Upload
others
View
10
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
MASA@A
MASA@A za zadol`itelen predmet vo vtora godina za zdravstvena
struka - fizioterapevtski tehni~ar
Prof. d-r ERIETA NIKOLI]-DIMITROVA
Скопје, 2013
Recenzenti:
Prim. as. d-r Julijana Argakieva-Nikolova, fizijatar, asistent
na Medicinski fakultet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”,
Skopje, vrabotena vo Zavodot za fizikalna medicina i rehabi-
litacija vo Skopje
Prim. as. d-r Velika Laba~evska, fizijatar, asistent na Medi-
cinski fakultet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij”, Skopje,
vrabotena vo Zavodot za fizikalna medicina i rehabilitacija
vo Skopje
d-r Liljana Jar~evska, specijalist po medicinska biohemija,
profesor vo Medicinski u~ili{en centar „Pan~e Kara|ozov”
vo Skopje
Lektor i korektor: Ivana Kocevska
Kompjuterska podgotovka: Vladimir Dimitrov
:
. ,
: ,
. 22-4267/1 29.07.2010
CIP -
" . ",
615.82(075.3)
- ,
: / - . - :
, 2010. - 126 . : .; 25 ISBN 978-608-226-165-2 COBISS.MK-ID 84286986
Тираж: 46
3
MASA@A
PREDGOVOR
Masa`a e metoda koja se slu`i so niza od sistematski dvi`ewa na
racete vrz povr{inata na teloto. Taa e priroden na~in na podobru-
vawe i odr`uvawe na dobroto zdravje. Ulogata na masa`ata vo tekot
na rehabilitacijata e mnogu zna~ajna. Taa se primenuva zaedno so fi-
zikalni agensi, ve`bi, rabotna terapija, ortopedski pomagala i drugi
vidovi na tretman za podobruvawe na zdravstvenata sostojba na pa-
cientite.
Poradi toa, predmetot “Masa`a” e zadol`itelen i eden od osnov-
nite profesionalni predmeti vo obrazovanieto za zanimaweto fi-
zioterapevtski tehni~ar.
U~ebnikot e namenet za istoimeniot predmet koj se izu~uva vo
vtora godina na sredno u~ili{te za zdravstvenata struka – fizio-
terapevtski tehni~ar.
Toj e podgotven vo soglasnost so prifatenata nastavna programa
i so koncepcijata za pi{uvawe na u~ebnici za osnovno i sredno obrazo-
vanie.
U~enikot preku celite na ovoj predmet treba:
- da izveduva masa`a vo negovata idna profesionalna dejnost,
- da go poznava fiziolo{koto dejstvo na masa`ata,
- da ja objasnuva masa`ata kako terapija so indikacii i kontrain-
dikacii,
- da razlikuva oddelni vidovi masa`a,
- da gi poznava aparatite za izveduvawe masa`a,
- da gi poznava efektite od primenata na oddelni vidovi masa`a,
- da vospostavuva vrska pome|u masa`ata i drugite vidovi na tera-
pija i lekuvawe.
Avtorot se nadeva deka ovoj u~ebnik zna~ajno }e pomogne vo obra-
zovanieto na u~enicite od ovaa zdravstvena oblast i deka kaj niv }e
pobudi interes za prodlabo~uvawe na nivnite znaewa.
Skopje, mart, 2010 g. Avtorot
4
MASA@A
5
MASA@A
SODR@INA:
OP[T DEL.............................................................................................................7
Poglavje 1. Fiziolo{ko dejstvo na masa`ata vrz organizmot ...................9
Istorijat na masa`ata ......................................................................................9
Zna~ewe na masa`ata.......................................................................................11
Podelba na masa`ata .......................................................................................13
Dejstvo na masa`ata na tkivata i sistemite .............................................19
Indikacii i kontraindikacii .....................................................................23
Poglavje 2. Klasifikacija na masa`ata ........................................................27
Osnovni tehniki na manuelna masa`a.........................................................27
Maznewe ..............................................................................................................27
Triewe ................................................................................................................32
Gme~ewe ..............................................................................................................34
Tropkawe ............................................................................................................37
Vibracii ............................................................................................................39
Masa`ni me|ufatovi ......................................................................................40
Dozirawe na masa`a ........................................................................................41
Kombinacija na masa`a so drugi fizikalni proceduri ........................ 43
Poglavje 3. Uslovi za izveduvawe na masa`a i aparati za masa`a .........49
Uslovi za izveduvawe na masa`a ..................................................................49
Uslovi koi treba da gi ispolnuvaat terapevtot i pacientot ...............53
Aparatna masa`a ..............................................................................................58
Poglavje 4. Sportska i kozmeti~ka masa`a ..................................................63
Sportska masa`a ..............................................................................................63
Kozmeti~ka masa`a..........................................................................................71
SPECIJALEN DEL ..........................................................................................75
Poglavje 1. Masa`a na oddelni delovi od teloto....................................... 77
Masa`a na glava ................................................................................................77
Masa`a na vratot .............................................................................................84
Masa`a na gradniot ko{ ................................................................................87
Masa`a na stomakot.........................................................................................88
Masa`a na gornite ekstremiteti ................................................................ 90
Masa`a na grbot ...............................................................................................97
Masa`a na dolnite ekstremiteti ..............................................................102
Povrzuvawe ......................................................................................................108
Poglavje 2. Masa`a pri oddelni vidovi na zaboluvawa ..........................111
Masa`a kaj revmatolo{ki zaboluvawa .................................................... 111
6
MASA@A
Masa`a po amputacija ...................................................................................114
Masa`a po trauma.......................................................................................... 115
Masa`a kaj nevrolo{ki zaboluvawa .........................................................118
Masa`a kaj zaboluvawa na organite za varewe .......................................123
Literatura .......................................................................................................125
7
MASA@A
OP[T DEL
8
MASA@A
9
MASA@A
Poglavje 1
FIZIOLO[KO DEJSTVO NA MASA@ATA VRZ ORGANIZMOT
DEFINICIJA
Masa`a e metoda koja se slu`i so niza od sistematski dvi`ewa na
racete vrz povr{inata na teloto. Taa pretstavuva metoda na primena i
dejstvuvawe na mehani~kata energija sozdadena so racete na maserot koja
e sistematizirana preku specijalni masa`ni fatovi.
Potekloto na zborot masa`a sè u{te so sigurnost ne e potvrdeno,
no mo`e da poteknuva od gr~kiot zbor massein ili masso, od latinskiot
zbor massare, koi zna~at pritiskawe ili gme~ewe i dr.
ISTORIJAT NA MASA@ATA
Masa`ata e edna od najstarite metodi na lekuvawe koja se primenu-
va so iljadnici godini. Razli~ni tehniki na masa`a bile primenuvani
kako metodi na lekuvawe i namaluvawe na bolkata kaj zaboleni i povre-
deni lica.
Masa`ata e najdobar priroden i instinktiven na~in na lekuvawe
na zaboluvawa i povredi, poradi {to ja primenuvaat site kulturi vo
svetot.
Najstariot zapis za masa`a poteknuva od Kina, od 2700 godina pr.n.e..
Starite Indusi vo svojata ajurvedska medicina, koja datira od okolu
1800 godini pr. n.e., isto taka, ja naveduvaat masa`ata kako sredstvo za
lekuvawe. Starite Persijci, Egip}ani, Japonci, isto taka, primenuvale
odredeni vidovi masa`a vo lekuvawe na razli~ni zaboluvawa i povredi,
koi bile va`en del od lekuvaweto do pettiot vek.
Vo stara Grcija i Rim taa se koristela za namaluvawe na bolka. Gr~-
kiot lekar Hipokrat ja opi{uval masa`ata, nejzinite terapiski vredno-
sti, sostojbite kaj koi se primenuva i sostojbite kaj koi ne se primenuva.
Starite Grci ja primenuvale masa`ata pred i po atletskite natprevari.
Sl. 1. Prikaz na masa`a vo star
Egipet
10
MASA@A
Rimskiot lekar Galen ostavil zapisi so podetalna klasifikacija i
opis na tehnikite vo smisla na kvalitet (pritisok i nasoka) i kvantitet
(kolku ~esto da se primenuva). Toj ja prepi{uval masa`ata na gladijato-
rite pred nivnata borba vo arenite.
Vo sredniot vek vo Evropa malku se spomenuvala masa`ata, no taa
bila primenuvana od persiskiot lekar Avicena. Interesot za nea se zgo-
lemil vo 16 vek, za vreme na renesansata, pod vlijanie na francuskiot
lekar Ambroaz Pare koj go opi{al konceptot na lekuvawe so masa`a.
Toj bil zainteresiran za prevencija i gi izedna~uval vrednostite na
masa`ata so fizi~kite aktivnosti.
Vo Japonija se primenuvala {ijacu masa`a, so spojuvawe na znaewa-
ta za manipulativni tehniki i akupunktura.
Osnova~ na modernata masa`a i kineziterapija e [ve|anecot Per
Henrik Ling, koj povtorno go otkril vlijanieto na masa`ata vrz cirku-
lacijata na krvta i limfata. Toj vo 1813 god. vo Stokholm go formiral
Centralniot gimnasti~ki institut, preku koj negovite metodi se pro-
{irile niz Evropa i Severna Amerika.
Podocna, angliskiot lekar Xejms Menel objavil kniga za fizi~ki
tretman so dvi`ewa, manipulacija i masa`a, vo koja dejstvuvaweto na
masa`ata go podelil na mehani~ko i refleksno.
Isto taka, poznatiot psihijatar Sigmund Frojd se interesiral za psi-
holo{koto dejstvo na masa`ata, osobeno vo lekuvaweto na histerija.
Ruskiot voen lekar Zabludovski vo 1906 godina prv objavil trud za
sportska masa`a.
Sl. 2. Prikaz na masa`a na vazna
od anti~ka Grcija
11
MASA@A
Ponatamu se razvivala tehnikata na masa`ata, sistematizacijata na
dvi`ewata, so fiziolo{ki razbirawa i nejzina primena kaj brojni sos-
tojbi.
Po Prvata svetska vojna masa`ata sè pove}e se primenuva kako do-
polnitelna terapija vo razli~ni programi za rehabilitacija na nevro-
lo{ki i revmatolo{ki zaboluvawa i posttraumatski sostojbi. Vo za-
padnite zemji taa masovno se primenuva vo sportot.
Tehnikite na masa`a sè u{te se razvivaat i se zbogatuvaat.
Vo dene{no vreme, masa`ata stanuva sè popopularna, taka {to se
primenuva vo bolnicite, ambulantite za fizikalna medicina i rehabi-
litacija, prirodnite lekuvali{ta, bawite, no i vo centri za zdravje i
ubavina.
ZNA^EWE NA MASA@ATA
Se smeta deka masa`ata e stara kolku i ~ove~kiot rod. Taa e priro-
den na~in na podobruvawe i odr`uvawe na dobroto zdravje.
Dopirot e zna~aen za razvojot i dobroto ~uvstvo na sekoe lice.
Prviot kontakt na decata so svetot e dopirot koj go ~uvstvuvaat i go
gledaat. Dopirot kako metod na lekuvawe proizleguva od brojni kultu-
ri. Dopirot e manuelen kontakt, a takva e i ra~nata masa`a so koja ma-
nuelno se obrabotuvaat mekotkivnite strukturi na teloto.
Dopirot i masa`ata se eden vid instinktivna terapija koja se prime-
nuva vo sekojdnevniot `ivot. Dokolku postoi glavobolka, instinktivno
se trijat vratot i slepoo~nicite za da se namali bolkata i napnatosta.
Dokolku se povredi koleno ili lakot, prvata reakcija na ~ovekot e da
se izmasira povredenata regija ili da se polo`at racete na povredena-
ta regija za da se namali bolkata. Se smeta deka telesniot kontakt ima
va`na funkcija.
Masa`ata pretstavuva metoda na primena i dejstvuvawe na meha-
ni~kata energija sozdadena so aktivnosta na terapevtot ili na maserot.
Sl. 3. Masa`a na bebe
12
MASA@A
Taa vo vid na triewe, pritisok ili niza na udari se prenesuva na tkivata
i na oddelni organi preku ko`ata i nejzinite strukturi. Primenata na
mehani~kata energija e sistematizirana preku specijalni metodski za-
fati ili fatovi. Osnovni elementi na fatot se dopir i dvi`ewe.
Manuelnata masa`a se izveduva so site delovi od {akata i podlakt-
nicata, vo zavisnost od delot od teloto koj se tretira, intenzitetot na
pritisokot i dvi`ewata koi se primenuvaat. Se upotrebuvaat jagodici-
te na prstite, prstite, dlankite, tupanicata, podlaktnicata, lakotot i
sl. Vo tekot na masa`ata mo`e da se menuva mestoto na primenata, vidot
i karakterot na masa`ata, kako i doziraweto na mehani~kata sila.
Manuelnata masa`a pretstavuva tretman na ko`ata i na potko`noto
tkivo, kako i na povr{inski muskuli, koj maserot go vr{i so ritmi~ni
i odmereni dvi`ewa na prstite na racete ili so celata raka i dlanka,
vodej}i smetka pritisokot i trieweto da bidat soodvetni i da go pre-
dizvikaat sakaniot efekt.
Masa`ata e ednostavna i prirodna metoda so koja se podobruva zdrav-
jeto i se odr`uva op{tata sila.
Iscelitelnata mo} na terapiskata masa`a se koristi i vo slu~ai na
emocionalni problemi. Teloto i umot ne bi trebalo da se nabquduva-
at odvoeno. Fizi~kite simptomi, kako glavobolka ili postojan zamor,
mo`at da uka`uvaat na odredeni psihi~ki problemi, napnatost i stres.
