Univerzitet Sv. Kiril i Metodij SkopjeEkonomski Fakultet

Семинарска работа по предметот:

На тема:

Берзи

Ментор: ИзработилПроф. Др.

Скопје, 2005 годинаSODR@INA

Voved

1. Poim i su{tina na berzite

2. Istoriski razvitok na berzite

3. Zna~ewe na berzite

4. Vidovi berzi

4.1. Vidovi berzi spored na~inot na organizirawe

4.2. Vidovi berzi spored predmetot na rabota

4.3. Vidovi berzi spored vremenskata socijalizacija

4.4. Vidovi berzi spored tehnologijata i na~inot na rabotewe

4.5. Vidovi berzi spored kontrolata

4.6. Vidovi berzi spored fizi~kata lokacija

5. Efektni berzi

5.1. Poim, karakteristiki, razvoj i funkcii na efektnite berzi

5.2. Organizacija, u~esnici i rabotewe na efektnite berzi

5.3. Uzansi vo raboteweto na efektnite berzi

5.4. Nepi{an eti~ki i moralen kodeks za dilerite na efektnite

berzi

6. Berzanski raboti

6.1. Poim i su{tina na berzanskite raboti

6.2. Vidovi berzanski raboti

7. Berza vo Makedonija

7.1. Berza od osnovawe berza vo Makedonija

7.2. Osnovni pretstavi za osnovawe i uspe{no rabotewe na

efektna berza vo Makedonija

7.3. Osnovawe na Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od

vrednost- AD Skopje

7.3.1. Istorija

7.3.2.Organizacija

7.3.3.Pazarni segmenti

7.3.4.Uslovi za kotacija na hartii od vrednost

7.3.5.Trguvawe

7.3.6.Berzanski elektronski sistem za trguvawe- BEST

7.3.7.Kliring i poramnuvawe

7.3.8.^lenki na Makedonska berza- AD Skopje

Zaklu~ok

VOVED

Mnogu avtori se obidele da ja definiraat trgovijata, vo zavisnost

od toa vo koj vremenski period `iveele, kakvi bile uslovite na

stopanisuvawe, od opfatenosta na nejzinite funkcii itn. Denes taa

postoi kako posebna dejnost i vo R. Makedonija spored Zakonot za

trgovija na R. Makedonija se definira kako: “Pod trgovija se

podrazbira kupuvawe, preda`ba na proizvodi i vr{ewe na uslugi vo

trgovijata od strana na pretprijatieto i drugi pravni i fizi~ki lica,

registrirani za vr{ewe na trgovija”1.

Kako nositeli na trgovskata dejnost naj~esto se javuvaat:2

- trgovskite pretprijatija

- delovnite edinci na trgovskite pretprijatija i

- pretprijatija za trgovski uslugi,

a poretko

- proizvodni i drugi stopanski subjekti i

- potro{uva~ki zadrugi

So trgovski uslugi se zanimavaat specijalizirani stopanski

pretprijatija, koi spored nekoi zaedni~ki obele`ja, mo`e da se

podelat vo tri osnovni grupi:3

1. Pretprijatija za vr{ewe na trgovski uslugi vo potesna

smisla

2. Pretprijatija za obezbeduvawe na deloven prostor i

uslugi vo trgovskata dejnost i

3. Posebni- specifi~ni pretprijatija za vr{ewe uslugi vo

prometot

1 Zakon za trgovija- Slu`ben vesnik br, 23/523 ~len 2

2 d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo{ko Ja}oski- Ekonomika na vnatre{na trgovija, Skopje, 2002 str. 67

3 d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo{ko Ja}oski- Ekonomika na vnatre{na trgovija, Skopje, 2002 str. 101

Vo prometot dejstvuvaat posebni i spored na~inot na

rabotewe specifi~ni pretprijatija koi imaat golemo vlijanie na

pazarnite dvi`ewa i pazarnite odnosi. Vo ovaa grupa pretprijatija

spa|aat:4

1. Saem na primeroci

2. Stopanski izlo`bi

3. Berzi (stokovni)

4. Akcii.

Bidej}i na{ interes izbravme da bidat berzite }e napravime

eden po{irok osvrt kon ovaa tema.

Berzata (na angliski Exchange, germanski Die Borse, francuski La

Bourse, ruski Bir`a, srpski Berza, hrvatski Burza, slovene~ki Borza) e

postojan i posebno organiziran, odnosno institucionaliziran pazar za

tipizirani, odniosno standarizirani i zamenlivi (fungibilni) stoki,

uslugi, hartii od vrednost, devizi, valuti i pari. Na berzata se

sostanuvaat kupuva~i i prodava~i koi, vrz osnova na posebni

mustri, sklu~uvaat dogovori za kupuvawe, odnosno za prodavawe

na opredeleni stoki ili uslugi. Predmet na trguvawe na berzata mo`e

da bide samo onoj vid na stoka ili uslugi koj {to e voveden vo

pravilata na berzite, a rabotite mo`at da gi zaklu~uvaat samo

~lenovite na berzata.

4 d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo{ko Ja}oski- Ekonomika na vnatre{na trgovija, Skopje, 2002 str. 113

1. POIM I SU[TINA NA BERZITE

Berzata e postojano mesto na trguvawe spored strogo

opredeleni pravila i uzansi i so istovidna (istorodna) stoka koja

stvarno ne e prisutna. ^estopati berzata ja ozna~uva i zgradata vo

koja se vr{at berzanski raboti. Berzata e posebno organiziran pazar

na kogo spored posebni uzansi i pravila redovno se trguva so pari,

tipizirani stoki, uslugi i hartii od vrednost. Berzata pretstavuva

organizirana ustanova koja pretstavuva postojano mesto za

sklu~uvawe na dogovori za prodavawe i kupuvawe na tipizirani

stoki, uslugi, efekti, pari, valuti i devizi i hartii od vrednost pod re`im

na posebni pravila i uzansi i so u~estvo na ovlasteni posrednici kako

{to se agenti, senzori, brokeri, makleri i drugi. Objekt na dogovori

sklu~eni na berzata mo`at da bidat samo stoki {to se predvideni so

statutot, odnosno so pravilata na berzata.

Vo eden trud za berzite5 sretnuvame mislewe spored koe pod

berza obi~no se podrazbiraat pove}e raboti. Imeno, so zborot berza

se ozna~uva zgradata vo koja {to e smestena berzata. Berza se

narekuva i berzanskiot sostanok, odnosno zbir na berzanski raboti.

Vo obi~nite razgovori me|u lu|eto pod berza se misli voop{to na lu|

eto i ustanovite {to se zanimavaat so berzansko rabotewe i se ona

{to ima nekoja vrska so toa rabotewe. Su{tinski gledano, berzata e

eden usovr{en, sovremen pazar bez kogo na mo`e da se zamisli

sovremena pazarna ekonomija. Imeno, skoro permanentno

sretnuvame rubriki vo dnevnite vesnici za raboteweto sostojbite vo

berzite, vo razvienite pazarni ekonomii. Sepak, za zna~eweto vo

stopanstvoto i finansiskoto `iveewe, za organizacijata i raboteweto

na berzite se u{te malku se znae vo pazarnite ekonomii, a toa

zna~ewe e minimalno vo zemjite vo razvoj, vo nerazvienite zemji i

5 Milorad Zebi~, “O berzama i o beogradskoj berzi”,Beodrad, 1937 god. str. 3-11

zemjite vo tranzicija od nepazarno kon pazarno stopanstvo. Iako

zborot berza vo sekojdnevnite razgovori i komunicirawa ~estopati

se spomnuva, sepak, se u{te e mal brojot na lu|eto koi bi mo`ele so

sigurnost da ka`at za berzite, a u{te pomalku da go objasnat

nivnoto funkcionirawe. Sekoj obi~en gra|anin koga bi vlegol vo

berzata bi ~uvstvuval odredena doza na strav, bidej}i vo nea bi

gledal eden vid “Vavilonska kula” vo koja se zboruva na jazik {to toj

ne go znae i ne go razbira. I samata publicistika za berzite pi{uva

dosta senzacionalno, a izve{taite od berzite se strogo stru~ni

dostapni za mal broj poznava~i i eksperti vo berzanskoto rabotewe.

Dosega ne retko se sretnuvaat sfa}awa spored koi berzata e “Hram

na bodot Mamon”, “Hram vo koj se poklonuvaat na zlatnoto tele”,

”Berzata e pazar na iluzii”, ”Mesto za molewe na boga so gr~ki

stolbovi na koe redovno se gubat pari ”. Vo eden roman za

Wujork{kata berza vo Volstrit e re~eno: “Se {to e vo Volstrit, seto

toa e ukradeno”. Retko se zboruva deka stanuva zbor za rabotewe

na berzite, vr{ewe na dosta slo`eni operacii za koi se bara

subspecijalnost. Isto taka, naj~esto se zboruva samo za “igra na

berzite”. Se spomnuva i toa deka berzata ja zgolemuva zarazata da

se tr~a permanentno za dobivka, sozdava navika {to zaslepuva

iljadnici lu|e da tr~aat za zarabotka. Imeno, trgovcite,

pretpriema~ite i {pekulantite od celiot svet se povrzani so sredstva

za telekomunikacii i kompjuterski sistemi, a najmo}nite od niv sekoj

den se sostanuvaat vo berzite so cel da zarabotat. Na berzite, pak,

pristignuvaat i vistinski i la`ni vesti, sodozvoleni i nedozvoleni

sredstva, se nastojuva da se sozdade vakva ili onakva atmosfera. So

nedeli i so meseci se davaat prvo najdobri vesti, a potoa samo crni

vesti, taka {to ~ovek samo so posebna trezvenost i so golema

delovnost i svetsko iskustvo i znaewe mo`e da se snajde vo toj

“ko{mar” {to se slu~uva vo berzite i nadvor od niv. Tuka bi mo`ele

da gi spomneme, so `alewe, i ekonomistite koi za berzite zboruvaat,

so vozbudenost i vernost kakva {to ja imaat protestantskite

propovednici, kako za moderen oblik na Monte Karlo koj {to se

organizira i se ~uva pod za{tita na dr`avata. Vistina e toa deka

poedinci na berzite, vr{ej}i berzanski operacii do{le do prosja~ki

stap ili do samoubistvo (vo vreme na takanare~enite crni denovi na

berzite), a drugi do visoki zarabotuva~ki, no vistina e i toa deka i na

ostanatite trgovski i industriski raboti mnogu propadnale, a drugi

pak, se zbogatile so svojata ume{nost i znaewe.

Vo trudovite na pogolem broj avtori zborot berza razli~no se

interpretira. Spored edni zborot berza poteknuva od latinskiot jazik

(“bursa”) {to ozna~uva kese za pari. Spored drugi avtori poteknuva

od francuskiot zbor “bourse” {to ozna~uva mesto kade {to se

sostanuvale trgovci u{te vo po~etokot na XV vek. Spored treti

avtori zborot berza poteknuva od zborovite “van der beurse”, ili “van

der burse” {to zna~i ime na edna patriciska familija od Bri` vo

Belgija. Taa familija imala hotel vo gradot Bri`, kade {to otsednuvale

trgovcite i me|usebe sklu~uvale trgovski spogodbi. Na zgradata na

nivniot hotel imalo grb so dve kesiwa od ko`a. Spored nekoi

podatoci, na vratite na objektot vo kamen bile isklesani tri kesiwa.

Trgovcite imaj}i gi predvid tie oznaki, so zborovite “de bourse” vo

po~etokot go ozna~uvale mestoto, a podocna i nivnite sobiri. Iako

berzite svoeto poteklo go vodat od XV vek, vo Anvers vo 1462

godina, sepak, duri kon sredinata na XVI vek se javuvaat prvite

organizirani berzi i toa vo Pariz, “bourse de valeurs” osnovana vo 1563

god. i vo London ”Royal Exchange” osnovana 1566 god. (taa e

dene{nata ”Stock Exchange”). Moderni berzi vo dene{na smisla na

zborot se javuvaat kon krajot na XVIII vek. Raboteweto vo tie berzi

se vr{i spored moderni pretpostavki, organizirano i specijalizirano.

Kako {to spomnavme berzatas pretstavuva organiziran prostor

na kogo {to se odviva kupuvawe i prodavawe na opredelen vid

stoki. Vo institucionalna smisla na zborot, stanuva zbor za deloven

prostor, odnosno deloven objekt vo ramkite na kogo se trguva so

berzanski materijal. Berzta kako nerazdvoen del od pazarot i

pazarnoto stopanstvo, voop{to, so ogled na specifi~nosta na

organizacijata i na~inot na rabotewe, pretstavuva eden isklu~itelno

zna~aen segment od ~ie rabotewe i uspe{nost zavisi i uspe{nosta

na vkupniot pazar odnosno na pazarnoto stopanstvo.

Ponekoga{, vo po{irokata javnost se smeta deka berzite

pretstavuvaat mesta kade {to se vr{at {pekulacii. Su{tinski gledano

pravata vistina e obratna. Berzite imaat zada~a da deluvaat na

stabilnosta na pazarot, odnosno kolku {to e mo`no pove}e da gi

dr`at cenite na stokite vo granicite ne samo na ponudata i

pobaruva~kata, tuku i vo granicite na realnata vrednost.

Berzata pretstavuva organizirano i postojano mesto na

pazarewe i trguvawe, pod kontrola na dr`avata, na koe se

sostanuvaat kupuva~ite vo opredeleno vreme, zaradi sklu~uvawe

na raboti vo soglasnost so pravilata na berzata, za raboti koi {to ne

se unikatni. Berzata e institucija no i kategorija na pazarnata

ekonomija. Se narekuva i retorta vo koja se kondenzira vkupnata

ponuda i pobaruva~ka, se diojagnozira sega{nosta i se prognozira

idninata. Od tie pri~ini e razumno nadgleduvaweto nad taa

institucija, posebno zaradi postoewe na mo`nost za manipulacija vo

vr{eweto na berzanskite transakcii. Sekoja pazarna ekonomija ima

svoja nacionalna berza, odnosno mo`e da ima cel sistem na berzi.

Me|utoa, berzite na visoko razvienite pazarni ekonomii ne samo {to

imaat nacionalen, tuku imaat i me|unaroden karakter.

2. ISTORISKI RAZVITOK NA BERZITE

Za da mo`e da se razbere su{tinata i zna~eweto na berzite e

potrebno da se osvrneme na minatoto i da vidime kako se do{lo do

sozdavaweto na berzite. Vo su{tin, kako {to spomnavme, berzata e

eden sovr{en pazar prisposobe4n na moderniot razvitok na

~ove~koto op{testvo i na potrebite na nacionalnite ekonomii na

me|unarodnite trgovski odnosi. Toj sovr{en pazar svoeto poteklo go

vodi od razvitokot na trgovijata vo poedinite nacionalni ekonomii i

na me|unarodnite trgovski odnosi. Poznato e deka vo po~etokot na

stopanskiot i na kulturniot razvitok kupuva~ite i trgovcite samite gi

posetuvale poedinite proizvoditeli i barale da kupat stoka. Podocna,

po~nale da se organiziraat pana|uri, saemi, nedelni pazari kade {to

se sretnuvale prodava~ite i kupuva~ite. Na primer, golemi saemi na

koi doa|ale trgovci duri i od oddale~eni kraevi se odr`uvale mnogu

odamna vo Ni`i Novgorod, Lion, Lajpcig, a vo sredniot vek vo

Venecija, Bolowa, Genova, Siena, Florencija, Milano, Marsej, Norbon,

Aviwon, Tuluz i vo drugi mesta koi stanale poznati po odr`uvaweto

na saemi voniv. So razvitokot na komunikaciite, so obezbeduvaweto

na pogolema sigurnost, so usovr{uvawe na prevoznite sredstva, so

razvitokot na industrijata i gradovite starite pana|uri izgubile od

svoeto zna~ewe. Na mestoto na tie pana|uri se organizirale

moderni saemi, na koi ne se donesuvala stoka, tuku samo mostri vrz

osnova na koi se sklu~uvale kupoproda`ni zdelki.

