i za ostanatite funkciski podra~ja na organizaciite. Isto taka, tie se koristat vo site fazi na proektirawe i implementacija na sistemite na bazi na podatoci, informaciskite sistemi vo organizaciite itn. Mo`e da se zaklu~i deka za razbirawe na strukturata, celta i na~inot na izrabot-kata na kompjuterskite aplikacii za delovnite zada~i, korisni-cite imaat potreba od poznavawe na osnovite na sistemskiot pristap.

Vo prodol`enie }e gi definirame najva`nite poimi povrzani so sistemskiot pristap: sistem, element na sistem, granica na sistem, potsistem, natsistem i sostojba na sistem.

Poimot sistem poteknuva od Stara Grcija i ozna~uval sostavni delovi na edna celina. Taka, poimot sistem mo`e da se definira kako mno`estvo od elementi, koi me|usebno se povrzani.

Prou~uvaweto na elementite od koi se sostaveni objektite i na na~inot na koj elementite se povrzani pretstavuva sistemski

240

pristap kako poseben na~in na nabquduvawe na objektite. Sistemskiot pristap pretstavuva prou~uvawe na objektite pri {to sekoga{ se ima predvid deka:

- sekoja pojava e del od nekoja pogolema celina;- sekoja pojava nabquduvana od razli~ni aspekti e

razli~na, ta-ka {to, morame da ja prou~uvame od, {to e mo`no, pove}e aspekti.

Osnovna cel pri izu~uvawe na sistemite e nivnoto sovladuva-we, odnosno baraweto mo`nosti za nivno upravuvawe. Naukata za upravuvawe so sistemite se vika kibernetika. Osnovite gi postavil Norbert Viner vo 1948 godina, pri {to, samiot ja definiral kako nauka za upravuvawe i rakovodewe so tehni~ki sistemi i `ivi su{testva. Pri toa, Viner ne mo`el da predvidi deka kibernetika-ta }e se ra{iri i na op{testvenite sistemi. Zatoa, denes, mnogu poprimenliva e definicijata na Ruskiot akademik T.A.Trapeznikov, koj ja definiral kibernetikata kako nauka za upravuvawe, a upravu-vaweto kako organizirawe na korisni aktivnosti.

Sistemot se ras~lenuva na poedini sostavni delovi, odnosno elementi, preku koi polesno mo`e da se spoznae. Nivoto na ras~le-nuvawe zavisi od slo`enosta na sistemot kako i od namenata za koja sistemot se prou~uva.

Element na sistemot e sostaven del na sistemot, koj pove}e ne se ras~lenuva.

241

Granica na sistemot

Sostojba na zaliha

Informacii za dostavaFakturi

Pla}awe

Informacii

Nara~ki

Nara~ki Nara~ki

Status vo magacinDostava

Marketing Obrabotka na nara~ki

Kupuva~i

Smetkovodstvoi naplata

Dobavuva~i

Magacin i Distribucija

Slika 9.2. Granica na sistem: deloven sistem na edno trgovsko pretprijatie

9.3.1. Granica na sistem, potsistem i nadsistem

Sekoj sistem e ograni~en od okolinata. Vo sistemot gi vklu-~uvame elementite koi n# interesiraat od gledna to~ka na podra~je-to na primena i namenata na izu~uvawe. So granicata na sistemot se odreduva {to e sistem, a {to e okolina na sistemot. Na slika 9.2 e prika`ana granicata na delovniot sistem na edno trgovsko pretpri-jatie. Okolinata na sistemot pretstavuva mno`estvo od elementi koi ne se del od sistemot, no postoi nekoja interakcija pome|u niv i sistemot.

Drug primer mo`e da pretstavuva izrabotkata na kompjuterska aplikacija za nekoja delovna aktivnost, kade treba jasno da se razgra-ni~i koi delovni zada~i }e bidat opfateni so aplikacijata, a koi nema da bidat opfateni. Zada~ite {to }e bidat opfateni }e bidat cel za ponatamo{na analiza (sistem koj se izu~uva), a tie koi ne se opfateni }e pretstavuvaat okolina na sistemot koja }e ima inter-akcija so sistemot koj se izu~uva.

Slika 9.3. Sistemot za obrabotka na nara~kite kako potsistem na delovniot sistem

242

Sostojba na zaliha

Nara~ka

Ceni

Adresa na kupuva~i

[ifri na proizvodi

Kreditni limiti

Formirawe na proda`na nara~ka

KatalogCenovnikKupuva~iKreditni

Proda`na nara~ka

Faktura

Ras~lenuvaweto na sistemite mo`e da se pravi do razli~ni nivoa vo zavisnost od potrebite na prou~uvaweto. Elementite na odredeno nivo na ras~lenuvawe na sistemot pretstavuvaat potsiste-mi vo odnos na povisokoto nivo na ras~lenuvawe, a natsistemi vo odnos na poniskoto nivo na ras~lenuvawe.

Na slika 9.3 e pretstaven sistemot za obrabotka na nara~kite, koj pretstavuva potsistem na delovniot sistem na pretprijatieto pretstaven na slika 9.2. Od druga strana, delovniot sistem pretsta-ven na slika 9.2 pretstavuva natsistem vo odnos na sistemot za obra-botka na nara~kite.

Drug primer za potsistem se kompjuterskite programi. Poznato e deka vo ramkite na poslo`enite kompjuterski programi se prepoz-navaat zaokru`eni logi~ki celini (na primer, potprogrami), {to pretstavuvaat potsistemi vo odnos na celata kompjuterska programa.

9.3.2. Sostojba na sistem i podelba na sistemite

Poimot sostojba na sistem ~esto go koristime vo sekojdnevie-to, kako na primer sostojba na nacionalnata ekonomija, sostojba na nekoe pretprijatie itn. Ako sakame da ja opi{eme taa sostojba na sistemot, morame da gi poznavame vrednostite na promenlivite koi ja determiniraat taa sostojba. Tie promenlivi se vikaat promenlivi na sostojbata.

Taka, na primer, kompjuterskite programi rabotat na toj na~in {to gi prifa}aat vleznite podatoci, gi transformiraat i gi prika`uvaat izleznite podatoci, odnosno informacii. Site podatoci (vlezni, izlezni i me|upodatoci) se pretstaveni so soodvet-ni promenlivi, taka {to, vrednostite na site promenlivi vo eden moment vsu{nost ja opi{uvaat sostojbata na kompjuterskata programa. Kompjuterskata programa vsu{nost gi preoblikuva vlez-nite promenlivi vo izlezni promenlivi.

Podelba na sistemiteSistemskite teoreti~ari sistemite gi delat na razli~ni na~i-

ni. Za na{ite potrebi sistemite }e gi delime vo odnos na nekoi niv-ni nadvore{ni svojstva, i toa spored kriteriumite za: nastanuvawe na sistemot i odnesuvawe na sistemot.

Spored na~inot na nastanuvawe na sistemot, toj mo`e da bide apstrakten i realen. Apstraktnite sistemi nastanuvaat kako rezul-tat na mislovniot proces na ~ovekot. Kaj ovie sistemi povrzanosta so okolinata e dosta proizvolna i nemaat realni

243

granici. Realni sistemi se onie koi se sostaveni od realni elementi. Kaj ovie sis-temi interakcijata pome|u elementite i povrzuvaweto so okolinata se konkretni. Realnite sistemi mo`at da bidat prirodni i ve{ta~-ki.

Poseben tip sistemi se modelite. Modelot e apstrakten sis-tem koj go pretstavuva realniot sistem i se upotrebuva za prou~u-vawe na odnesuvaweto na realniot sistem. Raboteweto na modelot, so koj se pretstavuva odnesuvaweto na originalniot sistem se vika si-mulacija. Modelite koi se napraveni za takva namena, se vikaat simu-laciski modeli. Modelite, koi se napraveni vo oblik na kompju-terski programi, pretstavuvaat kompjuterski simulacii. Postojat mnogu kompjuterski simulaciski modeli za organizaciski i za delov-ni sistemi.

Odnesuvaweto na sistemite mo`e da bide deterministi~ko ili pak stohasti~ko. Sistemot e deterministi~ki ako za isto mno-`estvo na uslovi reagira identi~no. Odnesuvaweto na takvite siste-mi lesno se predviduva. Primer za takov sistem e kompjuterot, koj gi izvr{uva programite. Bidej}i kompjuterot izvr{uva odnapred poz-nato mno`estvo na naredbi, negovoto dejstvo e poznato do najsitni detali.

Stohasti~kiot sistem e sistem, ~ie odnesuvawe se predviduva so odredena verojatnost. Odnesuvaweto na vakvite sistemi gi opi{u-vame so verojatnostite na mo`nite reakcii pod odredeni uslovi. Primer za takov sistem e nacionalnata ekonomija na edna zemja. Kolkav ekonomski rast ili stagnacija }e bele`i ekonomijata zavisi od brojni subjekti vo nejzinata okolina, na koi{to vladata ima ogra-ni~eno vlijanie. Drugi primeri za stohasti~ki sistem se organiza-ciskite i informaciskite sistemi, bidej}i lu|eto se del od niv. ^ovekot, od site prirodni pojavi, e najmalku predvidliv.

9.4. DVI@EWE NA INFORMACIITE VO INFORMACISKITE SISTEMI

Vo pogolemite organizacii, kompjuteriziranite informaci-ski sistemi, pokraj toa {to ~uvaat traga za transakciite i za sekojdnevnite delovni aktivnosti, pretstavuvaat i osnova za dvi`e-we na informaciite vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea. Informaciite se dvi`at vo dve nasoki: horizontalna i vertikalna. Za da se razbere ova dvi`ewe na informaciite, najprvo treba da se razbere kakva e strukturata na organizaciite. Eden na~in da se pretstavi strukturata na

244

organizaciite e od gledna to~ka na funkcionalnite edinici koi postojat vo organizaciite. So drugi zborovi, mo`at da se navedat funkciskite podra~ja na organizaciite i razli~nite tipovi korisnici involvirani vo izvr{uvaweto na ovie funkcii. Drugiot na~in na pretstavuvawe na strukturata na organizaciite e spored biznis-procesite koi se izvr{uvaat vo ramkite na organizacijata. Dodeka podatocite i informaciite niz funkcionalnite edinici se dvi`at glavno vo vertikalna nasoka, podatocite i informaciite vo biznis-procesite se dvi`at vo horizontalna nasoka (slika 9.4.).

Vo zavisnost od goleminata na organizacijata, tipot na proiz-vodite i tipot na uslugite koi gi nudi, pove}eto organizacii mo`at da gi imaat slednite funkcionalni edinici: smetkovodstvo, proiz-vodstvo, marketing, kadri i istra`uvawe i razvoj (slika 9.4). Duri i vo najmalite organizacii, {to se sostojat od eden ~ovek-sopstvenikot, navedenite edinici mora da bidat zastapeni, a soodvetnite aktivnosti da bidat izvr{uvani. Vo prodol`enie }e navedeme koi aktivnosti pripa|aat vo navedenite edinici, odnosno podra~ja.

Slika 9.4. Funkcionalni edinici na edna organizacija so tri biznis-procesi

Smetkovodstvo. Smetkovodstvoto gi ~uva zapisite od site finansiski transakcii, kako {to se pla}awe na smetki, bele`ewe na razni isplati, izdavawe ~ekovi za naplata, izgotvuvawe peri-odi~ni finansiski izve{tai itn. Vo ramkite na ovaa funkcija vle-guva i planiraweto i predviduvaweto na finansiskiot buxet, vo funkcija na pouspe{no upravuvawe i rakovodewe so organizacijata.

245

P roi

z vod

s tv o

Dobavuva~i

Potro{uva~i

Biznis procesi

Proizvodstvo. Vo procesot na proizvodstvo se izrabotuvaat novi proizvodi. Od surovini i polugotovi proizvodi, so vlo`uvawe na ~ove~ki trud, se dobiva finalniot proizvod ili usluga.

Marketing. Reklamite, promociite i proda`bata na stoki i uslugi se glavnite aktivnosti vo ramkite na ova funkcisko podra~je. Lu|eto koi gi izvr{uvaat ovie aktivnosti se zanimavaat so pla-nirawe na aktivnostite, gi odreduvaat cenite, promoviraat, proda-vaat i distribuiraat stoki i uslugi na potro{uva~ite.

Kadri. Oddelot za kadri bara i vrabotuva rabotnici vo orga-nizacijata i se gri`i za rabotite kako {to se vrednuvawe na trudot na vrabotenite, profesionalen razvoj na vrabotenite, boleduvawe, penzionirawe i sli~no.

Istra`uvawe i razvoj. Podra~jeto za istra`uvawe i razvoj ima dve celi: prvata e istra`uvawe na novi proizvodi i uslugi, a vtorata e razvojot, vo ramkite na koja se proveruva kakov e efektot od voveduvaweto na novite proizvodi i uslugi, kreirani od strana na istra`uva~ite.

Biznis procesite, kako {to be{e objasneto vo vtorata glava na ovaa kniga, pretstavuvaat zaokru`eni logi~ki mno`estva na aktivnosti koi se obavuvaat niz pove}e funkcionalni edinici, pri {to mo`at da gi vklu~at i potro{uva~ite i dobavuva~ite.

Vo ramkite na edna organizacija, bez razlika kakva funkcija izvr{uva eden vraboten, toj mo`e da pripa|a na edno od menaxment nivoata. Se razbira deka site lu|e vraboteni vo edna organizacija ne se menaxeri.

Na najnisko nivo vo organizaciskata piramida (slika 9.5) na edna organizacija se nao|aat izvr{nite rabotnici, odnosno nepo-srednite izvr{iteli, koi direktno gi proizveduvaat proizvodite i uslugite. Nad niv se nao|aat razli~ni menaxment nivoa, vo ramkite na koi se nao|aat lu|e so zvawa supervizori, upraviteli, menaxeri na oddeli, menaxeri na sektori, zamenici menaxeri itn. Lu|eto od menaxmentot planiraat, organiziraat i kontroliraat, so cel rabot-nite aktivnosti da se izvr{uvaat kako {to e zamisleno.