Masa`ata e dobar na~in da se izvr{i op{ta relaksacija ili tonizi-
rawe. Taa se smeta za terapija, bidej}i osposobuva za rabotni aktivno-
sti, a postignatata relaksacija e ednakvo korisna za teloto i duhot.
Ulogata na masa`ata vo tekot na rehabilitacijata e mnogu zna~ajna.
Taa se primenuva zaedno so fizikalni agensi, ve`bi, rabotna terapija,
ortopedski pomagala i drugi vidovi na tretmani za podobruvawe na sos-
tojbata na pacientite.
Sl. 4. Kada za podvodna masa`a
13
MASA@A
Primenata na masa`a vo lekuvawe na zaboleni i povredeni ima go-
lema va`nost, zatoa {to:
- masa`ata dejstvuva direktno i lokalno na celnite tkiva i organi
(ko`a, potko`no tkivo, muskuli, krvni sadovi, nervi itn.);
- masa`ata mo`e direktno da dejstvuva na maznata muskulatura (na
muskulite na stomakot, crevata, mo~niot meur);
- oddelni tehniki na masa`a (tropkawe, vibracii i sl.) imaat speci-
fi~no dejstvo koe go nemaat drugi metodi;
- odredeni masa`ni fatovi predizvikuvaat dvi`ewe na molekulite
vo tkivata;
- maserot vo tekot na masa`ata mo`e da go menuva mestoto na prime-
na, vidot, karakterot i doziraweto na masa`ata;
- masiraweto ne bara napregawe na bolniot, taka {to toj mo`e da se
relaksira.
Za pravilno izveduvawe na razli~ni tehniki, oblici i na~ini na
masa`a za potoln uspeh e potrebno poznavawe na anatomskite strukturi
na tkivata koi se masiraat, kako i obuka i steknuvawe ve{tini.
Deneska, pokraj pristapnosta na razli~ni pomagala za masa`a i
elektri~ni masa`eri, ra~nata masa`a sè u{te se smeta za najefikasna
metoda.
PODELBA NA MASA@ATA
Masa`ata pripa|a na edna od metodite na fizikalnata terapija - na
mehanoterapija, zatoa {to za lekuvawe koristi mehani~ka energija.
Masa`ata se izu~uva i kako pasivna kineziterapiska metoda. Toa se
metodi na lekuvawe kaj koi bolniot pretstavuva pasiven objekt vrz koj
se primenuva pasivna sila so pomo{ na specijalni dvi`ewa na racete na
Sl. 5. Aplikacija na
terapiski ultrazvuk
14
MASA@A
terapevtot (manuelna masa`a, mobilizacija i manuelna manipulacija)
ili so pomo{ na specijalni aparati i spravi.
Po{iroko, vo zavisnost od sredstvata so koi se sproveduva masa`a-
ta, taa se deli na:
manuelna masa`a, koja se sostoi od primena na mehani~ka sila preku
racete na maserot so specijalni dvi`ewa, fatovi i me|ufatovi;
podvodna masa`a, koja pretstavuva primena na voden mlaz pod pri-
tisok vo voda i se izveduva vo specijalni kadi;
vibraciona masa`a, kaj koja se masiraat odredeni delovi od teloto
so mehani~ka energija - vibracii koi poteknuvaat od elektri~ni
aparati - elektromasa`eri;
masa`a so kombiniran pritisok, koja se izveduva so specijalni apa-
rati vo koi se sozdava potpritisok i natpritisok vo odredeni in-
tervali (vaskulatori);
pnevmomasa`a, koja pretstavuva na~in na izveduvawe masa`a so
specijalni uredi koi isfrlaat vozduh pod kontroliran pritisok,
no isto taka i venduzi so ~a{a;
ultrazvu~na masa`a, koja nastanuva so primena na ultrazvuk, preku vi-
braciite na kristalot na ultrazvu~nata glava na specijalni aparati;
infrazvu~na masa`a, koja pretstavuva masa`a so infrazvuk
proizveden preku specijalen aparat;
kriomasa`a, koja pretstavuva eden od na~inite na aplikacija na
mraz i studeno vo terapiski celi.
Manuelnata masa`a e terapiska postapka pri koja se koristi meha-
ni~kata energija na racete na terapevtot, koja, preku specijalni dvi`ewa
vo vid na pritisok ili niza na udari, se prenesuva na oddelni tkiva i
organi so sistematska primena na masa`ni fatovi i me|ufatovi. Po-
stojat pove}e metodi~ki dvi`ewa na racete, fatovi, so koi se izveduva
klasi~nata masa`a, vo koi spa|aat: maznewe, triewe, gme~ewe, trop ka we
i vibracii.
Sl. 6. Stol za vibraciona
elektromasa`a
15
MASA@A
Naj~esto se primenuva eden od fatovite pri masirawe na bolen so
nekoe zaboluvawe ili povreda, no procedurata naj~esto zapo~nuva i
zavr{uva so maznewe.
Manuelnata masa`a se deli na:
1. Klasi~na manuelna masa`a, koja vo zavisnost od namenata se deli
na:
a. Terapiska-medicinska masa`a, se primenuva vo lekuvawe na
razli~ni zaboluvawa i povredi i mo`e da bide klasi~na i refleks-
na.
b.Sportska masa`a, se primenuva za zgolemuvawe na funkcionalnite
sposobnosti na sportistite i namaluvawe na zamorot. Taa mo`e da
bide podgotvitelna, koja se izveduva pred natprevari vo kombina-
cija so ve`bi zagrevawe; relaksira~ka, koja se primenuva vedna{
po sportski napor i go zabrzuva procesot na relaksacija.
v. Higiensko-kozmeti~ka masa`a, se primenuva za neguvawe na teloto
i za zgolemuvawe na op{tata zdravstvena sostojba.
2. Refleksna masa`a, vo koja spa|aat:
a. Masa`a na nervni to~ki, se pri-
menuva kaj brojni naru{uvawa na
organizmot. Se masiraat to~ki
koi poka`uvaat promeni vo tonu-
sot i elasti~nosta, a koi se bolni
na pritisok. H. Hed poka`al deka
izvesni zoni t.n. Hedovi zoni se po-
osetlivi i pobolni. Tie se nao|aat
na ko`ata na glavata, liceto, tru-
pot i ekstremitetite, a odgovaraat
na nekoi vnatre{ni organi. Zabo-
luvawa na oddelni vnatre{ni or-
gani predizvikuvaat bolka vo sood-
veten dermatom na ko`ata. So pri-
mena na masa`a ili na nekoja druga
fizikalna procedura vo predel
na Hedovite zoni doa|a do izves no
ubla`uvawe ili podobruvawe na
pote{kotiite.
b. Masa`a na refleksnite zoni. Se smeta deka kaj nekoi zaboluvawa
na vnatre{nite organi po refleksen pat mo`at da se javat promeni
na povr{inata na teloto, vo ko`ata, potko`noto tkivo, muskulite,
periostot, i toa vo onie zoni koi imaat isto nivo na inervacija
kako i vnatre{niot organ. Ovie promeni na povr{inata na teloto
stanuvaat izvor na patolo{ki impulsi koi go odr`uvaat osnovnoto
Sl. 7. Klasi~na manuelna masa`a
16
MASA@A
zaboluvawe. Masa`ata na refleksnite zoni se sostoi vo otkriva-
we na patolo{kite promeni vo refleksnite zoni i vo primena na
mehani~ka sila preku racete na maserot vo tie zoni za indirekt-
no da se vlijae na zaboleniot organ za normalizirawe na negovite
funkcii.
Postojat pove}e vidovi od ovaa masa`a:
- Periostna masa`a. Periostot e dobro vaskularizirano i inervi-
rano tkivo, kaj koe po refleksen pat mo`at da nastanat promeni
koi se manifestiraat vo vid na vdlabnuvawa i ispaknuvawa, koi se
bolni na pritisok. Periostnata masa`a se sostoi vo ritmi~ki pri-
tiskawa so jagodicite od sredniot prst potpomognat so pokazale-
cot na odredena periostna to~ka. Glavna cel e refleksno vlijanie
na vnatre{niot organ.
- Masa`a na svrzno tkivo. Se smeta deka refleksno nastanuvaat
promeni vo svrznoto potko`no tkivo vo Hedovite zoni, koi se ka-
rakteriziraat so zgolemen tonus i zadebeluvawe na svrznoto tkivo.
Cel na terapijata e namaluvawe na napnatosta vo svrznoto tkivo.
Masa`ata se sostoi vo tangencijalni povlekuvawa na ko`ata i
potko`noto tkivo od fascijata so jagodicite na tretiot i ~etvr-
tiot prst.
- Segmentna masa`a, se sostoi od masa`a na refleksogenite zoni vo
site tkiva: ko`a, potko`no tkivo, muskuli i periost.
v. Akupresura e stara kineska tehnika. Se sostoi vo pritisok so prst
na izbranite standardni t.n. aku-to~ki, preku koi se postignuva
nivna stimulacija ili inhibicija. Taa e
zamena za akupunktura, pri koja namesto
igli za stimulacija ili inhibicija na
odbranite to~ki se koristat jagodicite
od prstite.
g. Refleksomasa`a na {akite i stapa-
lata ili zona-terapija poteknuva od
Ki na. Taa e forma na primena na aku-
presura (pritisok so prst na izbranite
standardni to~ki) na {akite i stapala-
ta. Osnova na ovaa masa`a e vo toa site
organi i delovi od teloto da se proekti-
raat na dlankite od {akite i na tabani-
te od stapalata vo to~no odredeni delo-
vi. Isto taka, site delovi od teloto se
proektiraat i na u{nata {kolka, no na
nea se primenuva samo akupunktura. So
dejstvo na to~no odredeni zoni na stapa- Sl. 8. Refleksomasa`a
17
MASA@A
loto ili dlankata se vr{i refleksno dejstvo na odredeni organi i
delovi od teloto.
d. [ijacu masa`a, koja se razvila vo Japonija, osnovnite fatovi se
pristigawe i istegawe, naj~esto so prsti. Dejstvoto e refleksno i
preku akupunkturnite to~ki.
3. Manuelna limfna drena`a, razrabotena od d-r Voder, pretstavuva
metoda na izbor vo lekuvawe na limfedem koj se javuva poradi op-
strukcija ili insuficiencija na limfniot sistem.
Fatovite vo klasi~nata i refleksnata masa`a se identi~ni, no pos-
toi razlika vo krajniot rezultat koj se dobiva so masa`ata, kako i so
na~inot na dejstvuvawe vrz organizmot. Karakteristi~no e {to klasi-
~nata masa`a najmnogu dejstvuva na mestata na neposrednata primena,
dodeka refleksnata masa`a dejstvuva daleku od mestoto na primena.
Klasi~nata masa`a dejstvuva na krvnite sadovi, ko`ata i muskulnoto
tkivo, dodeka refleksnata masa`a dejstvuva i na vnatre{nite organi.
Sl. 9. Refleksomasa`a
Sl. 10. Refleksomasa`a
18
MASA@A
DEJSTVO NA MASA@ATA VRZ ORGANIZMOT
Dejstvoto na klasi~nata masa`a vrz organizmot se ostvaruva preku
direkten kontakt, dopir na racete na maserot so povr{inata na odreden
del od teloto na bolniot.
Na~inot na sproveduvaweto na masa`ata mo`e da predizvika dve
osnovni dejstva vrz organizmot: preventivno i iscelitelno.
1. Preventivnoto dejstvo na masa`ata e izrazeno i va`no za odr`uvawe
na zdravjeto i kondicijata na organizmot. Denes se posvetuva sé po-
golemo vnimanie na za~uvuvawe na zdravjeto, prevencija na zabolu-
vawata, taka {to golem broj lu|e koristat prirodni terapii kako
del od redovni aktivnosti.
2. Terapiskoto dejstvo na masa`ata ima simptomatski karakter i se
primenuva vo procesot na rehabilitacija na bolni i povredeni
,naj~esto vo kombinacija so drugi metodi na fizikalnata terapija
(kineziterapija, elektroterapija, hidroterapija, termoterapija).
Dejstvoto na masa`ata se bazira na:
a. direktno mehani~ko dejstvo vrz tkivata;
b. refleksno dejstvo, koga so mehani~ka drazba na receptorite na
ko`ata, vo muskulite, zglobnite kapsuli, tetivite, se javuvaat ref-
leksni reakcii na razli~ni tkiva i organi.
Masa`ata ima mehanizmi na lokalno i op{to refleksno dejstvo i
so nejzinoto dejstvo vo organizmot nastanuvaat niza na lokalni i op{ti
reakcii na oddelni tkiva i organi.
Lokalnite mehanizmi na dejstvo na masa`a nastanuvaat poradi meha-
ni~ko dejstvo na tkivata, preku pojava na vazodilatacija, aktivna hipere-
mija, se zgolemuva lokalniot metabolizam i eliminacija na raspadnite
produkti od metabolizmot, se podobruva otekuvaweto na limfata i ven-
skata krv, se podobruva resorpcijata na otokot i razli~nite patolo{ki
depoziti vo tkivata, se podobruva trofikata na tkivata, doa|a do norma-
lizirawe na metabolnite procesi, se zabrzuva i se podobruva regenera-
cijata na tkivata. Masa`ata dejstvuva analgetski, preku zgolemuvawe na
pragot za bolka, osobeno kaj bolnite sostojbi povrzani so zgolemen to-
nus na muskulaturata, vo predel na bolnite to~ki, kaj sostojbi povrzani
so izrazena zategnatost na tkivata, vko~anetost na zglobovi, antalgi~no
dr`ewe na rbetniot stolb ili ekstremitet. So masa`ata se postignuva
i omeknuvawe na zategnatosta i atheziite, se podobruva podvi`nosta vo
zglobovite.