Pred da se odr`uvaat tie moderni saemi postoele, vo po~etokot

vo gradovite kade {to se odr`uvale golemi srednovekovni saemi,

pazari na koi {to se trguvalo so menici, so zlatni i srebreni pari. Tie

posebni pazari vo su{tina bile prvite berzi. Vo primorskite gradovi na

tie pazari doa|ale i sopstvenici na brodovi, posrednici i trgovci

menuva~i i tuka se sklu~uvale razni trgovski raboti i se

razmenuvale razni vesti od oblasta na trgovijata so stoki, pari i zlato.

Vo po~etokot, prvi~nite berzi bile organizirani na otvoren prostor,

pokraj bankarskite masi ili trpezi (banki ili trapezi), pod krovovite na

poznati ku}i ili palati, carinarnici ili op{tinski ku}i. Podocna tie sobiri

se organizirale i se odr`uvale vo posebno za toa zakupeni ili

opredeleni lokali.

Postoi mislewe spored koe na prvite berzi ne se trguvalo

mnogu so zemjodelski proizvodi poradi {to produktnite berzi se

razvile ne{to podocna. Se smeta deka najstari berzi bile berzite na

koi se trguvalo so pari i so menici. Vo eden edikt od 1549 godina vo

kogo se nareduva da se otvori berza vo Tuluz se veli: “Bidej}i na{iot

grad Tuluz e napreden grad i pogoden za trgovija treba kako i Lion i

Anvers i drugite trgovski gradovi da dobie edno mesto koe }e se

narekuva Change, Estrade ili berza, na ke trgovcite dvapati dnevno }e

se sostanuvaat za me|usebno da gi vr{at trgovskite raboti. ”

Se smeta deka prvite po~etoci za pojavata na berza moraat da

se baraat u{te vo stariot vek, kade {to spa|ala i rimskata “Collegia

merkatorum”. Sepak iako se smeta deka potekloto na berzata e vo

dale~no minato, e utvrdeno deka duri vo tekot na sredniot vek na

berzite e praven pogolem promet i toa so menici, posebno vo

italijanskite trgovski gradovi, po~nuvaj}i od XII vek. Prvite vistinski

organizirani berzi so redovni sostanoci, kako {to spomnavme, se

javuvaat vo XV vek. Imeno, vo Anvers e osnovana berza vo 1460

godina koja e smestena vo posebna zgrada {to ja podignala

op{tinata i na nea go stavila ovoj natpis:”In usum negotiatorium

cujuscunque nationis as linquae” {to zna~i deka zgradata im e

nameneta na site narodi i jazici. Vo gradot Anvers se razvila

trgovijata taka {to berzata po~nale da ja posetuvaat ne samo

doma{ni tuku i stranski trgovci. Se slu{ale razni jazici, se gledale

razli~ni nosii, taka {to berzata vo Anvers izgledala kako eden mal

svet vo koj {to bile zastapeni site delovi od svetot. Podocna, so

osnovaweto na Isto~noindiskata kompanija vo 1602 godina i

Zapadnoindiskata kompanija vo 1622 godina vo me|unarodnata

trgovija mesto Anvers se pogolemo zna~ewe dobival Amsterdam

kade {to na berzata prvo se razvile terminskite raboti podocna i

drugite berzanski raboti. U{te vo 1747 godina na berzata vo

Amsterdam bile notirani 44 raznovidni hartii od vrednost, a kon

krajot na XVIII vek, nivniot broj bil 110. Vo XVI vek vo Antverpen

prvpat po~nale da se vr{at operacii na kupoproda`ba na dr`avni

hartii od vrednost. Predmet na taa kupoproda`ba bile dolgoro~nite

obvrznici na dr`avnite trezori na Holandija, Anglija, Portugalija,

[panija i Francija. Vo XVII vek dosta zna~ajna uloga imala berzata vo

Amsterdam koj a{to vo toa vreme bila i stokovna i efektna berza.

Berzata vo Amsterdam imala takvo zna~ewe bidej}i Amsterdam vo

toa vreme pretstavuval glaven evropski pazar na `ito, crn piper,

kafe i drugi vidovi stoki. Pokraj dr`avno obligacii na berzata vo

Amsterdam po~nale da kotiraat i opredeleni hartii od vrednost na

holandski i britanski kompanii. So formiraweto na Londonskata

efektna berza vo 1773 godina, berzata vo Amsterdam bila vo vtor

plan.6 So permanentnoto zgolemuvawe na akcionerskite dru{tva se

sozdale osnovi i pretpostavki za formirawe na novi berzi vo Wujork

1817 godina, potoa vo Pariz, Berlin i vo Viena. Prva berza na

prostorot na porane{na Jugoslavija e formirana kon krajot na 1894

godina vo Belgrad, potoa po Prvata svetska vojna, vo 1919 godina e

formirana vo Zagreb, vo 1921 godina vo Novi Sad, vo 1924 godina

vo Qubqana.

Evolucijata na sega{nite berzi bila dolgoro~na i makotrpna.

Imen vo po~etokot na sostanocite na berzite se doa|alo so stoka,

odnosno so pari, menici i drugi hartii od vrednost. Podocna se

rabotelo samo vrz osnova na mostri, odnosno odnapred prifateni

hartii od vrednost. Sostanocite na berzite stanuvale se po~esti i

poredovni i na niv ve}e na mo`ele da doa|aat site {to sakaat, tuku

onie {to ispolnuvale opredeleni uslovi. Na toj na~in se propi{ani

uzansi i pravila na odnesuvawe na berzite i raboteweto po~nalo da

se kontrolira od dr`avnite vlasti. Berzite po~nale da dobivaat

kvalifikuvani posrednici i organi, vremeto na rabotewe se ograni~ilo,

postapkata pri raboteweto na sostanocite isto i opredeluvaweto i

objavuvaweto na kursevite se preciziraat i na toj na~in kako rezultat

na site tie inovacii se doa|a do dene{nite moderni berzi. Vo svojot

razvitok berzite se pove}e se usovr{uvaat i se specijaliziraat i kako

rezultat na toa se razvile pove}e vidovi berzi za koi podocna }e

zboruvame.

3. ZNA^EWE NA BERZITE

Koga se zboruva za zna~eweto na berzite toga{ mora da se

ima vo predvid toa deka berzite upatuvaat na najcelosen pregled na

6 d-r @. Zlatkovi~ “Pojava, razvoj i perspektive trgovine na veliko”, Beograd, 1937 god. str. 3- 11

ponudata i pobaruva~kata, vlijaat vrz pravilno formirawe na cenite,

na izedna~uvaweto na cenite vo zemjata i nivno izedna~uvawe so

cenite na stranskite pazari, na izedna~uvawe na cenite od aspekt

na vremeto. Isto taka vlijae vrz {ireweto na pazarot i sozdavawe na

svetski pazar, pazar na kapital. Berzata se smeta kako barometar na

stopanskiot `ivot. Objasnuvaweto na ovie aspekti na zna~eweto na

berzite upatuva na nivnata su{tina.

Na berzite na najeklatanten na~in i najmnogu od koj i da e

drug vid na pazar se doa|a do pregled na ponudata i

pobaruva~kata. Imeno, kupuva~ite i prodava~ite se nao|aat edni

sprema drugi vo opredeleno vreme, na striktno opredelen prostor,

upatuvaat na svoite ceni, vo sostojba na permenentna napregnatost

se doa|a do ceni koi odgovaraat na vistinskata sostojba na ponudata

i pobaruva~kata. So ogled na toa {to sostanocite na berzite se dr`at

sekojdnevno i vo opredeleno vreme, formiranite ceni se koregiraat

ve|e sledniot den bidej}i porane{nite bile objaveni i predizvikale

opredeleno dejstvo kaj onie koi {to se spremni da kupat ili da

prodadat. Spored cenite, odnosno kursevite formirani na berzite se

koregiraat cenite, odnosno kursevite vo site delovi na na{ata

ekonomija.

Trgnuvaj}i od tamu deka berzite se moderni pazari snabdeni so

site mo`ni pogodnosti za brzo i lesno komunicirawe so stranstvo i

deka berzanskite posrednici i posetitelite na berzite se sekoga{ vo

vrska so stranskite pazari, cenite formirani na edna berza skoro vo

ist moment se prenesuvaat i na ostanatite berzi. So toa se

ostvaruva izedna~uvawe na cenite ne samo vo zemjata, tuku i vo

raznite zemji. Blagodarenie na istovremenosta na sostanocite,

istovetnosta na artiklite, razvienite telekomunikacii, se formira vo

su{tina eden univerzalen svetski pazar.

Ako kon ova se dodade i faktot deka zna~eweto na berzite ne e

samo vo obemot na prometot na stoki, uslugi, kapital i hartii od

vrednost i pari koi {to preku niv se vr{at, tuku vo toa {to na toj

pazar dnevno se utvrduvaat cenite na stokite, uslugite, kapitelot i

hartiite od vrednost i parite, koi prakti~no se primenuvaat i na site

kupoproda`ni transakcii koi {to se vr{at i so direktni kontakti me|u

komitentite toga{ e jasna nivelatorskata funkcija na berzite vo

formiraweto na cenite. Na toj na~in formiraweto na cenite, koe se

sledi preku posebni berzanski bilteni i preku berzanskite indeksi,

pretstavuva zna~aen indikator na dvi`ewata na nacionalnite i

svetskite ekonomski aktivnosti.

Na berzite blagodarenie na toa {to se vr{at razni ro~ni raboti,

mo`e da se nudi stoka i da se prodava stoka koja }e se ispora~a

podocna, po nekolku nedeli ili meseci, se vr{i nivelirawe na cenite

od vremenski aspekt. A od toa pak, mo`e da se vidi od kolkavo

zna~ewe se berzite za stoki i hartii od vrednost vo odnos na

snabduvaweto so potrebni materijali, stoki i finansiski potrebi na

ekonomskite subjekti. Berzite pridonesuvaat za rasprostranuvawe i

popularizirawe na hartiite od vrednost so {to ovozmo`uvaat

formirawe na kapital za pozna~ajni kapitalni objekti iekonomski

zdelki. So toa {to na berzite sekoj den se slivaat golem broj na

informacii od zemjata i od stranstvo, {to na berzite se sretnuvaat

najupatenite pretstavnici na trgovijata i bankarstvoto, se vr{at

najkrupni trgovski i finansiski raboti vo uslovi na visok stepen na

strogost, berzata e mesto kade {to site raboti strogo se ocenuvaat i

na koja, blagodarenie na folemite vrski i ni{ki {to ja vrzuvaat za

stopanskiot, op{testveniot i politi~kiot `ivot, site dvi`ewa nagore ili

nadolu, ma dobro ili na lo{o se ~uvstvuvaat vedna{. Zaradi toa

berzata so pravo se smeta barometar na stopanskiot `ivot na

nacionalnata ekonomija, duri i barometar na politi~kite zbidnuvawa

vo zemjata i vo stranstvo.

Berzite se smetaat za pazari nad pazarite i epicentar na

stopanskiot `ivot i stopanskite zbidnuvawa vo poedinite nacionalni

ekonomii i na svetskite ekonomski i finansiski odnosi i dvi`ewa. Toa

e rezultat na: a) sigurnosta vo raboteweto na berzite; b) brzinata so

koja se vr{at rabotite; v) realnosta na cenite i kursevite {to se

formiraat na berzite; g) golemiot kapacitet na pazarot i d)

koncentriranosta na najgolemite kupuva~i i prodava~i na berzite.

Ostvareniot uspeh na berzite i pozitivnoto mislewe za raboteweto na

berzite pretstavuva eden vid destilat na delovnoto znaewe i

poznavawe {to go imaat glavnite akteri vo stopanskiot `ivot vo

zemjata. Berzata ne retko se narekuva mozok na nacionalnata

ekonomija. Iako na berzite se vodi ostra i `estoka borba me|u

sopernici (partneri) sepak na niv se sozdavaat dosta golemi imoti

no, vo isto vreme, se formiraat i najmudri i najsposobni delovni lu|e.

Zatoa, berzata se sfa}a kako institucija koja po svojata priroda i

organizacija ~ova~kite maani polesno gi iznesuva na videlo, no

kako ostvaren ili neostvaren uspeh na berzite.

Berzite na koi{to se vr{i kupoproda`ba na dolgoro~ni hartii od

vrednost (efektnite berzi) pretstavuvaat segmenti na finansiskiot

pazar vo ramkite na edna nacionalna ekonomija odnosno vo me|

unarodni ramki. Berzite se, isto taka komponenta na pazarot na

kapital koj zaedno so berzite se komponenti na finansiskiot pazar.

U{te porano spomnavme deka finansiskiot pazar pretstavuva oblast

na finansiskite investicii na krajnite {teda~i vo makrosistemot koi

formiraat adekvaten obem i struktura na kapitalnite resursi za

finansirawe na razvitokot i raste`ot na nacionalnata ekonomija.

Finansiskiot pazar treba da ja potiknuva mobilizatorskata,

alokativnata i stabilizacionata funkcija na sekoj pazaren mehanizam,

odnosno makrosistem, poradi {to site pazarni ekonomii mu

obrnuvaat pove}e vnimanie na strukturata, reguliraweto i

institucionalnite aspekti na negovoto efikasno funkcionirawe.

Berzite, kako edna od najzna~ajnite komponenti na pazarot na

kapital i neodvoiv del od pazarot i pazarnoto stopanstvo voop{to,

pretstavuvaat eden isklu~itelen segment od ~ie rabotewe i

uspe{nost zavisi i uspe{nosta na vkupniot pazar, odnosno

pazarnoto stopanstvo. Gledana od toj aspekt berzata ovozmo`uva7:

1) Mobilizirawe na doma{noto {tedewe i

snabduvawe na ekonomskite subjekti so sve` kapital. Na

7 d-r Tihomir Jovanovski “Finansiski pazar”,Skopje, 1994 god. str.218-219

{teda~ite im se nudat novi mo`nosti za investirawe, a ne

klasi~noto {tedewe so {to tie se transformiraat vo

investitori. Ako hartiite od vrednost voveduvaat vo

finansiskata struktura na nacionalniot pazar za{tita od

inflacionite deluvawa (inflaciono odano~uvawe) ili

otvoraat mo`nost za direktna sopstvenost kombinirana so

rizik, so visoka likvidnost i mo`nost za kapitalna dobivka,

mo`at da stanat dosta interesni za mnogu mali {teda~i,

so {to agregatnoto {tedewe vo ramkite na nacionalnata

ekonomija se zgolemuva. Toa i se ostvaruva vo razvienite

pazarni ekonomii. So obezbeduvaweto na neophodniot

kapital, kapital {to nedostasuva, pod pazarni uslovi, se

ovozmo`uva jakneweto na pretpriemni{tvoto i

sovremeniot finansiski menaxment vo nacionalnata

ekonomija.

2) Optimalizacijata na mobilnosta na akumulacijata

od mestoto na nejzinoto sozdavawe kon mestoto kon

najracionalna upotreba na tie sretstva. So toa doa|a do

izraz prednosta na berzata i nejziniot pridones vo pogled

na op{tata optimalizacija na finansiskite transferi i

alokacijata na akumulacijata. Vo uslovi koga postoi dobra

vklopenost na berzata kako komponenta na pazarot na

kapitalot vo ramkite na po{irokiot finansiski pazar, na

nacionalniot pazar se javuvaat efekti na minimizirawe na

transferot na tro{oci na akumulacijata, se ostvaruva

homogenizacija na o~ekuvawata vo pogled na tekovnite

ceni i cenite vo idnina, so {to vo procesite na

osoznavawe na pojavite i usoglasuvawata so adekvatnite

promeni se doa|a do minimalni op{testveni zagubi.