Menaxmentot vo organizaciite se deli na tri nivoa (slika 9.5): menaxment na ponisko nivo, sreden menaxment i vrven menaxment.

246

Slika 9.5. Menaxment nivoa

Menaxmentot na ponisko nivo upravuva i gi nadgleduva ne-posrednite izvr{iteli. Tie go nadgleduvaat sekojdnevnoto izvr{u-vawe na aktivnostite i po potreba prezemaat korektivni merki.

Sredniot menaxment se bavi so kontrola, planirawe i u~estvu-va vo donesuvaweto odluki. Tie gi implementiraat dolgoro~nite ce-li na organizacijata.

Vrvniot (strate{ki) menaxment se zanimava so dolgoro~no pla-nirawe, odnosno vo koi nasoki }e se razviva organizacijata.

Sekoe menaxment nivo ima razli~ni potrebi za informacii i znaewe. Vrvniot menaxment ima potreba od zbirni informacii, prezentirani vo forma so koja }e se prika`e sostojbata na delovno-to rabotewe na celata organizacija. Vrvniot menaxment ima potreba i od nadvore{ni informacii (koi doa|aat nadvor od organizacijata), bidej}i tie treba da napravat planirawe i predviduvawe za rabotata na organizacijata na dolg period, koe sekoga{ e usloveno i od nadvore{ni faktori. Sredniot menaxment ima potreba od zbirni informacii vo forma na izve{tai za raboteweto na organizacijata od pokratok vremenski period, kako {to e mesec ili nedela. Tie pravat proekcii na buxetot i gi vrednuvaat izvr{enite zada~i na menaxmentot na ponisko nivo. Menaxmentot na ponisko nivo ima potreba od detalni informacii za sekojdnevnoto izvr{uvawe na doverenite aktivnosti, so cel rabotnite aktivnosti vo nivnite edi-nici nepre~eno da se izvr{uvaat.

Za da gi poddr`at prethodno navedenite aktivnosti koi se od razli~na priroda, informaciite se dvi`at vo razli~ni nasoki vo ramkite na organizacijata i nadvor od nea. Vrvniot menaxment bara informacii od menaxmentot na poniskite nivoa na site organiza-ciski edinici vo organizacijata, no i nadvor od nea.

Sredniot menaxment informaciite gi dobiva od poniskite ni-voa, po vrtikalna nasoka (funkcionalnite linii), no i od horizon-talna nasoka, odnosno od istoto menaxment nivo, no od druga funkci-onalna linija ili organizaciska edinica.

Za menaxmentot na ponisko nivo informaciite se dvi`at, glavno, po vertikalna linija, odnosno kon menaxmentot na povisoko nivo, ili, pak, informaciite dobieni od neposrednite izvr{iteli se dvi`at kon menaxmentot od ponisko nivo.

247

9.5. KLASIFIKACIJA NA INFORMACISKITE SISTEMI

Informaciskite sistemi mo`at da se klasificiraat spored nekolku kriteriumi: organizaciska struktura, funkcionalnite podra~ja, poddr{kata koja ja davaat i arhitekturata na informa-ciskiot sistem.

Eden od na~inite na klasifikacija na informaciskite sistemi e spored organizaciskata struktura. Tipi~ni informaciski sistemi koi ja pratat organizaciskata struktura se oddelenskite, na nivo na pretprijatie, me|uorganizaciskite, globalnite i mnogu golemi informaciski sistemi.

Mno`estvoto na site aplikacii od edno oddelenie koi se odnesuvaat na edno ili pove}e funkcionalni podra~ja (na primer smetkovodstvoto i finansiite i/ili ~ove~kite resursi) pretstavuva oddelenski informaciski sistem. Vo golemite pretprijatija mo`at da postojat pove}e oddelenija vo ramkite na isto funkcionalno podra~je (na primer oddelenie za smetkovodstvo za celata organizacija i oddelenie za smetkovodstvo za sekoj od otsecite na organizacijata). Zbir na site oddelenski aplikacii go pretstavuva informaciskiot sistem na pretprijatieto.

Edna od najsovremenite aplikacii vo ramkite na informaciskiot sistem na pretprijatieto e ERP (Enterprise Resource Planning) sistemot, koj ovozmo`uva pretprijatijata da gi zamenat postoe~kite (oddelenski) sistemi so eden integriran informaciski sistem. Vo ramkite na ovoj sistem se vr{i planirawe i upravuvawe so resursite na celoto pretprijatie.

Informaciskite sistemi koi povrzuvaat dve ili pove}e organizacii se vikaat me|uorganizaciski informaciski sistemi. Primeri za vakvi sistemi se zaedni~kite informaciski sistemi na pretprijatijata so delovnite partneri koi se koristat vo elektron-skiot biznis (VAN i ekstranet), kako i informaciskite sistemi na internacionalnite i multinacionalnite kompanii koi imaat svoi edinici vo pove}e zemji.

Globalnite informaciski sistemi se odnesuvaat na sistemite koi povrzuvaat kompanii locirani vo razli~ni zemji. Primer za vakvi sistemi se sistemite na pretprijatijata koi se svetski brend vo elektronskata trgovija.

Mnogu golemi informaciski sistemi se globalni sistemi na celi industrii. Primer za mnogu golem informaciski sistem e sistemot za avionski rezervacii koj {to e globalen svetski sistem vo ovaa industrija.

Spored funkcionalnite podra~ja informaciskite sistemi mo-`at da bidat:

- smetkovodstveno-finansiski IS;

248

- proizvodstven IS;- marketin{ki IS;- IS za upravuvawe so ~ove~ki resursi.Tret na~in za klasifikacija na informaciskite sistemi e

spored poddr{kata koja ja davaat, bez razlika na organizaciskata struktura i funkcionalnite podra~ja. Taka na primer IS mo`e da poddr`uvaat razli~ni menaxment nivoa, odredeni rabotni timovi, kancelariski rabotnici i sli~no. Razli~nite menaxment nivoa glavno se poddr`ani od slednite tipovi na IS (slika 9.6):

- sistemi za obrabotka na transakcii;- menaxment informaciski sistemi;- sistemi za poddr{ka vo odlu~uvaweto;- inteligentni sistemi za podra{ka – ekspertski sistemi;- izvr{ni IS;- strate{ki IS.

Slika 9.6. Nivoa na informaciski sistemi

Pokraj nabroenite tipovi informaciski sistemi koi glavno poddr`uvaat odredeni menaxment nivoa, vo pretprijatijata se koris-tat i slednite tipovi IS koi obezbeduvaat specifi~na poddr{ka:

- veb bazirani sistemi;- sistemi za upravuvawe so znaewe;- sistemi za avtomatizacija na kancelarisko rabotewe;- sistemi za poddr{ka na rabotni grupi.Pod informaciska arhitektura se podrazbira kako se

povrzani i kako se upravuva so kompjuterite, so mre`ata, so

249

bazite na podato-ci i so drugite komponenti na IS. Spored tipot na arhitekturata informaciskite sistemi mo`at da bidat klasificirani vo slednite kategorii:

- sistem baziran na centralen kompjuter;- sistem baziran na personalni kompjuteri;- distribuiran ili mre`en kompjuterski sistem.Vo prodol`enie podetalno }e bidat prezentirani pova`nite

tipovi informaciski sistemi. Sistemite za obrabotka na transakcii gi zabele`uvaat

sekojdnevnite nastani, odnosno transakcii i gi zapi{uvaat vo bazata na podatoci. Takvi transakcii se nara~kite od kupuva~i, dobavuva~i, smetki, nivoa na zaliha na proizvodi, proizvodstvo itn. Ovoj sistem mu pomaga na menaxmentot na ponisko nivo vo a`uriraweto na baza-ta na podatoci, pri {to pretstavuva osnova za site ostanati tipovi informaciski sistemi.

Koristeweto na kompjuterskata tehnologija za izvr{uvawe na transakciskite obrabotki na podatocite vo organizaciite e poznato i kako elektronska obrabotka na podatoci. Elektronskata obra-botka na podatocite, odnosno sistemot za obrabotka na transakcii-te, pretstavuva osnovna aplikacija vo ramkite na smetkovodstveniot informaciski sistem. Kompjuterskata tehnologija, denes, e zadol`i-telen del od sistemite za obrabotka na podatoci.

Menaxment informaciskite sistemi gi sumiraat detalnite podatoci od sistemot za obrabotka na transakciite vo standardni izve{tai nameneti za menaxmentot na pretprijatijata. Primer za vakvi izve{tai se planiranoto i realizirano proizvodstvo, buxet-skite izve{tai, proekciite i sli~no.

Vo odnos na sistemot za obrabotka na transakciite, menaxment informaciskite sistemi se razlikuvaat su{tinski. Sistemite za obrabotka na transakciite gi kreiraat bazite na podatoci, a me-naxment informaciskite sistemi gi koristat bazite na podatoci.

Izve{taite koi se dobivaat od ovie sistemi odnapred se opre-deleni (predeterminirani). Toa zna~i se izgotvuvaat vo odnapred poznat format i imaat ist vid sodr`ina. Izve{taite, glavno, mo`at da se grupiraat vo tri grupi: periodi~ni izve{tai, izve{tai po isklu~ok i izve{tai po barawe.

Menaxment informaciskite sistemi, periodi~nite izve{tai gi izgotvuvaat za eden ist vremenski interval, kako {to e nedela, mesec ili kvartal. Izve{taite po isklu~ok se pravat ako se zabele-`ani nevoobi~aeni nastani vo delovniot proces, kako, na primer, zna~ajno pogolema proda`ba na eden

250

proizvod vo edna stokovna ku}a. Izve{taite po barawe, menaxment informaciskite sistemi, gi dostavuvaat po barawe. Na primer, nekoja vladina institucija mo`e da pobara izve{taj so specifi~ni podatoci i informacii.

Sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto pretstavuvaat poflek-sibilna alatka za analiza menaxment informaciskite sistemi. Ovie sistemi im pomagaat na menaxerite da analiziraat golem broj neo~ekuvani i nevoobi~aeni problemi, kako, na primer, kakov }e bide efektot vrz organizacijata od nasta-ni i trendovi {to se slu~uvaat nadvor od organizacijata (na primer, na pazarot pa|aat cenite na proizvodite koi gi proizveduva organi-zacijata ili na pazarot se zgolemuvaat cenite na nekoi surovini koi gi koristi organizacijata itn.). Sli~no kako menaxment informa-ciskite sistemi, i sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto svoeto rabotewe go baziraat na detalnite podatoci od sistemot za obrabotka na transakcii.

Za razlika od prethodnite sistemi, sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto se razlikuvaat su{tinski, bidej}i so niv podatocite mo`at da se analiziraat. So drugi zborovi, tie ne davaat izve{tai vo fiksen format i odnapred poznata struktura na sodr`inata. Korisnici na ovie sistemi se menaxeri, taka {to, glavno, se ednos-tavni za koristewe.

Sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto se sostojat od ~etiri komponenti: korisnici (glavno menaxeri), sistemski softver (naj-golemiot del e operativniot sistem), podatoci (vnatre{ni od orga-nizacijata i nadvore{ni) i model za odlu~uvawe.

Del koj e su{tinski za sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto e modelot za odlu~uvawe, koj na celiot sistem mu dava analiti~ka sposobnost. Vo zavisnost za koe nivo na menaxment e namenet siste-mot, modelot za odlu~uvawe mo`e da bide od strate{ki, takti~ki ili od operativen tip. Prviot tip e namenet za najvisokite nivoa na menaxmentot, dodeka tretiot za najniskite.

Ekspertnite sistemi pretstavuvaat informaciski sistemi ba-zirani na znaewe koe se koristi za specifi~ni aplikaciski oblasti i dejstvuvaat kako ekspertski konsultanti na krajnite korisnici. Sli~no kako sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto, ekspertskite sistemi koristat model za odlu~uvawe i specijalni bazi na poda-toci. Za razlika od sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto, eks-pertskite sistemi baraat razvivawe na baza na znaewe. Bazata na znaewe pretstavuva specijalno znaewe koe go poseduva ekspertot od nekoja oblast, vklu~uvaj}i mehanizam za izveduvawe zaklu~oci koe ekspertot go

251

primenuva vo procesot na odlu~uvawe. Glavnata razli-ka pome|u sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto i ekspertskite sistemi e taa {to prvite pomagaat vo procesot na odlu~uvawe, dode-ka vtorite donesuvaat odluki.

Sistemite za poddr{ka na vrvniot menaxment se lesni i ednostavni za koristewe (sporedeni so sistemite za poddr{ka vo odlu~uvaweto), informaciite gi prezentiraat vo krajno agregirana forma, a se nameneti, kako {to samoto ime ka`uva, za vrvniot menax-ment pri kreiraweto na strategiskite planovi na organizacijata. Ovie sistemi za generirawe na izve{taite kombiniraat vnatre{ni podatoci i informacii od ostanatite informaciski sistemi, no i nadvore{ni podatoci, koi doa|aat nadvor od organizacijata.

Strate{kite informaciski sistemi obezbeduvaat i poddr`u-vaat konkurentska strategija na delovnata edinica. Sozdavawe na konkurentska strategija na edno pretprijatie pretstavuva barawe i nao|awe na konkurentska prednost vo odredena industrija nad ostanatite konkurentski pretprijatija. Konkurentskata prednost vo veb baziranata ekonomija mo`e da bide pozna~ajna otkolku vo tradicionalnata ekonomija, pred s# poradi ~estite promeni na tehnologiite i na pazarite.

Pokraj toa {to edna od celite na strategiskite informaciski sistemi e poddr{ka na konkurentska prednost, ovie sistemi se fokusirani i na vnatre{nite delovni procesi, bidej}i so zgolemu-vawe na produktivnosta i efikasnosta vo raboteweto i vo komuni-ciraweto se zajaknuva konkurentskata polo`ba na kompanijata.