So op{toto refleksno dejstvo, masa`ata predizvikuva oddelni reak-
cii vrz organizmot na tretiranoto lice, koi mo`at da bidat stimulira~ki
ili zako~uva~ki, vo zavisnost od vidot na drazbata.
19
MASA@A
Refleksnata masa`a dejstvuva i na funkcijata na vnatre{nite or-
gani. Refleksnoto vlijanie ne mo`e da se oddeli od mehani~koto. Koe
dejstvo }e preovlada zavisi od primenetata tehnika na masa`a, dozira-
weto, reakcijata na bolniot, kako i od stadiumot i stepenot na patolo-
{kiot proces.
Primenata na masa`ata vlijae na ko`ata, potko`noto tkivo, musku-
lite, zglobovite, perifernite nervi, krvnite i limfnite sadovi. So
primena na masa`a mo`e da se dejstvuva i na maznite muskuli na stoma-
kot, crevata, mo~niot meur.
Pod dejstvo na masa`ata nastanuva crvenilo na ko`ata poradi hi-
peremija, kako i izvesno poka~uvawe na lokalnata i op{tata tempera-
tura na teloto.
Vo tekot i po masa`ata pacientot ~uvstvuva prijatna toplina, a po
zavr{ena masa`a i izvesen zamor, koj obi~no po 2-3 ~asa se zamenuva so
~uvstvo na prijatna sve`ina.
Premnogu silna i nepravilno dozirana masa`a predizvikuva ~uvstvo
na zamor i zgolemena bolka vo predelot na tretiranoto mesto, no neko-
ga{ i na celiot organizam.
Od terapevtot zavisi dali masa`ata }e bide bolna. Se smeta deka
bolkite se znak za regionalna napnatost i deka }e se namalat ili }e se
izgubat po opu{taweto na napnatite muskuli.
DEJSTVO NA MASA@ATA NA TKIVATA I SISTEMITE
Pod dejstvo na masa`ata nastanuvaat niza od lokalni i op{ti re-
akcii vo organizmot koi opfa}aat vlijanie re~isi vrz site organi i
tkiva.
Dejstvo na masa`ata vrz ko`ata
Site vidovi na masa`a se izveduvaat vrz ko`ata. Dejstvoto na masa-
`ata vrz ko`ata mo`e da bide mehani~ko i refleksno.
a) Mehani~ko dejstvo. Masa`ata doveduva do podobruvawe na ishra-
nata na ko`ata, gi otstranuva raspadnite produkti, ja olesnuva
i ja stimulira sekrecijata i funkcijata na potnite i na lojnite
`lezdi. Pri masa`a se otstranuvaat nasobranite i deskvamirani
epitelni kletki, sekretot od potnite i lojnite `lezdi i prisut-
nite bakterii vo ko`ata, porite na ko`ata ostanuvaat otvoreni i
ko`ata polesno di{e.
b) Refleksno dejstvo. So refleksnoto dejstvo nastanuva aktivna
hiperemija pod dejstvo na oslobodeniot histamin i nemu sli~ni
supstancii, se otvora rezervnata kapilarna mre`a, se podobruva
ishranata na ko`ata i nejziniot metabolizam. Ko`ata stanuva cr-
20
MASA@A
venikava, mo`e da stane potopla za 30 C, pozategnata i pootporna
na nadvore{ni vlijanija.
So masa`a se postignuva kozmeti~ko osve`uvawe na ko`ata i na
pot ko`noto tkivo.
Dejstvo na masa`ata vrz muskulite
Pod dejstvo na masa`ata se zgolemuva tonusot i elasti~nosta na mus-
kulite, nivnata kontraktilna sposobnost. Isto taka, se zabavuva proce-
sot na atrofija na muskulot, a vlijae i na podobruvawe na trofikata kaj
atrofi~ni muskuli. Nekoi masa`ni dvi`ewa gi opu{taat i gi istegaat
muskulite, so {to se namaluva napnatosta vo niv.
Masa`ata ima tonizira~ko dejstvo i so nea se stimulira cirkulaci-
jata na krvta vo muskulite, se aktivira rezervnata kapilarna mre`a i se
zabrzuva donesuvaweto na hranlivi materii va`ni za metabolizmot na
muskulot, kako {to se kislorod, glikoza i belkovini.
Masa`ata pridonesuva za zabrzano otstranuvawe na raspadnite pro-
dukti na metabolizmot, povolno vlijae kaj lica kaj koi se nasobrala
mle~na kiselina vo muskulot, vlijae na namaluvawe i is~eznuvawe na za-
morot vo muskulot i namaluvawe na bolkata. Se smeta deka kusa masa`a
od 3 do 5 minuti pobrgu go zazdravuva muskulot odo{to pasiven odmor vo
traewe od 10 do 20 minuti.
Pod nejzino vlijanie se namaluva sozdavaweto na fibrozno tkivo.
Dejstvo na masa`ata vrz zglobovite
Masa`ata na zglobovite pomaga vo resorpcija na otoci, podobruva-
we na cirkulacijata i ishranata, namaluvawe na vko~anetosta vo zglo-
bot, zgolemuvawe na obemot na dvi`ewa, namaluvawe na bolkata, podo-
bruvawe na trofikata na okolnite muskuli, poradi {to se koristi po
povreda i imobilizacija na zglobovite.
Masa`ata mora da bide izvedena vnimatelno i stru~no.
Dejstvo na masa`ata vrz svrznoto tkivo
Masa`ata na svrznoto tkivo dejstvuva mehani~ki i refleksno.
a) Mehani~koto dejstvo se manifestira so kinewe na cvrstite fi-
brozni vlakna, so omeknuvawe na tkivata, a so podobruvawe na cir-
kulacijata se zgolemuva koli~estvoto na voda vo niv. So masa`a
mo`at da se razbijat stari i tvrdi luzni i athezii, a doa|a i do
namaluvawe na bolkata.
21
MASA@A
b) Refleksnoto dejstvo se manifestira preku nevrorefleksni reak-
cii na vegetativniot nerven sistem. Sekoja zona na svrznoto tkivo
ima zaedni~ko poteklo so nekoj od vnatre{nite organi i so masa`a
na odredena zona na svrzno tkivo se dejstvuva vrz funkcijata na so-
odvetniot vnatre{en organ.
Dejstvo na masa`ata vrz koskite
Dejstvoto na masa`ata vrz koskite e indirektno. So podobruvawe na
cirkulacijata na krvta i limfata vo muskulite doa|a do podobruvawe na
cirkulacijata i ishranata na koskite.
Refleksnoto dejstvo na masa`ata vrz koskite se ostvaruva preku pe-
riostot na koskata. Razli~ni zoni na periostot se so isto poteklo kako
i odredeni vnatre{ni organi, taka {to so periostna masa`a na odre-
deni regii mo`e da se vlijae na funkcijata na soodvetnite vnatre{ni
organi.
Dejstvo na masa`ata vrz krvotokot
Masa`ata vlijae na promenata na koli~estvoto te~nost i pritisok
vo krvnite sadovi, na otvorawe na kapilarnata mre`a, kako i na brzina-
ta i podobruvaweto na srcevata rabota.
Dejstvoto na masa`ata e mehani~ko i refleksno.
Mehani~koto dejstvo ja istisnuva krvta od periferijata kon srceto.
Refleksnoto dejstvo se ostvaruva so draznewe na receptorite vo vna-
tre{nosta na yidovite na krvnite sadovi, {to doveduva do promena na na-
pre~niot presek na krvnite sadovi i podobruvawe na nivniot tonus.
Masa`ata dejstvuva povolno vo namaluvawe na pritisokot vo arte-
riite i venite, zabrzuvawe na protokot na krv niz sistemot, namaluvawe
na krvniot pritisok i olesneta rabota na srceto.
Sl. 11. ^kunka kaj natkoleni~nana
amputacija
22
MASA@A
Dejstvo na masa`ata vrz limfniot sistem
Masa`ata go zabrzuva te~eweto na limfata i go stimulira prazne-
weto na limfnite sadovi i me|ukleto~nite prostori, {to povolno se
odrazuva na namaluvawe na otocite, se zabrzuva limfotokot i odveduva-
weto na {tetnite produkti.
Dvi`eweto na limfata niz sitnite kapilari e bavno i haoti~no vo
site nasoki, vo zavisnost od dejstvoto na nadvore{nite sili (muskulna
kontrakcija, Zemjina te`a, pasivno dvi`ewe, masa`a). Toa e bavno i po-
radi tesniot presek na ductus thoracicus i na limfnite `lezdi.
So specijalna tehnika na limfna drena`a mo`e da se postigne na-
maluvawe na golemi otoci, pri {to se vr{i masa`a po segmenti so odre-
den redosled. Inaku, dokolku te~nosta ne se eliminira mo`e da dojde do
sozdavawe na svrzno tkivo {to }e go spre~i odveduvaweto na te~nosta vo
limfnite sadovi. Takov hroni~en fibrozen otok se dobli`uva do okol-
nite tkiva (tetivi, ligamenti, muskuli, koski) i doveduva do sozdava-
we na tvorbi koi se narekuvaat “athezii“, koi dokolku se formiraat vo
zglobot doveduvaat do ograni~uvawe na negovata podvi`nost.
Dejstvo na masa`ata vrz nervniot sistem
Masa`ata dejstvuva povolno na periferniot i na centralniot ner-
ven sistem.
Taa ja podobruva funkcijata na receptorite, nervnite pati{ta, ne-
vrorefleksnite vrski, na mozo~nata kora so muskulite, krvotokot, lim-
fotokot i vnatre{nite organi.
Nekoi tehniki na masa`a doveduvaat do namaluvawe na bolka - imaat
analgetsko dejstvo (vibracii, triewe).
Refleksnoto dejstvo se postignuva so draznewe na Hedovite zoni, so
{to se vlijae na rabotata na vnatre{nite organi.
Masa`ata dejstvuva i smiruva~ki so opu{tawe pri nervna napna-
tost, povolno dejstvuva kaj nesonica, napnatost, stres, glavobolka. Po
masa`ata pacientot se ~uvstvuva dobro.
Masa`ata dejstvuva stimulativno na nervite, doveduvaj}i do zgole-
mena aktivnost na muskulite, krvnite sadovi i `lezdite.
Dejstvo na masa`ata vrz respiratorniot sistem
Masa`ata predizvikuva zabavuvawe i prodlabo~uvawe na di{eweto,
a so pecijalni perkutorni fatovi mo`e da se vlijae na polesno otstra-
nuvawe na bronhijalniot sekret od di{nite pati{ta.
23
MASA@A
Dejstvo na masa`ata vrz digestivniot sistem
Masa`ata ja stimulira peristaltikata (branovidni pridvi`uvawa
vo debeloto crevo) {to dejstvuva povolno pri zapek. Taa gi jakne musku-
lite na stoma~niot yid, go stimulira la~eweto na stoma~nite sokovi,
{to pomaga vo vareweto na hranata i apsorpcijata na hranlivite mate-
rii.
Dejstvo na masa`ata vrz genitourinarniot sistem
So masa`a na grbot i stomakot se stimulira otstranuvaweto na
otpadnite materii i se namaluva zadr{kata na te~nost. Isto taka, za-
brzuvaweto na cirkulacijata na krvta i limfata ja stimulira filtra-
cijata na bubrezite, so {to, isto taka, se podobruva eliminacijata na
otpadnite materii so zgolemeno sozdavawe urina.
Masa`ata na grbot i stomakot mo`e da gi namali menstrualnite
problemi, simptomite na menopauza, bolkite i drugi pote{kotii.
INDIKACII I KONTRAINDIKACII ZA MASA@A
Pri primena na masa`a vo terapiski celi treba da se obrne posebno
vnimanie na indikaciite, no, isto taka, i na kontraindikaciite, osobe-
no za nekoi od fatovite.
Indikacii za primena na masa`a:
degenerativni zaboluvawa na ‘rbetot i zglobovite,
podobruvawe na funkcionalnata sposobnost na sportistite,
bolesti na centralniot nerven sistem,
bolesti na periferniot nerven sistem,
vonzgloben revmatizam, mialgii, miogelozi,
ankilozanten spondilitis,
povredi na meki tkiva,
~kunka po amputacija,
lokalni otoci,
otoci poradi venski i limfni zastojni sostojbi,
athezii od razli~na etiologija (po infekcii, hematomi, trauma i dr.),
luzni,
posttraumatski kontrakturi,
kardiovaskularni zaboluvawa,
bronhijalna astma,
hroni~en gastrit,
atonija na muskulaturata na `eludnikot i crevata,
24
MASA@A
nevrovegetativna distonija,
op{t zamor, nesonica,
rekonvalescentni sostojbi.
Kontraindikacii za primena na masa`a:
sostojbi na zgolemena telesna temperatura,
akutni i hroni~ni vospalitelni procesi (dermatitis, nevritis,
sinovitis, osteomielitis),
gnojni procesi na ko`ata,
izgorenici,
sostojbi neposredno po hirur{ki zafat,
sve`i traumi po fraktura,
vospalenija na veni i limfni pati{ta (tromboflebitis, vaskuli-
tis i dr.),
flebotromboza,
sindrom na pro{ireni veni,
krvarewa na razni tkiva i organi,
hemofilija i hemoragiska dijateza,
maligni tumori i metastazi,
ulkusi,
tuberkuloza vo akutna faza,
specifi~ni procesi na zglobovi,
psorijaza,
izrazena srceva slabost, izrazeno poka~en krven pritisok,
sostojba na du{evna zaostanatost i psihijatriski sostojbi.