Imaj}i go ova predvid berzata kako komponenta na

nacionalniot pazar na kapital mo`e da funkcionira kako

neefikasen, poluefikasen ili efikasen mehanizam na

alokacija na op{testvenata akumulacija;

3) Berzite ovozmo`uvaat zgolemuvawe na brojot na

finansiskite uslugi {to gi davaat finansiskite institucii,

podobruvawe na operativnata efikasnost na finansiskite

institucii i diverzifikacija na rizikot po pat na finansirawe

na investicionite proekti so u~estvo na golem broj

investitori;

4) Berzite vlijaat vrz premavnuvaweto na barierite

na razdvoenost me|u proizvodstvoto, trgovijata i bankite.

So toa stopanstvoto stanuva posamostojno i dobiva

mo`nosti neposredno da se poslu`i so vi{okot na

akumulacija na neproizvodnite sektori, {to doveduva do

postepeno zgolemuvawe na efikasnosta na investiraweto;

5) So toa {to nametnuva eksterna kontrola nad

odnesuvaweto na ekonomskite subjekti vo pogled na

investiciite preku kontinuirano sledewe na cenite na

nivnite akcii od strana na sopstvenicite na tie akcii,

berzata pridonesuva da se ostvari poefikasna alokacija na

akumulacijata so koja{to se raspolaga vo ramkite na

nacionalniot pazar;

6) Berzite pridonesuvaat za ostvaruvawe na

tekovnata valorizacija na pretprijatijata, preku

valorizacijata na nivniot akcionerski kapital, odnosno

preku valorizacija na akciite na tie pretprijatija.

Tekovnata valorizacija na pretprijatijata po pat na

formirawe na pazarna cena na nivnite hartii od vrednost

isto i visinata na dividendnata stapka pretstavuvaat

zna~ajni indikatori i performansi na pretprijatijata vo

izminatiot period i vo isto vreme upatuvaat na

perspektivite na finansiskite performansi na

pretprijatijata. Ovie indikatori sekako mo`at bitno da

vlijaat vrz izborot na optimalen plasman na sve` kapital

isto i na aktiviraweto na pritisocite kon pretprijatieto da gi

popravi svoite finansiski performansi;

7) Berzite ovozmo`uvaat alocirawe na sredstvata

kon onie pretprijatija koi imaat najmnogu izgledi i uslovi

za ostvaruvawe na visoki profiti;

8) Berzite ovozmo`uvaat ostvaruvawe na najmnogu

mo`nata kapitalizacija, odnosno najgolem mo`en prihod

vrz osnova na sopstvenost nad kapitalot na edna strana i

disperzija na site oblici na rizik na druga strana;

9) Berzite ovozmo`uvaat pro{iruvawe na

sopstvenosta nad finansiskite sredstva na po{iroki sloevi

na naselenie (sozdavawe na t.n. sopstveni~ka

demokratija) i so toa indirektno izedna~uvawe na

distribucijata na dohodot i sozdavawe na uslovi za

liberalen pazaren sistem;

10) Berzite ovozmo`uvaat sozdavawe na uslovi za

ukinuvawe kakov i da e monopol od strana na kogo i da

se vo postapkata za trguvawe so hartii od vrednost isto i

kakvi i da se dr`avni ili administrativni distribucii na

kapitalot vo ramkite na pazarniot mehanizam ili nadvor

od nego;

11) Vo razvienite pazarni ekonomii berzite se

zna~ajni finansiski institucii i po toa {to vlijaat vrz

vklu~uvaweto na nacionalnite ekonomii vo me|

unarodnite tekovi na kapital so {to poedini nacionalni

berzi (berzi vo poedini nacionalni ekonomii) dobivaat

karakteristiki i funkcioniraat kako me|unarodni berzi.

4. VIDOVI BERZI

Vo razvienite pazarni ekonomii sega sretnuvame pove}e vidovi

berzi koi imaat nacionalni i me|unarodni karakteristiki, koi se

pozna~ajni ili pomalku zna~ajni. Site tie berzi bi mo`ele da gi

grupirame vo nekolku grupi spored opredeleni kriteriumi: a) spored

na~inot na organizirawe; b) spored predmetot na raboteweto; v)

spored vremenskata specijalizacija vo vr{eweto na rabotite; g)

spored tehnologijata i na~inot na rabotewe; d) spored na~inot na

ostvaruvawe na kontrola nad dr`avata vrz raboteweto na berzite i |)

spored fizi~kata lokacija.

Po~ituvaj}i gi ovie kriteriumi }e se obideme da upatime na

osnovnite karakteristiki na poedinite vidovi berzi.

4.1. VIDOVI BERZI SPORED NA^INOT NA

ORGANIZIRAWE

Spored ovoj kriterium mo`e da se razlikuvaat tri vidovi na berzi:

angliski vid, francuski i me{an vid na berzi8.

Angliski vid na berzi ili kako {to u{te se narekuva

anglosaksonski vid na berza e vo potpolnost privatna institucija vo

oblik na akcionersko dru{tvo. Se potpira vrz akcoinerskoit kapital,

na jaki akcioneri, relativno otvoren pazar na kapital i na cela niza

institucii koi {to se aktivni na tie pazari i na pazarnata bliskost na

odnosite me|u bankite i industrijata. Brojot na ~lenovite na berzata

e ograni~en i se propi{ani dosta strogi pravila za primawe na novi

~lenovi. Poto~no nov ~len na berzata mo`e da bide primen samo

vo slu~aj na isklu~uvawe ili smrt na nekoj porane{en ~len. Sekoj

~len {to e primen vo berzata e dol`en da uplati opredelena suma na

pari vo vid na upisnina. Berzite od ovoj vid se dosta konzervativni od

aspekt bna zgolemuvawe na brojot na ~lenovite, berzanskite

regulativi, na~inot na rabota, upravuvaweto i kontrolata. Bankite od

ovoj vid na berza, ne se ~lenki na berzata. Iako stanuva zbor za

privatno akcionersko dru{tvo, dr`avata ima opredelena kontrolna

funkcija vo raboteweto na ovoj vid berza. Organite na upravuvawe i

vodewe se vo soglasnost so principite na akcionerskite dru{tva i so

tie principi e usoglasen i na~inot na rabotewe na organite na

berzata i na berzata vo celost. Najzna~ajni berzi {to spa|aat vo ovoj

vid na berzi se: Londonskata berza (Stock Exchange) koja ima 2500

8 dr. Sava Obradovic “Tehnika spoljne trgovine” Zagreb 1961 god. str. 21

~lenovi, od koi 1250 samostojni xoberi i dileri, Wujor{kata berza

(Wall- Street Stock Exchange) koja ima fiksiran broj na ~lenovi 1375,

Toksiskata berza ima 1136 ~lenovi, berzata vo Antverpen i drugi.

Site ovie berzi se efektni berzi.

Francuskiot vid na berza ili kako {to se narekuva

kontinentalen vid na berza e berza od javnopraven karakter i se

osnova so poseben zakon. Vo ovoj vid na berza ne mo`at da bidat

~lenovi bankite i bankarite. Berzite se karakteriziraat so toa {to e

zna~ajno u~estvoto na dr`avata i na dr`avnite organi vo

rakovodeweto i upravuvaweto so berzata. Dr`avata gi imenuva

~lenovite na berzata a voedno go utvrduva vkupniot broj na ~lenovi

na berzata. Taka, site ~lenovi na Pariskata berza (Bourse de valeurs) vo

vkupen broj 71 se dr`avni slu`benici postaveni i imenuvani od

dr`avnite organi. I vo ovoj vid na berza ~lenovite na berzata (agents

de change) moraat da uplatat opredelen iznos na upisnina vo posebna

kasa na sindikatot na berzanskite agenti. ^lenovite na berzata se

organizirani vo sindikat koj solidarno em~i za site obvrski na

negovite ~lenovi kon treti lica i toa vlijae vrz zgolemuvaweto na

sigurnosta vo raboteweto na berzite. Najedekvaten primer od ovoj

vid berzi e Pariskata berza. Tuka spa|aat i berzite vo Belgija,

Germanija, Italija, [vajcarija, [panija, Portugalija i Avstrija.

Me{an vid na berzi. Spored imeto ovoj vid berzi upatuva na

toa deka stanuva zbor za berzi koi vo svoite karakteristiki imaat po

ne{to od angliskiot i od francuskiot vid berzi. Berzata kaj ovoj vid

berzi ja osnova dr`avata koja go organizira upravuvaweto,

rakovodeweto i kontrolata na raboteweto na berzite. ^lenki na

berzata se samo bankite i drugite finansiski organizaacii. Brojot na

~lenovite na berzata ne e ograni~en, a priem na novi ~lenovi vr{at

bankite. ^lenovite na berzata se dol`ni da pla}aat ~lenarina.

Berzite od ovoj vid vo svojata delovna politika ne planiraat

sozdavawe na sopstven profit bidej}i site tro{oci na berzata se

alimentiraat vo formana kotizacija kaj bankite kako nejzini ~lenki.

Delovnite banki ~lenki na berzata samostojno ja koncipiraat i

ostvaruvaat delovnata politika, tehnologijata na rabota i uslovite za

rabota na berzata. Poznati berzi od ovoj vid se berzite vo Frankfurt

na Majna, vo Cirih i vo Viena, odnosno vo zemjite od Sredna Evropa.

4.2 VIDOVI BERZI SPORED PREDMETOT NA RABOTA

Trgnuvaj}i od toa koj predmet na rabota go imaat berzite,

odnosno so {to tie se zanimavaat, so {to se trguva vo niv , berzite

bi mo`elo da gi grupirame vo 2 pogolemi grupi: nefinansiski i

finansiski berzi9.

Nefinansiski berzi se onie vo koi predmet na traguvawe ne

se finansiski sredstva ili hartii od vrednost. Na tie berzi se trguva so

odreden vid na stoka ili uslugi. Spored vidot na rabota vo ovaa

grupa na nefinansiski berzi spa|aat produktnite berzi i berzite na

uslugi.

Na produktnite ili na stokovnite berzi se sretnuva ponuda i

pobaruva~ka na tipizirani, odnosno standardizirani stoki od

mineralno, zemjodelsko ili industrisko poteklo i toa samo vrz osnova

na mustri ili utvrdeni standardi, bez fizi~ko prisustvo na stokata.

Produktnite berzi mo`at da bidat op{ti koga se trguva so site vidovi

stoki koi se vnesuvaat vo berzata i specijalizirani produktni berzi,

samo za opredelen vid na stoki. Vo svetot se poznati se poznati

slednive produktni odnosno stokovni berzi: za metali vo Wujork i vo

London, za pamuk vo Wujork, Liverpul, Sao Paolo i vo Bremen; za

vino vo Wujork, London i vo Antverpen; za {e}er vo Wujork, London

i vo Hamburg; za juta vo London i vo Kalkuta; za kau~uk vo London

vo Singapur i vo Wujork; za `itarici vo ^ikago, Wujork i vo Vinipeg.

Na produktnite berzi se trguva dosta sli~no kako i kaj efektnite

berzi, taka {to mo`at da se vr{at promptni i terminski raboti.

Kaj berzite na uslugi predmet na rabota mo`e da bide

osiguruvawe na stoki vo prometot i osiguruvawe na transportni

9 dr.@. Zlatkovi~-Ekonomika trgovije,1937 str.48

sredstva vo pomorskiot, re~niot, kopneniot i vozdu{niot soobra}aj,

iznajmuvawa na prostor vo transportni sredstva , pred se vo

pomorskiot soobra}aj. Sekako tuka treba da se spomnat i

turisti~kite berzi.

Finansiskite berzi spored predmetot na nivnoto rabotewe

mo`at da bidat organizirani kako pari~ni berzi, devizni berzi, berzi

na hartii od vrednost i kako me{oviti finansiski berzi. Pari~nite

berzi, deviznite berzi i berzite na hartii od vrednost se eden vid

specijalizirani berzi, a me{ovitite finansiski berzi se berzi od

univerzalen tip.

Pari~nite berzi pretstavuvaat mesto na koe se trguva so

dnevni odnosno kratkoro~ni pari~ni sredstva (pozajmici) i

kratkoro~ni hartii od vrednost kako {to se menici, komercijalni

zapisi, bonovi na dr`avniot trezor, blagajni~ki zapisi na emisionata

banka i na komercijalnite banki i so drugi kratkoro~ni hartii od

vrednost.

Deviznite ili valutnite berzi se mestat kade {to se trguva so

efektivni stranski pari i so kratkoro~ni likvidni pobaruvawa izrazeni

vo stranski pari. Na ovie berzi se formira valuten i devizen kurs na

nacionalnata valuta vo odnos na valutite na drugite nacionalni

ekonomii i tie kursevi imaat zna~ajna uloga i vlijanie vo vr{eweto

na nadvore{no trgovskite i finansiskite transakcii na nacionalnata

ekonomija so stranstvo.

Berzite na hartii od vrednost se mestat kako {to se trguva so

razni vidovi hartii od vrednost, pred se so hartii od vrednost so koi

tradicionalno se trguva. Na berzite mo`at da se kupuvaat i da se

prodavaat kratkoro~ni hartii od vrednost kako specijaliziran vid na

berzi. Isto taka, na berzite mo`at da se kupuvaat i da se prodavaat

dolgoro~ni hartii od vrednost i toga{ stanuva zbor za specijalizirani

berzi za dolgoro~ni hartii od vrednost koi se narekuvaat efektni

berzi. Za razlika od berzite na kratkoro~ni hartii od vrednost na koi

retko se oragniziraat i rabotat bidej}i kratkoro~nite hartii od

vrednost se prodavaat na pazarot na pari, berzite na dolgoro~nite

se organiziraat kako specijalizirani berzi i gi ima vo relativno golem

broj vo skoro site porazvieni pazarnii ekonomii na efektnite berzi se

trguva so akcii, dolgoro~ni obvrznici i obligacii, dr`avni hartii vo

vrednost, hipotekarni zalo`nici i dr.

Me{ovitite finansiski berzi kako berzi od univerzalen vid se

mesta kade {to vo isto vreme se trguva so pari, kratkoro~ni pari~ni

pozajmici i so krawtkoro~ni hartii od vrednost, ili so dolgoro~ni

finansiski sredstva (kapital) i vo isto vreme i so dolgoro~ni hartii od

vrednost.

4.2. VIDOVI BERZI SPORED VREMENSKATA

SPECIJALIZACIJA NA VR[EWE NA RABOTITE

Kaj efektnite berzi vo zavisnost od toa koj vid na berzanski

raboti preovladuva vo vkupnosta na berzantskoto rabotewe mo`at

da se razlikuvaat: promptni i terminski berzi10.

Promptni berzi se takov vid efektni berzi na koi se vr{at

promptni, kasa ili spot berzantski raboti so efekt. Stanuva zbor za

berzantski raboti kaj koi pravata i obvrskite na partnerite od

dogovorot za kupoproda`ba se realiziraat vedna{ po negovoto

zaklu~uvawe, no najdocna vo rok od 3, odnosno 5 rabotni dena od

denot na zaklu~uvaweto na dogovorot. Na promptnite berzi so

ogled na kratkiot rok vo kogo kupuva~ot i prodava~ot moraat da gi

izvr{at site ovie obvrski se vr{at promptni raboti so efekti

prakti~no, bez rizik na prodava~ot i kupuva~ot.

Terminski ili opcioni berzi na efekti se razvile od klasi~nite,

odnosno promptnite berzi i toa vo momentot koga terminskite i

opcionite berzantski raboti se pove}e dobivale vo svoeto zna~ewe

od kvalitativen i kvantitativen aspekt. Predmet na trguvawe na

terminskite berzi se tterminskite berzantski raboti vo koi obvrskata

na prodava~ot i na kupuva~ot ne se izvr{uva promptno ili

neposredno po zazklu~uvaweto na dogovorot (kako {to se vr{i na

10 d-r @. Zlatkovi~- Ekonomika trgovine, 1937, str.53

promptnite berzi na efekti) tuku vo nekoi odnapred utvrden rok vo

idnina, vo nekoj ideen vremenski period koj e fiksiran so krajniot rok

na dostavuvawe. Razvitokot na sovremenite pazari na efekti i

razvitokot na novi oblici na trguvawe na pazazrot na kapital kako

{to se: opciite, fju~ersite i drugite terminski oblici na trguvawe

barale pokraj specijalizaacijata na poedinite klasi~ni i promptni berzi

na efekti i formirawe na novi zaa toa specijalizirani berzi na efekti.