Poddr{kata na inovaciite pretstavuva eden od najva`nite delovni strategiski koncepti vo devedesetite godini na minatiot vek i osnoven faktor na uspeh vo veb baziranata ekonomja na po~etokot na dvaeset i prviot vek. Inovaciite vo poslednite godini strogo se povrzuvaat so informaciskite sistemi i tehnologii, koi mo`at da ja poddr`at kreativnosta i sozdavaweto na novi idei vo kompaniite.

Denes novite strate{ki sistemi glavno se veb bazirani, pri {to sozdavaat konkurentska prednost vo mnogu silno okru`uvawe. Ovoj trend ne pretstavuva iznenaduvawe, bidej}i vebot ja menuva prirodata na konkurencijata i strukturata na industriskite granki. Taka na primer, kompaniite strate{kata prednost mo`at da ja baziraat na koristewe na elektronski aukcii, na elektronska ponu-da na proizvodi ili pak na direktna proda`ba.

252

9.5. SISTEMSKA ANALIZA I DIZAJN

Vo prethodniot del na knigava gi opi{avme razli~nite tipovi informaciski sistemi, kako kolekcija od aktivnosti i elementi organizirani za da ispolnat odredena cel. Taka, informaciskite sistemi gi definiravme kako kolekcija od hardver, softver, korisnici, proceduri i podatoci. Site ovie komponenti rabotat zaedno za da obezbedat informacii potrebni za upravuvawe i rakovodewe so organizaciite i za ostvaruvawe pogolem profit. So cel vo organizaciite da se vospostavi eden informaciski sistem i toj sistem da bide korisen, odnosno produktiven za korisnicite, potrebno e da se vlo`i ogromen trud.

So tek na vreme informaciskite sistemi mo`e da pretrpat izmena. Kako mo`ni pri~ini se rastewe na organizacijata, primena na novi tehnologii, novi mo`nosti na organizacijata, promena na va`e~kite regulativi itn.

Od praktikata se poznati brojni primeri koga edna organi-zacija investira vo nova tehnologija, no poradi pogre{no vodenata postapka na voveduvawe na novata tehnologija ne se dobivaat o~eku-vanite delovni rezultati. Ovie gre{ki ja uka`uvaat potrebata od kompletna primena na metodologijata za planirawe, implementacija i upotreba na sistemite koi se baziraat vrz novite informaciski tehnologii. Na toj na~in mo`e da se namali verojatnosta za pojava na gre{ki koga organizaciite treba da vovedat novi informaciski tehnologii.

Postapkata, odnosno metodologijata za vospostavuvawe, koris-tewe i odr`uvawe na informaciskiot sistem, ili eden negov del, poznata e kako sistemska analiza i dizajn. Isto taka sistemskata analiza i dizajn pretstavuva procedura za ispituvawe i za podobru-vawe na informaciskite sistemi, sostavena od {est fazi: prelimi-narna analiza, sistemska analiza, sistemski dizajn, razvoj na sistemot, implementacija na sistemot i odr`uvawe na sistemot.

Preliminarna analiza Ovaa faza e nameneta za determinirawe na potrebata od

informaciski sistem. Obi~no e inicirana od krajnite korisnici ili menaxmentot na organizacijata. Preliminarnata analiza se sostoi od tri ~ekori. Vo ramkite na prviot, definirawe na problemot, treba da se ispita postojniot informaciski sistem, detalno da se determiniraat potrebnite informacii so opis za nivnoto poteklo, za kogo se nameneti i zo{to }e se koristat. Vo vtoriot ~ekor se oformuvaat edna ili pove}e alternativi

253

kako mo`ni re{enija na voo~enite problemi. Na krajot na fazata vo posledniot ~ekor, za rezultatite od napravenata preliminarna ana-liza treba da sledi izve{taj so sugerirani mo`ni re{enija, odnosno alternativni sistemi.

Sistemska analiza Vo ramkite na sistemskata analiza se sobiraat podatocite

za tekovniot sistem. Ovie podatoci potoa se analiziraat, od {to treba da proizlezat novite barawa. Vo ovaa faza ne se dava zna~aj na noviot dizajn, tuku samo na barawata na noviot sistem. Na krajot od ovaa faza sledi dokumentirawe so sostavuvawe izve{taj za dobie-nite rezultati.

Sistemski dizajn Vo fazata sistemski dizajn, se dizajnira alternativniot,

odnosno noviot sistem. Vo ramkite na ovaa faza mo`at da se izdvojat tri ~ekori, odnosno etapi. Vo prviot ~ekor, se dizajniraat pove}e alternativni sistemi, po {to sledi vrednuvawe na site sistemi spored slednite kriteriumi:

- Ekonomska opravdanost, odnosno dali tro{ocite za noviot sistem }e bidat opravdani so voveduvawe na noviot sistem;

- Tehni~ka opravdanost, odnosno dali za noviot sistem mo`e da se obezbedi hardver siguren za rabota, softver i obuka za ko-risnicite, za sistemot da mo`e uspe{no, odnosno kako {to e za-misleno, da raboti;

- Operativna opravdanost, odnosno dali sistemot mo`e da se napravi operativen vo organizacijata, so ogled na kvalifikaciite i svesta na vrabotenite i klientite. Na primer, dali mo`e da se slu~i vrabotenite ili klientite da poka`at otpor kon noviot sistem?

Vo vtoriot ~ekor od fazata sistemski dizajn, menaxerite mora da go izberat najdobriot dizajn, pri {to sekoga{ treba da gi imaat predvid odgovorite na slednite ~etiri pra{awa:

- Dali sistemot }e se vklopi so postojniot informaciski sistem na organizacijata?

- Dali sistemot e dovolno fleksibilen za da mo`e vo idnina da pretrpi izmeni?

- Kolku sistemot e rezistenten (otporen) od neavtorizirano koristewe?

- Dali prednostite na noviot sistem se vredni za napravenite tro{oci?

Otkako e zavr{en vtoriot ~ekor, sledi tretiot, vo ramkite na koj se izgotvuva izve{taj kon povisokite nivoa na menaxmentot za napraveniot izbor.

254

Razvoj na sistemot Fazata razvoj na sistemot se sostoi od tri ~ekori: razvoj na

softver, potreben hardver i testirawe na noviot sistem.Potrebniot aplikativen softver za noviot sistem mo`e da

bide dobien na dva na~ina: so nabavka na gotovi programski paketi i izgotvuvawe programi spored specifi~nite potrebi na sistemot. Dopolnitelniot sistemski softver, ako e potreben, glavno, se kupuva gotov, so isklu~ok na specifi~ni sistemi, koga mo`e del od sistemskite programi da se izrabotat po pora~ka.

Nekoi sistemi ne baraat, no nekoi baraat nabavka na dopol-nitelna hardverska oprema. Ovoj ~ekor e mnogu specifi~en i kriti~en za efektot od voveduvaweto na noviot sistem, bidej}i pre-minuvaweto od eden na drug tip hardverska oprema ~esto zna~i mnogu golemi dopolnitelni tro{oci za organizacijata. Od druga strana, pak, nadograduvaweto na tekovnata hardverska oprema ~estopati zna-~i namaluvawe na efektite od noviot sistem, no e primamlivo kako kompromis, so ogled na pomalite tro{oci.

Vo tretiot ~ekor, otkako potrebniot softver e instaliran na potrebniot hardver, kompjuterot se polni so probni podatoci i sis-temot se pu{ta vo rabota. Se vrednuva raboteweto na sistemot, odnosno se ocenuva dali raboti kako {to e zamislen. Testiraweto na kompleksnite sistemi mo`e da trae so meseci.

Implementacija na sistemot Vo fazata na implementacija, noviot sistem treba da go

zameni stariot. Postojat ~etiri pristapi na zamena: direkten, paralelen, pilot i fazen.

Koga se primenuva direktniot pristap, stariot sistem ednos-tavno se napu{ta, i se voveduva noviot sistem. Ovoj pristap e mnogu rizi~en, zo{to, ako se poka`e nekoj nedostatok na noviot sistem, ne mo`e da se koristi stariot sistem.

So paralelniot pristap, noviot sistem raboti paralelno so stariot. Stariot sistem e aktiven s# dodeka noviot ne se poka`e deka e dovolno siguren. Ovoj pristap e so mal rizik, no raboteweto na dvata sistema zna~i i dopolnitelni tro{oci za organizacijata.

Vo slu~aj na pilot-pristap, noviot sistem se primenuva samo vo eden del od organizacijata. Ako se poka`e uspe{en, se voveduva i vo ostanatite delovi na organizacijata. Pilot pristapot zna~i pomali tro{oci vo sporedba so paralelniot pristap, no e porizi~en.

255

Vo fazniot pristap, noviot sistem se voveduva etapno, vo tekot na odreden vremenski period.

Denes, kako najprifatlivi pristapi se smetaat pilot i fazni-ot pristap. Pilot pristapot se primenuva vo golemite organizacii so mnogu vraboteni i so pove}e organizacioni celini koi izvr{u-vaat sli~ni operacii.

Vo ramkite na fazata implementacija treba da se izv{i obuka na korisnicite za noviot sistem. Praktikata poka`uva deka ovoj ~ekor e naj~esto ignoriran.

Odr`uvawe na sistemotPosle fazata implementacija, doa|a fazata odr`uvawe na

sis-temot. Vo ramkite na ovaa faza treba da se izgotvi sistemska revi-zija i periodi~no vrednuvawe na sistemot.

Sistemskata revizija vklu~uva sporeduvawe na ostvarenite perfomansi na sistemot so originalno dizajniranite. Periodi~noto vrednuvawe na sistemot treba da uka`e na potrebata od modifici-rawe na sistemot.

256

10. APLIKACII KOI SE KORISTAT VO PRETPRIJATIJATA

10.1. PROCESNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA

Mnogu pretprijatija gi koristat informaciskite tehnologii za razvoj na procesno-bazirani sistemi koi gi nadminuvaat tradicionalnite granici na delovnite sistemi so cel da se podobrat nivnite klu~ni biznis-procesi. Implementacijata na procesno-bazirani sistemi pretstavuva strategisko koristewe na informaciskite tehnologii so cel na efikasen na~in da se podelat informaciite, da se zgolemi efikasnosta vo raboteweto i da se razvijat strategiski relacii so potro{uva~ite, dobavuva~ite i biznis-partnerite.

Kompaniite tradicionalno koristat aplikacii koi se odnesuvaat na nivnite funkcionalni podra~ja. Vakvite aplikacii ne ovozmo`uvaat da se maksimizira korisnoto dejstvo na novite informacisko-komunikaciski tehnologii, bidej}i ona {to e va`no za potro{uva~ite se efikasnite biznis-procesi. Koga procesite ne se izvr{uvaat kvalitetno i efikasno, od gledna to~ka na potro{uva~ite stanuva irelevantno dali poedine~nite funkcionalni podra~ja rabotata efikasno ili neefikasno. Transformacijata na tradicionalnite funkcionalno-bazirani sistemi vo procesno-bazirani sistemi e poznata kako deloven rein`inering, pri {to pretprijatijata tipi~no toa go pravat so implementirawe na slednive tri aplikacii:

- Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto (Enterprise Resource Planning Systems - ERP);

- Softver za menaxment so sinxirot za snabduvawe (Supply Chain Management – SCM);

257

- Softver menaxirawe na odnosite so potro{uva~ite (Customer Relationship Management – CRM).

Ovie tipovi na aplikacii namesto fokusirawe kon barawata na biznis-funkciite za obrabotka na informaciite, se fokusiraat na poddr{kata na biznis-procesite koi se izvr{uvaat vo pretprijatijata.

Denes kompaniite masovno gi koristat Internet tehnologiite vo delovniot rein`inering, kako i za integrirawe na vnatre{nite biznis-procesi so onie na nivnite dobavuva~i i potro{uva~i. WWW, intranet i ekstranet pretstavuvaat naj~esto koristenite tehnolo{ki platformi za implementacija na procesno-baziranite i interorganizaciskite informaciski sistemi.

Arhitekrurata na aplikaciite koi se koristat od stranata na pretprijatijata e prika`ana na slika 10.1. Na ovaa slika se prika`ani glavnite procesno-bazirani aplikacii koi se implementiraat od strana na pretprijatijata.

258

Slika 10.1. Arhitektura na aplikacii vo pretprijatieIzvor: O’Brien 2009

ERP aplikaciite se skoncentrirani na efikasnosta na internite procesi na pretprijatieto kako {to se proizvodstvoto, distribucijata i finansiite. Fokusot na CRM softverot e barawe na novi i zadr`uvawe na postoe~kite profitabilni potro{uva~i preku soodvetni marketing, proda`ni i postproda`ni aktivnosti. Sli~ni strategii postojat i za odnosite so partnerskite kompanii, pri {to softverskata podr{ka za ovaa strategija e poznata kako menaxment na odnosite so partnerite (Partner Relationship Management – PRM). Celta e sli~na, nao|awe na novi i zadr`uvawe na postojnite partneri koi mo`at da ja unapredat proda`bata i distribucijata na proizvodite i uslugite. SCM softverot go

SCM - Nabavki

ERP – Interni bisnis procesi

CRM – Marketing – Proda`ba

Dobavuva~i

PR

M -

Prod

a`ba

- Di

strib

ucija

KM

-Zna

ewe

- Sor

abot

ka

Potro{uva~i

Vr ab ot en i Pa rt ne ri

259

poddr`uva razvojot na efikasni procesi za nabavka na stoki od dobavuva~ite, koi {to se potrebni za delovnoto rabotewe na pretprijatieto. Aplikacijata za menaxment so znaeweto (Knowledge Management – KM) pretstavuva alatka na vrabotenite vo pretprijatieto za poddr{ka na sorabotkata i efikasno koristewe na intelektualnite kapaciteti.