Vo relativni kontraindikacii spa|aat: benki na delot od teloto,
pote{ki zaboluvawa na srceto, menstrualen ciklus; kaj bremenost ne se
primenuva, osven blaga masa`a na dolniot del od grbot i dr.
Sl. 12. Pacient so peronealna muskulna atrofija
25
MASA@A
Delovi od teloto osetlivi na masa`a
Nekoi delovi od teloto se poosetlivi na masa`a poradi {to taa
vo tie regii treba da se izveduva mnogu vnimatelno, bidej}i nejziniot
efekt mo`e da bide neprijaten i bolen. Toa se:
limfnite `lezdi, golemite krvni sadovi (a. carotis communis) na
vratot,
okolu o~ite, ustata na liceto,
gradite kaj `ena,
preponite i gorniot del na vnatre{nata strana na natkolenicite,
pazuvite i gorniot del od vnatre{nata strana na nadlaktnicite,
poplitealnata i kubitalnata jama,
crniot drob, slezinkata,
zonata na bubregot,
mesta kade {to koskite prominiraat pod ko`ata.
Efekti od nesoodvetna primena na masa`a
Pri masa`a na bo~nite strani na vratot pritisokot vrz a. carotis communis mo`e da predizvika namaluvawe na kislorod (hipooksija) na
mozokot i gubewe na svest. Isto taka, ne se masira grklanot na vratot.
Kaj sostojbi na zgolemena telesna temperatura, so masa`ata }e se
oslobodi u{te pogolemo koli~estvo na toksini.
Pri inficirana ko`a mo`e da dojde do vlo{uvawe na sostojbata, no
i mo`nost za prenesuvawe na infekcijata na maserot.
Pri vospalenija na veni (tromboflebiti i flebotromboza) postoi
opasnost od otka~uvawe na tromb, {to mo`e da dovede do trombembolija
(za~epuvawe na krven sad so tromb) i smrten ishod.
Masa`ata mora da bide izvedena mnogu vnimatelno i stru~no kaj
lica so naru{en senzibilitet, bolni od {e}erna bolest, bremeni `eni,
bebiwa, srcevi bolni i dr.
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. [to e masa`a?
2. Vo damne{ni vremiwa, vo koi kulturi se koristela masa`ata?
3. Zo{to e zna~aen dopirot?
4. Zo{to e zna~ajna primenata na masa`ata vo tekot na rehabilitaci-
jata kaj nekoi zaboluvawa?
5. Kako se deli masa`ata spored sredstvata so koi se sproveduva?
6. [to e manuelna masa`a?
7. [to e podvodna masa`a i kade se sproveduva?
26
MASA@A
8. So kakvo sredstvo ~esto se primenuva vibraciona masa`a?
9. Kako se deli masa`ata vo zavisnost od namenata?
10. Koga se primenuva sportska masa`a?
11. So kakva cel se primenuva higiensko-kozmeti~ka masa`a?
12. [to zna~i preventivno dejstvo na masa`ata?
13. Opi{i go lokalnoto dejstvo na masa`ata vrz tkivata.
14. Opi{i go refleksnoto dejstvo na masa`ata.
15. Opi{i go dejstvoto na masa`ata vrz ko`ata.
16. Kakvo e dejstvoto na masa`ata vrz muskulite?
17. Koe e dejstvoto na masa`ata vrz zglobovite?
18. Kakvo dejstvo ima masa`ata vrz svrznoto tkivo?
19. Dali masa`ata dejstvuva vrz koskite i na koj na~in?
20. Kakvo e dejstvoto na masa`ata vrz krvotokot?
21. Kakvo dejstvo ima masa`ata vrz limfotokot?
22. Opi{i go dejstvoto na masa`ata vrz nervniot sistem.
23. Opi{i go dejstvoto na masa`ata vrz respiratorniot sistem.
24. Opi{i go dejstvoto na masa`ata vrz digestivniot sistem.
25. Kakvo dejstvo ima masa`ata vrz urogenitalniot sistem?
26. Nabroj gi indikaciite za primena na masa`a.
27. Nabroj gi kontraindikaciite za primena na masa`a.
28. Koi delovi od teloto se osobeno osetlivi na masa`a?
29. Koi efekti mo`at da nastanat pri nesoodvetna primena na masa ̀ a?
Zada~i za u~enikot vo tekot na prakti~nata nastava:
1. Nabquduvaj kaj koi zaboluvawa se primenuva klasi~nata manuelna
masa`a.
2. Nabquduvaj kaj koi promeni na ko`ata ne se primenuva masa`a.
3. Nabquduvaj na koi regii se primenuvaat tehnikite na klasi~na ma-
nuelna masa`a.
27
MASA@A
Poglavje 2
KLASIFIKACIJA NA MASA@ATA
OSNOVNI TEHNIKI NA MANUELNA MASA@A
Postojat pove}e metodi~ki dvi`ewa na racete t.n. fatovi, so koi se
izveduva klasi~nata masa`a.
Tehnikata na masa`a opfa}a poseben na~in, preciznost i ume{nost
vo izveduvaweto na dvi`ewata vo tekot na masa`ata. Masa`ata izgleda
ednostavno i pokraj razli~nite tehniki.
Postojat 5 osnovni masa`ni tehniki:
1. maznewe (ef eurage);
2. triewe (friction);
3. gme~ewe (petrissage);
4. topkawe-perkusija (tapotement);
5. vibracii (vibration).
Me|ufatovi se pomo{ni fatovi koi pretstavuvaat varijanta na os-
novnite fatovi. Vo tekot na edna masa`a se primenuva kombinacija od
osnovni fatovi i me|ufatovi.
Naj~esto pri masirawe na nekoe zaboluvawe ili povreda se pri-
menuva eden od fatovite, no procedurata naj~esto zapo~nuva i zavr{uva
so maznewe.
MAZNEWE
Mazneweto pretstavuva ritmi~no, ramnomerno, bavno, neprekinato
povr{insko dvi`ewe na racete po ko`ata na tretiraniot vo vid na liz-
gawe i blago pritiskawe, a se izveduva bez pogolem pritisok.
Mazneweto e naj~esto primenuvana tehnika vo sekoja faza na
masa`ata. Sekoja masa`a na koja bilo regija zapo~nuva i zavr{uva so
maznewe, a toa se vmetnuva i me|u razli~ni fatovi za da se olesni pre-
minot od eden fat vo drug. Toa mo`e da se koristi i kako edinstvena
tehnika vo tekot na masa`ata, a slu`i i za ramnomerno rasporeduvawe
na sredstvoto za masa`a na teloto na tretiranoto lice.
Mazneweto se vr{i so dlankite, jagodicite na palecot i nekolku
prsti ili site prsti. Toa sekoga{ se izveduva od periferijata (krajnite
delovi na teloto) kon centarot (srceto), vo nasoka na tekot na krvta i
limfata.
28
MASA@A
Vidovi maznewe
Postojat pove}e vidovi maznewe:
a) Ramno (plosneto) povr{insko maznewe, pri {to se primenuva
blag pritisok, koe obi~no go pretstavuva prviot kontakt na mase-
rot so tretiranoto lice. Prstite se dvi`at ne`no po povr{inata
na ko`ata. ^esto e opfatena pogolema povr{ina od teloto ili
cel ekstremitet. Koga se masira raka se po~nuva od prstite i se
zavr{uva do ramoto i potpazuvnata regija kade {to se nao|aat lim-
fnite jazli. Celta na ova maznewe e podgotovka na organizmot za
ostanatite, nekoga{ i pogrubi fatovi, koi nekoga{ mo`at da pre-
dizvikaat bolka.
b) Ramno dlabinsko maznewe, pri {to se primenuva ne{to pogolem
pritisok, racete se dvi`at bavno i cvrsto prilegaat na ko`ata. So
nego se zafateni i podlabokite sloevi na ko`ata. Toa se izveduva
so jagodicite od prstite ili so celata raka. Pri masirawe na pogo-
lema povr{ina mo`e da se izvede so dvete race. Poradi pogolemiot
intenzitet, toa ima pogolemo dejstvo na limfnata i na venskata
cirkulacija, a ja opfa}a ko`ata i potko`noto tkivo.
Sl. 13. Ramno maznewe
Sl. 14. Ramno maznewe
29
MASA@A
Pri otoci i zastoj na ekstremiteti e potrebno prvo da se masiraat
proksimalnite, a potoa distalnite segmenti. Pri masirawe na otok tre-
ba da se obrne vnimanie toa da se izveduva prvo na proksimalniot del
na teloto na koj se nao|a otokot, potoa vo predel na otokot, a duri koga
otokot }e po~ne da se namaluva, se preminuva na masirawe na delot od
teloto distalno od nego. Dokolku ova ne se po~ituva, mo`e da se poten-
cira otokot ili toj da se zgolemi.
Na pr., otok na kolenoto - se tretira taka {to najprvo se masira nat-
kolenicata pa postepeno se preminuva na otokot, a duri posle nekolku
seansi se preminuva na potkolenicata.
Ramnoto maznewe se pravi so dlanka, jagodica od palec ili od nekol-
ku prsti.
v) Opfatnoto maznewe se pravi so dlankata i prstite zaedno, pri {to
regijata se opfa}a pome|u palecot i ostanatite prsti, kako da e
dlankata vo vid na kle{ta, ili pome|u palec i u{te eden prst. Vo
zavisnost od toa dali toa se pravi so lizgawe ili so prekini, se
deli na prekinato i neprekinato. Toa e podlaboko maznewe i se
odviva vo nasoka od periferijata kon centarot.
g) Maznewe vo vid na lepeza, pri {to racete na po~etokot se posta-
vuvaat na sredinata na segmentot i, tie so prstite postaveni kon
napred zaedno lizgaat nagore, za pri krajot na segmentot da se razd-
vojat i da se ra{irat vo levo i vo desno, kako lepeza. Pritoa so
namaluvawe na pritisokot racete preminuvaat od stranite na seg-
mentot kon dolu. Lizgaweto e ramnomerno i blago, ko`ata ne treba
da se povlekuva so racete.
Na krajot na bo~noto lizgawe
dlankite se pribli`uvat i se vra -
}a at vo po~etnata polo`ba ko ga
pri tiskot se zgolemuva i se ot-
po~ nuva nov krug.
d) Kru`no maznewe, koga dvete
{aki se postavuvaat parale-
lno na edna strana od teloto
na rastojanie od okolu 15 sm
i zaedno ne`no se lizgaat po
kru`na pateka, {to e prijat-
no za pacientot. Toa se izve-
duva so kru`ni ne`ni lizga-
wa na {akite naizmeni~no
po ista pateka nadolu i nago-
re, so pravewe na zatvoreni
krugovi. Sl. 15. Maznewe vo vid na lepeza
30
MASA@A
|) Maznewe so palcite, se primenuva na pomali povr{ini od teloto.
Palcite se postaveni eden pokraj drug, a fatot po~nuva so edniot palec koj cvrsto ja pritiska ednata strana na povr{inata odej}i nagore i na svojata strana, a potoa istoto go pravi drugiot palec koj go povto-ruva pritisokot nagore i na svojata strana. Masa`ata prodol`uva so prviot palec, koj sega po~nuva da lizga nad regijata kade {to zavr{il fatot na prethodniot palec.
e) ^e{lawe e maznewe koe se izveduva so dorzalnata strana na prs-tite svitkani vo tupanica, koi potoa se ispru`uvaat i pritoa se vtisnuvaat vo ko`ata vo vid na tap ~e{el.
`)Grebenesto maznewe, so edna ili so dvete race, se vr{i so {aka svitkana vo tupanica, pri {to se koristat istaknatite delovi od malite zglobovi na prstite.
z) Ma~kino maznewe, so mnogu lesni dvi`ewa na ednata raka nadolu niz teloto koi edvaj ja dopiraat ko`ata, taka {to ima smiruva~ko i uspokojuva~ko dejstvo. Koga prvata raka }e go dostigne krajot na tretiranata regija drugata raka se spu{ta na gorniot del od teloto i ja sledi patekata na prvata raka koja se podiga i se prenesuva do po~etnata polo`ba.
Postojat i drugi vidovi na maznewe.
Tehnika na maznewe
Vo zavisnost od povr{inata koja se tretira, mo`e da se koristi ed-nata ili dvete race, da se koristi cela {aka ili nejzin del (korenot na {akata, tenar i hipotenar, jagodici na prstite, dorzalna strana na prstite).
Golemi povr{ini (stomak, grb, glutealna regija) se masiraat so cela dlanka, korenot na {akata, tenar i hipotenar, dodeka mali povr{ini (lice, zglobovi, prsti, interosealni prostori) se masiraat so jagodici-
te na eden ili na pove}e prsti.
Sl. 16. ^e{lawe
31
MASA@A
Na po~etokot od masa`ata pritisokot e pomal, a potoa se zgolemuva,
za na kraj da se namali. Se primenuva ramnomeren blag dopir ili priti-
sok, so negovo namaluvawe vo odreden ritam. Dvi`ewata se so izedna~en
ritam, bez nagli i nervozni dvi`ewa, od 10 do 15 ritmi~ki dvi`ewa vo
minuta.
Vra}aweto vo po~etnata polo`ba se vr{i bez da se prekine kon-
taktot so ko`ata na tretiraniot tuku so mnogu blag dopir, taka {to
pacientot go do`ivuva kako kontinuirano dvi`ewe.
Dokolku pri mazneweto se zgolemi bolkata, pritisokot treba da se
namali.