Kon sredinata na XIX vek vo London e formirana prvata terminska

berza na efekti (Commodity Future Exchange) vo po~etokot na XX vek

takva berza e formirana vo ^ikago, SAD (The Chicago Board Of Trade).

Potoa se formirani pove}e efektni berzi: vo 1973 godina vo ^ikago

(Chicago Board Options Exchange – CBOE), vo 1978 godina vo Amsterdam

(European Options Exchange – EOE), vo 1982 vo Filadelfija (Philadelphia

Stock Exchange), vo 1985 godina se formirani terminski efektni berzi

vo Brisel, Montreal i vo Vankuver, a ~etiri godini podocna i vo

Frankfurt vo Majna.

4.4 VIDOVI BERZI SPORED TEHNOLOGIJATA I NA^INOT

NA RABOTEWE

Od aspekt na toa kako rabotat i so kakva tehnologija

raspolagaat, na koj stepen na tehnolo{ka opremenost se nao|aat

berzite, bi mo`ele da gi grupirame vo dve grupi: klasi~ni i

elektronski11.

Karakteristiki na klasi~nite efektni berzi se tie {to ovoj

vid berzi se baziraat na postoewe na berzantski slu`ben prostor koj

{to se narekuva parket, pit ili ring i na toj prostor se trguva so efekti

koristej}i go metodot na aukcija ili pak so metodot na izvikuvawe.

Elektronski berzi na efekti se potpolno kompjuterizirani i

trguvaweto se vr{i potpolno avtomatizirano i vo celosna ti{ina.

11 d-r @. Zlatkovi~- Ekonomika trgovine, 1937, str 5612 B. Todorovic- Nauka o trgovine, Beograd, 1922, str. 185

Poradi toa i se veli deka elektronskiot vid na berza go nema ona

~uvstvo, {timung na natprevar i nadmudrivawe {to go imaat

klasi~nite berzi i zatoa eden pogolem broj na eksperti smetaat deka

elektronskite berzi nemaat pazarna idnina. Drugi eksperti pak,

smetaat deka elektronskiot vid na berzi ima povisok stepen na

efikasnost i povisok stepen na tehni~ka opremenost. Dosega

najpoznati elektronski efektivni berzi ima vo London, vo Wujork, vo

Tokio i vo Frankfurt na Majna.

4.5 VIDOVI BERZI SPORE NA^INOT NA OSTVARUVAWE

NA KONTROLA NA DR@AVATA VRZ NIVNOTO RABOTEWE

Berzite od aspekt na toa kolkav e stepenot i ostrinata na

kontrola od strana na dr`avata i nejzinite organi vrz raboteweto na

berzite, mo`eme da gi grupirame vo dve grupi: oficijalni i neoficijalni

berzi12.

Oficijalnite berzi ili kako {to u{te se narekuvaat i slu`beni

berzi, se berzi priznati od dr`avata (od dr`avnite organi), se

osnovaat so poseben zakon i so odobrenie na dr`avata pri {to

moraat da ispolnuvaat oprededleni uslovi propi{ani so zakon. Ovoj

vid na berzi naj~esto imaat dosta strogi uzansi za rabota, posebno

vo pogled na bonitetot na trgovcite, odnosno na stokite, uslugite,

hartiite od vrednost (na berzantskite artikli). Oficijalnite berzi, bez

ogled na toa dali se osnovaat kako privatni ili kako dr`avni institucii

imaat status na javni institucii.

Neoficijalni berzi ili neslu`beni berzi se mesta naj~esto vo

blizina na oficijalnite berzi kade {to se trguva so hartii od vrednost

koi ne se pod kontrola vo vrska so tie hartii od vrednost. Imeno,

pokraj slu`benite berzi na koi {to se trguva so hartii od vrednost koi

se pu{taat vo promet otkako }e ispolnat opredeleni uslovi i nad koi

se vodi kontrola od strana na upravata na berzata, postojat i hartii

12

od vrednost so koi se trguva, bez kontrola nad nivnata vistinska

vrednost obi~no vo blizina na slu`beno priznatite berzi. Prvata

neoficijalna berza po~nala so rabota pred oficijalnata Wujor{ka

berza na Volstrit, tokmu na plo~nikot na taa berza. Poradi toa ovaa

berza e nare~ena “curb Exchange” (angliskiot zbor “curb” ozna~uva

ograda, pregrada). Podocna berzata “curb Exchange” dobila svoja

zgrada i bila nare~ena “American Stock Exchange”. Sepak, terminot “curb

market” (trguvawe preku tezga) a vo Francija “coulisse” (kulisa,

zadkulisno trguvawe). Vo su{tina neoficijalnite (neslu`benite) berzi

se slobodni berzantski pazari na koi bez pogolemi formalnosti i bez

dr`avna kontrola se trguva so berzantska stoka pred da bide

vovedeena vo oficijalnata berza ili pak, taa stoka ne gi ispolnuva

strogite usluvi zaa voveduvawe vo oficijalnata berza. Vo posledno

vreme na neoficijalnite berzi se vr{i pogolem promet i se trguva so

pogolem broj na vidovi na hartii od vrednost otkolku na oficijalnite

berzi. Na primer, neoficijalnata berza vo Wujork ima okolu 4500

~lenovi, a oficijalnata samo 1375, na neoficijalnata berza se kotiraat

nad 7000 vidovi hartija od vrednost, a na oficijalnata daleku pomala.

4.6 VIDOVI BERZI SPORED FIZI^KATA LOKACIJA

Spored fizi~kata lokacija berzite, odnosno pazarite na hartija

od vrednost mo`e da se organiziraat kako aukciski vid na pazari i

kako dilerski vid na pazari13.

Kaj aukciskiot vid na pazari trgovijata se vr{i na opredeleno

mesto na berzata koe se narekuva ring ili arena, a se vr{i preku

treto lice koe e agent na berzata. Na ovoj vid pazar, na primer, se

kopiraat hartiite od vrednost na najgolemite amerikanski korporacii

so najgolem broj na emituvani akcii so {to dolarskata vrednost na

toj pazar e pogolema otkolku na drugite vidovi pazari. Pred da

po~ne raboteweto na berzata, site pristignati ponudi za kupuvawe

13 B. Todorovic- Nauka o trgovini, Beograd, 1922, str. 190

se rangiraat od najvisokata ponudena cena nadolu, a kaj ponudite

za proda`ba se rangiraat od najniskata ponudena cena nadole.

Dvete strani (ponudata i pobaruva~kata) se sravnuvaat i se pronao|

a optimalnata cena po koja mo`at da se zadovolat najgolemiot broj

nalozi. Za da mo`e da se realizira pogolem broj na nalozi e mo`no

spojuvawe na pove}e pomali nalozi ili delewe na nekoj pogolem

nalog. Toj proces se odviva kontinuirano kako {to te~e procesot na

trgovijata so priemot na novi nalozi. Ovoj proces se odviva na

posebno dizajniran hardver koj, na primer, vo Wujor{kata berza

(“NYSE”) se narekuva “Super DOT” (Designated Order Turnaround) i koj

ovozmo`uva trguvawe i po zaklu~uvawe na raboteweto na berzata i

toa po zavr{nite ceni (Closing Price) za toj den.

Koga se zboruva, pak, za dilerskiot vid na pazari se misli na

edna kompleksna komunikaciona mre`a na brokeri i dileri na

individualci i ~lenovi na brokerski ku}i ili oddelenija vo drugi

finansiski institucii. Od tie pri~ini ovoj vid pazari se narekuva

telefonski, faks ili kompjuterski pazar. Na ovoj vid pazari se trguva

so daleku pogolem broj na hartii otkolku na organiziranite pazari. Na

primer, vo SAD se trguva so okolu 50 000 vidovi hartii od vrednost,

a obemot na ostvarenata trgovija e edna tretina od vkupniot obem

na trguvawe vo SAD. Vo 1971 godina e vovedeno NASDAQ (National

Association Of Securities Dealers Automated Quotations) {to pretstavuva

kompjuterizirana komunikaciska mre`a koja ovozmo`uva

avtomatizirano trguvawe vo SAD.

Na dilerskiot vid na pazari sretnuvame dve grupi u~esnici:

a) Dileri na golemo koi {to kupuvaat i prodavaat za svoja

smetka. Tie dileri se podgotveni da kupat ili da prodadat hartii

od vrednost {to se predmet na trguvawe. Delot na pazarot na

kogo {to kupuvaat i prodavaat dilerite na golemo se narekuva

me|udilerski pazar;

b) Dileri na malo se dileri preku koi poedinci investitori ja vr{at

svojata trgovija. Ako nekoj investitor na primer, saka da kupi

nekoja hartija od vrednost, toj se obra}a na dilerot na malo koj

pak, stapuva vo kontakt so dilerot na golemo i od nego ja

kupuva taa hartija od vrednost.

Vo finansiskata literatura se sretnuva mislewe (posebno vo

SAD) spored koe aukciskiot vid na pazari (vid na pazarewe) ima

nekolku prednosti vo odnos na dilerskiot vid na pazarewe:

a) Posredno analiti~ko sledewe i kaj brokerskite ku}i i kaj

mediumite;

b) Direktno soo~uvawe na pove}e zainteresirani za edna

hartija od vrednost;

c) Pogolem broj na sopstvenici na hartii od vrednost;

d) Postrogi propisi vo oblasta na proda`bata na kratko so toa i

ponizok interes vo kratko;

e) Golemo e vlijanieto na specijalistite vo trguvaweto.

Specijalistite na berzite se ~lenovi na berzite na koi im se

dodeleni opredeleni hartii od vrednost za ~ie trguvawe se dol`ni da

obezbedat ureden proces na kupuvawe i prodavawe. Poradi toa

specijalistite se dosta zna~ajni vo obezbeduvaweto na likvidnosta

na berzata i za niv so pravo se veli deka se centralni li~nosti na

berzite.

5. EFEKTNI BERZI

Efektnite berzi kako segment na finansiskiot Pazar vo pazarnite

ekonomii spa|aat vo grupata na finansiski berzi, odnosno vo

podgrupata na berzi na hartii od vrednost.

5.1 POIM, KARAKTERISTIKI, RAZVOJ I FUNKCII NA

EFEKTNITE BERZI

Efektnite berzi, odnosno berzite na hartii od vrednost (na

angliski jazik “Stock Exchange”, na germanski “Wertpapierbourse”) se

slu`beni pazari na kapitel, no samo kapital vo opredelen oblik, vo

oblik na cvrsto vkameneti hartii od vrednost (obvrznici, blagajni~ki

zapisi- hartii od vrednost so fiksna kamata) i vo oblik na akcii.

Kapital {to gi nema tie karakteristiki ne doa|a na efektni berzi od

pri~ini {to ne gi zadovoluva standardite na berzite. Toa zna~i deka

toj kapital ne e standardiziran kapital i deka samo standardiziran

kapital mo`e da bide predmet na trguvawe na efektnite berzi.

Efektnite berzi pretstavuvaat delovno zgradi vo koi e

organizirano kupuvaweto i prodavaweto na efekti, odnosno vo koi

na to~no opredeleno mesto (ring, pit, parket, pult, korbele) se vr{i

prodavawe i kupuvawe na dolgoro~ni hartii od vrednost (efekti).

Od institucionalen i organizacionen aspekt efektnite berzi

pretstavuvaat organiziran prostor, kade {to se po~ituvaat strogi

pravila na rabotewe, precizni pravila na odnesuvawe na u~esnicite i

drugi op{ti elementi i karakteristiki na pazarnoto stopanisuvawe.

Poto~no, berzite na efekti pretstavuvaat specijaliziran Pazar na

kapital na kogo se vr{i kupuvawe i prodavawe na hartii od vrednost

od dolgoro~en i kapitalen karakter.

Berzite na hartii od vrednost, odnosno efektnite berzi vo SAD,

Avstralija, Japonija i Velika Britanija se osnovani kako organizacii na

privatniot kapital pod izrazita dr`avna kontrola. Efektnite berzi vo

zemjite na Evropa, vo porazvienite industriski zemji vo Zapadna

Evropa (Germanija, Francija, Italija, [vajcarija) se javni ustanovi

osnovani so zakon.

Se smeta deka osnovni karakteristiki na efektnite berzi se: 1.

se raboti po strogi i odnapred utvrdeni pravila; 2. se raboti na

sostanoci koi se dr`at vo to~no opredeleno vreme; 3. berzanskite

raboti se vr{at so posredstvo na posrednici i pretstavnici ili pak,

neposredno me|u ~lenovite na berzata; 4. berzanskite raboti se

vr{at pod kontrola na berzanskite organi na upravata i pod nadzor

na dr`avata i nejzinite organi i 5. rabotite se vr{at na najbrz mo`en

na~in po pat na aukcii so koristewe na golem broj berzanski

kratenki, oznaki ili so koristewe na moderna elektronika.

Iako stanuva zbor za specijaliziran vid na berzi kako {to se

efektnite berzi, sepak i vo ramkite na tie berzi vo sovremenoto

pazarno stopanisuvawe i vo ramkite na poedini efektni berzi

sretnuvame natamo{na specijalizacija vo raboteweto, na primer,

sretnuvame promptno trguvawe so efekti i terminsko trguvawe so

efekti.

Ako se trgne od definiraweto na berzite na hartii od vrednost

kako Pazar, postojano mesto pod kontrola na dr`avata, na koe se

sretnuvaat kupuva~i i prodava~i na hartii od vrednost so cel me|

usebno da trguvaat spored pravilata na berzata i na koe se

formuliraat cenite na tie hartii od vrednost spored zakonitostite na

ponudata i pobaruva~kata, toga{ pra{aweto na likvidnosta na

operaciite na berzata e dosta zna~ajno pra{awe. Likvidnosta na

berzata mora da bide postojano prisutno vo raboteweto na berzata.

Likvidnosta na sekoj Pazar, spored toa i na berzata, ozna~uva: ~esti

proda`bi, mal prostor pome|u baranata i ponudenata cena i

fluktuacii na cenite od edni do drugi transakcii.

Od teoretski aspekt centralniot Pazar e sekoga{ polikviden,

potransparenten, poradi {to polesno mo`e da se regulira otkolku da

se reguliraat pove}e konkurentski pazari. Pritoa likvidnosta e glavna

okupacija na golemite institucionalni investitori koi vr{at golemi

transakcii. Transparentnosta pak, e bitna okupacija na malite

investitori koi ne sakaat da bidat izla`ani. Likvidnosta i

transparentnosta vo praktikata otstranuvaat mesto edna na druga

vo zavisnost od prometot i sostojbata na berzite. Kvalitetot na cenite

na centralniot Pazar, e isto taka, zna~ajno pra{awe. Imeno kolku e

pogolem volumenot na transakciite preku pazarot, tolku cenite }e

bidat pomalku devijantni i }e bidat popravilni pokazateli na

vrednosta na hartiite od vrednost.

Dosega{nite teoretski i aplikativni soznanija upatuvaat na

slednite pozna~ajni funkcii na efektnite berzi:

a) da im ovozmo`at na investitorite sorabotka vo

utvrduvaweto na uspehot ili propa|aweto na

pretprijatijata po pat na kupuvawe na akcii;

b) da im priznae na pretprijatijata {to pozajmuvaat

tretman na nov kapital koj e orientiran kon pogolem

rizik otkolku drugiot kapital {to mo`e da se pozajmi od

depozitni institucii i

v) da pretstavuva mesto na koe imotot }e mo`e da se

transformira vedna{ i dosta lesno so {to site sopstvenici

na kapital }e mo`at da gi prisposobat svoite finansiski

potrebi na svoite `elbi i barawa.