Koga stanuva zbor za sovremenite softverski re{enija, obi~no tie pretstavuvaat veb-bazirani sistemi. Terminot veb-bazirani sistemi se odnesuva na onie aplikacii i servisi koi se smesteni na server na koj mo`e da se pristapi so veb prelistuva~, poradi {to e dostapen od bilo koja lokacija na zemjata. Veb baziranite sistemi mo`at da bidat od tipot na veb-bazirani aplikacii za e-trgovija, ili elektronski pazari.

Veb-baziranite aplikacii za e-trgovija mo`at da se izvr{uvaat na intranet, ekstranet ili Internet, pri {to se koristat nivnite veb-bazirani karakteristiki. Na ovoj na~in se ovozmo`uva izvr{uvawe na biznis-transakciite 24 ~asa vo tekot na eden den i sedum dena vo tekot na edna sedmica. Tipi~ni aplikacii od ovoj tip se elektronskite prodavnici i elektronskite molovi. Elektronski pazar e mesto kade generalno pove}e prodava~i i kupuva~i razmenuvaat stoki i uslugi po elektronski pat.

Veb-baziranite sistemi denes ja podr`uvaat vtorata generacija na Internet-bazirani servisi koi im ovozmo`uvaat na lu|eto da sorabotuvaat, razmenuvaat informacii i delat zaedni~ki resursi. Glavnite karakteristiki na vtorata generacija servisi poznata kako Veb 2.0, se socijalnite mre`i, viki i blogovite.

Isto taka mnogu va`na e-biznis aplikacija koja e procesno-orientirana e onlajn sistemot za obrabotka na transakcii. Ovoj sistem gi pribira i gi za{tituva podatocite koi se povrzani so site transakcii, kako i so u~esnicite vo transakciite. Sistemot ima klu~na uloga vo poddr{kata na operaciite na pretprijatieto. Onlajn sistemot za obrabotka na transakcii ima posebno zna~ewe vo implementiraweto na e-biznis strategiite i e tesno povrzan so koristeweto na Internetot, ekstranetot i drugite kompjuterski mre`i. Onlajn transakciskite sistemi gi zabele`uvaat podatocite vo realno vreme so {to se sozdavaat preduslovi za kreirawe na efikasni uslugi kon potro{uva~ite.

10.1.1. Softver za menaxment na odnosite so potro{uva~ite - CRM

260

Kompaniite implementiraat CRM aplikacii za realizacija na strategijata fokusirana na potro{uva~ite. Menaxiraweto na odnosite so potro{uva~ite vklu~uva dve va`ni celi. Prvata cel e obezbeduvawe na organizacijata i na nejzinite vraboteni so edinstven i kompleten prikaz za sekoj potro{uva~ zemaj}i gi vo predvid site komunikaciski kanali koi se na raspolagawe, i vtorata cel e obezbeduvawe na potro{uva~ite so edinstven, kompleten prikaz za kompanijata so site nejzini kanali. CRM sistemot vo IT ramkata vklu~uva veb-baziarani softveri i bazi na podatoci preku koi ovie procesi se integriraat so ostanatite biznis-procesi na kompanijata. Vode~ki svetski kompanii za CRM aplikacii se SAP AG, Siebel Systems, Oracle i PeopleSoft. CRM softverot se sostoi od pove}e moduli, pri {to standardni se slednive (slika 10.2):

- Menaxment so kontakti;- Proda`ba;- Marketing i kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i;- Uslugi i poddr{ka na potro{uva~ite;- Zadr`uvawe na mu{teriite i programi za lojalnost.

Slika 10.2. Glavni moduli na CRM sistem

Modulot za menaxment so kontakti im pomaga na lu|eto koi se vklu~eni vo proda`bata, marketingot i postproda`nite aktivnosti da gi zabele`at i pratat relevantnite podatoci za sekoj nastan povrzan so prosperitetnite potro{uva~i. Izvorot na podatoci mo`e da bide od najrazli~na priroda, kako {to e telefonot, elektronskata po{ta, veb sajtovite, prodavnicite i li~nite kontakti. CRM sistemot zabele`anite relevantni podatoci gi zapi{uva vo zaedni~ka baza na podatoci, koja se stava na

Potro{uva~

Marketing i kontakti

Zadr`uvawe i lojalnost na

potro{uva~i

Proda`ba

Uslugi i poddr{ka Menaxment

so kontakti

261

raspolagawe na celata kompanija preku intranet, Internet ili druga kompjuterska mre`a.

CRM sistemot gi obezbeduva proda`nite agenti so softverski alatki i izvori na podatoci za poddr{ka i menaxirawe na proda`nite aktivnosti i optimizacija na proda`bata. Podatocite mo`at da se odnesuvaat na informacii za proizvodite, za proizvodnite kapaciteti za konkretni proizvodi, za potro{uva~ite i nivnite preferenci, za sostojbite na smetkite na potro{uva~ite i drugo.

Modulot za marketing i za kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i im pomaga na marketing-profesionalcite da organiziraat direktni marketing kampawi so mo`nost za avtomatsko izvr{uvawe na odredeni zada~i. Potoa sistemot ovozmo`uva pribirawe na odgovorite od potro{uva~ite, nivno analizirawe i pratewe na natamo{nite aktivnosti na potro{uva~ite. Na toj na~in mo`e da se analizira efikasnosta i dodadenata biznis-vrednost na sekoja kampawa organizirana od strana na kompanijata. Modulot ovozmo`uva i efikasna komunikacija i odgovarawe na barawata na specifi~ni prosperitetni potro{uva~i, preku koi mo`at da se davaat na primer informacii za proizvodite.

Modulot za uslugi i poddr{ka na potro{uva~ite ovozmo`uva menaxirawe so barawata na potro{uva~ite i pristap vo relano vreme kon zaedni~kata baza na podatoci na potro{uva~ite. Tipi~ni formi na ovoj modul se call-centrite, potoa help-desk softverskite moduli i drugi. Denes dominantni se veb-baziranite samouslu`ni servisi, vo ~ii ramki potro{uva~ite mo`at da pristapat kon najraznovidni informacii koi im se potrebni.

Kako da se zadr`at postoe~kite mu{terii e edna od glavnite strate{ki celi na kompaniite. Modulot za zadr{uvawe na mu{teriite i programite za lojalnost se dizajnirani da ja poddr`at tokmu ovaa cel. Se koristat sofisticirani alatki za analiza na podatocite, kako {to se data mining i otkrivawe na novo znaewe, se so cel da se identifikuvaat profitabilnite mu{terii i lojalnite potro{uva~i, da se osoznaat podobro nivnite preferenci, a potoa i soodvetno da se naso~at targetiranite marketing kampawi na kompaniite. Vo prilog na koristeweto na ovoj modul se slednive konstatacii:

- Kompaniite gi ~ini {est pati pove}e proda`bata na eden proizvod na nov potro{uva~;

- Nezadovolen potro{uva~ lo{oto iskustvo go prenesuva vo prosek na 8 do 10 lu|e;

262

- Izgledite da se prodade proizvod na nov potro{uva~ se 15%, a na postoe~ki 50%;

- 70% od potro{uva~ite {to se `alat za nekoj problem povtorno bi kupile od istata kompanija ako problemot bide re{en efikasno.

CRM softverot mo`e da se analizira i od aspekt na fazite na `ivotniot ciklus na relacijata kompanija-potro{uva~: pridobivawe na potro{uva~ite, unapreduvawe na odnosot kompanija-potro{uva~ i zadr`uvawe na potro{uva~ite. Taka na primer, fazata na pridobivawe na potro{uva~ite mo`e da se poddr`i so modulot za marketing i kontaktirawe so potencijalni potro{uva~i, fazata na unapreduvawe na relacijata kompanija-potro{uva~ so modulite za poddr{ka na proda`bata i za poddr{ka na potro{uva~ite, a zadr`uvaweto na potro{uva~ite mo`e da se poddr`i so modulot za lojalnost.

Kompaniite mo`at da imaat brojni beneficii od koristeweto na CRM softverot, i toa:

- Identifikacija i targetirawe na najprofitabilnite potro{uva~i;

- Kastamizacija i personalizacija na proizvodite i uslugite vo realno vreme vrz baza na preferencite na potro{uva~ite;

- Baza so konzistentni potro{uva~ki iskustva.Istra`uvawata poka`uvaat deka investicijata vo CRM

softver ne sekoga{ zna~i i postignuvawe na posakuvanite celi, odnosno efikasna poddr{ka na strategiskite celi na kompanijata. Taka na primer, vo SAD skoro polovina od pretprijatijata ne mo`ele da gi postignat planiranite celi so CRM softverot, {to se objasnuva so nedostatok od razbirawe i soodvetna podgotovka za primena na vakov sistem.

Idnite nasoki na razvojot na CRM softverot se odnesuvaat na operacionalnata efikasnost (efikasni kanali za kontaktirawe so potro{uva~ite), na analiti~kite kapaciteti (sovremeni alatki za analiza na podatocite), na kolaborativnata dimenzija (sistemi koi se pravat vo sorabotka so potro{uva~ite, dobavuva~ite i partnerite) i na kreirawe na portal za poefikasna interakcija so potro{uva~ite i partnerite.

10.1.2. Softver za planirawe na resursite na pretprijatieto - ERP

ERP softverot pretstavuva klu~na aplikacija za poddr{ka na e-biznis vo edno pretprijatie, i pretstavuva procesno-baziran integriran sistem koj opfa}a softverski moduli koi gi

263

poddr`uvaat osnovnite interni biznis procesi na pretprijatieto. Vo edna proizvodstvena kompanija ERP sistemite gi obrabotuvaat podatocite za statusot na proda`bata, na zalihite, dostavuvaweto na proizvodite, predviduvaweto na vleznite materijali i fakturiraweto.

Slika 10.3. Glavni komponenti na ERP sistem

Glavnite komponenti na ERP sistemite se smetkovodstvo i finansii, planirawe na proizvodstvoto, logistika, ~ove~ki resursi i proda`ba, distribucija i menaxment so pora~kite (slika 10.3).

Primeri za poddr{ka na proizvodstveniot proces se planirawe na potrebnite materijali, planirawe na proizvodstvoto i planirawe na kapacitetite. Del od proda`nite i marketing procesi koi se poddr`ani so ERP se analiza na proda`bata, planirawe na proda`bata i analiza na cenite, dodeka tipi~ni aplikaciski moduli za podr{ka na distribucijata se menaxment so pora~ki, kupuvawe i logisti~ko planirawe. ERP gi poddr`uvaat vitalnite procesi od oblasta na menaxiraweto so ~ove~kite resursi kako {to se presmetuvawe na platite, planirawe na obukite na vrabotenite i drugite procesi. ERP sistemite isto taka gi pribiraat smetkovodstvenite i finansiskite podatoci i gi kreiraat finansiskite i ostanatite izve{tai za potrebite na menaxmentot, no i za potrebite na vladinite institucii.

ERP mu dava na pretprijatieto integriran pogled na glavnite biznis-procesi vo realno vreme, kako {to se proizvodstvoto, obrabotkata na nara~kite i menaxmentot so zalihite. Site ovie procesi se poddr`ani od integrirana aplikacija koja koristi integrirana baza na podatoci. ERP sistemite gi pratat klu~nite

Potro{uva~/Vraboten

Smetkovodstvo i finansii

^ove~ki resursi

Proda`ba, distribucija,

pora~ki

Logistika Planirawe na proizvodstvoto

264

biznis resursi kako {to se ke{ot, vleznite materijali, proizvodstvenite kapaciteti i drugo. Istovremeno ERP sistemite gi pratat obvrskite na pretprijatieto kako {to se pora~kite na potro{uva~ite, kupovnite nara~ki i isplatite na vrabotenite, bez razlika od koj departman tie poteknuvaat.

Beneficiite za pretprijatijata od koristeweto na ERP sistemite se mnogubrojni, pri {to mo`at da se kategoriziraat vo slednive kategorii:

- Podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite i podobruvawe na efikasnosta na biznis-procesite;

- Podobruvawe na procesot na donesuvawe na odluki;- Ostvaruvawe na zna~itelni za{tedi vo transakcikite

tro{oci;- Sozdavawe na pofleksibilna organizaciska struktura vo

pretprijatijata vo koi {to vo glavniot fokus se procesite namesto funkcionalnite edinici, koi imaat mo`nost da koristat zaedni~ki resursi.

Sekoga{ treba da se imaat vo predvid i potencijalnite rizici od implementacijata na ERP sistemite. Vo princip implementiraweto na ERP sistemite e povrzano so relativno golemi fiksni, no i tekovni tro{oci. Toa zna~i deka ako se napravat golemi propusti pri nivnoto implementirawe, mo`e da se zagrozi i egzistencijata na kompanijata.

Razvojot na ERP sistemite e povrzan so nekolku evoluirawa. Najprvo vo devedesetite godini na dvaesetiot vek ERP proizvodite od relativno nefleksibilni proizvodi se transformiraa vo fleksibilni, otvoreni proizvodi so standardna softverska arhitektura. Sledniot pogolem progres se napravi pod vlijanie na Internet i WWW tehnologiite, koga ERP softverot dobi veb-korisni~ka vrska. Natamo{noto evoluirawe na ERP be{e vo nasoka na ovozmo`uvawe na poddr{ka na interorganizaciskite procesi, a potoa i kon konceptot na e-biznis paket (suit). Na toj na~in, najgolemite proizvoditeli na ERP sistemi denes plasiraat na pazarot modularni i veb-bazirani softverski paketi koi gi integriraat ERP aplikaciite, CRM aplikaciite, SCM aplikaciite, aplikaciite za podr{ka vo odlu~uvaweto, portalot na pretprijatieto i drugite delovni aplikacii. Najpoznati e-biznis paketi se e-Business Suite na Oracle i mySAP na SAP.