Sl. 17. Nasoka na maznewe na zadna-
ta strana od teloto
Sl. 18. Nasoka na maznewe na pred-
nata strana od teloto
32
MASA@A
Fiziolo{ko dejstvo
Mazneweto poka`uva dejstvo vrz ko`ata i potko`noto tkivo, ja za-
brzuva cirkulacijata na krvta i limfata, go stimulira odveduvaweto i
resorpcijata na otokot, dejstvuva analgetski (ja namaluva bolkata), gi
otstranuva deskvamiranite kletki od epitelot, ja podobruva funkcijata
na lojnite i potnite `lezdi, gi otvora porite, so {to ko`ata polesno
di{e, se podobruva nejzinata elasti~nost i turgor.
Dlabinskoto maznewe ja zabrzuva limfnata i venskata cirkulacija,
so {to pridonesuva za zabrzuvawe na metabolizmot i podobruvawe na
ishranata na ko`ata i podlabokite tkiva vo toj predel.
Bavnite dvi`ewa dejstvuvaat uspokojuva~ki, dodeka brzite dejstvu-
vaat stimulativno. Mazneweto ja namaluva napnatosta vo muskulite i gi
smiruva nadraznetite nervi.
Toa dejstvuva smiruva~ki, sedativno i analgetski kaj bolni sostoj-
bi, stresot i glavobolkata se namaluvaat.
Indikacii: cirkulatorni promeni prosledeni so edem, pri musku-
len zamor ili muskulna atrofija poradi odzemenost ili inaktivitet,
kaj psihosomatski sostojbi ili nevrasteni~ni pote{kotii (nesonica,
zamor, neodredeni bolki).
Kontraindikacii: preosetlivost na ko`ata, izrazeni varikoziteti,
infekcii na ko`a.
Nepravilnosti pri maznewe
Pri maznewe racete treba da bidat opu{teni, dvi`ewata da bidat
ritmi~ni, mirni i izedna~eni, bez nervozni i nagli dvi`ewa, a kontaktot
so pacientot ne treba da se gubi. So koristewe na celata {aka se pokriva
pogolema povr{ina od teloto, otkolku ako se izveduva so jagodicite od
prstite ili palcite koi slu`at za obrabotka na pomali regii.
Pri dvi`ewata nadolu ne smee da se primenuva nikakov pritisok,
bidej}i pritisok se pravi samo pri dvi`ewa vo nasoka od periferijata
kon centarot. Nasokata na kru`nite dvi`ewa se pravi vo centripetal-
na nasoka, kon centarot, no vo nekoi slu~ai od sredina kon nadvor.
TRIEWE
Trieweto e pravilno, ritmi~no dvi`ewe izvedeno vo vid na posilen
pritisok na ko`ata, pritoa prstite ne se lizgaat po ko`ata tuku ja po-
digaat ko`ata od potko`noto tkivo, a pritisokot e pojak.
33
MASA@A
Tehnika
Trieweto se primenuva po maznewe na odredena regija.
Toa se vr{i so jagodicata na eden ili na nekolku prsti ili dlan-
ka, so edna ili so dvete race. Pri triewe so palecot ostanatite prsti
slu`at kako potpora, a koga masa`ata se pravi so jagodicite od prstite,
palecot slu`i kako potpora.
Se izveduva so pobaven ritam od mazneweto i se povtoruva pomal
broj pati za da ne dojde do o{tetuvawe na tkivata.
Masa`ata mo`e da se odviva:
- nadol`no i napre~no vo odnos na segmentot koj se masira,
- spiralno na pogolemi povr{ini i
- kru`no vo predel na zglobovite.
Nasokata na masa`ata ne e od zna~ewe, taka {to taa mo`e da se izve-
duva vo nasoka, no i vo sprotivna nasoka od cirkulacijata na limfata i
venskiot krvotok.
Mo`e da se izveduva po dol`inata na nekoj muskul, no ne se primenu-
va na zoni bez cvrsta potpora (abdomen).
Trieweto e posilen fat od mazneweto i negovoto primenuvawe bara
pogolema podgotvenost i kondicija na maserot, poradi {to mora da se
vodi smetka za potro{uva~kata na energija pri masa`a. Zatoa vo tekot
na rabotata treba da se upotrebuvaat dvete race, a kaj pogolemi muskul-
ni masi racete se postavuvaat edna vrz druga, za da se zgolemi intenzite-
tot na pritisokot.
I kaj trieweto postojat dopolnitelni fatovi: grebenesto triewe,
rendawe, re`ewe i sl.
Se smeta deka pri triewe ne mora da se koristi sredstvo za masa`a,
no po masa`ata izmasiranite delovi treba da se prema~kaat so krema.
Sl. 19. Triewe na grb od bebe Sl. 20. Triewe na vrat
34
MASA@A
Fiziolo{ko dejstvo
Trieweto gi omeknuva luznite, atheziite i fibroznite zadebeluva-
wa i pomaga vo resorpcija na razli~ni depoziti vo potko`noto tkivo,
muskulite, tetivite, sluznite kesi, zglobnata ~aura i ligamentite. Pre-
dizvikuva hiperemija na tkivata, otvorawe na novi kapilari vo ko`ata
i potko`noto tkivo, se podobruva ishranata na tkivata i nivnata rege-
neraciska sposobnost, se zgolemuva elasti~nosta i kontraktilnata spo-
sobnost na muskulite, a ima i analgetsko dejstvo.
Indikacii: luzni, keloidi, distorzii, periartritisi, fibroziti,
burziti, miofibrozitis.
GME^EWE
Gme~eweto e najslo`ena masa`na tehnika so koja se opfa}aat mu-
skulnite grupi, kako i oddelni muskuli. Toa se primenuva po trieweto.
Mo`e da se primeni na site regii so isklu~ok na liceto, a osobeno e
efikasno za golemi muskulni grupi na gornite i dolnite ekstremiteti.
Sl.19. Gme~ewe na goren del od grbot
Sl.20. Gme~ewe na grbot
35
MASA@A
Tehnika
Gme~eweto se primenuva pri masa`a na muskulite i mo`e da se vr{i
so edna ili so dvete race, pri {to muskulite se opfa}aat pome|u pale-
cot i ostanatite prsti i se gme~at. Toa se izveduva vo razli~ni nasoki
(napre~no, nadol`no, kru`no) vo sklad so protegaweto na muskulnite
vlakna, a ne spored venskiot ili limfniot tek. Polo`bata na segmen-
tot treba da e takva da gi pribli`uva pripoite na muskulite, so {to tie
podobro }e se relaksiraat.
Gme~eweto mo`e da se odviva na dva osnovni na~ina:
- pritiskawe na muskulnata masa kon osnovata;
- podigawe na muskulnata masa od osnovata.
Vo dvata slu~aja pritisokot se zgolemuva postepeno. Mo`e da ima i
naizmeni~ni dvi`ewa na postepen pritisok i opu{tawe. Mo`e da bide
i vo vid na ritmi~no usukuvawe, valawe i istegawe.
Gme~eweto se sporeduva so cedewe sun|er. Ako muskulite se nepris-
tapni i ne mo`at da se opfatat, toga{ palcite se stavaat od istata stra-
na na muskulot, a ostanatite prsti od sprotivnata strana i potoa palci-
te se pridvi`uvaat vo sprotivna nasoka.
Gme~ewe so cedewe se vr{i so edna raka, pri {to rakata vo vid na
kle{ta go opfa}a muskulot i go gme~i, dvi`ej}i se po dol`inata na
mus kulnite vlakna od edniot do drugiot kraj na muskulot. Vo po~etokot
pritisokot e poslab, a kako se odi kon centralniot del od muskulot
toj se zgolemuva. Koga se vr{i so dve race, racete sledat edna po druga.
Mo`e da se sprovede i napre~no gme~ewe, kako i lesno gme~ewe na poma-
la muskulna masa so palecot i prstite.
Pritiskawe e fat koj podrazbira direktno i silno pritiskawe vrz
odredena regija, {to e efikasno za namaluvawe na napnatosta na musku-
lite okolu ‘rbetniot stolb i rameniot pojas. Pritisokot postepeno se
zgolemuva. Se smeta deka mo`e da dovede do relaksacija.
Stati~ki pritisok e vid na gme~ewe koe se izveduva so jagodicite na
palcite, koi se stavaat na odredeno mesto so ispru`eni race vo laktite
i se aplicira pritisok koj poteknuva od te`inata na teloto od rame-
niot pojas. Pritisokot se izveduva nekolku sekundi, a potoa palcite so
lizgawe se prenesuvaat na nova to~ka dol` ‘rbetniot stolb.
Kru`no pritiskawe se izveduva kako i stati~ko pritiskawe, a po-
toa prodol`uva so mali kru`ni dvi`ewa koi ja pridvi`uvaat ko`ata
nad muskulot.
Pri ovaa tehnika ne se prepora~uva primena na maslo kako sredstvo,
za da ne dojde do nekontrolirano lizgawe.
36
MASA@A
Fiziolo{ko dejstvo
So gme~eweto se podobruva cirkulacijata na krvta vo muskulite, se
otvoraat novi kapilari, se podobruva ishranata na muskulot, se otstra-
nuvaat {tetnite produkti od metabolizmot, se zgolemuva kontraktil-
nata sposobnost i elasti~nosta na muskulite. Valaweto i treseweto go
namaluvaat tonusot na muskulite.
Kaj muskul so o{tetena inervacija gme~eweto spre~uva razvoj na
atrofija, a kaj muskuli koi se atrofi~ni poradi imobilizacija doa|a
do nivna regeneracija i podobrena trofika.
Se primenuva i za osloboduvawe od athezii i namaluvawe na o`ilno
tkivo, i mo`e da se primenuva vo kombinacija so tropkawe.
Dlaboko i bavno gme~ewe ima smiruva~ko, a brzoto gme~ewe ima
stimulativno dejstvo.
Dokolku gme~eweto se sporedi so pasiven odmor, kratkata masa`a e
4 - 5 pati poefikasna za odmor na muskulot.
Indikacii: inaktivitetna atrofija, atrofija i hipotrofija na
mus kul po sportski povredi, vo sportot za namaluvawe na zamorot na
muskulite i dr.
Sl.21. Gme~ewe na goren del od grbot
Sl.22. Gme~ewe na goren del od grbot
37
MASA@A
TROPKAWE
Tropkawe e vid na masa`a koja se izveduva so niza otse~ni udari {to
sleduvaat eden po drug, a se izveduvaat naizmeni~no so ednata i so druga-
ta raka. Tie mo`at da bidat izvedeni so:
- ulnarnata strana na maliot prst;
- ulnarnata strana na {akata;
- {aka svitkana vo tupanica;
- dlanka na ispru`ena raka.
a) Seckawe e tropkawe koe se izveduva so ulnarnata strana na {akata
i na prstite (so sostaveni prsti - tvrdo seckawe ili so ra{ireni
prsti - meko seckawe), so rabovite samo na malite prsti {to e mno-
gu poblago.
b) Pleskawe e tropkawe so volarna ili dorzalna strana na {aka, pri
{to prstite mo`e da se ispru`eni ili blago flektirani vo vid
na konus, odnosno se sozdava vozdu{no perni~e pome|u dlankata i
povr{inata koja se masira.
v) Pot~uknuvawe, se izveduva so jagodicite na prstite, so lesno svit-
kan prst, a dvi`eweto e od ra~niot zglob i prstot. Toa se primenu-
va na bolni to~ki i na mesta kade {to izleguvaat nervite.
Postojat i drugi tehniki na tropkawe.
Toa se izveduva so brzi, ritmi~ni kratki udari so edna ili so dvete
race. Racete treba da se opu{teni, a laktite dobli`eni do teloto. Mus-
kulot vrz koj se vr{i tropkaweto treba da e maksimalno relaksiran,
inaku mo`e da se predizvika bolka, poradi {to }e izostane efektot.
Tropkaweto obi~no se primenuva nad golemi muskulni grupi, kaj po-
malku bolni sostojbi.
Sl.23. Seckawe vo predel na grbot Sl.24. Seckawe na goren del od grbot
38
MASA@A
Fiziolo{ko dejstvo
Tropkaweto doveduva do hiperemija na ko`ata, podobruvawe na cir-
kulacijata, se podobruva muskulniot tonus, {to e korisno kaj sporti-
sti.
Predizvikuva drazba na nervite i nervnite zavr{etoci. Ne se pri-
menuva kaj hipertoni~ni muskuli. Toa e korisno koga se izveduva na
gornata i sredna regija na trupot i pomaga vo otstranuvawe na bronhi-
jalniot sekret.
Blago tropkawe na abdomenot ja podobruva crevnata peristaltika i
e korisno za redukcija na masnite naslagi i ~esto se primenuva vo sedal-
nata regija i butovite.
Indikacii: muskulna atonija poradi inaktivitet ili zamor (nikako
paraliti~en muskul), ima op{t stimulativen efekt kaj rekovalescent-
ni sostojbi, kaj pote{kotii na respiratoren i digestiven sistem.
Kontraindikacii: site vidovi na paraliza (spasti~ni ili mlitavi),
sve`i povredi, vospalenija, poizrazeni nevrasteni~ni pote{kotii, vo-
spalenija na nervi i dr.
Tropkaweto ne se vr{i vrz regii kade {to koskata prominira pod
ko`ata, nad krvni podlivi i o{teteni veni. Treba da se vnimava vo pre-
del na vratot, belite drobovi, srceto, abdomenot, bubrezite, pome|u lo-
patkite.
Sl.25. Pleskawe
Sl.26. Tropkawe
39
MASA@A
VIBRACII
Vibracii se masa`na tehnika koja se sostoi od brzi, sitni, ram-
nomerni, visokooscilira~ki potresi koi se izveduvaat so eden ili so
nekolku prsti ili so cela dlanka, vo zavisnost od povr{inata koja se
masira.