Kvalitetnoto nivo, odnosno stepenot na ja~ina i goleminata na

edna efektna berza se ocenuva spored toa kako se ostvaruvaat

gorespomnatite tri funkcii na efektnite berzi.

Efektni berzi sretnuvame vo site razvieni pazarni ekonomii. Se

osnovani vo pove}e zemji vo svetot i se razvivale vo zavisnost od: 1.

nivoto na razvitok na proizvodnite sili vo poedini zemji; 2. stepenot

na po~ituvawe na pazarnite zakonitosti; 3. stepenot na razvienosta

na vkupnosta na finansiskiot Pazar; 4. stepenot na otvorenosta na

nacionalnata ekonomija itn. Iako pri osnovaweto na berzite se

trrgnuva od ednakvi pojdovni osnovi od aspekt na celite, zada~ite i

funkciite na berzite sepak, poradi razlikite na institucionalen,

ekonomski i finansiski plan sretnuvame i opredeleni razliki me|u

poedinite efektni berzi vo svetot. Vo osnova, se iskriostalizirani tri

vida na berzi: anglosaksonski, kontinentalen i me{an vid na berzi.

Od aspekt na toa koj vid na berzanski raboti preovladuva vo

vkupnata aktivnost na efektnata berza mo`at da se razgrani~at

promptni i terminski efektni berzi.

Promptni efektni berzi se eden vid klasi~ni berzi od koi

podocna se odvojuvaat terminskite ili opcionite efektni berzi.

Kaj terminskite berzi predmet na rabota se berzanskite raboti

kaj koi obvrskite na prodava~ite i kupuva~ite ne se izvr{uvaat

vedna{ ili neposredno po zaklu~uvaweto na dogovorot (kako {to e

slu~aj so promptnite berzi) tuku vo tekot na nekoj odnapred utvrden

rok za podocna. Odnosno, vo ramkite na nekoj iden vremenski

period koj vo krajna distanca e fiksiran. Imeno, so pojavata i so

razvojot na novite oblici na pazarot na kapital (opcii, fju~eri i drugi

terminski oblici na trguvawe) i so pojavata na finansiskite inovacii se

javila potreba od specijalizirawe na poedini klasi~ni efektni berzi vo

terminski berzi i za osnovawe na novi specijalizirani terminski berzi.

Poznati terminski efektni berzi: Commodity Future Exchange vo London,

Velika Britanija, The Chicago Board of Trade (CBT) vo SAD, Chicago Board

Options Exchange (CBOE) vo SAD, European Options Exchange (EOE) vo

Amsterdam, Holandija i dr.

Na terminskite efektni berzi kako specijalizirani berzi se trguva

so efekti vo ramkite na: a) obi~ni terminski raboti (raboti kaj koi

izvr{uvaweto ne e ni{to usloveno i ne se uslovuva spored odnapred

dogovorenoto), i b) uslovni terminski raboti (raboti kaj koi

prodava~ot ili kupuva~ot mo`at da se otka`at od rabotata ili da

promenat nekoi svoi obvrski no pod uslov prethodno da polo`at

opredelena suma koja }e slu`i za obes{tetuvawe na partnerot).

Vo razvienite industriski zemji sretnuvame klasi~ni i elektronski

efektni berzi. Kaj klasi~nite raboteweto e postaveno na klasi~en

na~in, so klasi~ni metodi na slu`beniot berzanski prostor (ring, pit,

parket) na kogo se trguva po pat na aukcija i izvikuvawe. Kaj

elektronskite efektni berzi sretnuvame potpolno kompjuterizirano

rabotewe vo mir i ti{ina i celosno avtomatizirano. Elektronski efektni

berzi sretnuvame vo London, Wujork, Tokio i Frankfurt na Majna.

5.2 ORGANIZIRAWE, U^ESNICI I RABOTEWE NA EFEKTNITE

BERZI

Vo zavisnost od vidot na efektnata berza sretnuvame razli~ni

priodi vo organiziraweto na berzite i formiraweto na organi na

upravuvawe i rakovodewe. Sepak, pokraj razlikite postoi i ne{to {to

e zaedni~ko kaj site efektni berzi a toa e postoewe na raboteweto

na slednite organi i tela na berzite: a) organ na rakovodewe (organ

na rakovodewe); b) komisija za registracija i davawe dozvoli za

plasman za emisija na efekti; komora odnosno zdru`enija na

berzanski makleri i g) postoewe na berzanski sud, berzanska

arbitra`a i sud na ~esta14.

Delovodniot organ na berzata go so~inuvaat pretstavnici na

banki i drugi ~lenovi na berzata, oficijalnite i neoficijalnite makleri,

emitentite na efekti so koi se trguva na berzite, investicionite

fondovi i drugi kapitalni institucii. Zada~i na delovodniot na berzata

se da: a) donese pravilnik za rabota na berzata; b) rakovodi i

upravuva so berzanskite raboti; v) odobruva berzanski poseti; g)

donesuva berzanski uslovi za rabota; d) vr{i kontrola i nadzor vrz

raboteweto na berzata i se gri`i za rabotnata disciplina; |) vodi

disciplinska postapka15.

Zdru`enieto na maklerite go so~inuvaat pretstavnici na

oficijalnite makleri. Ima zada~a da: a) vr{i kontrola i nadzor vrz

raboteweto na maklerite; b) vr{i raspredelba na nadle`nostite na

maklerite; v) vr{i kontrola vrz berzanskite kursevi; g) se gri`i za

izdavawe na kursni listi na efektite {to kotiraat na berzite.

Komisijata za registracija i davawe na dozvoli za plasman i

emisija na berzata na efekti ja so~inuvaat: a) pretstavnici na

bankite ~lenki na efektnata berza i b) pretstavnici na firmite koi ne

se u~esnici na berzata na efekti. Zada~a na ovaa komisija e da vr{i

registracija i davawe soglasnost opredelena emisija na efekti da

mo`e da kotira, odnosno da se prodava na efektnata berza.

Gledano od teoretski i aplikativen aspekt sekoja organizirana

efektna berza se temeli na tri osnovni koncepti: prviot se temeli na

li~nost~noto doveruvawe me|u u~esnicite na berzata, odnosno

me+|u brokerot i klientot {to vo po~etokot na raboteweto so hartii

od vrednost se temeli vrz me|usebna doverba. Imeno, transakciite

se sproveduvaat vrz osnova na usni kontakti i dogovori koi podocna

14 d-r Tihomir Jovanovski- Finansiski pazar, Skopje 1994 str.22815 d-r Tihomir Jovanovski- Finansiski pazar, Skopje 1994 str.228

se potvrduvaat. Vtoriot koncept se temeli vrz publikuvawe na

informaciite i toa za site izvr{eni transakcii na berzite i za

aktivnostite na kompaniite ~ii hartii od vrednost se vneseni vo9

berzata i se trguva so niv. I tretiot koncept se bazira vrz regulirawe

na ~lenstvoto po pat na primena na striktni finansiski,

administrativni, knigovodstveni i transakcioni pravila, koi strogo gi

sledi i gi kontrolira berzanskata administracija i t.n nezavisni auditori

(kvalifikuvani i licentirani lica koi periodi~no ili kontinuirano vr{at

pregleduvawe i verifikuvawe na delovnite knigi na kompaniite).

Na efektnite berzi, su{tinski gledano, u~estvuvaat tri osnovni

grupi na u~esnici:16

1. berzanski posrednici ili me{etari (na angliski

brokeri, na germanski makleri ili senzali, na

francuski kurtieri). Tie ja so~inuvaat grupata na

t.n interni u~esnici na efektnite berzi.

2. berzanski trgovci (vo SAD dileri, vo Anglija

brokeri- xoberi, vo Germanije hendleri) koi vo

princip se pretstavnici na bankite, investicionite

fondovi i na site drugi posredni~ki i institucii kako

u~esnici na pazarot na kapital. Tie ja so~inuvaat

vtorata grupa na t.n eksterni u~esnici na

efektnite berzi.

3. ostanati u~esnici na efektni berzi: bankarski i

drugi posrednici, novinari i posetiteli.

Na efektnite berzi u~estvuvaat profesionalni lica koi se

zanimavaat so trgovija na efekti. Lica koi imaat dozvola od strana na

nadle`en berzanski organ. Vo zavisnost od toa za kakov

organizacionen vid na efektna berza stanuva zbor sretnuvame i

razli~ni u~esnici. Vo anglosaksonskiot vid na efektni berzi

u~esnicite na berzata se odnapred utvrdeni i definirani, pri {to ni

eden od niv ne smee da bide bankar.

16 d-r Tihomir Jovanovski- Finansiski pazar, Skopje 1994 str.229

Na efktnite berzi predmet na berzansko rabotewe se efektite

kako poseben vid na berzanska stoka. Sepak, site vidovi na efekti ne

mo`at da se smetaat za predmet na berzansko rabotewe. Na

efektnite berzi mo`e da se trguva samo so efekti {to se podobni, {to

dobile soglasnost od strana na komisija od samata berza za

registracija na emisijata i dozvola za plasman an berzata na efekti.

Ottamu efektite so koi se trguva na pazarot na kapital, bi mo`ele da

gi grupirame vo dve grupi: a) efekti {to imaat dozvola za trguvawe,

za kotizacija na berzite, koi se predmet na oficijalno berzansko

trguvawe vo ramkite na berzanskiot pult ili parket itn. i b) efekti {to

nemaat dozvola za trguvawe na berzite na efekti i tie se predmet na

trguvawe na vonberzanski pult ili parket poradi {to se narekuvaat

vonberzansko (neoficijalno) trguvawe so efekti.

Berzanskoto rabotewe na efektnite berzi opfa}a pove}e vidovi

na berzanski raboti:17

1. Promptni, vo gotovo (cash) kasa ili spot berzanski

raboti. Kaj ovie berzanski raboti kupoproda`nite

dogovori za kupuvawe ili prodavawe na efekti se

realiziraat vedna{ po sklu~uvaweto na

dogovorot ili najdocna vo rok od pet rabotni

dena od denot na sklu~uvawe na dogovorot.

Ovoj vid na berzansko rabotewe bidej}i se

izvr{uva kompletno na samata berza ili vo

kratok rok potoa, vo sebe skoro ne sodr`i

opredelen rizik za u~esnicite vo kupoproda`niot

odnos.

2. Terminski berzanski raboti na efektnite berzi,

berzanski raboti so rok, prodol`ni ili reportni

raboti. Toa se berzanski raboti na efektnite berzi

kaj koi se javuva vremenska distanca me|u

denot na zaklu~uvawe i denot na izvr{uvawe na

zaklu~enata kupoproda`ba na efekti. Naj~esto

17 d-r Irena Kikerkova- Nadvore{na trgovija, 1997 god. str. 329

rok za izvr{uvawe na kupoproda`nite obvrski e

odnapred opredelen i iznesuva 15- 30 dena

posklu~uvaweto na kupoproda`nata zdelka na

efektnata berza. Kaj ovoj vid berzanski raboti na

efektnite berzi obi~no kupuva~ot o~ekuva vo

me|uvreme da porasne cenata na efektite. Toa

e dobra prilika da se vklu~at {pekulantite,

odnosno da se ostvaruvaat {pekulativni operacii

na efektnite berzi.

Za da mo`e da se trguva so efekti na efektnata berza e

potrebno tie da bidat registrirani, odnosno da se dobie dozvola za

proda`ba (dozvola za kotizacija na tie efekti na efektnata berza).

Samata registracija na efektite na efektnata berza i dobivaweto

dozvola za proda`ba se ostvaruvaat spored odnapred utvrdena i

definirana postapka od strana na sekoja efektna berza. Vo su{tina

postapkata kaj skoro site efektni berzi e identi~na i ima za cel da gi

za{titi investitorite od la`ni informacii i ne~esni potezi koi bi mo`ele

da gi napravat subjektite {to emituvaat hartii od vrednost.

Emitentot na hartii od vrednost mo`e da dobie dozvola za proda`ba

na efekti vrz osnova na pismeno barawe podneseno zaedno so

nekoja renomirana delovna banka kako posredni~ka institucija na

pazarot na kapital. Se razbira so baraweto za dozvola za proda`ba

na hartii od vrednost e potrebno da se prezentira i “Prospekt na

emisijata” vo koj treba da bidat pomesteni pove}e podatoci vo vrska

so emisijata na hartiite od vrednost.

Otkako }e bide izvr{ena registracijata na efektite i }e se dobie

dozvola za proda`ba na efektite se vr{i voveduvawe na efektite na

berzite. Samata postapka na voveduvawe na efektite na berzite se

vr{i po pat na:

Prvo, opredeluvawe na berzanskiot kurs na efektite i toa pri

prvata emisija (plasirawe) na efektite po pat na procenka na

ponudata i pobaruva~kata na efektite se formira emisionen

berzanski kurs, a kaj sekoja naredna proda`ba se vr{i vrz osnova na

efektivnata ponuda i pobaruva~ka na berzite. Opredeluvaweto na

berzanskiot kurs na efektite se narekuva berzansko kotirawe i toa e

dosta zna~ajno za sekoja pazarna ekonomija. Berzanskiot kurs na

efektite ne e identi~en so pazarnata vrednost ili cenata na efektite.

Berzanskiot kurs ja pretstavuva fakti~kata sostojba na ponudata i

pobaruva~kata za konkratni efekti vo ramkite na oficijalnata

berzanska trgovija i toa vo to~no opredeleno vreme. Dodeka pak,

pazarnata vrednost na efektite ili nivnata cena ja pretstavuvaat

nivnata fakti~ka vrednost na pazarot na kapital, odnosno na drugite

berzi vo zemjata i vo svetot i vo vonberzanskiot promet. Treba da se

razlikuvaat berzanskoto kotirawe i notirawe. Imeno, kotiraweto

pretstavuva pu{tawe hartii od vrednost vo berzanskoto rabotewe,

odnosno odobruvawe hartii od vrednost voop{to da mo`e da dojde

vo berzata i da bide predmet na kupoproda`ba. Notiraweto pak, e

utvrduvawe na dnevniot berzanski kurs vrz osnova na ponudata i

pobaruva~kata na hartii od vrednost. Taka, edna hartija od vrednost

kotira ili ne kotira, odnosno so nea mo`e ili nemo`e da se trguva na

berzata, no ako kotira toga{ taa hartija od vrednost i notira i

nejziniot kurs vo opredelen den od raboteweto na berzata ozna~uva

“tolku i tolku".

Vtoro, realizacija na kupoproda`niot nalog vo ramkite na

oficijalniot berzanski pazar i po oficijalen berzanski kurs.

Treto, objavuvawe na berzanskiot kurs ili kursot spored kogo

se vr{i notirawe na efektite.

Koga se zboruva za efektnite berzi treba da se imaat predvid

terminskite kotirawa i kotirawata na efektite. Imeno, kotiraweto na

efektnite berzi ozna~uva pu{tawe na hartii od vrednost na

efektnata berza i slu`beno objavuvawe na nejziniot berzanski kurs.

Hartii od vrednost {to ne kotiraat na nekoja berza so niv mo`e da se

trguva samo na sloboden Pazar vo vonberzanskoto trguvawe.

Kotiraweto na efektite na berzite e utvrduvawe na dnevniot

berzanski kurs na tie efekti vrz osnova na ponudata i

pobaruva~kata na hartii od vrednost na efektnata berza. Ako edna

hartija od vrednost kotira na efektnata berza taa kotira i na taa

berza. Na primer, vo dvete efektni berzi na SAD “New York Stock

Exchange” i “American Stock Exchange” se notiraat kursevite na hartiite od

vrednost pri otvaraweto na sostanokot na efektnata berza,

najniskiot i najvisokiot kurs pri zaklu~uvaweto na sostanokot i neto

promenite vo kursevite na efektnite berzi {to kotirale na efektnata

berza.