10.1.3. Softver za menaxment so sinxirite na snabduvawe - SCM

265

Softverot za menaxirawe so sinxirite na snabduvawe e procesno-baziran sistem koj povrzuva pove}e preptrijatija. Problemite povrzani so dostavuvaweto na materijalite, stokite i finalnite proizvodi pome|u pretprijatijata mo`e da se namalat ili eliminiraat so mo`nostite koi gi nudat modelite na e-trgovijata i e-biznisot, odnosno so povrzuvawe na internite sistemi na tie pretprijatija. Zna~i SCM softverot gi poddr`uva i menaxira vrskite koi postojat pome|u klu~nite biznis-procesi na edno pretprijatie so klu~nite biznis-procesi na dobavuva~ite, potro{uva~ite i biznis partnerite. Cel na SCM e sozdavawe na brzi, efikasni i ne tolku skapi biznis-vrski, ili sinxiri na snabduvawe, za poddr{ka na `ivotniot ciklus na eden proizvod, do negovo pojavuvawe na pazarot.

Slika 10.4. Glavni komponenti na SCM sistem

Ako edna kompanija saka da napravi i prodade eden proizvod na pazarot, toga{ taa ima potreba od vlezni surovini i uslugi od drugi kompanii. Me|usebnite relacii na kompanijata so dobavuva~ite, potro{uva~ite, distributorite i drugite kompanii koi se potrebni da se dizajnira, napravi i prodade proizvodot ja so~inuvaat mre`ata na delovni entiteti, relacii i procesi koi se narekuvaat sinxir za snabduvawe. Bidej}i sinxirot za snabduvawe treba da dodava vrednost na proizvodot i uslugite koi gi proizveduva kompanijata, sinxirot za snabduvawe se vika vrednosen sinxir.

Interorganizaciskite SCM obi~no se implementiraat so koristewe na Internet-baziranite tehnologii. SCM re{enijata

Dobavuva~

Prognozirawe i planirawe na pobaruva~kataIzvori na surovini i nabavki

Logistika na proizvodstvo

Transport i dostava

Proizvoditel Maloproda`ba Potro{uva~

Menaxment so distributivni kanali i so zalihi

Nara~ki na potro{uva~i

266

INTERNET

treba da go poddr`at generalniot model na pro{ireno pretprijatie, ~ij tek na procesite podrazbira deka istiot gi vklu~uva dobavuva~ite, proizvoditelite, proda`bata na malo i potro{uva~ite. Vo ramkite na SCM naj~estite funkcionalni moduli se menxirawe so izvorite na surovini i nabavki, menaxment so distributivnite kanali i so zalihite, logistika na proizvodstvoto, menaxment so transportot i dostavuvaweto na proizvodite, menaxirawe so pora~kite na potro{uva~ite i prognozirawe i planirawe na pobaruva~kata za proizvodi (slika 10.4).

Eden od najstarite formi na koristewe na informaciskite tehnologii za poddr{ka na SCM bila Elektronskata razmena na podatoci (Electronic data interchange - EDI). EDI ovozmo`uva razmena na transakciski dokumenti preku Internet i drugi kompjuterski mre`i pome|u partnerskite organizacii koi se del od sinxirot za snabduvawe. EDI preku Internet koristi bezbedni virtuelni privatni mre`i, pri {to ovoj segment pretstavuva B2B e-biznis model koj e so postojan porast spored vkupniot prihod koj se ostvaruva. Alternativa na EDI se XML-veb-servisite, koi {to se posovremeno re{enie vo delovnoto rabotewe.

Najgolemi svetski brendovi za SCM softver se Oracle i SAP. Glavnite beneficii na SCM sistemite se sostojat vo pobrza i

pokvalitetna obrabotka na nara~kite, namaluvawe na potrebnite nivoa na zalihite, pobrzo plasirawe na proizvodite na pazarot, pomali transakciski i materijalni tro{oci i sozdavawe na strategiski relacii so dobavuva~ite. Od druga strana, razvojot i implementiraweto na efikasen SCM sistem pretstavuva kompleksna i te{ka zada~a. Naj~esta pri~ina za neuspe{na implementacija na SCM sistemite se nedostatok od znaewe za planirawe na pobaruva~kata. Nesoodvetna procena na pobaruva~kata sozdava problemi vo ostanatite procesi kako {to se proizvodstvoto i menaxiraweto so zalihite.

SCM sistemite se implementiraat glavno na tri nivoa. Vo ramkite na prvoto nivo, kompaniite gi podobruvaat internite procesi na sinxirite za snabduvawe i eksternite procesi i relacii so dobavuva~ite i potro{uva~ite. Na ova nivo mo`ni se limitirani onlajn transakcii pome|u kompaniite.

Na vtoroto nivo kompaniite gi koristat SCM aplikaciite i preku intranet i ekstranet linkovi se povrzuvaat so svoite dobavuva~i, potro{iva~i i ostanati delovni partneri. Na toj na~in delovnata mre`a na kompanijata se pro{iruva so partneri koi imaat mo`nost za koristewe na veb-bazirani SCM aplikacii.

Na tretoto nivo kompanijata razviva i implementira najsovremeni kolaborativni SCM aplikacii so koristewe na

267

napreden SCM softver. Na ova nivo SCM sistemite na pretprijatijata mo`at potpolno da se integriraat.

10.1.4. Softver za upravuvawe so znaewe

Upravuvawe so znaewe (Knowledge Management) e proces koj im pomaga na organizaciite da prepoznaat, izberat, organiziraat i pre-nesat va`ni informacii, znaewe i stru~nost koi postojat vo organi-zacijata, no ne se strukturirani. Strukturiranoto znaewe ovozmo`uva efikasno re{avawe na problemite, dinami~ko u~ewe, strate{ko planirawe i odlu~uvawe. Centralen del na upravuvaweto so znaewe pretstavuva prepoznavawe na znaeweto i negovo interpretirawe na na~in koj ovozmo`uva zaedni~ko i formalno koristewe vo organizacijata. Sistemot koj go pravi znaeweto dostapno vo celata organizacija se vika sistem za upravuvawe so znaeweto. Modernite informaciski i komunikaciski tehnologii ovozmo`uvaat edna organizacija celoto svoe znaewe da go koristi za re{avawe na bilo koj problem, na bilo koe mesto i vo bilo koe vreme.

Za zna~eweto na znaeweto kako resurs, govorat i podatocite spored koi site sovremeni op{testva od op{testva bazirani na prirodni resursi preminuvaat vo op{testva bazirani na znaewe, a ekonomiite vo ekonomii bazirani na znaewe.

Drug termin koj se koristi za znaeweto e intelektualen kapital, koj uka`uva na finansiskata vrednost na znaeweto. Vo sekoj slu~aj, intelektualniot kapital te{ko mo`e da se izmeri.

10.2. FUNKCIONALNO-BAZIRANI APLIKACII NA PRETPRIJATIJATA

Vo edno pretprijatie, mo`at da postojat aplikacii koi gi poddr`uvaat aktivnostite koi se izvr{uvaat vo ramkite na nekoja od slednive funkcionalni podra~ja: marketing, proizvodstvo, ~ove~ki resursi, finansii i smetkovodstvo.

Aplikaciite koi se koristat vo marketing funkcionalnoto podra~je opfa}aat planirawe, promocija i proda`ba na postoe~ki proizvodi i uslugi na postoe~ki pazar, potoa razvoj na novi proizvodi i novi pazari so cel da se pridobijat novi potro{uva~i.

268

Glavnite pridobivki na sovremenite marketing softverski sistemi i novite veb-bazirani tehnologii se aplikaciite koi gi poddr`uvaat procesite kako {to se interaktivniot marketing, avtomatizacijata na proda`nite agenti i sproveduvaweto na marketing istra`uvawata.

Interaktivniot marketing ovozmo`uva potro{uva~ite preku Internetot i drugite veb-bazirani tehnologii aktivno da u~estvuvaat vo marketing procesite.

Pod avtomatizacija na rabotnata sila se podrazbira opremuvawe na proda`nite agenti so mobilni kompjuterski uredi koi preku veb tehnologiite se povrzani so kompaniskite kompjuterski resursi. Na ovoj na~in mnogu poefikasno se pribiraat i analiziraat podatocite za proda`niot proces.

Aplikaciite za poddr{ka na proizvodstvoto gi vklu~uvaat site aktivnosti koi se odnesuvaat na planiraweto i kontrolata na procesot za proizvodstvo na stoki i uslugi. Proizvodstvenite informaciski sistemi koi se veb-bazirani go poddr`uvaat kompjuterski-integriranoto proizvodstvo (Computer Integrated manufacturing – CIM). CIM se koristat za postignuvawe na slednive celi:

- Poednostavuvawe na proizvodnite procesi, dizajnot na proizvodite i organizacijata na fabrikite;

- Avtomatizacija na proizvodnite procesi i na biznis funkciite koi gi podr`uvaat so kompjuteri i roboti;

- Integracija na site proizvodstveni procesi i procesi za poddr{ka so koristewe na kompjuterski mre`i i drugi informaciski tehnologii.

Krajnata cel na CIM e sozdavawe na fleksibilni proizvodstveni procesi koi efektivno proizveduvaat proizvodi so visok kvalitet.

Menaxiraweto so ~ove~kite resursi vklu~uva regrutirawe, vrabotuvawe, evaluacija i pratewe na karierata i stru~noto osposobuvawe na vrabotenite.

Smetkovodstveno-finansiskiot sistem mo`e da se definira kako sistem dizajniran za transformacija na smetkovodstvenite i finansiskite podatoci vo informacii.

Prethodno be{e spomnato deka sistemite za obrabotka na transakciite pretstavuvaat osnovna aplikacija na smetkovodstve-nite informaciski sistemi. Zatoa, za niv se koristi i imeto tra-dicionalni smetkovodstveni informaciski sistemi. Denes, vo zemjite koi neguvaat povisoko nivo na koristewe na informaciskite tehnologii se napu{ta tradicionalniot koncept i, glavno, se koristat sovremeni smetkovodstveni informaciski sistemi koi se baziraat na sovremenite informaciski tehnologii i

269

koncepti i kako takvi se centralen del od integriranite delovni softverski paketi, kako {to se ERP sistemite.

Ulogata na smetkovodstvenite informaciski sistemi vo pos-lednite godini vo delovnoto rabotewe na pretprijatijata e mnogu promeneta. Uspe{nata implementacija na smetkovodstveno-finan-siskiot informaciski sistem e neophoden preduslov za efikasno i za sovremeno koristewe na novite informaciski tehnologii i sozda-vawe integriran informaciski sistem na pretprijatieto.

Informaciskite tehnologii go menuvaat na~inot na koj rabo-tat pretprijatijata. Pretprijatijata gi reorganiziraat i gi avtoma-tiziraat site aktivnosti so informaciskite tehnologii so cel maksimalno da se iskoristi nivnata mo}, da se postigne poefikasno rabotewe i maksimizirawe na profitot. Vo ovoj kontekst, kako po pravilo, prioritet se dava na smetkovodstveno-finansiskiot sek-tor na pretprijatijata kade najmnogu se pribiraat, skladiraat i obrabotuvaat podatoci i se podgotvuvaat izve{tai vo ramkite na smetkovodstvenite informaciski sistemi. Vsu{nost i prvite kompjuteri, koristeni vo delovnoto rabotewe vo pedesettite i {eesettite godini, prvi~no, bile koristeni za obrabotka na smetko-vodstveno-finansiski podatoci. Toa bile prvite tradicionalni smetkovodstveni informaciski sistemi so mnogu ograni~eni celi, koi gi poddr`uvale samo dnevnite operacii preku pribirawe i skladirawe na smetkovodstvenite transakcii.

Denes, pogolemite delovni organizacii se kompleksni, so ope-racii koi se rangiraat od zapi{uvawe i sumirawe na smetko-vodstvenite podatoci i na finansiski transakcii do in`enering i razvoj na novi proizvodi. Smetkovodstveno-finansiskiot informa-ciski sistem dava golema poddr{ka za organizirawe, planirawe, koordinirawe i kontrola na site ovie aktivnosti preku celosna integracija na delovnite softverski re{enija za nabavki, magacinsko rabotewe, proizvodstvo i proda`ba.

Tradicionalno, smetkovodstveno-finansiskite informaciski sistemi, glavno, gi obrabotuvale smetkovodstvenite podatoci i finansiski transakcii. Nikakvi drugi podatoci ne bile pribirani, kako {to se vremeto koga se slu~ila edna transakcija, dnevni podato-ci za proda`ba na proizvodite i sli~no. Kako posledica, tradicio-nalnite smetkovodstveni informaciski sistemi bile nare~eni sis-temi za obrabotka na transakcii. Tradicionalnata definicija i uloga na smetkovodstvenite informaciski sistemi, denes, e pro-{irena, taka {to, pokraj tradicionalnite smetkovodstveni podatoci koi, glavno, se od finansiska priroda, se obrabotuvaat i drugi relevantni podatoci i

270

informacii koi ne se od finan-siska priroda i se koristat pri donesuvawe delovni odluki vo pretprijatijata.

Smetkovodstveno-finansiskiot informaciski sistem gi obra-botuva podatocite i finansiskite transakcii za da gi obezbedi korisnicite so informacii potrebni za planirawe, kontrola i izvr{uvawe na nivnite delovni zada~i. Za da gi proizvede informa-ciite potrebni na korisnicite vo izvr{uvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i procesot na odlu~uvawe, informaciskiot sistem mora da gi izvr{uva slednite zada~i:

- pribirawe na transakciite i drugite podatoci i nivno vnesuvawe vo smetkovodstveniot informaciski sistem;

- obrabotka na podatocite;- skladirawe (memorirawe) na podatocite za idna

upotreba;- obezbeduvawe na korisnicite so informacii od koi imaat

potreba so generirawe na izve{tai ili, pak, so ovozmo`uvawe na pristap kon podatocite skladirani vo smetkovodstveniot informa-ciski sistem;

- kontrola na celiot proces, so cel proizvedenite informa-cii da bidat to~ni i sigurni.