Tehnika
Vibracii mo`at da se izveduvaat so edna ili so dvete race. Toa se
dvi`ewa na treperewe na prstite ili na dlankite, pri {to ne se koris-
ti silata na muskulite tuku telesnata te`ina na maserot, so mala sila.
Tie se izveduvaat nadol`no ili napre~no.
Pri vibracija se izveduvaat od 8 do 11 dvi`ewa vo sekunda.
Vo zavisnost od toa dali maserot gi odvojuva racete od ko`ata, se
razlikuva:
- stabilna vibracija, koja se primenuva na oddelni delovi od teloto,
odnosno na bolni to~ki;
- labilna vibracija, koja se primenuva na pogolemi regii i naj~esto
dol` nervni stebla, od nivniot koren kon periferijata.
Vibraciite ne smeat da predizvikuvaat bolka.
Vibraciite se zamoren fat za terapevtot, taka {to ~esto se pravat
so pomo{ na elektri~en masa`er.
Sl.27. Vibracii
Fiziolo{ko dejstvo
Se primenuvaat glavno za masa`a dol` nervno steblo, za masa`a na
bolni to~ki.
Vibracii so frekvencija od 50 Hz imaat detonizira~ko dejstvo.
Energi~nite vibracii dejstvuvaat nadraznuva~ki vrz nervniot sis-
tem, dodeka blagite vibracii dejstvuvaat smiruva~ki. Po masa`ata se
40
MASA@A
javuva subjektivno ~uvstvo na namaluvawe na zamorot, namaluvawe na bol-
kite pri nevralgi~ni sostojbi i namaluvawe na edemot.
Vibraciite doveduvaat do dlabinsko zgolemuvawe na cirkulacijata
i stimulacija na metabolizmot, podobruvawe na kontraktilnata spo-
sobnost na muskulot, namaluvawe na muskulniot tonus. Pri primena
dol` nervite, pomagaat vo vospostavuvawe na funkcijata na nervot po
refleksen pat.
Koga se primenuva masiraweto po Hedovi zoni, toga{ mo`e da vlijae
na site delovi od teloto i organi preku nevrorefleksnoto dejstvo, taka
{to vlijae povolno na funkcijata na vnatre{nite organi (ja zgolemuva
sekretornata aktivnost na `eludnikot i crevata, ja stimulira funkci-
jata na crniot drob i bubrezite vo abdominalnata regija, go podobruva
vareweto, a kaj zapek go zgolemuva tonusot na debeloto crevo).
Indikacii: bolni to~ki kaj miofibrozitis, dol` nervno steblo
pri bolni sostojbi, nevralgii.
MASA@NI ME\UFATOVI
Pokraj osnovnite masa`ni fatovi, postojat i pomo{ni t.n. me|ufa-
tovi koi ~esto se primenuvaat vo kombinacija so ostanatite fatovi, a se
izveduvaat so dva ili pove}e osnovni fatovi. Toa se:
- ̂ e{lawe, se izveduva preku metakarpofalangealnite zglobovi na
dorzumot na {akata koja e formirana vo tupanica. Dvi`eweto se
izveduva vo ra~niot zglob od polna fleksija kon ekstenzija, pra-
vej}i silen pritisok. Toa se primenuva na golemi regii, na golemi
muskulni masi, kaj debeli lica ili tamu kade ima debela fascija
(torako-lumbalno, taban, dlanka).
- Peglawe, se izveduva so dorzalnata strana na ispru`eni prsti koi
se svitkani taka {to ramninata na prstite so dora~jeto sklopuva
prav agol. Toa e fat koj se primenuva pri masirawe na grbot ili
prednata strana na natkolenicata.
- Valawe, e vid gme~ewe, se izveduva taka {to so dlankite i polusvit-
kanite prsti se opfa}aat muskulite od dvete strani, a potoa race-
te se dvi`at vo sprotivna nasoka, pri {to muskulite se "valaat"
pome|u racete.
- Tresewe, se izveduva taka {to so dlankata se opfa}a grupa od
muskuli, potoa se pravat brzi dvi`ewa, taka {to muskulite se
pridvi`uvaat, se “tresat” pome|u dlankata i koskenata podloga.
- [tipkawe, so koe tkivoto se odvojuva od podlogata. Mo`e da se
izvede so palec i pokazalec ili so vrvovite na dvata pokazalci. Se
primenuva kaj luzni, athezii, za draznewe na nervi, za predizviku-
vawe refleksni nadraznuvawa i vo kozmetika.
41
MASA@A
- Istegawe na tkivoto, pri koe na pomali povr{ini se koristi vo-
larnata strana na prstite, a za pogolemi (grb i sl.) dlankite. Prs-
tite i dlankite se postavuvaat na rabovite na tkivoto koe se tre-
tira, cvrsto se fiksiraat, a potoa se oddale~uvaat rastegnuvaj}i ja
ko`ata. Pomaga kaj luzni, athezii i kontrakturi.
- Rastresuvawe, e sli~no na vibraciite, so ritmi~ni, brzi dvi`ewa
so {iroki potezi. Obi~no se primenuva na ekstremitetite, mo`e
i na trupot. Ekstremitetot se dr`i vo {akite na maserot postave-
ni taka {to nivnite nadol`ni oski se poklopuvaat so nadol`nata
oska na ekstremitetot, pri {to se izveduvaat dvi`ewa na tresewe
na ekstremitetot, kon gore, dolu, levo, desno, brzo i vo vid na tre-
perewe. Vtor na~in e so ednata raka da se fati {akata na bolniot
a so drugata da se fiksira ramoto, pri {to so prvata raka se vr{at
kratki, oscilira~ki dvi`ewa. Rastresuvaweto povolno vlijae za
relaksacija i e pogodno za namaluvawe na zgolemen muskulen to-
nus.
DOZIRAWE NA MASA@A
Doziraweto na masa`ata, isto taka, e zna~ajno kako i doziraweto kaj
drugi fizikalni agensi, za da se postigne najdobriot mo`en efekt od
tretmanot. Doziraweto na masa`ata treba da bide pravilno.
Pravilno izvedenoto dozirawe ima subjektivni i objektivni para-
metri.
Subjektiven parametar bi bilo prijatno ~uvstvo na toplina vo tekot
i po masa`ata. Po zavr{ena masa`a mo`e da postoi ~uvstvo na zamore-
nost, koe po 24 ~asa go zamenuva ~uvstvo na prijatna sve`ina. Poneko-
ga{, i pokraj pravilnoto dozirawe, subjektivnoto ~uvstvo ne mora da
bide prijatno.
Pri nepravilno dozirana masa`a koja e premnogu silna mo`e da se
pojavi ~uvstvo na iskr{enost, zamor, vlo{eno raspolo`enie, pojava ili
zgolemuvawe na postoe~kite bolki vo predelot koj se masira.
Za pravilno dozirawe na masa`ata, treba da se zemat predvid nekol-
ku parametri:
goleminata na tretiranata povr{ina na teloto;
brzinata na masa`nite dvi`ewa;
vozrasta na pacientot;
telesnata visina na pacientot;
promena na simptomite na pacientot.
Regijata i povr{inata za tretman kaj pacienti na rehabilitacija ja
odreduva lekar specijalist-fizijatar, a maserot treba dobro da ja poz-
nava anatomijata na muskulite i drugite strukturi vo taa regija.
42
MASA@A
Za sekoja regija postoi razli~no optimalno vreme potrebno za da se
izvr{i masa`a:
masa`ata na gorni ekstremiteti trae 10-15 minuti;
masa`ata na dolni ekstremiteti trae 15-20 minuti;
masa`ata za gradi i abdomen trae 15-20 minuti;
op{tata masa`a trae 30-60 minuti.
Vidot na masa`niot fat ja odreduva brzinata na dvi`eweto na race-
te na maserot. Dvi`ewata moraat da bidat rimi~ni i skladni.
Brzina na masa`nite dvi`ewa kaj razli~ni tehniki:
- maznewe, triewe, gme~ewe, se vr{at so 15 dvi`ewa vo minuta;
- tropkawe, se vr{i so 120-180 dvi`ewa vo minuta;
- vibracii, se vr{at so 8-11 dvi`ewa vo sekunda.
Visinata na pacientot pri doziraweto na masa`ata e va`na, zatoa
{to poniski lica imaat pomala regija za masa`a vo sporedba so poviso-
ki, taka {to masa`ata kaj niv mo`e da trae pokratko.
Vozrasta na pacientot vlijae na doziraweto, taka {to kaj mladi lu|e
i kaj stari lica vremetraeweto na masa`ata se skratuva, bidej}i pobrgu
se postignuva efektot od masa`ata.
Podobruvaweto na simptomite pridonesuva vremetraeweto na
masa`ata postepeno da se skratuva. Dokolku nema podobruvawe, tret-
manot se prisposobuva, se menuva ili se prodol`uva. Za celo vreme na
tretmanot terapevtot mora da gi nabquduva lokalnite promeni na regi-
jata koja ja tretira.
Medicinski indicirana masa`a se sproveduva 2 do 3 pati nedelno vo
serii od 6 do 12 masa`i, vo tek na 2 do 4 nedeli.
Dobro terapisko dejstvo, odnosno optimalno dozirawe se potvrduva
so palpacija i opservacija na maserot so istovremeno subjektivno dobro
~uvstvo na pacientot. Vo medicinskite centri masa`ata e del od kom-
pleksnoto lekuvawe zaedno so drugi fizikalni proceduri.
Sl.28. Kada za hidroterapija
43
MASA@A
KOMBINACIJA NA MASA@A SO DRUGI FIZIKALNI PRO-CEDURI
Lekuvaweto na razli~ni zaboluvawa vo ustanovi za fizikalna medi-cina i rehabilitacija e kompleksno, pri {to se primenuvaat razli~ni vidovi na fizikalni agensi i rehabilitacioni postapki.
So cel zgolemuvawe na rezultatite na lekuvaweto, fizikalnite proceduri mo`at da se kombiniraat. Obi~no se primenuvaat nekolku fizikalni agensi za da se postigne najpovolno dejstvo vrz zabolenoto tkivo vo zavisnost od prirodata na bolesta. Razli~ni fizikalni agensi imaat razli~en mehanizam na dejstvo, taka {to treba vnimatelno da se kombiniraat. Isto taka, treba da se vodi smetka za prirodata na zabolu-vaweto, kako i reakcijata na pacientot na primenetata terapija.
Masa`ata mo`e da se primenuva vo kombinacija so drugi fizikalni agensi i rehabilitacioni postapki: termoterapija (primena na toplo), hidroterapija (primena na voda), elektroterapija (primena na elektri-~na energija), fototerapija (primena na svetlina), sonoterapija (pri-mena na ultrazvuk) i kineziterapija (primena na ve`bi).
Plan i programa na rehabilitacija vo koi se primenuvaat nekolku fizikalni agensi mo`at da se primenuvaat vo zdravstveni ustanovi za fizikalna medicina i rehabilitacija, no nekoi nekoga{ mo`at da bi-dat primeneti i vo doma{ni uslovi, dokolku se primenuvaat dostapni sredstva.
1. Masa`a i hidroterapija
Naj~esto se primenuva kombinacija na masa`a i hidroterapija. Masa`ata se kombinira so topla op{ta bawa, tu{, primena na bazen po-radi toplotnoto dejstvo, primena na ve`bi vo bazen, plivawe, kontrast-ni bawi, triewe so vla`na frotirna krpa i dr.
Vo topla voda tonusot na muskulaturata se namaluva, taka {to toa go potpomaga pozitivnoto dejstvo na masa`ata. Ve}e postignatata hipere-mija so hidroterapijata preku primena na masa`a stanuva prolongirana (prodol`ena) i doveduva do zabrzuvawe na cirkulacijata, podobruvawe na ishranata na tkivata i otstranuvawe na raspadnite produkti od me-tabolizmot (razmenata na materii vo tkivata) bez optovaruvawe na kr-votokot i srceto.
Za namaluvawe na otok povolno dejstvuvaat kontrastni bawi i odre-deni tehniki na masa`a, kako kaj distorzii na sko~en zglob i sl.
Sepak, obi~no ne se kombiniraat podvodna masa`a vo specijalna kada so ra~na masa`a, bidej}i tie imaat isto dejstvo.
Vo doma{ni uslovi mo`e da se primenuvaat razli~ni hidroterapi-ski proceduri koi mo`at da se kombiniraat so masa`a. Pacientot treba
da se obu~i da gi primenuva pravilno.
44
MASA@A
2. Masa`a i termoterapija
Masa`ata mo`e da se kombinira so suva i so vla`na toplotna pro-
cedura. Naj~esto primenuvani formi na termoterapija se: primena na
parafin, primena na lekovita kal i dr. Temperaturata na izvorot na
toplina ne bi trebalo da bide mnogu povisoka od telesnata temperatura,
no e va`no vremetraeweto na nejzinata primena. So nea se postignuva
pro{iruvawe na krvnite sadovi i reaktivna hiperemija.
So toplotnite proceduri se postignuvaat slednite efekti: pro{i-
ruvawe na krvnite sadovi (vazodilatacija), podobruvawe na razmenata
na materii, podobra eliminacija na raspadnite produkti na metaboliz-
mot, namaluvawe na tonusot na muskulaturata, namalena osetlivost na
ko`ata i namaluvawe na bolkata.
Se prepora~uva termoterapiskite proceduri da se primenuvaat pred
masa`a vo slednite sostojbi: pri postoewe na athezii, luzni, kontraktu-
ri (ograni~eni dvi`ewa vo zglobovite), nevralgii i sl.
Se prepora~uva masa`ata da se primenuva pred termoterapiskite
proceduri vo slednite sostojbi: miofibrozitis, otoci i sl. Ova se pra-
vi poradi opasnost od raskinuvawe na prethodno pro{ireni krvni sa-
dovi.