Na nekoi efektni berzi vo svetot postoi i raboti i t.n neslu`ben

Pazar na hartii od vrednost na koj se trguva so onie hartii od

vrednost koi ne steknale pravo so niv da se trguva na berzite bidej}i

ne ispolnuvale nekoi uslovi. Neslu`beniot Pazar na hartii od vrednost

se odviva vo sporedni prostorii ili vo hodnicite na berzata. Vo

angliskiot jazik mestoto kade {to raboti neslu`beniot Pazar na hartii

od vrednost se narekuva “Curb Market”, a “Curb” zna~i plo~nik pred

berzata, dodeka vo francuskiot jazik se narekuva “Coulisse”, “Garage”.

Ima i drugi imiwa: okolu berzata, nadvor od pultot itn.

Sekakvo kupuvawe ili prodavawe na efekti nadvor od

slu`benite prostorii na efektnata berza se narekuva vonberzansko

trguvawe na pazarot na kapital. Takvo trguvawe mo`e da se odviva

preku {alterite na bankite i preku drugite berzanski posrednici. Toj

vid na trguvawe koj e dosta obemen i vo nekoi zemji opfa}a i nad

50% od vkupnata trgovija so efekti na pazarot na kapital, se

narekuva trguvawe na me|ubankarskiot Pazar na kapital ili “Over

counter market”.

Vo vonberzanskoto trguvawe so hartii od vrednost spa|a i

sekoe trguvawe so efekti {to se vr{i bez ogled na toa kade se vr{i

(na ulica, vo ku}i, institucii na plo{tad itn.) ili kako se vr{i (usno,

pismeno, po telefon, telefaks) vo praktikata se narekuva

“neoficijalna trgovija”, “crn Pazar”, “telefonska trgovija”,

“neregularna trgovija so efekti” itn.

Ovie izlagawa upatuvaat na soznanie deka pazarot na kapital e

po{irok poim od berzite bidej}i pokraj trguvaweto so kapital (so

hartii od vrednost) na berzite, go opfa}a i trguvaweto nadvor od niv

i toa vo vonberzanskoto trguvawe na pazarot na kapital. Toa zna~i

deka na pazarot na kapital se ostvaruva: a) berzansko trguvawe so

hartii od vrednost i b) vonberzansko trguvawe so hatrii od vrednost.

5.3 UZANSI VO RABOTEWETO NA EFEKTNITE BERZI

Vo pazarnite ekonomii vo sekoja berza, vklu~uvaj}i gi tuka i

efektnite berzi, najvisokiot organ na berzata (sobranieto ili upravniot

odbor na berzata) donesuvaat statut na berzata vo kogo se

vnesuvaat odredbi vo vrska so: osnovaweto na berzata,

organizacionata postavenost na berzata, na~inot na utvrduvaweto

na ~lenstvo vo berzata i se ona {to pretstavuva na~in na rabota i

na~in na odnesuvawe vo funkcioniraweto na berzata.

So ogled na toa {to vo sovremenite uslovi sretnuvame klasi~ni

i sovremeni (elektronski) berzi sretnuvame i razli~en pristap vo

nivnoto organizirawe, rabotewe i vo na~inot na odnesuvawe vo

funkcioniraweto na tie berzi. Imeno, poradi poinakviot na~in na

organizirawe i rabotewe na sovremenite berzi sretnuvame i

poinakov na~in na odnesuvawe vo niv, poinakvi pravila na

odnesuvawe nare~eni uzansi vo raboteweto.

Spored toa, i vo klasi~nite i vo elektronskite berzi sretnuvame

berzanski uzansi koi detalno se propi{ani vo statutot na berzata ili

vo poseben dokument nare~en uzans na raboteweto na berzata. Vo

niv detalno se propi{ani: berzanskite sostanoci, na~inot na

sklu~uvawe na berzanskite raboti, na~inot na kotirawe i notirawe

na berzata, posrednicite vo berzanskoto rabotewe, na~inot na

isporaka na berzanskata stoka, izvr{uvaweto odnosno

neizvr{uvaweto na rabotite, pra{awata vo vrska so protestot vo

berzanskoto rabotewe, egzekutivnoto kupuvawe i prodavawe,

nesposobnosta za pla}awe vo berzanskoto rabotewe. Isto taka, so

uzansite se propi{uva raboteweto i pravilata na odnesuvawe vo

vrska so vr{eweto na pove}e vidovi berzanski raboti (vo vrska so

promptnoto i terminskoto berzansko rabotewe) i vo vrska so

raboteweto na poedini berzanski stoki i vidovi efekti (akcii, obligacii i

obvrznici).

Bidej}i, kako {to spomnavme efektnite berzi pretstavuvaat

organiziran prostor kade {to se po~ituvaat strogi pravila na

rabotewe i odnesuvawe na u~esnicite, donesuvaweto i

po~ituvaweto na uzansite na berzanskoto rabotewe pretstavuva i

karakteristika i potreba vo raboteweto na efektnite berzi.

Kako {to spomnavme vo uzansite na berzanskoto rabotewe na

efektnite berzi detalno se propi{ani berzanskite sostanoci. Imeno,

propi{ano e: koj mo`e da u~estvuva na sostanocite i pod koi uslovi,

koga se odr`uvaat (vo koi denovi i vo koi ~asovi), kako se ozna~uva

po~etokot i krajot na rabotnoto vreme na berzata, koga se primaat

nalozi vo berzite. Isto taka, vo ramkite na berzanskite sostanoci e

propi{ano kako se utvrduvaat oficijalnite kursevi, koj gi utvrduva

(Kursnata komisija), koj ja izbira kursnata komisija, koi mo`at da ja

so~inuvaat i dol`inata na nejziniot mndat. Taa gi utvrduva

oficijalnite kursevi na berzata vrz osnova na zaklu~ocite skrieni vo

vremetraeweto na berzanskiot sostanok. Pritoa, ako kursnata

komisija pronajde deka vo nekoi od prijavenite zaklu~oci poedini

kursevi ne odgovaraat na realnata sostojba, tie kursevi nema da gi

zeme vo predvid. Kursevite {to }e gi utvrdi se oficijalni, nikoj ne

mo`e da gi menuva i tie najdocna eden ~as po zaklu~uvaweto na

sostanokot se predavaat vo pe~atot za objavuvawe.

Na~inot na sklu~uvawe na berzanski raboti e vtoriot kompleks

na pra{awa koj {to se propi{uva so uzansite na berzanskoto

rabotewe. Spored tie propisi sklu~eni raboti na efektnata berza

samo onie raboti za koi e sklu~ena i izdadene zaklu~nica od strrana

na berzata. Berzanskata zaklu~nica mo`e da se izdade i vo slu~aj

koga berzanskata rabota e sklu~ena nadvor od berzata ako dvete

dogovorni strani toa go baraat od berzata po pismen pat i se razbira

ako taa berzanska zdelka gi ispolnuva uslovite propi{ani so propisite

i uzansite na taa berza. Berzanskite zaklu~uci gi sostavuvaat

berzanskite posrednici vedna{ po vnesuvaweto na dnevnite raboti

vo posredni~kite dnevnici i tie nosat svoj reden broj. Tie moraat da

im bidat vra~eni na stranskite u~esnici vo berzanskoto rabotewe

(vo zdelkata na berzata) najdocna na primer za dva ~asa po

zavr{eniot sostanok na berzata. Berzanskite zaklu~nici od spot

raboti (dnevni raboti) ne se podnesuvaat na potpis na strankite {to

u~estvuvale vo zdelkata napravena na berzata. Berzanskite

zaklu~nici od terminskite raboti se podnesuvaat na potpis na

kupuva~ot i prodava~ot najdocna sledniot den. Na barawe na

sekretarijatot na berzata strankite se dol`ni da ja prezentiraat

zaklu~nicata na sramnuvawe. Berzanski raboti sklu~eni vo

prostoriite na berzata neposredno me|u ~lenovite na posetitelite

naberzata, pred,za vreme ili po zavr{eniot sostanok moraat da se

dostavat na eden od psrednicite na berzata koj taa berzanska

rabota }e ja vnese vo dnevnikot i }e izdade zaklu~nica. Iako

sklu~enite berzanski raboti na ovoj na~in ne vlijaat vrz formiraweto

na kursevite sepak, ako ne se postapi spored odredbite na uzansite

na raboteweto, sledat kazni na visoki iznosi.

So uzansite na efektnata berza se propi{uva na~inot na

notirawe na berzata. Imeno, kursevite na hartiite od vrednost se

notiraat vo doma{na valuta. Efektite se notiraat po par~e.

Vo odredbite na zakonskata regulativa na efektnite berzi se

opredeluvaat uslovite za dobivawe na status na posrednik. Na licata

{to }e dobijat status na posrednik vo berzata, ypravata na berzata

im dava pravo (gi rasporeduva) za rabotewe so poedini vidovi na

efekti (akcii, obligacii i obvrznici) ili za vr{ewe na poedini vidovi

berzanski raboti (za vr{ewe na dnevni devizni raboti ili za spot

berzanski raboti). Na posrednicite im e zabraneto da primaat nalozi

od lica koi ne se ~lenovi na efektnata berza. Posrednicite dobienite

nalozi od ~lenovite na berzata moraat uredno da gi evidentiraat i da

postapat spored niv. Vo svoeto rabotewe posrednicite se dol`ni da ja

~uvaat delovnata tajna i ako toa ne go po~ituvaat tie se dol`ni da ja

nadomestat {tetata. Pokraj toa, upravata na berzata mo`e i pari~no

da gi kazni posrednicite i toa so relativno visoki pari~ni kazni.

Pra{aweto na isporakata e edno od pozna~ajnite raboti vo

berzanskoto rabotewe i poradi toa nemu mu se posvetuva

zna~itelno vnimanie. Spored odredbite na uzansite na berzata

rabotite sklu~eni na berzata moraat da se likvidiraat so isporaka.

Likvidiraweto na rabotite se propi{uva posebno za poedinite odnosi

pome|u u~esnicite na berzata (Narodna banka, delovnite banki,

drugite finansiski institucii, brokerskite ku}i, poedine~nite ovlasteni

dileri, ekonomskite subjekti itn.). Retko e razgrani~eno pra{aweto

na likvidiraweto na skrienite raboti koga se vo pra{awe promptnite i

terminskite raboti. Na primer, promptnite raboti vedna{ se

izvr{uvaat (se likvidiraat) ili najdocna do sledniot raboten den vo 11

~asot pred pladne, a promptnite raboti za dva ili najmnogu osum

dena moraat da se likvidiraat vo dogovoreniot rok, najdocna do

posledniot raboten den do 11 ~asot pretpladne. Vrz osnova na

pismena soglasnost tie dogovori mo`at da bidat prodol`eni, no vo toj

slu~aj strankata {to bara prolongirawe na rokot e dol`na da plati

kamata. Dogovorot mora da bide potvrden od strana na upravata na

berzata.

Vo uzansite dosta precizno e regulirano pra{aweto za

protestot. Imeno, so protestot se konstatira neizvr{uvawe na

rabotite navedeni vo zaklu~okot na zdelkata. [tom }e se konstatira

deka ne e navreme izvr{ena zdelkata, za koja e izdadena berzanska

zaklu~nica se sozdadeni uslovi za podigawe na protest. Protestot se

podiga po pismen pat kaj sekretarijatot do opredelen ~as vo onoj

den koga }e nastapi neizvr{uvawe. Ako protestot ne se podigne vo

opredeleniot rok se gubi pravoto na podigawe na tu`ba.

Sekretarijatot otkako }e go primi protestot bara od strankata

obrazlo`enie za neizvr{uvaweto (izjava) na obvrskata spored

dogovorot. Po dobivaweto na toa obrazlo`enie berzata go objavuva

protestot.

Bidej}i vo berzanskoto rabotewe se slu~uva da ne dojde do

izvr{uvawe na dogovorot vo berzata vo uzansite e predvidena

postapka vo takvi uslovi. Vo slu~aj edniot od dvete strani vo

dogovorot da ne go izvr{i dogovorot toga{ drugata strana mo`e da

postapi na eden od ovie na~ini: 1) da se otka`e od rabotata vo

dogovorot; 2) da bara da i se isplati razlikata me|u dogovorenata i

prose~nata berzanska cena koja e postignata na denot na

izvr{uvaweto na dogovorot; 3) na smetka na strankata koja ne go

izvr{ila dogovorot da ja kupi, odnosno da ja prodade dogovorenata

vrednost. Kako osnova za utvrduvawe na razlikata me|u

dogovorenata i povisokata kupovna cena, odnosno poniska

proda`na cena, mo`e da poslu`i samo kursot koj {to e slu`beno

notiran na denot na egzakutivnoto pokritie. Ako se javi vi{ok, toj i

pripa|a na strankata koja ne go ispolnila dogovorot.

Egzekutivno kupuvawe ili prodavawe se vr{i, spored odredbite

na uzansite na efektnite berzi, po site raboti kaj koi poradi

neizvr{uvawe e dobien protestot. Barawe za egzekutivno kupuvawe

ili prodavawe se podnesuva do sekretarijatot vo pismena forma so

prilo`en protest, so originalni zaklu~nici ili so dogovor. Toa }e se

izvr{i nastavnikot aprviot nareden sostanok po pat na prethodno

objavuvawe vo salata na efektnata berza. Koga se vr{i celosno ili

delumno egzekutivno kupuvawe ili prodavawe se pravi berzanska

zaklu~nica vo koja mora da stoi deka stanuva zbor za egzekutivno

kupuvawe ili prodavawe i mora da se vnese zabele{ka vo

posredno~kiot dnevnik {to go vodat posrednicite na berzata.

Posebno vnimanie vo uzansite na berzanskoto rabotewe na

efektnite berzi e posveteno na pra{aweto na nesposobnosta na

pla}aweto na subjektite u~esnici vo berzanskoto rabotewe. Prvo se

obrabotuva pra{aweto koga eden subjekt se smeta (ima tretman)

na nesposoben za pla}awe, a potoa se obrabotuvaat modalitetite na

pristapot vo odnos kon tie subjekti. Spored berzanskite uzansi na

efektnite berzi nesposobnost za pla}awe nastapuva: 1. koga

strankata sama }e izjavi deka ne e sposobna za pla}awe; 2. koga

strankata }e gi zapre pla}awata; 3. koga strankata bara od

doveritelite prodol`uvawe na rokot za pla}awe; 4. koga strankata

razgovara so doveritelite i bara popust; 5. koga sudskata egzekucija

protiv nekoja stranka ostanala bez rezultati i 6. koga Upravata na

berzata objavi deka edna stranka stanala nesposobna za pla}awe.

Ako edna od dogovornite stranki pred da iste~e rokot za

izvr{uvawe na obrskite stane nesposobna za pla}awe,

toga{ drugata stranka od dogovorot e dol`na za sklu~enata rabota

da obezbedi pokritie. Toa mora da go napravi vedna{ {tom }e

naspapi nesposobnost za pla}awe, ako ne i bide ovozmo`eno

vedna{ da obezbedi pokritie toga{ mora da se obezbedi pokritie vo

rokot koj na nejzino barawe }e go opredeli Upravata na berzata.

Razlikata {to }e se javi pri eventualnata delba na {tetata }e se

presmeta so strankata koja {to go predizvikala toa. Ako pak,

strankata {to se nao|a vo status na neizvr{uvawe padnala pod

ste~aj, toga{ taa razlika }e se prijavi vo nejzinata ste~ajna masa.

Vo uzansite na efektnite berzi sretnuvame i posebni odredbi koi

se odnesuvaat na efektite i na terminskite raboti vo vrska so

efektite. Koi efekti }e se kotiraat i goleminata na nivniot berzanski

zaklu~ok gi opredeluva Upravata na berzata. Na berzata mo`at da

se kotiraat efekti so tekovna kamata ili dividendni kuponi koi se

kinat na denot na nivnoto isplatuvawe. Efekti koi se bez kuponi

mo`at samo isklu~itelno da notiraat na efektni berzi. Kaj terminskite

raboti dr`avnite hartii od vrednost se notiraat so kuponi, a kaj

ostanatite efekti mora da se ka`e dali zdelkata e zaklu~ena so

tekoven kupon ili bez nego. Pritoa, se misli na kuponot {to va`el na

denot na zaklu~uvaweto na rabotata.