Smetkovodstveno-finansikite informaciski sistemi mo`at da bidat od najednostavni do mnogu kompleksni koristej}i gi naj-sovremenite kompjuteri i najnovite informaciski tehnologii. Isto taka tie mo`at da bidat delumno ili celosno integrirani so ostanati delovni softverski re{enija. Denes, vo razvienite zemji, glavno, se koristat kompleksni i integrirani smetkovodstveno-finansiski informaciski sistemi koi sekoga{ se baziraat na raboteweto na kompjuterskata tehnologija. Vo doma{nata praktika, isto taka postojat smetkovodstveni sistemi koi se integrirani i bazirani na najnovite informaciski tehnologii, no spored na~inot na proektiraweto i opfatot na podatocite i informaciite, s# u{te mo`at da se sretnat sistemi koi pove}e pripa|aat na transakciskite otkolku na sovremenite smetkovodstveni informa-ciski sistemi.Konceptot na transakciski ciklusi za obrabotka na podatoci obezbeduva ramka za analiza na aktivnostite na edno pretprijatie. Identifikacijata na ovie ciklusi i specifi~nite aktivnosti od koi tie se sostojat se klu~na faza vo opredeluvaweto na efektivnosta i profitabilnosta na pretprijatieto. Iako razli~ni pretprijatija ne mora da imaat isti aplikativni sistemi vo eden transakciski ciklus, konceptot na ciklusi dava dobra osnova za kategorizacija na ekonomskite nastani koi se zaedni~ki za site pretprijatija. Isto taka, transakciskite ciklusi obezbeduvaat sistemska ramka za

271

analiza i dizajn na smetkovodstveniot informaciski sistem so toa {to postoi sli~na cel za sekoj razli~en ciklus. Ovaa cel treba da bide integralen del na internata kontrol-na struktura na pretprijatieto.

Transakciski ciklus pretstavuva grupa od logi~ki povrzani transakcii, koi od svoja strana pretstavuvaat logi~ka grupa na aktivnosti koi gi izvr{uva pretprijatieto.

Sekoj transakciski ciklus obi~no obrabotuva golem broj indi-vidualni transakcii. Pogolemiot broj od ovie transakcii mo`at da bidat kategorizirani vo relativno mal broj razli~ni tipovi na transakciski ciklusi, i toa:.

Prihoden ciklus, kade pripa|aat nastanite povrzani so distri-bucijata na stoki i uslugi na kupuva~ite i soodvetni naplati.

Tro{koven cuklus, kade pripa|aat nastanite povrzani so stek-nuvawe stoki i uslugi od dobavuva~ite i regulirawe na soodvetnite obvrski.

Proizvodstven ciklus, kade pripa|aat nastanite povrzani so transformacijata na vleznite surovini vo finalni stoki i uslugi.

Ciklus na finansirawe, kade spa|aat nastanite povrzani so steknuvawe i upravuvawe na kapitalni fondovi vklu~uvaj}i gi i gotovite pari.

Kadrovski menaxment – platen spisok, kade pripa|aat nasta-nite povrzani so vrabotuvawe, obuka i presmetuvawe na zarabotu-va~kite na vrabotenite.

Ciklusite za transakciski obrabotki se sostojat od eden ili pove}e aplikativni sistemi. Aplikativniot sistem gi obrabotuva logi~ki povrzanite transakcii. Taka, prihodniot ciklus na edna organizacija mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za nara~ki od kupuva~i, kasa, naplata i izvestuvawe za proda`bata. Tro{kovniot ciklus mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za izbor na doba-vuva~i, nabavka na stoki, pla}awe i platen spisok. Proizvodstveni-ot ciklus mo`e da se sostoi od aplikativni sistemi za kontrola i izvestuvawe na proizvodstvoto, tro{oci na proizvodstvoto, kontro-la na zaliha. Ciklusot za finansirawe mo`e da vklu~uva aplikacija za upravuvawe i kontrola na gotovina, upravuvawe so zaemite itn.

Iako transakciite, glavno, se od finansiska priroda, pove}eto od niv generiraat statisti~ki podatoci koi se od interes za menax-mentot na pretprijatieto.

Transakciskite ciklusi na organizaciite sodr`at u{te eden, {esti ciklus, koj se vika ciklus na finansisko izvestuvawe. Ovoj ciklus ne e operativen. Podatocite gi dobiva od ostanatite ciklusi i gi obrabotuva vo finansiski izve{tai. Podgotovkata na

272

finan-siskite izve{tai, vo soglasnost so generalno prifatenite smetko-vodstveni principi, bara pove}e proceni i prilagoduvawa na vlez-nite podatoci koi ne se direkten rezultat na promenite. Amortiza-cijata i promenata na valutata se dva ~esti primera koi se javuvaat vo organizaciite, a se del od ovoj cuklus.

Na primer, vo edna trgovska organizacija transakciskite ci-klusi so pova`nite delovni aktivnosti se prika`ani na slika 10.5.

^etirite transakciski ciklusi prika`ani na slika 10.5 mo`at da se prepoznaat vo pogolemiot del od pretprijatija. Pokraj ovie ciklusi, poradi prirodata na rabotewe, edno pretprijatie mo`e da ima i drugi transakciski ciklusi. Taka, na primer, pretprijatijata {to se zanimavaat so proizvodstvo imaat dopolnitelen proizvod-stven transakciski ciklus. Generalno, tipot na organizacijata i nejzinata delovna politika ja opredeluva prirodata i struktu-rata na transakciskite ciklusi.

Najva`en aspekt na smetkovodstveno-finansiskiot informa-ciski sistem vo edna organizacija e internata kontrola. Terminot interna kontrola sugerira na prezemeni merki vo organizacijata za da se reguliraat i naso~at aktivnostite na organizacijata.

Slika 10.5. Tipi~ni transakciski ciklusi i vrski za edno trgovsko pretprijatie

Najgolem del od informaciite potrebni na menaxmentot za kontrola na finansiite i operaciite vo pretprijatijata doa|aat preku celosna integracija na smetkovodstveno-finansiskiot

273

Danoci

Rabotna sila

Raspredelba na gotovina

Stoki i uslugi

Menaxerski i finansiski izve{tai

Otplata na zaemi

Finansiski izve{tai

DividendiInvesticii

Stoki i uslugi

Smetki

Formulari za danoci i regulativi

Plata

Zaemi

Trgovsko pretprijatie

Prihoden ciklus

Ciklus na izvestuvawe

Kupuva~i

Investitori

Kreditori

Menaxment

Dobavuva~i

Vraboteni

Vladini agencii

Tro{koven ciklus

Kadrovski menaxment

informaciski podsistem so ostanatite informaciski podsistemi. Menaxmentot mora da go za{titi imotot na organizacijata od o{tetuvawa koi se rangiraat od pronevera do nesovesno koristewe na vleznite surovini i proizvodi, neefikasni rabotnici, kra`bi i sli~no. Kontrolata treba da obezbedi to~na primena na politikata i direktivite na menaxmentot. Menaxmentot, glavno, e izoliran od operativnoto nivo, osobeno vo golemite pretprijatija. Zatoa pri implementacija na odlukite i celite i pri regulirawe na aktivnostite za koi ima va`na odgovornost, mora da se potpre vrz informaciite koi gi dobiva od informaciskite sistemi na operativno nivo i od raznite kontrolni tehniki. Kontrolata se odnesuva na {irok rang aktivnosti, kako {to se odr`uvawe na nivoto na zaliha, potro{uva~ka na nabavenite materijali i surovini vo proizvodstvoto i administracijata, pla}awe na smetkite vo soodvetni periodi i sli~no. Dobrata interna kontrola vo organizacijata e klu~en faktor za efikasen menaxment.

10.3. SOVREMENI PLATFORMI KOI SE BAZIRAAT NA KORISTEWE NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

Konceptot klient/server bil dominanten vo arhitekturata na mnogu informaciski tehnologii i sistemi vo tekot na poslednite decenii na dvaesetiot vek i vo po~etokot na noviot milenium. Specijalnite klient/server aplikacii bile smetani za revolucio-nerni vo sredinata na devedesetite godini. No spored misleweto na ekspertite od ova podra~je, naskoro mo`at da bidat zastareni poradi brziot razvoj na veb-baziranite sistemi koi koristat Internet, intranet i ekstranet, a koi se biten del od IT arhitekturata.

Vo prodol`enie nakratko }e bidat opi{ani nekolku platformi i biznis koncepti koi s# pove}e stanuvaat zna~aen segment na informaciskite sistemi na sovremenite pretprijatija i organizacii i vetuvaat deka vo bliska idnina mo`at da imaat dominantna uloga.

Servisno-orientirana arhitektura e arhitektonski koncept na razvoj na kompjuterski aplikacii koj {to bazira na koristewe na servisi koi gi poddr`uvaat delovnite potrebi. Osnovnata ideja na ovoj koncept e razvoj na pove}e servisi koi mo`at pove}ekratno da se upotrebuvaat vo razli~ni aplikacii. Zna~i namesto razvoj na aplikacii od po~etok, tie se razvivaat so kombinirawe na postoe~ki servisi. Prifa}aweto na vakvata arhitektura mo`e bitno da gi namali tro{ocite za integracija na novite sistemi, da go podobri usoglasuvaweto na biznisot so

274

informaciskite tehnologii, pobrz razvoj na novi aplikacii i pomali tro{oci za odr`uvawe na informaciskite tehnologii.

Servisno-orientiranata arhitektura e tesno povrzana so veb servisite, koi se dizajnirani da poddr`at kompjuter-kompjuter interakcija preku kompjuterskite mre`i. Tie pretstavuvaat posebni samostojni celini koi korisnikot mo`e da gi izbere i kombinira preku bilo koj kompjuter.

Softverot kako servis i koristeweto na kompjuterskata mo} pretstavuva popularen model na pretprijatijata vo koj resursite se stavaat na raspolagawe na korisnicite vo momentot koga tie se potrebni. Pretprijatijata namesto da kupuvaat i instaliraat skapi aplikacii, mo`at da pristapat i koristat aplikacii preku nekoja mre`a so pomo{ na internet prelistuva~. Na ovoj na~in mo`e da se nadmine i problemot na promenliva potreba od IT resursi koi ja imaat pretprijatijata. Ednostavna analogija na ovoj koncept pretstavuva koristeweto na elektri~nata energija.

Konceptot na grid kompjutersko rabotewe e u{te edna alternativna platforma za sovremenite informaciski sistemi. Konvencionalnite mre`i, vklu~uvaj}i ja i Internet se dizajnirani da obezbedat komunikacija pome|u razli~ni edinici. Osnovnata ideja na grid kompjuterskoto rabotewe e kreirawe na golema kompjuterska mo} so koristewe na slobodni kompjuterski kapaciteti. Gridot koordinira golem broj na serveri i memoriski kapaciteti i deluva kako eden kompjuter. Eden primer za grid e aplikacijata na Soni koja treba onlajn da povrze iljadnici konzoli za video-igri.

Kompjuterskoto rabotewe vo oblak pretstavuva koncept koj vo sebe gi obedinuva slednite tehnolo{ki platformi: softverot kako servis, koristewe na kompjuterska mo}, grid kompjuterskoto rabotewe i Veb 2.0 tehnologiite. Oblakot pretstavuva mesto kade {to se smesteni iljadnici kompjuteri i serveri, site povrzani i dostapni preku Internet. Zna~i kompjuterskoto rabotewe vo oblak pretstavuva internet-baziran razvoj i koristewe na kompjuteri.

Mobilnoto kompjutersko rabotewe e koncept namenet za mobilnite vraboteni i za onie lu|e koi sakaat onlajn vrska od bilo koe mesto vo svetot. Pervazivnoto kompjutersko rabotewe zna~i pak s#prisutnost na kompjuterite okolu nas, odnosno vo rabotite koi ne opkru`uvaat.

Implementiraweto na servisno-orientiranata arhitektura i na veb servisite baraat nekolku standardi za te~ewe na informaciite pome|u u~esnicite. Otvoreniot kod ovozmo`uva lesen tek na informacii i nivna portabilnost so drugi sistemi.

275

276

11. ETI^KI, SOCIJALNI I BEZBEDNOSNI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

Koristeweto na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe sozdava bezbednosni rizici, potoa pottiknuva seriozni eti~ki pra{awa i zna~itelno vlijae na op{testvoto na pove}e na~ini. Eti~koto i socijalnoto vlijanie na informaciskite tehnologii mo`e se zabele`i vo pove}e oblasti, kako {to se kompjuterskiot kriminal, privatnosta na individuata, vrabotuvaweto, zdravstvoto, ergonomijata i drugi oblasti. Primenata na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe sekoga{ e povrzana so pove}e beneficii kako za pretprijatijata, taka i za op{testvoto. No za `al, e povrzana i so odredeni {tetni posledici od razli~ni op{testveni aspekti. Taka na primer, primenata na informaciskite tehnologii vo avtomatizacijata na delovnite procesi obi~no pridonesuva tie da se izvr{at pokvalitetno i za pokratko vreme, no obi~no toa zna~i eliminirawe na del od porane{nite rabotni mesta i pojava na drugi so specifi~ni kvalifikacii.

11.1. ETI^KI ASPEKTI NA INFORMACISKITE TEHNOLOGII

Bidej}i kompjuterskata tehnologija se razviva so mnogu brzo tempo, eden od osnovnite elementi na kontrola kako se koristat kompjuterite se eti~kite normi. Eti~kite normi pretstavuvaat standardi za moralno odnesuvawe. ^etirite osnovni eti~ki normi za koristewe na kompjuterite se:

277

- privatnost, koja se odnesuva na na~inot na pribirawe i koris-tewe na podatocite za individuite;

- to~nost, koja se odnesuva na odgovornosta za to~nosta na poda-tocite od strana na onie koi gi sobiraat;

- sopstvenost, koja se odnesuva na pravilata za poseduvawe na podatocite i pravata za koristewe na softverskite proizvodi;

- pristap kon podatocite, koja{to se odnesuva na odgovornosta na onie koi gi imaat podatocite i koi treba da obezbedat kontrola na nivnoto koristewe.