Sl.29. Parafinoterapija
Vo doma{ni uslovi, kako termoterapiski proceduri mo`at da se
primenat: zagreana cigla, termofor, elektri~no perni~e i sl.
So kombinirawe na masa`ata so termoterapiski proceduri, pred
ili posle, nivnoto dejstvo mo`e da se zgolemi i da se podobrat poziti-
vnite efekti.
45
MASA@A
3. Masa`a i fototerapija
Masa`ata mo`e da se kombinira
i so primena na infracrveni zraci,
koi se fototermi~ki zraci, so top-
lotno dejstvo koi se dobivaat od spe-
cijalni lambi koi gi ima vo zdravst-
veni ustanovi, no mo`at da se nabavat
vo apteka za doma{na upotreba.
Se prepora~uva masa`ata da se
izveduva pred terapijata so infracr-
veni zraci, so {to bi se postignale
podobri efekti.
4. Masa`a i sonoterapija
Sonoterapija pretstavuva primena na terapiski ultrazvuk, koj, isto
taka, pravi izvesna mikromasa`a na tkivata niz koi pominuva po apsor-
pcijata. Taa ima mehani~ko i toplotno dejstvo na tkivata, ja podobruva
cirkulacijata, dejstvuva na omeknuvawe na o`ilno tkivo i athezii, taka
{to so taa cel mo`e da se primenuva kaj razli~ni luzni, o`ilno tki-
vo, fizbrozno tkivo i ograni~eni dvi`ewa vo zglobovi. So istata cel
mo`at da se primenat i odredeni masa`ni tehniki.
5. Masa`a i kineziterapija
Masa`a i kineziterapija se primenuvaat kaj razli~ni zaboluvawa,
pred sè, kaj razli~ni nevrolo{ki zaboluvawa, koi se manifestiraat so
paraliza i pareza na muskulaturata, koi odat i so namalen tonus i tro-
fika na muskulaturata. So odredeni tehniki na masa`a mo`e da se vli-
jae na podobruvawe na muskulnata trofika i kontraktilnata sposobnost
na muskulite.
Taa mo`e da se primeni pred ve`bite so cel podgotovka na lokomo-
torniot aparat za primena na kineziterapija. Vo nekoi slu~ai masa`ata
mo`e da se primeni posle primena na kineziterapija, koga se zabrzuva
resorpcijata na {tetnite produkti na metabolizmot.
Kaj sportistite, isto taka, ~esto pokraj primenata na razli~ni vi-
dovi na ve`bi, ~esto se primenuva masa`a so cel da se podobri elasti-
~nosta na muskulite, nivnata kontraktilna sposobnost, kako i da se na-
mali i da se otstrani zamorot po trening i natprevar.
Kaj pacienti so amputacija na del od ekstremitet, vo predelot na
~kunkata (del od ekstremitet koj ostanuva po amputacija) se primenuva-
Sl.30. Lamba za infracrveni zraci
46
MASA@A
at masa`a i kineziterapija, pokraj banda`iraweto so elasti~en zavoj,
za namaluvawe na otokot, podobruvawe na trofikata na muskulaturata
i oformuvawe na ~kunkata koja treba da dobie konusna forma {to e naj-
povolna forma za prepi{uvawe proteza.
6. Masa`a i elektroterapija
Kaj brojni zaboluvawa se primenuvaat odredeni elektroterapiski
proceduri so cel namaluvawe na bolkata, podobruvawe na lokalnata
cirkulacija, otstranuvawe na raspadnite produkti na metabolizmot,
namaluvawe na otokot, namaluvawe na tonusot na muskulaturata i sl.
Kaj brojni zaboluvawa, kako {to se bolka vo vratot, vo lumbal-
niot del od ‘rbetot, pri miofibrozitis, kaj paralizi kako posledica
na o{tetuvawe na periferen nerv, nevralgii, nevritisi i sl., pokraj
primenata na odredeni elektroterapiski proceduri povolno dejstvuva
primenata na masa`a, so {to se zgolemuva vkupnoto pozitivno dejstvo
vrz organizmot.
Mo`e da se kombinira so galvanska struja, dijadinamski strui, in-
terferentni strui, kusi branovi, transkutana elektri~na nervna sti-
mulacija, elektrostimulacija na muskuli pri o{teten periferen nerv
i dr.
Sl.31. ^etiri}eliska bawa za hidrogalvanoterapija
47
MASA@A
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. Nabroj gi osnovnite masa`ni tehniki.
2. [to e maznewe?
3. Opi{i ramno maznewe.
4. Opi{i opfatno maznewe
5. Kakvi vidovi na maznewe postojat?
6. Kako se izveduva mazneweto?
7. Kakvo e fiziolo{koto dejstvo na mazneweto?
8. Nabroj gi indikaciite i kontraindikaciite za maznewe.
9. [to e triewe?
10. So kakva tehnika se izveduva trieweto?
11. Koe e fiziolo{koto dejstvo na trieweto?
12. Nabroj gi indikaciite za primena na triewe.
13. [to e gme~ewe?
14. Koi se tehnikite za izveduvawe na gme~ewe?
15. Kako se izveduva gme~ewe so cedewe?
16. Koe e fiziolo{koto dejstvo na gme~eweto?
17. Nabroj gi indikaciite za primena na gme~ewe.
18. [to e tropkawe?
19. Nabroj gi tehnikite na tropkawe.
20. Opi{i kako se izveduvaat seckawe i pleskawe.
21. Koe e fiziolo{koto dejstvo na tropkaweto?
22. Nabroj gi indikaciite i kontraindikaciite za tropkawe.
23. [to se vibracii?
24. Opi{i kako se izveduvaat vibraciite.
25. Dali vibraciite se izveduvaat samo ra~no?
26. Koe e fiziolo{koto dejstvo na vibraciite?
27. Nabroj gi indikaciite za vibracii.
28. [to se masa`ni me|ufatovi?
29. Opi{i gi naj~esto primenuvanite me|ufatovi.
30. Dali masa`ata mo`e da se kombinira so drugi fizikalni procedu-
ri?
31. Zo{to se kombinira masa`a so hidroterapija?
32. Zo{to se kombinira masa`a so termoterapija?
33. Opi{i go kombiniraweto na masa`a so ve`bi.
34. Opi{i ja celta na kombiniraweto na masa`ata so terapiskiot ul-
trazvuk.
35. Koj e efektot od kombinirana primena na masa`a i elektroterapi-
ja?
Zada~i za u~enikot vo tekot na prakti~nata nastava:
1. Primeni razli~ni vidovi na maznewe na razli~ni regii od teloto
pod nadzor na profesor.
48
MASA@A
2. Primeni triewe na razli~ni regii od teloto pod nadzor na profe-
sor.
3. Primeni gme~ewe na razli~ni regii od teloto pod nadzor na pro-
fesor.
4. Primeni razli~ni vidovi na tropkawe na razli~ni regii od teloto
pod nadzor na profesor.
5. Primeni vibracii na razli~ni regii od teloto pod nadzor na pro-
fesor.
6. Primeni razli~ni vidovi me|ufatovi na razli~ni regii od teloto
pod nadzor na profesor.
7. Vo tekot na praksata nabquduvaj so koi fizikalni proceduri se
kombinira masa`ata.
49
MASA@A
Poglavje 3
USLOVI ZA IZVEDUVAWE NA MASA@A I APARATI ZA MASA@A
USLOVI ZA IZVEDUVAWE MASA@A
Prostorija za masa`a
Prostorijata vo koja se izveduva ra~na masa`a vo rehabilitacio-
ni ustanovi se nao|a vo terapevtskiot oddel. Taa treba da bide ~ista,
svetla, golema i topla. Temperaturata treba da bide povisoka od onaa
vo ostanatite prostorii, od 20 do 230 C, zatoa {to poniska temperatura
mo`e da predizvika ~uvstvo na studewe kaj bolnite so revmatski zabo-
luvawa i onie so senzomotorni naru{uvawa. Masa`a ne treba da se vr{i
vo vla`na ili vo premnogu topla prostorija.
Treba da se obezbedi prirodno i ve{ta~ko osvetluvawe, koe ne tre-
ba da bide direktno na masata za masa`a. Toa treba da bide indirektno,
a po intenzitetot diskretno, bidej}i pregolema direktna svetlina ja
namaluva mo`nosta za relaksacija na pacientot.
Yidovite sekoga{ mora da bidat ~isti, po`elno vo pastelni boi, koi
opu{taat i davaat toplina. Isto taka, i podovite mora sekoga{ da bidat
~isti i od materijal koj se bri{e i se dezinficira. Vo prostorijata
treba da se nao|a ~e{ma so topla i so studena voda. Neposredno pred
masa`ata maserot treba da gi izmie racete so topla voda.
Dokolku vo prostorijata ima pove}e masi za masa`a, potrebno e tie
da bidat odvoeni so paravan.
Pokraj masa, ostanatiot inventar treba da sodr`i: stolici za
masa`a, rezervni klupi, potpira~ za noze, perni~iwa so razli~na go-
lemina i forma presle~eni so skaj, masi~ka za ~uvawe na sredstvata
za masa`a, orman za ~uvawe rezervni ~ar{afi, po mo`nost aparat za
vib ra ciona masa`a, zaka~alka, masa i stol, dnevnik za evidencija. Za
odr`uvawe na temperaturata po`elno e vo prostorijata da ima kalori-
fer i klima-ured.
Perni~iwa so razli~na golemina i forma slu`at za postavuvawe na
segmentot vo fiziolo{ka polo`ba pri rabota.
Vo prostorijata treba da vladee mir i ti{ina.
Oprema za masa`a
Opremata za masa`a opfa}a podloga za masa`a, naj~esto masa i sred-
stva za masa`a.
50
MASA@A
Kako podloga za masa`a naj~esto se koristat masi za masa`a koi mo-
`at da bidat stati~ki i poretko patrona`ni, no za nekoi vidovi masa`a
mo`e da se koristi i pod (na pr., {ijacu masa`a).
Masite za masa`a treba da bidat so slednite dimenzii: dol`ina
180-200 sm, {irina 60-70 sm i visina 70-75 sm. Se proizveduvaat masi kaj
koi visinata se prisposobuva spored visinata na maserot. Nekoi masi
imaat otvor vo predelot vo koj se postavuva glavata za podobar priod
pri masa`a na vratniot i na rameniot del. Ovie masi nemaat vozglavje.
Mo`at da bidat dizajnirani taka {to nivnata osnova se rasklopuva na
nekolku dela koi se previtkuvaat, obi~no tri, {to ovozmo`uva teloto
na tretiranoto lice da se postavi vo potrebnata relaksirana polo`ba
za masa`a i optimalen pristap na maserot.
Patrona`nite masi se sklopuvaat i se rasklopuvaat, tie se preno-
slivi, no se pomalku stabilni.
Podot e pogodna podloga za izveduvawe masa`a, bidej}i e cvrst i
stabilen. Potrebno e da se postavi cvrst sun|er ili nekolku }ebiwa,
kako i odreden broj perni~iwa.
Pri patrona`na rabota ne treba da se raboti na kau~ ili na krevet,
bidej}i se meki i {iroki i go apsorbiraat primeniot pritisok.
Sl.32. Masa za masa`a
Sl.33. Patrona`na masa za masa`a
51
MASA@A
Preparati za masa`a
Preparatite za masa`a kako pomo{ni sredstva ne se koristat kaj
sekoe masirawe. Kaj nekoi tehniki na masa`a se primenuvaat, kaj drugi
mo`at no ne moraat da se primenuvaat, kaj treti ne e povolno da se pri-
menuvaat.
Ova sredstvo posreduva pome|u racete na terapevtot i ko`ata na pa-
cientot i masa`ata bez takvo sredstvo mo`e da bide neprijatna.Tie ja
spre~uvaat iritacijata na ko`ata.
Sredstva za masa`a naj~esto se primenuvaat kaj medicinska masa`a
vo tek na maznewe, pri limfna drena`a i pri periostna masa`a. Kaj
masa`a na svrzno tkivo ne e po`elna nivna primena.
Sl.34. Masla za masa`a
Vidovi preparati za masa`a
Postojat razli~ni vidovi pomo{ni sredstva koi po svojstvata se po-
godni za odredeni fatovi.
Naj~esto se koristat:
- pudra, osobeno e pogodna pudrata za bebiwa, bidej}i ne ja drazni
ko`ata, dobro apsorbira pot i loj, lesno se otstranuva;
- talk, koj ima sli~ni svojstva kako pudrata i ~esto se koristi;
- masla od rastitelno poteklo. Od rastitelni masla se koristat ma-
slinovo, kokosovo, maslo od lavanda, maslo od kosten, maslo od orev,
son~ogledovo maslo i dr. Masloto treba da bide ladno cedeno, nera-
finirano, bez aditivi. Vakvo maslo e pogodno za ko`ata, bidej}i
sodr`i hranlivi materii - vitamini, minerali i masni kiselini.
Polesni rastitelni masla se koristat samostojno za masa`a (bade-
movo, maslo od soja, maslo od son~ogled, semki od grozje) ili se del od
52
MASA@A
nekoja maslena me{avina. Rastitelnite masla mo`at da se koristat kako
osnovni masla ili kako me{avina sostavena od razli~ni masla.
So primena na maslo racete na maserot polesno lizgaat po povr{i-
nata na ko`ata i dvi`ewata se poslobodni. Masa`ata so maslo ja pravi
ko`ata mazna i meka.
- Masla od mineralno poteklo. Vakvite masla treba da bidat sve`i
i procedeni.