Efektite se ispora~uvaat ako ne se amortizirani, ako ne se

oglaseni za neva`e~ki po sudski pat, ako ne se o{teteni za da ne

mo`e da se pro~ita nivnata sodr`ina i ako ne se optovareni so

nekoja klauzula koja go ote`nuva nivniot promet.

Do kolku po zaklu~okot, a pred isporakata nastapila konverzija,

zamena na efektite, odnosno redukcija, seta {teta ili korist odi na

tovar ili vo polza na kupuva~ot. Vo rabotite so efektite {to se

amortiziraat po pat na izvlekuvawe na denot na ispolnuvawe na

obvrskata, a toj den padne na denot na izvlekuvaweto,

isporakata }e se izvr{i za eden den po izvlekuvaweto. Pritoa,

strankite mo`at da baraat bordero i {tom toa se uslovi borderoto

mora da se prilo`i pri isporakata.

Efekti {to glasat na ime, a se izlo`uvaat na egzekutivna

proda`ba (zalog) }e gi prenese na kupuva~ot posrednik na berzata

koj {to }e ja izvr{i proda`bata stavaj}i go na prenosot brojot na

zaklu~nicata i brojot na nalogot na sekretarijatot na berzata.

Egzekutivnata proda`ba na zalogot i prenesuvaweto na efektite se

vr{i sekoga{ na odgovornost na stranka {to bara proda`ba.

Strankata {to bara proda`ba e dol`na molbata so koja se bara

proda`ba da ja prilo`i kon efektite {to se predmet na proda`ba i da

ozna~i komu tie se zalo`eni.

Terminski raboti spored odredbite na uzansite na efektnite

berzi mo`at da bidat: 1. terminski raboti so to~no opredelen den na

isporaka. Ovoj vid na terminski raboti moraat da se izvr{at do 11

~asot predpladne (pred da po~ne so rabota berzanskiot sostanok);

2. terminski raboti sso opredeluvawe na pogolem broj na denovi

kako rok za isporaka, kako {to se: a) isporaka vo po~etokot na

mesecot (vo vreme od 1- 10 vo mesecot): b) isporaka vo prvata

polovina na mesecot (vo vremeto od 1- 15 vo mesecot); v) isporaka

vo vtorata polovina od mesecot (od 16 do zaklu~no posledniot den

vo mesecot); i g) isporaka vo tekot na 1, 2 itn. meseci (isporaka vo

vremeto od po~etokot do zaklu~no krajot na mesecot).

Site ovie terminski raboti bi mo`ele da se ostvaruvaat kako

terminski raboti so otkaz ili bez otkaz. Koga stanuva zbor za

terminskite raboti so otkaz vo dogovorot mora da se nazna~i na

koja od dogovorenite strani im pripa|a pravoto na otkaz. Ako toa ne

se dogovori pravo na otkaz ima prodava~ot. Strankata {to ima

pravo na otkaz mo`e otkazot da go aktivira t.e. da go opredeli denot

na isporakata vo ramkite na dogovoreniot termin, no toa mora da go

stori mnajmalku dva dena pred denot na isporakata. Denot na

otkazot ne se smeta vo ovoj rok, a isporakata }e se izvr{i naredniot

den do 11 ~asot predpladne. Ako steankata koja ima pravo na otkaz

ne go koristi toa pravo rabotata mora da ja izvr{i posledniot den od

rokot na zaklu~nicata do 11 ~asot predpladne. Kaj terminskite

raboti bez otkaz rabotata mora da se zavr{i koga }e pobara

strankata koja vo dogovorot ima pravo na izbor. otka`uvaweto se

vr{i preku sekretarijatot na berzata pismeno so prilog na zaklu~nica

i toa samo vo raboten den do 11 ~asot predpladne. Sekretarijatot

istiot den ja izvestuva sprotivnata strtana objavuvaj}i go vo isto

vreme otkazot na tablata vo berzata.

Spored uzansite na efektnite berzi terminskoto trguvawe so

efekti se vr{i samo so onie efekti za koi upravata na berzata }e

odlu~i i }e go objavi. Terminskoto trguvawe so akcii na industriskite

dru{tva mo`e da se dozvoli samo so prethodna soglasnost na tie

dru{tva i toa ima pravo taa soglasnost i da ja povle~e. terminski

raboti so efekti mo`at da se vr{at so rok ne podolg od 6 meseci.

Nivni domicil e sedi{teto na berzata a mo`at da gi vr{at samo

~lenovi ili posetiteli na berzatat direktno ili preku posrednici i kaj niv

ne e dozvoleno prenesuvawe na zaklu~nicata. ^len ili posetitel koj

{to saka na berzata da vr{i terminski raboti vo efekti e dol`en da

deponira vo berzata opredelen iznos na kaucija za ~ija {to visina

odlu~uva upravata na berzata.

Berzata ne zema vrz sebe nikakva materijalna odgovornos za

izvr{uvawe na zaklu~okot, no ima pravo od deponiranata kaucija da

gi pokrie svoite pobaruvawa od deponentot do visina na iznosot na

kaucijata. Kaucijata mu se vra}a na deponentot po izramnuvaweto

na negovite obvrski koga }e izjavi deka nema da se zanimava so

terminski raboti so efekti. Site zaklu~oci po terminskite raboti so

efekti podle`at na presmetuvawe preku berzata sekoj petnaeseti i

posledniot den vo mesecot. Pritoa, upravata na berzata opredeluva

likvidacionen (presmetkoven) kurs na sekoj efekt. Ako posledniot

den od mesecot e praznik, den na likvidacija e prethodniot den.

Razlikata me|u sklu~eniot i presmetkovniot kurs mora da se

deponira vo berzata na barawe (na povik) na berzata vo gotovi pari.

Naplatata na taa razlika }e se vr{i vrz osnova na izvodite so oznaka

na broevite na zaklu~nicata, dogovorenite strani, brojot na efektite i

sklu~eniot kurs. Sekoja gre{ka vo kursot koja dopolnitelno }e se

konstatira, mora da se dostavi do berzata vo berzata vo rok od 24

~asa. Vo sprotivno prvobitniot iznos }e se smeta deka e to~en. Ako

na barawe na berzata strankata ne ja deponirala pojavenata razlika,

toj zaklu~ok }e se pokrie egzekutivno.

5.4 NEPI[AN ETI^KI I MORALEN KODEKS ZA DILERITE NA

EFEKTNITE BERZI

Vo dolgogodi{noto berzansko postoewe e sozdavana tradicija

vo berzanskoto rabotewe. Sekojdnevnoto rabotewe vo berzite

upatuvalo na opredeleni postapki i normi na odnesuvawe na dilerite

vo nivnoto rabotewe na efektnite berzi. Tie postapki i normi vo nekoi

efektni berzi po~nale da se pretvoraat vo pi{ani odredbi vo uzansite

na berzite i kako takvi po~nale da bidat nametnuvani kako

normativno regulirano odnesuvawe na dilerite na berzite. Vo nekoi

efektni berzi toa e nepi{an eti~ki i morelen kodeks na dilerite. I vo

dvata slu~ai dilerot ima tretman na li~nost od najgolema doverba i

odgovornost bidej}i e odbran da vr{i specifi~ni i odgovorni raboti vo

berzata. Za da mo`e da ja opravda taa doverba dilerot treba da se

odnesuva na sledniov na~in:

1. Toj mo`e da vleguva vo nekoja rabota samo ako taa

e vo soglasnost so instrukciite {to gi dobil od svojata

banka i sekoga{ treba da gi ima na um doma{nite

propisi kako i me|unarodnite obi~ai i da se

odnesuva spored niv;

2. Dilerot nikoga{ ne smee da sklu~i rabota, duri i

toga{ koga bankata }e mu dozvoli ako smeta deka

od taa rabota }e proizleze opredelen rizik za imotot

na bankata ili za imotot na nejzinite komitenti;

3. Dilerot ne smee da primi nikakvi podaroci ili ne{to

{to e nadvor od voobi~aenite normi. Voop{to ne

smee da primi pari;

4. Dilerot ne smee da {iri informacii, posebno ako tie i

na{tetuvaat na nekoja druga banka ili na nejzinite

dileri;

5. Dilerite treba sekoga{ da se podgotveni da im

pomognat na drugite banki , se dotoga{ dodeka na

svojata ne i nanesat nekakva {teta;

6. Koga dilerot raboti so drugi banki, na negovite

zborovi mora da im se veruva. Toj nikoga{ ne smee

da gi koristi jazi~nite propusti ili gre{kite vo

pi{uvaweto ako razgovorot se vodi preku

teleprinter, faks, telefon itn.;

7. Dilerot sekoga{ e dol`en razgovorot so dilerite na

drugite banki da go smeta delovna tajna bez ogled

na toa dali e sklu~ena nekoja rabota ili ne e

sklu~ena i

8. Na pazarot, dilerot nikoga{ ne smee da nastapuva

za svoja sopstvena smetka. Toa ne smee da im go

dozvoli i na drugite dileri.

Vo raboteweto na efektnite berzi urednoto izvr{uvawe na

sekoja sklu~ena rabota ne zavisi samo od dilerot koj ja sklu~il

rabotata bidej}i za nejzinoto izvr{uvawe se gri`at celi organizacioni

delovi od bankite. Od tie pri~ini e nu`na sovr{ena koordiniranost na

rabotite od berzata. Toa poka`uva deka od raboteweto i ugledot na

site {to u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na sklu~enite dogovori zavisi

i ugledot na dilerite i na bankata kade {to rabotat tie dileri. Sepak,

prviot ~ekor go pravi dilerot. Toj {tom go sklu~i dogovorot (spot,

forwards, swapp zemawe ili davawe depoziti) mora da popolni

opredelen obrazec koj mora da gi sodr`i slednite informacii:

1. Datumot i ~asot na zaklu~uvawe na rabotite, odnosno

dali rabotata e zaklu~ena po pat na teleprinter, telefon,

monitor, ili po pat na pismo;

2. Imeto na bankata so koja e sklu~ena rabotata;

3. Iznosot na koj na koj e sklu~ena rabota po koj kurs,

odnosno po koja kamatna stapka;

4. Rokot i mestoto na izvr{uvawe na rabotata;

5. Ako rabotata e sklu~ena preku posrednik (broker)

mo`e da se napi{e negovoto ime i iznosot na

brokerskata provizija

6. Dilerot mora da go potpi{e obrazecot. Kopiite od site

popolneti obrasci slu`at kako instrukcija za izvr{uvawe

na rabotite i voedno kako podloga za adekvatnite nalozi

za kni`ewe.

Vo berzanskoto rabotewe so efektite ni edna rabota dilerot na

smee da sklu~i po nekoj kurs i kamatna stapka koja bitno se

razlikuva od kursot ili kamatnata stapka koi {to se formirani vo

vreme na sklu~uvaweto na rabotata. Toa bi zna~elo kr{ewe na

moralniot kodeks na odnesuvawe. So takva postapka dilerot dosta

brzo bi ja izgubil doverbata, a bez doverba nema ni rabotewe na

berzata.

6. BERZA NA MAKEDONIJA

6.1. OSNOVNI PRETPOSTAVKI ZA OSNOVAWE I

USPE[NO RABOTEWE NA EFEKTNA BERZA VO

MAKEDONIJA

Za da bide osnovana i uspe{no da raboti edna efektna berza

treba da bidat ispolneti pove}e preduslovi. Toa zna~i deka postojat

pove}e faktori {to go determiniraat osnovaweto na efektna berza.

Dominantite mo`at da bidat posmatrani od pove}e aspekti: od

nacionalen i me|unaroden, od objektiven i subjektiven aspekt, od

istoriski odnosno bremenski, od institucionalen i neinstitucionalen

aspekt itn.

Vo natamo{nite izlagawa }e se obideme da upatime na

nekolku determinanti:18

1. edna od osnovnite determinanti za osnovawe i uspe{no

rabotewe na efektna berza e nivoto na razvienost na

nacionalnata ekonomija. Imeno, stanuva zbor za

nivoto na razvienost na proizvodnite sili, ekonomskata i

finansiskata diverzifikacija na nacionalnata ekonomija,

dinamikata na stopanskiot raste`, razvitokot na

pazarnite odnosi, posebno na finansiskiot Pazar i

negovite elementi (pazarot na pari i kratkoro~ni hartii

od vrednost, pazarot na kapital i dolgoro~ni hartii od

vrednost i devizniot Pazar). Nabquduvano od aspekt na

ovaa determinanta Makedonija spa|a vo grupata na

zemji vo razvitok koja vo poslednite nekolku godini duri

bele`i negativna stapka na raste`. Striktnoto

po~ituvawe na ovaa determinanta vo ovoj moment bi

pretsavuvalo pre~ka za osnovawe i uspe{no

funkcionirawe na efektna berza vo Makedonija. Me|utoa,

toa po~ituvawe iako ima svoj rezon, sepak treba da se

ima predvid deka osnovaweto na efektnata berza i

nejzinoto funkcionirawe bi imale svoe avtonomno

pozitivno vlijanie vrz obemot i dinamikata na

nacionalnata ekonomija i na strukturata na taa

ekonomija.

2. Sledna determinanta e sostojbata vo nacionalnata

ekonomija. Imeno, stanuva zbor za toa dali vo

nacionalnata ekonomija ima uramnote`eni

makroekonimski odnosi ili pak, postoi inflacija ili

deflacija. Vrz osnova na toa dali nacionalnata valuta ima

stabilna kupovna sila i intrvalutna vrednost (devizen

kurs) ili pak, kupovnata sila pa|a ili raste, a devizniot

kurs se zgolemuva ili se namaluva. Isto taka e mnogu

18 d-r Tihomir Jovanovski- Finansiski pazar, Skopje 1994 str. 305

zna~ajno dali bilansot na pla}awe e uramnote`en ili ima

deficit ili suficit. Vo zavisnost od nivoto na razvienost na

nacionalnata ekonomija i sostojbata vo taa ekonomija

dosta zna~aen e sistemit i stepenot na investiraweto.

Makedonija od aspekt na ovaa determinanta spa|a vo

grupata na zemji so nizok stepen na vnatre{na i

nadvore{na ramnote`a i so klasi~en sistem na

investirawe. Otvoraweto na efektna berza smetame

deka nema da vlijae vrz natamo{noto vlo{uvawe na

ekonomskata konstelacija vo Makedonija. Naprotiv,

smetame deka }e vlijae stabilizaciono i vo golema

mera }e pridonese za zabrzano menuvawe ili

transformirawe na postojniot sistem na investirawe vo

sovremen sistem na investirawe po pat na razvivawe na

pazarnite odnosi vo sistemit na investirawe preku

razvivawe na pazarot nakapital i dolgoro~ni hartii od

vrednost i posebno na efektnata berza.

3. Postoewe na potreben broj na vidovi na hartii od

vrednost koi bi bile predmet na trguvawe i adekvatni

koli~ini od tie hartii od vrednost. Gledano od aspekt na

ovaa determinanta Makedonija spa|a vo zemjite vo

tranzicija od socijalisti~ki ekonomski sistem na pazarna

ekonomija. Kako i site drugi zemji vo tranzicija , taka i

Makedonija vo po~etokot vo po~etokot nema razvien

sistem i praktika na hartii od vrednost , nema akcii i

akcionerski kapital koi se karakteristika na porazvienite

pazarni ekonomii. So prifa}aweto na institucionalnite

re{enija vo vrska so transformacijata na op{testveniot

kapital, odnosno so negovoto privatizirawe }e se

sozdavaat uslovi za razvivawe na sistemot na hartii od

vrednost i na efektnata berza. Isto taka vo uslovi na

pazarna ekonomija dr`avata i drugite institucii i

asocijacii }e pristapat kon primarna , podocn akon

sekundarna emisija na hartii od vrednost koi }e

pretstavuvaat soliden materijal za trguvawe na berzata

vo Makedonija. Spored toa, sozdavaweto na soliden

materijal za trguvawe na berzata ne e subjektivna `elba,

tuku objektivna realnost determinirana od stepenot na

po~ituvawe na pazarnite zakonitosto i postulatite na

sovremenoto stopanisuvawe i odnesuvawe.