Korisnicite na informaciskite tehnologii treba da bidat svesni za etikata vo raboteweto i da gi po~ituvaat eti~kite normi bez razlika dali aktivnostite se izvr{uvaat od rabotnoto mesto, od obrazovna institucija ili od svoite domovi. Dve naj~esti oblasti vo ramkite na koi mo`e da se javi naru{uvawe na eti~kite normi se koristeweto na bazite na podatoci i koristeweto na kompjuterskite mre`i, koi me|u drugoto vklu~uvaat po~ituvawe na privatnosta na site involvirani strani vo procesite na pribirawe, koristewe i diseminacija na podatocite i informaciite.

Denes, dr`avnite institucii i drugi pogolemi organizacii postojano obrabotuvaat podatoci i informacii za gra|anite i doma}instvata i gi skladiraat vo bazi na podatoci i podato~ni magacini. Ovoj proces najmnogu e izrazen kaj zemjite koi imaat visoko nivo na informatizacija. Taka, na primer, vo SAD, poznati se firmi koi imaat sobrano tolkava masa na podatoci za ameri-kanskata populacija, {to tie podatoci i informacii gi preproda-vaat na zainteresirani kompanii za marketin{ki ili drugi celi. Spored ekspertite za ovaa problematika, podatocite na 90% od doma}instvata na SAD ve}e se nao|aat vo kompjuterskite bazi na podatoci, a prose~niot amerikanec se nao|a na 100 po{tenski listi i 50 bazi na podatoci. Na toj na~in, li~nite preferenci i naviki stanuvaat pazarna stoka. Od ova se nametnuvaat dve pra{awa koi predizvikuvaat zagri`enost. Prvoto se odnesuva na {ireweto na informaciite bez li~na soglasnost na liceto za koe se odnesuvaat podatocite. Vtoroto pra{awe se odnesuva na {ireweto na neto~ni podatoci i informacii. Na primer, kako bi se ~uvstvuvalo edno lice ako rabotodava~ot go koristi negovoto lekarsko dosie za da donese odluka za negovo vrabotuvawe, unapreduvawe ili otpu{tawe od rabota? Kakvi bi bile posledicite ako podatocite koi cirkuli-raat sodr`at neto~ni ili zastareni podatoci za konkretnoto lice? Vo na{ata zemja poradi poniskoto nivo na informatizacija, vakvite problemi s# u{te ne se silno izrazeni vo praktikata.

278

Pri koristewe na kompjuterskite mre`i za razmena na podatoci i informacii, isto taka, se javuvaat pojavi koi mo`at da gi zagrozat osnovnite eti~ki normi. Taka na primer, vo sistemite za elektronska po{ta na organizaciite mo`e da se slu~i porakite da bidat cenzurirani, {piunirani i sli~no. Vo SAD, spored naprave-nite anketi, preku 20% od pretprijatijata gi kontroliraat porakite na svoite vraboteni. Drug primer e so koristeweto na on-line bulletin board sistemite. Mo`e da se slu~i kompanijata koja e sopstvenik na bulletin board sistemot da gi kontrolira site poraki i da gi otfrla onie ~ija sodr`ina e nesoodvetna za interesite na kompanijata.

Vo pretprijatijata, eden del od odgovornosta {to ja imaat menaxerite se odnesuva na odgovornosta za eti~koto koristewe na informaciskite tehnologii. Del od eti~kite pra{awa se odnesuvaat na toa dali treba da se provruva elektronskata po{ta na vrabotenite po elektronski pat, dali elektronski da se proveruvaat veb stranicite koi {to vrabotenite gi posetuvaat vo rabotnoto vreme, dali vrabotenite gi koristat slu`benite IT resursi vo privatni celi, dali mo`at podatocite koi se pribrani za potro{uva~ite da se prodadat na drugi pretprijatija, itn. Eti~kite pra{awa mo`e da gi kategorizirame vo dve grupi, onie koi se povrzani so biznisot, i onie koi se povrzani so tehnologijata.

Biznis-etikata se odnesuva na brojni eti~ki pra{awa koi menaxerite treba da gi zemat predvid vo tekot na izvr{uvaweto na aktivnostite i vo procesot na donesuvaweto na odlukite. Kako najva`ni eti~ki oblasti koi se povrzuvaat so koristeweto na informaciskite tehnologii spored (O’Brien, 2009) se smetaat pravata na intelektualna sopstvenost, privatnosta na potro{uva~ite, privatnosta na vrabotenite, bezbednosta na podatocite so koi raspolaga edno pretprijatie i bezbednosta na rabotnoto mesto.

Postojat razli~ni teoretski pristapi spored koi menaxerite treba da imaat eti~ka odgovornost pri izvr{uvawe na delovnite aktivnosti i donesuvaweto na odlukite. Spored eden teoretski pristap menaxerite treba da imaat eti~ka odgovornost samo sprema akcionerite od aspekt na zgolemuvawe na profitot bez prekr{uvawe na zakonskata regulative i bez primena na izmami. Spored drug pristap eti~kata odgovornost na menaxerite treba da bide sprema celoto op{testvo, ili pak sprema site stekholderi koi se povrzani so raboteweto na edno pretprijatie (vraboteni, potro{uva~i, partneri i drugi op{testveni grupi).

279

Tehnolo{kata etika gi opfa}a eti~kite normi koi se posledica od koristeweto na bilo koja tehnologija. Ovie normi se odnesuvaat na toa da lu|eto koi se vo dopir so tehnologijata go razberat i prifatat rizikot od nejzinoto koristewe, fer raspredelba na beneficiite i rizicite od koristeweto na tehniologijata, beneficiite da gi nadminuvaat rizicite od koristeweto na tehnologijata i da ne postoi druga alternativa koja nosi isti beneficii so pomali rizici. Vo sekoj slu~aj, tehnolo{kite eti~ki normi sekoga{ podrazbiraat tehnologijata da bide implementirana na na~in so koj se izbegnuvaat nepotrebnite rizici.

11.2. KOMPJUTERSKI KRIMINAL

Sekoj korisnik na kompjuterska tehnologija e izlo`en na opas-nosti so koi e zagrozena sigurnosta na kompjuterskiot sistem i poda-tocite i informaciite koi{to se skladirani vo nego. Opasnostite za kompjuterskata bezbednost se pojavuvaat vo forma na kompjuterski kriminal, prirodni katastrofi i vo drugi formi.

Kompjuterskiot kriminal pretstavuva nelegalno dejstvo so koe natrapnikot koristi specijalno znaewe za kompjuterskata tehnolo-gija. Kompjuterskiot kriminal mo`e da poprimi razli~ni formi, pri {to mo`e da se grupira vo slednive kategorii:

- O{tetuvawe na kompjuterskata oprema, programite ili poda-tocite. Na primer, vo ovaa kategorija pripa|aat kompjuterskite virusi, kriminalnata tehnika trojanski kow i drugi.

- Kra`ba na hardver, softver, podatoci ili drugi resursi. Vo ovaa kategorija pripa|a i neovlastenoto koristewe na softverskite paketi, koe se narekuva softversko piratstvo.

- Manipulacijata e tretata kategorija na kompjuterskiot kriminal, i tuka spa|aat aktivnostite kako pu{tawe la`ni poraki preku elektronska po{ta, neto~ni informacii i sli~no.

Pokraj kompjuterskiot kriminal, kompjuterskite sistemi i po-datoci se izlo`eni i na drugi katastrofi. Tuka spa|aat:

- prirodnite katastrofi, kako {to se po`arite, zemjotresite, poplavite i itn.;

- sabota`i;- tehnolo{ki defekti na hardverot i softverot;- ~ove~ki gre{ki pri vnesot na podatoci,

programiraweto i sli~no.

280

So s# pomasovnoto koristewe na informaciskite tehnologii vo delovnoto rabotewe, se zgolemuva i kompjuterskiot kriminal, koj pretstavuva golema opasnost na sovremenite op{testva. Ovoj kriminal se izvr{uva od strana na krimogeni i neodgovorni poedinci i grupi, koi gi koristat nedostatocite na kompjuterite, Internetot i ostanatite kompjuterski mre`i. Naj~esto kompjuterskiot kriminal se izvr{uva od strana na slednive ~etiri kategorii na poedinci i grupi:

1. Najgolemiot del od kompjuterskite kriminalci go so~inu-vaat onie koi imaat najlesen pristap kon kompjuterite, a toa se vrabotenite. Vrabotenite se obiduvaat da ukradat ne{to od pretpri-jatieto kade {to rabotat, kako na primer del od oprema, softver, do-verlivi informacii ili, pak, nekoj drug resurs.

2. Pokraj vrabotenite vo organizacijata, pristap kon nejzini-ot kompjuterski sistem mo`e da imaat i nadvore{ni korisnici, kako {to se kupuva~ite, dobavuva~ite i drugi. Sli~no kako vrabotenite i nadvore{nite korisnici pristapot kon sistemot mo`at da go zlou-potrebat so izvr{uvawe na nekoja forma na kompjuterski kriminal.

3. Hakeri i krakeri se sledniot tip kompjuterski kriminal-ci. Razlikata pome|u hakerite i krakerite e vo toa {to prvite se zanimavaat so neavtoriziran pristap na kompjuterskite sistemi poradi zabava i predizvik, dodeka vtorite gi pravat istite raboti, no so zlobni celi, kako {to e na primer kradeweto va`ni tehni~ki informacii, postavuvaweto softverski bombi (kompjuterski programi koi uni{tuvaat postoe~ki kompjuterski programi od sistemot) i sli~no.

4. ^etvrtata grupa ja pretstavuvaat lu|eto od organiziraniot kriminal. Tie gi koristat informaciskite tehnologii isto kako {to toa go pravat i ostanatite delovni lu|e, no za vodewe nelegalni biznisi.

Kompjuterskiot kriminal pretstavuva glaven predizvik na eti~koto koristewe na informaciskite tehnologii. Bidej}i kompjuterskiot kriminal ima kapacitet da zagrozi celi biznisi, kako odgovor na ovaa opasnost pretprijatijata i organizaciite prevzemaat soodvetni za{titni i preventivni merki. Spored izve{tajot od 2007 godina na PriceWaterhouseCoopers za globalnata bezbednost, golemite kompanii, skoro bez isklu~ok gi koristat slednite bezbednosni tehnologii: antivirusni programi, virtualni privatni mre`i, sistem za otkrivawe na upadi i za{tita (backup) na podatoci. Spored istoto istra`uvawe polovina od kompaniite imaat predvideno testirawe na godi{ni bezbednosni planovi, pri {to vo prosek kompaniite za bezbednosnite merki izdvojuvaat pome|u 6 i 8 procenti od vkupniot IT buxet.

281

Spored Asocijacijata na IT profesionalci vo SAD, vo ramkite na kompjuterskiot kriminal pripa|aat i slednive specifi~ni dejstva:

- neavtorizirano koristewe, pristap, promena i bri{ewe na informacii;

- neovlasteno objavuvawe na informacii;- neovlasteno kopirawe na softver;- odbivawe na pristap na kraen korisnik kon negoviot

sopstven hardver, softver, podatoci ili mre`ni resursi;- koristewe na kompjuterski ili mre`ni resursi za dobivawe

na informacii ili imot na ilegalen na~in. Za za{tita na informaciite, hardverot i softverot od kompju-

terskiot kriminal i ostanatite nepogodi, korisnicite na kompju-terskiot sistem treba da prezemat soodvetni merki na za{tita. Za{titata se odnesuva na neavtorizirano koristewe i za{tita od o{tetuvawe na hardverot, softverot i podatocite. Nekoi principi-elni aspekti na merkite za za{tita se:

- kodirawe na porakite pred da bidat isprateni preku kompju-terskite mre`i;

- ograni~uvawe na pristapot kon kompjuterskiot sistem od strana na neavtorizirani korisnici so voveduvawe lozinki i drugi za{titni tehniki;

- anticipirawe na pa|awata (defektite) na sistemot;- za{tita (back up) na podatocite.

Tipi~ni formi na kompjuterski kriminalHakerstvoto i krakerstvoto prestavuvaat opsesivno

koristewe na kompjuterite ili neovlasteno pristapuvawe ili koristewe na kompjuterskite mre`i. Hakerite, kako izvr{iteli na ovaa forma na kriminal, mo`e da ne se vraboteni vo kompanijata, no mo`e i da se vraboteni, pri {to preku Internet ili drugi kompjuterski mre`i kradat ili uni{tuvaat podatoci i programi. Hakerite mo`at da gi nabquduvaat elektronskata po{ta, pristapot na veb serverot i transferot na datoteki so cel da otkrijat lozinki, da ukradat mre`ni datoteki ili pak da vgradat sistem koj }e prifati upadi vo sistemot.

Zlobnite i kriminalni hakeri se vikaat krakeri. Obi~no krakerot e osoba koja ima znaewe za slabostite na nekoj sistem, i istoto go koristi za steknuvawe na sopstvena korist.

Sajber kradeweto pretstavuva kompjuterski kriminal koj vklu~uva kradewe na pari. Vo najgolemiot broj na slu~ai, vo ovoj tip na kompjuterski kriminal vklu~eni se vrabotenite na

282

o{tetenite pretprijatija, koi gi prikrivaat neavtoriziranite upadi vo kompjuterskite mre`i na pretprijatijata.

Te{ko mo`e da se zaklu~i kolkavi se finansikite zagubi napraveni preku sajber kradeweto, bidej}i i samite o{teteni finansiski institucii obi~no ne sakaat da gi obelodenat kra`bite, ili pak upadite vo nivnite sistemi.