4. Institucionalni determinanti. Sekoja nacionalna

ekonomija koja se nao|a vo tranzivija vo koja gi napu{ta

osnovnote sistemski, makroekonomski i mikroekonimski

karakteristiki na socijalisti~kiot stopanski sistem i so toa

poprima karakteristiki na pazarna ekonomija vo razvoj,

spored toa i vo Makedonija, pokraj Ustavot mora da se

donesat i niza zakoni koi }e pretstavuvaat

institucionalna osnova i pretpostavka za razvivawe na

pazarni odnosi vo skoro site oblasti na `iveewe i

stopanisuvawe. Od aspekt na uspe{no funkcionirawe na

berzata na efekti vo Makedonija smetame deka e nu`no

donesuvawe na slednive zakoni: za monetaren

(pari~en) sistem, za banki i {tedilnici, za narodna

banka, za dano~en sistem, za devizen sistem, za

smetkovodstvo, za kontrola i revizija, za formirawe na

specijalizirani institucii, za revizija i procenka na imotot,

za specijalizirani ku}i za kliring (clearing house), za

formirawe na specijalizirani institucii (agencii) za

osiguruvawe na plasmani na finansiski sredstva, za

ste~aj (bankrotstvo) i likvidacija na nesolventni subjekti.

Tuka zadol`itelno spa|aat slednive zakoni koi direktno se

odnesuvaat na pazarot na hartii od vrednost: zakon za

hartii od vrednost i promet so hartii od vrednost, za

Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost, za efektni

berzi (Pazar na dolgoro~ni hartii od vrednost), za

devizen Pazar, za brokerski ku}i, za institucionalni

investitori (investicioni fondovi, osiguritelni kompanii,

penziski fondovi, zaedni~ki fondovi itn.), za agencija na

delovni inovacii, za lombardno i hipotekarno kreditirawe,

za vlo`uvawa, za rentna politika itn. donesuvaweto na

ovie zakoni e makotrpna rabota, no i eden od osnovnite

institucionalni preduslovi za osnovawe i uspe{no

rabotewe na efektnata berza vo Makedonija.

5. Osnovaweto i uspe{noto funkcionirawe na sekoja

efektna berza e determinirana so obezbeduvawe na

soliden berzanski kadar. Tuka se misli na selektirawe

i obu~uvawe na mlad, perspektiven kadar za vr{ewe na

site berzanski raboti. Makedonija raspolaga so soliden

kadar na nivo na diplomirani ekonomisti od oblasta na

monetarnite finansii, bankarstvoto i me|unarodnite

finansii, na nivo na postdiplomci od oblasta na

monetarnata ekonomija na nivo na doktorat na nauki od

oblasta na monetarnata ekonomija i me|unarodnite

finansii. Vo Makedonija postoi dolgogodi{na tradicija vo

sozdavaweto na kvaliteten kadar koj be{e mnogu cenet

vo ramkite na porane{na Jugoslavija.

6. Prostorna determinanta. Ovaa determinanta ima dva

aspekti: makro i mikro lokacija. Makrolokacijata vo

su{tina zna~i vo koj grad bi bilo sedi{teto na berzata.

Naj~esto se locira vo glavniot grad ili vo nekoj drug grad

koj {to e poznat stopanski, posebno finansiski centar. So

ogled na toa {to vo Makedonija }e se osnova edna

efektna berza smetame deka taa bi trebalo da bide vo

Skopje, kade {to e visok stepenot na koncentracija na

kapiutal, kadar, telekomunikacii i druga infrastruktura.

Podocna bi mo`elo da se osnovaat berzi vo Bitola, [tip,

Strrumica, Ohrid i vo drugi gradovi. [to se odnesuva do

mikro lokacijata vo skoro site zemji vo svetot efektnite

berzi se locirani vo centarot na gradot.

7. Sistemot na informirawe (informatikata) vo

berzata. Vo site visokorazvieni pazarni ekonomii

najzna~ajnite efektni berzi se vo celost kompjuterizirani

i se pretvoreni od berzi so izvikuvawe vo bez{umni

berzi. [to se odmnesuva do efektnata berza vo

Makedonija so ogled na toa {to vo po~etokot }e se

ostvaruva relativno mal obem na transakcii i poradi

steknuvawe na berzanska rutina e po`elno berzata vo

po~etokot da raboti po sistemot na izvikuvawe, a

podocna naporedno so dinamikata na nejzinoto

razvivawe da se ostvaruva procesot na kompjuterizacija

na berzanskoto rabotewe. Ako se saka da se otpo~ne

vedna{ so kompjuterizirana berza mora pritoa da se ima

predvid tro{kovniot aspekt na raboteweto na berzata,

odnosno visinata na provizijata na berzanskoto

rabotewe so koe }e treba da se pokrivaat tro{ocite na

raboteweto na berzata.

Poznato e deka berzata e suptilna finansiska institucija i za

nejzinoto otvorawe i funkcionirawe treba da bidat obezbedeni

osnovni preduslovi. Ne treba da se zaboravi i da se zanemari

prednosta vo odnos na drugite nacionalni ekonomii koi mnogu

poodamna osnovale berzi. Imeno, poznat ni e patot na evolucijata

na berzite vo porazvienite pazarni ekonomii i na~inot na nivnoto

organizirawe i rabotewe. Toa e golema prednost i mo`nost da se

preskokne skoro eden i pol vek vreme vo koe se osnovale i rabotele

najpoznatite efektni berzi vo svetot.

6.2. OSNOVAWE NA MAKEDONSKA BERZA NA

DOLGORO~NI HARTII OD VREDNOST

6.2.1. Istorija

Osnova~koto sobranie na Makedonskata berza na dolgoro~ni

hartii od vrednost AD Skopje, se odr`a na 13.09. 1995 godina , a

oficijalnoto trguvawe zapo~na na 28.03. 1996

godina.19Makedonskata berza AD Skopje pretstavuva centralno

mesto za trguvawe so dolgopo~ni hartii od vrednost co dr`avata i e

prva organizirana berza za dolgopo~ni hartii od vrednost vo

istorijata na R.Makedonija.

Berzata be{e osnovana kako akcionersko dru{tvo koe {to

raboti na neprofitna osnova, so osnova~ki kapital od eden milion

germanski marki. Soglasno toga{nite propisi osnova~i na Berzata

mo`ea da bidat samo banki i dr. finansiski institucii ({tedilnici i

osiguritelni dru{tva). Berzata ja osnovaa 19 ~lenki, (13 banki, 3

osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici). Soglasno noviot Zakon za

izdavawe i trguvawe so hartii od vrednost od 1997 god, ~lenki na

Berzata mo`ea da bidat samo pravni lica ~ija osnovna dejnost e

isklu~iva trguvawe so dolgoro~ni hartii od vrednost. Soglasno so

ovie promeni brojot na ~lenovite na Makedonskata berza opadna na

7 ~lenki- brokerski ku}i.

So noviot zakon za hartii od vrednost od 2000 god, ~lenki na

berzata- u~esnici vo trguvaweto se brokerski ku}i i banki (od 2002

god.). ^lenkite na Berzata mora da dobijat dozvola za trguvawe so

hartii od vrednost od Komisijata za hartii od vrednost na

R.Makedonija. Neposrednoto trguvawe so hartiite od vrednost mo`e

da go vr{at samo ovlasteni posrednici, brokeri- pretstavnici na

~lenkite na Berzata (vo Makedonija postojat 140 licencirani brokeri).

Vo momentov Makedonskata berza ima 12 ~lenki- 9 brokerski

ku}i i 3 banki.20 Soglasno noviot Zakon za hartii od vrednost od

2000 god. osnova~kiot kapital na brokerskata ku}a treba da

iznesuva najmalku 75000 evra za steknuvawe na osnovna licanca

(samo posrednik vo trguvaweto), do maksimum 500000 evra za

steknuvawe na polna licenca (posrednik, farant na otkup na novi

emisii, principal vo trguvawe).

19 Web site : www.mse.com.mk20 Web site : www.mse.com.mk

Po~nuvaj}i od 20 juni 2001 god, Makedonskata berza AD

Skopje po~na da raboti na profitna osnova so osnova~ki kapital od

500000 evra.21 Akcioneri na Makedonskata berza mo`e da bidat bilo

koi doma{ni stranski pravno i fizi~ki lica. Sopstvenosta na

poedine~en akcioner na Berzata e ograni~ena na 10% od

osnovnata glavnina na Berzata.

Vo maj 2002 god. Vladata na R. Makedonija usvoi izmeni na

Zakonot za hartii od vrednost so koi se voveduva zadol`itelna

kotacija za odreden broj na akcionerski dru{tva, koi gi ispolnuvaat

uslovite za kotacija na oficijalniot Pazar na Makedonskata berza AD

Skopje, po osnov na ovoj Zakon, do krajot na 2002 god. da se

uvrstat akciite na okolu 120 akcionerski dru{tva.

6.2.2. Organizacija

Osnovni organi na upravuvawe na berzata se:22

- Sobranie na akcioneri

- Odbor na direktori

- Izvr{en direktor

Za izvr{uvawe na svoite osnovni funkcii, Berzata formira

komisii i drugi tela i toa:

- Komisija za kotacija

- Komisija za priem na novi ~lenki

- Arbitra`a i

- Sud na ~esta.

6.2.3. Pazarni Segmenti

Trguvaweto na berzata se vr{i na dva pazari:23

- Oficijalen pazar i

- Neoficijalen pazar.

21 Web site : www.mse.com.mk22 Web site : www.mse.com.mk23 Web site : www.mse.com.mk

Za da mo`e edno dru{tvo da se prijavi na kotacija na

Oficijalniot Pazar potrebno e minimalniot procent na hartiite od

vrednost, {to gi poseduva javnosta, da iznesuva 30% i minimalen

broj od 100 akcioneri, a nominalnata vrednost na site hartii od

vrednost na emitentot da dostignuvaat iznos od najmalku 500.000

evra. Kotiranoto dru{tvo e dol`no da dostavi revidirani finansiski

izve{tai za poslednite 3 godini. Ne treba da postoi ograni~uvawe vo

prenesuvaweto na hartijata od vrednost. So prospektot emitentot

treba da doka`e deka postoi javen interes za dejnosta na emitentot i

hartijata od vrednost {to kotira.

Za u~estvo na Neoficijalniot Pazar edinstvena obvrska e

dostavuvawe na formalno barawe za trguvawe so opredelena hartija

od vrednost od strana na nekoja ~lenka na Berzata bazirana na

nalog na nekoj zainteresiran investitor. Soglasno Zakonot za hartii

od vrednost site transakcii vo R.Makedonija koi ne kotiraat na

oficijalniot berzanski Pazar treba da se izvr{uvaat na neoficijalniot

do 31.12.2003 godina.

Berzata e dol`na da gi objavuva vo javnosta site transakcii od

trguvaweto.

6.2.4. Uslovi za kotacija za hartiite od vrednost

Emitentot ~ii hartii od vrednost kotiraat na berzata treba da

bide organiziran kako akcionersko dru{tvo vo R. Makedonija i da

raboti vo soglasnost so makedonskite zakoni i negoviot statut.

Emitentot, trreba da dobie pozitivno mislewe za kotacija na

Berzata od Komisijata za kotacija, koe go potvrduva Odborot na

Berzata.

Emitentot treba da ima soodvetno iskustvo i ugled vo dejnosta.

Posledniot finansiski izve{taj ne smee da bide postar od 6

meseci od datumot koga e izraboten prospektot. Sostaven del na

prijavata e i prospektot koj treba da bide podgotven soglasno

propi{anata sodr`ina od strana na Komisijata za hartii od vrednost i

Berzata.

Op{ta obvrska na emitentot e da gi objavuva site relevantni

podatoci od negovoto rabotewe, kako i promenite vo dejnosta, koi

mo`e da predizvikaat zna~itelni fluktuacii vo nivoto na cenata na

hartijata od vrednost. Toa podrazbira redovno dostavuvawe na

godi{nite finansiski izve{tai, redovno informirawe na Berzata za

promenite vo strukturata na sopstvenosta na hartiite od vrednost.

Soglasno izmenite vo Zakonot za hartii od vrednost od juni

2002 godina, site akcionerski dru{tva koi gi ispolnuvaat uslovite za

kotacija soglasno Pravilnikot za kotacija na hartii od vrednost

Makedonskata berza AD Skopje, se dol`ni da gi kotiraat akciite na

oficijalniot Pazar na berzata najdocna do noemvri 2002 god.

Obvrskata za zadol`itelna kotacija trae do krajot na 2003 god.

Po istekot na toj rok, dru{tvata mo`e dobrovolno da se povle~at od

kotacija na berzata.

6.2.5. Trguvawe

Instrumenti so koi se trguva na Berzata se dolgoro~ni hartii od

vrednost i toa:

- Akcii

- Obvrznici

Trguvaweto na Makedonskata berza se odviva 4 pati nedelno,

vo denovite ponedelnik, vtornik, sreda i ~etvrtok, od 9.00 do 12.30

~asot, preku berzanskiot, elektronskiot sistem na trguvawe (BEST),

spored sistemot na nalozi.24

Na poseben pazaren segment se trguva spored klasi~niot

sistem na aukcija so rezidualnite akcii vo sopstvenost na dr`avata.

6.2.6. Berzanski elektronski sistem za trguvawe- BEST

24 Web site : www.mse.com.mk

BEST ovozmo`uva t.n dale~insko trguvawe, odnosno ~lenkite

na Berzata }e trguvaat direktno od svoite delovni prostorii i se

bazira na sistemot na nalozi, soglasno modelot na kontinuirano

naddavawe i upotreba na metodot na kompjutersko usoglasuvawe

na cenite na hartiite od vrednost. So poredstvo na BEST, na

Makedonskata berza se trguva 3 pati nedelno, sekoj vtornik, Sreda i

~etvrtok.

BEST e informati~ki sistem koj {to so pomo{ na soodvetna

kompjuterska podr{ka, ovozmo`uva vnesuvawe, promeni,

zadr`uvawe i povlekuvawe na nalozite za trguvawe, nivno

avtomatsko usoglasuvawe za trguvawe i sklu~uvawe na berzanski

transakcii, nadzor vrz nalozite za trguvawe i sklu~enite berzanski

transakcii, kako i pregled na informacii za trguvaweto i uvrstenite

hartii od vrednost.

Trguvaweto na berzata se odviva vo dve fazi:

- faza pred po~etokot (fiksing): BEST sistemot gi procesira

site vneseni nalozi za trguvawe i ja utvrduva t.n po~etna

cena za sekoja hartija od vrednost

- faza na trguvawe (kontinuirano trguvawe): ovlastenite

brokeri mo`at kontinuirano da vnesuvaat novi nalozi vo

BEST i da gi menuvaat nerealiziranite nalozi od fazata pred

po~etok, pri {to BEST avtomatski gi usoglasuva nalozite i

sklu~uva berzanski transakcii kako rezultat na identi~nosta

na uslovite vo nalozite.

Vo ramkite na BEST e integriran poseben modul za modificirana

klasi~na aukcija so posredstvo na koja {to na berzata se trguvaat

paketite na akcii {to se vo sopstvenost na dr`avata.

Cenite na hartiite od vrednost vo BEST se formiraat slobodno,

spored ponudata i pobaruva~kata.

6.2.7. Kliring i poramnuvawe

Kliringot na transakciite so hartiite od vrednost (utvrduvawe na

kupuva~ot/prodava~ot, koli~inata na trguvani hartii od vrednost i

cenata) go vr{i Berzata, dodeka poramnuvaweto na transakciite na

Berzata i preregistracijata na sopstvenosta na hartiite od vrednost

se realizira Centralniot depoziter za hartii od vrednost AD Skopje.