Neavtoriziranoto koristewe na kompjuterskite sistemi i mre`i mo`e da se smeta za kradewe na kompjutersko vreme i resursi. Tipi~en primer e koga vrabotenite neavtorizirano koristat kompjuterska oprema koja e vo sopstvenost na kompanijata vo koja tie rabotat. Zloupotrebata mo`e da bide od igrawe video igri do obavuvawe na li~ni privatni ekspertski aktivnosti. Mnogu kompanii vo razvienite zemji, kako {to se SAD, za da se za{titat od neavtoriziranoto koristewe na kompjuterskite i mre`nite resursi, instaliraat softver za monitoring, koj se vika sniffer. Ovoj softver vr{i monitoring na mre`niot soobra}aj i otkriva nepravilno koristewe na resursite. Spored mnogubrojnite anketi vo SAD, sepak pogolemiot broj na vraboteni vo rabotnoto vreme posetuvaat rekreacioni sajtovi i ispra}aat privatni mailovi. Vo praktikata ima slu~ai koga poradi posetuvawe na nedozvoleni sajtovi, vrabotenite dobivaat otkazi.

Softverskoto piratstvo pretstavuva neavtorizirano kopirawe na softverskite proizvodi, i toa e najrasprostanetiot tip na kra`ba na softver. Naj~est izvr{itel na vakov vid na kra`ba se vrabotenite vo kompaniite koi gi koristat softverskite proizvodi.

Neavtoriziranoto kopirawe na softver e ilegalno bidej}i softverite se intelektualna sopstvenost za{titena so zakonska regulativa. Spored podatocite na grupacijata za antipiratski softver vo SAD, vo 2006 godina 35% od koristeniot softver vo svetot bil piratski.

Kra`bata na intelektualna sopstvenost se pojavuva vo forma na prekr{uvawe na pravata za kopirawe na proizvodi kakvi {to se muzikata, videata, igrite, knigite, slikite i drugite pi{ani raboti. Poznato e deka lesno mo`e da se dobijat prethodno spomnatite tipovi na materijali vo digitalna forma, i istite da bidat predmet na ponatamo{na diseminacija. Edna od tehnologiite koja pridonesuva za kr{ewe na pravata za kopirawe na digitalnite proizvodi e P2P mre`nata tehnologija, vo ~ii ramki milioni Internet korisnici razmenuvaat i diseminiraat digitalizirani proizvodi.

Eden od najrasprostanetite tipovi na kompjuterski kriminal se kompjuterskite virusi i crvi. Virusot pretstavuva

283

programski kod koj ne mo`e da raboti bez da bide vmetnat vo druga programa. Toj e programa koja se dvi`i niz kompjuterskite mre`i i operativni sistemi i se prika~uva na razli~ni programi i bazi na podatoci. Crvot isto taka pretstavuva programski kod koj mo`e da raboti bez nekoja cel. Ovie programi kopiraat dosadni ili uni{tuva~ki programski moduli vo omre`enite kompjuterski sistemi, taka {to site onie koi }e pristapat na kompjuterite }e bidat zarazeni od virusot ili crvot. Kompjuterskite virusi obi~no se vnesuvaat vo kompjuterskite sistemi preku elektronskata po{ta, potoa preku prika~enite datoteki koi se prenesuvaat preku Internet servisite, ili pak preku ilegalniot softver. Virusite obi~no se kopiraat vo datotekite na operativniot sistem, a potoa preku primarnata memorija na fiksniot disk i na site podvi`ni diskovi. Od tie pri~ini se prepora~uva zadol`itelno koristewe na antivirusna programa koja mo`e da gi dijagnosticira i otstrani virusite. Antivirusnata programa gi za{tituva korisnicite od virusite, pri {to gi detektiraat i uni{tuvaat kompjuterskite virusi, koi ne izvr{ile destruktivni zada~i.

Eden primer na kompjuterski virus e Trojanskiot kow, koj pretstavuva programski instrukcii koi se vmetnati vo legalna kompjuterska programa i vr{at ilegalni promeni na podatocite vo bazite na podatoci. Varijanta na kompjuterski virus e programa koja go polni kompjuterskiot sistem so samoreplicira~ka informacija, so {to raboteweto na kompjuterot se usporuva ili prekinuva. Druga varijanta na kompjuterski virus e programa koja uni{tuva drugi programi ili podatoci vo sistemot.

Dve formi na neavtoriziran vnes na programa vo kompjuterot na eden korisnik se adware i spyware. Adware e softver koj obavuva korisna funkcija, na primer dozvoluva Internet oglasuva~ite da prika`at reklama vo forma na baner i pop-up bez soglasnost na korisnikot. Adware isto taka mo`e da sobere informacii za korisnikot i za kompjuterot i da gi preprati na negoviot sopstvenik. Ovoj tip na adware e poznat kako spyware i pretstavuva bilo koj softver koj ja koristi korisni~kata Internet konekcija kako zadna (background) operacija bez eksplicitna dozvola od korisnikot. Spyware sobira specifi~ni informacii za korisnicite, kako {to se demografski podatoci, preferenci vo odnos na koristeweto na Internet, broevi na kreditni karti~ki i sli~no. Spyware mnogu pove}e ja zagrozuvaat privatnosta na korisnicite, no mo`at da pri~inat i zna~itelna materijalna {teta. Za{titata od adware i spyware se pravi so instalirawe na specijalni

284

programi koi spre~uvaat polnewe i instalirawe na vakvi nepo`elni softverski programi na korisni~kiot kompjuter.

11.3. PRAVO NA PRIVATNOST

Informaciskite tehnologii ovozmo`uvaat da se soberat, integriraat, razmenat i koristat podatocite i informaciite na brz i efikasen na~in. Za kompaniite krajnite ekonomski beneficii od pribiraweto i obrabotkata na podatocite od najrazli~na priroda se isto taka golemi, poradi {to tie posebno vnimanie obrnuvaat na ovaa oblast. Od druga strana, pribiraweto na podatocite ima negativni efekti, osobeno koga stanuva zbor za pribirawe na podatoci za individuite. Vo toj slu~aj se zagrozuvaat nivnite prava na privatnost. Zloupotrebata od koristeweto na privatnite podatoci mo`e da bide raznovidna, od nivna diseminacija do nivna kriminalna zloupotreba.

Za pravoto na privatnost od aspekt na koristewe na informaciskite tehnologii mnogu se debatira, pri {to istite se za{tituvaat so posebni zakoni. Glavnata debata za legislativata za privatnosta vo odnos na Internetot, se odnesuva na opt-in nasproti opt-out standardite. Grupata za za{tita na potro{uva~ite go sozdade opt-in standardot, spored koj privatnosta e podrazbirliva. Opt-in sistemite avtomatski gi za{tituvaat potro{uva~ite koi {to eksplicitno ne dozvoluvaat obrabotka na nivnite podatoci. Od druga strana biznis-zaednicata preferira na opt-out standardot, so obrazlo`enie deka ovoj standard pozitivno vlijae na razvojot na e-komercijata i na e-biznisot. Od gledna to~ka na pravnata regulativa opt-out standardot e podrazbirliva opcija vo SAD, a opt-in standardot e podrazbirliva opcija vo Evropa.

Ostanatite oblasti na pravoto na privatnost se slednive:- pristapuvawe kon privatna elektronska po{ta ili

kompjuterski zapisi i pribirawe i koristewe na informaciite za individuite preku Internet i drugite mre`ni servisi;

- postojano pratewe na lokacijata kade {to se nao|a edna li~nost;

- koristewe na informaciite pribrani od razli~ni izvori za promocija na dopolnitelni uslugi;

- pribirawe na telefonski broevi, broevi na kreditni karti~ki i drugi li~ni informacii za sozdavawe na profil na potro{uva~ite.

Privatnosta na Internet korisnicite e posebno izlo`ena na razni formi na zloupotreba. Preku servisite kako {to se

285

elektronskata po{ta, internet-baziranite razgovori i WWW se razmenuvaat informacii koi ne se jasno kategorizirani od aspekt na privatnosta. Informaciite za Internet korisnicite mo`e da se pribiraat legitimno pri {to pri sekoe koristewe na internet servisite se sozdava cookie datoteka, koja se smestuva na fiksniot disk na korisnikot. Istata datoteka podocna mo`e da se koristi za pribirawe na podatoci za Internet korisnikot.

Privatnosta mo`e da se za{titi na pove}e na~ini. Na primer, elektronskata po{ta so ~uvstvitelna sodr`ina mo`e da se enkriptira.

Kompjuterskoto profilirawe e druga kontraverzna kra`ba na privatnosta na individui. Imeno, preku kradewe na tu| identitet i pravewe na ilegalni operacii vo ime na druga li~nost mo`e da se pri~ini golema materijalna {teta.

Neovlastenoto masovno ispra}awe na elektronska po{ta kon Internet korisnicite bez nivno barawe se vika spamirawe (spamming). Spamovite ~esto pati slu`at za infiltrirawe na kompjuterski virusi. Ako sodr`inata na elektronskata poraka ima vulgarna sodr`ina, poznata e pod imeto flaming.

Edna od naj~esto debatiranite eti~ki normi e privatnosta i kvalitetot na rabotnoto mesto vo delovnoto rabotewe, koi se poznati kako kompjuterski monitoring. Denes kompjuterite gi nabquduvaat vrabotenite so cel da se podobri produktivnosta vo raboteweto. No vakviot na~in na zgolemuvawe na produktivnosta ~esto pati se opi{uva kako neeti~ki, bidej}i pokraj rabotata se nabquduva i individuata.

Koristeweto na informaciskite tehnologii na rabotnite mesta mo`e da pretstavuva pri~ina za pojava na razli~ni zaboluvawa. Taka na primer, monotonite dvi`ewa na prstite, podolgite prestoi pred kompjuterskite ekrani i fokusiraweto na pogledot na ekranite mo`at da predizvikaat odredeni zaboluvawa na prstite, racete, rbetniot stolb ili o~ite.

Re{enijata na zdravstvenite problemi baziraat na naukata za ergonomija. Celta na ergonomijata e sozdavawe na zdrava rabotna okolina koja e bezbedna, komforna i go zgolemuva rabotniot moral i produktivnost.

Bez razlika na mnogubrojnite eti~ki problemi i mnogubrojnite na~ini na zagrozuvawe na privatnosta na korisnicite, op{testvata vo celina imaat mnogubrojni beneficii od koristeweto na informaciskite tehnologii. Op{testvenite sferi kako {to se zdravstvoto, obrazovanieto, meteorologijata, ekonomijata i drugi oblasti denes ne mo`at da se zamislat bez koristewe na informaciskite tehnologii. Informaciskite tehnologii pretstavuvaat potencijal za golemi postignuvawa, no i za golemi

286

{teti. Za da beneficiite od koristeweto na informaciskite tehnologii bidat nivna dominantna karakteristika, potrebno e sekoj individualec i sekoja organizacija da gi prifati eti~kite odgovornosti.

287

LITERATURA

Boudewijn Raessens, E-business your Business From Website to Strategy, Lemma Publishers, Utrecht, 2003

Bouton C., The future of IS Technologies that will Force Change, eWeek, April 19, 2008

Bucley P, Montes S.: Electronic Commerce: the Leading Edge of the Digital Economy, Digital Economy 2000, U.S. Department of Commerce, 2000

Callon, J. D.: Competitive Advantage Through Information Technology, McGraw-Hill, New York, 1996

Chaffey, Dave, E-business and E-commerce Management, Prentice Hall, Edinburgh, 2007

Chan Henry, Lee Raymond, Dillon Tharam, Chang Elizabeth, E-commerce Fundamentals and Applications, John Wiley&Sons Inc, New York, 2001

Choi, S.Y., Whinston A.B., The Internet Economy, Technology and Practice, TX: Smartecon.com, Austin, 2000

Comer Douglas, The Internet, Prentice Hall, New Jeresy, 2000

Commision of the European Communities, eEurope 2005: An information society for all, Brussels, 2002

Commision of the European Communities, i2010 – A European Information Society for growth and emloyment, Brussels, 2005

Courter G., Marquis A., Browing K., Mastering Office XP, SYBEX Inc., San Francisco, 2001

Davenport T.H.: Process Innovation: Reengineering Work Through Information Technology, Harvard Business School Press, Boston, 1994

288

European Commission: European Commission's Digital Competitiveness report, Brussels, 2010

Gerhard Paul: EU Annual report on digital economy highlights benefits of ICT investments, EU, 2007

Glen Walter, White Rowena, Windows XP Tips&Techniques, McGraw-Hill, New York, 2002

Gralla Preston, How the Interent Works, QUE, Indianapolis, 2002

Harmon P., Business Process Change, Morgan kaufman, 2007

IDC Adriatics: Analysis of the Macedonian ICT Sector 2008 (Deliverable 1), IDC Adriatics, 2008

Kroenke D., Auer D., Database Concepts, Prentice Hall, New Jersey, 2008

Laudon K., Laudon J., Management Information Systems: managing the digital firm, Prentice Hall, New Jersey, 2010

Novakovic J., Milanovic D., Veljovic A., Poslovna Informatika, Megatrend univerzitet primenjenih nauka, Beograd, 2004

Masood A., Relational Database Design for Starters, Lulu.com, 2008

O’Brien James, Marakas George, Management Information Systems, McGraw-Hill/Irwin, 2009,

OECD: Measuring the ICT sector, 2000

OECD: Understanding the Digital Divide, 2001

OECD: OECD Information Outlook: ICT's, E-commerce and the Information Economy 2000, 2000

Romney Marshall B., Steinbart Paul J.: Accounting Information Systems, Prentice Hall, New Jersey, 2000

The economist Intelligence Unit: The 2008 and 2009 e-readiness rankings

Turban Efraim, Mclean Ephraim, Wheterbe James, Information technology for Management, John Wiley&Sons Inc, New York, 2010

289

Turban Efraim, King David, Introduction to e-commerce, Prentice Hall, New Jeresy, 2008

Watson R., Data Management, John Wiley&Sons Inc, New York, 2006

World Economic Forum: The Global Information Technology Report 2009–2010 ICT for Sustainability, World Economic Forum, 2010

Wreden, N., Business-Boosting Technologies, Beyond Computing, November-December 1997

290