- Masti, osobeno mekoviti masti koi se sostojat od osnovniot lek so
koj se postignuva lokalno dejstvo na ko`ata i na podlabokite tkiva
vo regijata koja se masira.
- Kremi za higiensko-kozmeti~ka masa`a.
- Te~en parafin, koj ne e mnogu pogoden poradi leplivosta.
- Gel, sapunica, vazelin i dr.
Sl.35. Primena na maslo za masa`a
Sl.36. Primena na talk za masa`a
53
MASA@A
Uslovi koi treba da gi ispolnuvaat terapevtot/maserot i pacie ntot
Terapevtot/maserot mora da ja saka svojata rabota, da e spokoen, tr-
peliv, toleranten. Toj treba da umee dobro da komunicira so pacientot
i da ima razbirawe za nego.
Toj mora dobro da ja poznava anatomijata, da gi znae odnosite me|u
organite, mestoto na pripoite na muskulite, tekot na krvnite i limf-
nite sadovi i nervite, kako i mestata kade {to nervite se najpovr{ni.
Maserot mora da e ~ist, pedanten i ureden.
Racete na maserot se osnovno sredstvo za rabota, tie treba da bidat
topli, suvi i silni, so trkalezni {iroki jagodici na prstite.
Maserot mora da ima razvieno ~uvstvo za dopir. Ova ~uvstvo osobeno
e razvieno kaj slepite lica. Porazvienoto taktilno ~uvstvo (~uvstvo na
dopir) mu ovozmo`uva na terapevtot podobro razlikuvawe na taktil-
nite vpe~atoci od povr{inata na ko`ata i od podlabokite delovi na
teloto, poradi {to vakvite lica se pove{ti vo doziraweto i vo sogle-
duvaweto na reakcijata na pacientot na odreden fat.
Razli~nite promeni vo tkivata maserot gi zabele`uva i gi procenu-
va preku taktilnite vpe~atoci (vpe~atoci dobieni preku dopir) koi se
dobivaat so palpacija na zdravoto tkivo. Pri masa`a i zapoznavawe na
patolo{kite promeni na bolnata regija, maserot ja ispituva i ja dopira
i zdravata regija zaradi sporedba i steknuvawe na podobro iskustvo. Po-
radi toa treba postojano da go ve`ba ~uvstvoto za dopir.
Maserot mora da ja odr`uva svojata fizi~ka kondicija, bidej}i ma-
sa`ata e fizi~ki naporna rabota. Toj treba da pravi i ve`bi za sila i
elasti~nost na {akata i prstite.
Izveduvawe na masa`a
Izveduvaweto na masa`a se sostoi od nekolku fazi ~ij redosled tre-
ba da se po~ituva. Tie se:
- podgotovka na maserot za masa`a,
- podgotovka na pacientot za masa`a,
- relaksacija na liceto za tretman,
- odreduvawe na polo`bata na liceto koe se tretira,
- sproveduvawe na masa`nite fatovi po pravilen redosled,
- zavr{uvawe na masa`ata.
Podgotovka na maserot za masa`a
Masa`ata treba da se sproveduva bez prekini.
Za po~etok na masa`ata, maserot treba da ja nagodi visinata na ma-
sata za masa`a, da ja is~isti, da podgotvi 2 ~isti ~ar{afi (dolen i za
54
MASA@A
pokrivawe), frotirni krpi i preparati za masa`a. Kontaktnite sredst-
va, masloto ili pudrata koi }e se koristat treba da bidat na dofat.
Racete na maserot treba da se ~isti, suvi i topli, so potse~eni nokti
i bez nakit. Ko`ata treba da e neo{tetena za da ne dojde do eventualno
prenesuvawe na infekcii. Pred i posle masa`ata racete treba da se iz-
mijat so topla voda i so neutralen sapun i da se za{titat so krem. Pred
sekoe pristapuvawe kon masa`a racete se mijat i ako se studeni se zagre-
vaat.
Maserot mora da vnimava na polo`bata na svoeto telo i da obezbedi
sloboden priod do delot od teloto koe treba da se masira, pri {to isto-
vremeno treba pri rabota da vlo`uva najmalku napor.
Polo`bata treba da bide stabilna za da dozvoli grbot da e opu{ten
i ispraven celo vreme. Ako maserot stoi, kolenata treba da se lesno
svitkani, grbot da dobie potpora vo visina na karlicata. Ova dr`ewe
ovozmo`uva ramnomerno rasporeduvawe na napregaweto na ramewata,
racete i dolniot del od grbot. Potrebno e grbot celo vreme da e ispra-
ven, {to ovozmo`uva produktivna rabota, no za{tita na ‘rbetot. Ne se
dozvoluva neprirodno vitkawe na ‘rbetot, tuku amortizacijata da bide
vo zglobovite na dolnite ekstremiteti.
Masa`ata treba da se izveduva preku snagata koja proizleguva od
te`inata na teloto, a ne so silata na muskulite. U{te na samiot po-
~etok za obuka na maserot toj treba da vr{i svesna kontrola na svoeto
dr`ewe. Toj treba da uspeva da go kontrolira dr`eweto avtomatski,
odnosno na toj na~in pomalku }e se zamoruva. Isto taka, mora da gi ~uva
i da gi neguva svoite race.
Pred po~etokot na masa`ata toj mora da ~uvstvuva psihi~ka opu{-
tenost i stabilnost.
Maserot zadol`itelno mora da napravi pregled na ko`ata na liceto
koe }e se masira pred da zapo~ne so masa`a. Po masa`ata racete temelno
se mijat so topla voda i sapun i se dezinficiraat.
Postojat odredeni ve`bi za racete i {akite na terapevtot za za~u-
vuvawe na silata:
1. So prstite na {akata se zema gumeno top~e i istoto se stiska i se
otpu{ta pove}e pati. Se povtoruva na dvete {aki.
2. So {akata se opfa}a sekoj prst na drugata {aka, blago se povlekuva
i se istega, a potoa so nego se vr{i vnimatelno kru`ewe.
3. Podlaktnicite i {akite se postavuvaat so dlankata kon dolu, a po-
toa se vr{i {to poblago i polabavo protresuvawe na {akite vo
ra~niot zglob.
4. Podlaktnicite i {akite se postavuvaat horizontalno i pravat kru-
` ni dvi`ewa na {akite vo ra~nite zglobovi, vo nasoka na strelki-
55
MASA@A
te na ~asovnikot i obratno, pri {to prstite se opu{teni. Istoto
se povtoruva i so stisnati tupanici.
5. [akite se opu{taat, prstite se svitkuvat vo zglobovite i lesno
se svitkuvaat vo tupanici, taka {to ispru`eniot palec ostanuva
nadvor. Ova se izveduva sé pobrgu so obvrzno stisnuvawe na krajot
so pravewe tupanica.
6. Prstite se ispru`uvaat taka da bidat {to e mo`no pora{ireni i
poispru`eni.
7. Laktite se cvrsto dobli`eni do trupot, a opu{tenite podlaktnici
i ra~ni zglobovi brgu rotiraat naizmeni~no vo dvete nasoki.
8. Laktite se pokraj teloto, podlaktnicite se horizontalni, a dlan-
kite pripoeni; dlankite se trijat edna od druga so pridvi`uvawe
napred-nazad predizvikuvaj}i toplina.
9. So lakti pripieni do teloto se uve`buva pleskawe i seckawe na
pernica, so postepeno zgolemuvawe na brzinata na dvi`ewata.
Se prepora~uvaat i ve`bi za zgolemuvawe na taktilnata osetlivost
na racete na terapevtot:
1. Dlankite se pribli`uvaat taka {to re~isi se dopiraat. O~ite se
zatvoraat i se ~uvstvuva pojava na neobi~ni senzacii (trnewe, vib-
racii, pulsacii). Po ova dlankite se oddale~uvaat za okolu 5 sm, pa
se vra}aat vo po~etnata polo`ba i povtorno se svrtuva vnimanie na
senzaciite. Povtorno se oddale~uvaat, sega na okolu 10 sm, a potoa
i na 15 sm i za celo vreme se sledi dali ima kakvi bilo senzacii.
2. Metalna pari~ka se stava pod nekoe spisanie. So zatvoreni o~i se
pravi obid da se pronajde, so zatvoreni o~i so dopir vrz gornata
povr{ina na spisanieto. Polesna ve`ba e ako pari~kata se stavi
pod nekolku lista hartija, a ponatamu za uve`buvawe na osetlivo-
sta na dopir se stava sé podebel sloj hartija.
3. Pred sebe se postavuvaat nekolku predmeti od razli~en materi-
jal (drvo, guma, plastika, metal) i so zatvoreni o~i se zema eden
po eden za da osetat negovite karakteristiki: forma, struktura,
fleksibilnost.
Za ovaa cel postojat i drugi ve`bi. Ovie ve`bi se rabotat vo pot-
polna koncentracija. Racete treba da bidat opu{teni za da bidat efi-
kasni.
Podgotovka na pacientot za masa`a
Podgotovkata na pacientot za masa`a opfa}a pove}e raboti koi }e
obezbedat kvaliteten tretman.
56
MASA@A
Liceto koe se masira treba da go razgoli delot od teloto koj treba da se
masira. Onie delovi koi ne se masiraat treba da bidat pokrieni, {to e
va`no i za vospostavuvawe na sigurnost i doverba.
Pred masa`ata terapevtot mora da napravi pregled na ko`ata i na
drugite tkiva koi se masiraat. Se zapo~nuva so inspekcija na ko`ata
koja mora da bide ~ista. Se nabquduva nejzinata boja, prisustvoto na
otok, sostojbata na krvnata i na limfnata cirkulacija.
Dokolku se najde infiltrat koj e so znaci za vospalenie (crvenilo,
otok, bolka na dopir, zategnatost), masa`ata e kontraidicirana.
Izrazena vlaknavost mo`e da pravi problem pri masa`a, bidej}i do-
kolku e energi~na mo`e da dovede do nadraznuvawe na ko`ata. Nekoga{
se prepora~uva vlaknata da se potse~at i da ne bidat podolgi od 0, 5 sm,
dodeka bri~ewe ne se prepora~uva, bidej}i ko`ata stanuva poosetliva.
Pred masa`ata lokalno na palpacija se odreduva sostojbata na mus-
kulniot tonus (dali e zgolemen ili e namalen) i muskulnata trofika
(atrofija).
So palpacija se procenuva prisustvoto na bolka, osobeno na mestata
na izleguvaweto na nervite ili dol` nervno steblo (kaj nevralgija na n. trigeminus, n. ischiadicus i sl.).
Se utvrduva prisustvo na jazli, otok, zgolemena temperatura, ka-
rakterot na luznite (atrofi~na ili hipertrofi~na-keloid) i dr.
Isto taka, se utvrduva stepenot na ograni~uvawe na podvi`nosta na
zglob (kontraktura).
Dokolku za vreme na masa`ata dojde do zgolemuvawe na otokot i na-
maluvawe na podvi`nosta, taa mora da se prekine.
Pri masirawe na bolen so srcevo-sadovni zaboluvawa, rekonvale-
scenti, zgoeni lica, treba da se kontrolira pulsot i krvniot pritisok,
pred i posle, nekoga{ duri i za vreme na samata masa`a.
Sl.37. Masa`a na stapalo
57
MASA@A
Podgotvitelna relaksacija za masa`a
Pred izveduvawe na masa`a nekoga{ e potrebno da se napravi podgot-
vitelna relaksacija koja mo`e da bide totalna i lokalna.
Totalna relaksacija podrazbira relaksacija na celoto telo. Taa za-
po~nuva so mentalna relaksacija po koja sleduva fizi~ko opu{tawe so
prodlabo~eno i zabaveno di{ewe.
Lokalna relaksacija se odnesuva na relaksacija na eden muskul ili
na muskulna grupa.
Progresivna relaksacija se postignuva so kontrastna metoda na
kontrakcija i dekontrakcija na muskulot, so {to se formira ~uvstvo
za razlika me|u zategnat i opu{ten muskul. Taa se primenuva najprvo na
pogolemi muskuli grupi, a potoa na oddelni muskuli. Potoa odi faza na
izometriska kontrakcija po koja sleduva opu{tawe, za ponatamu da se
bara muskulite da se relaksiraat so postojana mentalna kontrola.
Relaksacijata }e bide uspe{na dokolku se obezbedi stabilnost na
delot od teloto koj se masira.
Polo`ba na delovite od teloto za masa`a
Obezbeduvawe na prijatna polo`ba na tretiranoto lice vo tekot
na masa`ata se pravi so koristewe na pernici so razli~na golemina i
forma koi se postavuvaat pod odreden del od teloto.
Polo`bata koja }e ja zazemat delovite od teloto {to treba da se
masiraat e razli~na za razli~ni regii od teloto.
Ekstremitetot za masa`a treba da e vo fiziolo{ka polo`ba vo koja
muskulite se najmnogu relaksirani.
Le`ewe na grb vo potpolno ispru`ena polo`ba i na ramna podloga,
kakva {to e taa na masata za masa`a, gi zatega muskulite na nozete, ja
zgolemuva cervikalnata i lumbalnata lordoza, bolkite vo grbot mo`e
da se potenciraat, a stomakot stanuva napnat i te{ko mo`e da se masi-
ra.
Najgolema relaksacija se postignuva koga teloto e vo blago flekti-
rana polo`ba. Toa e sredna fiziolo{ka polo`ba, koja se karakterizira
so ramnote`a na elasti~nite sili na zglobnata ~aura i ligamentite na
zglobot. Polo`bata mora da obezbedi najmala bolnost, a delot koj se
masira mora da bide pristapen za maserot.
Nekoi op{ti pravila za rastovaruvawe pri masa`a:
- pri le`e~ka polo`ba na grb se stava edno perni~e pod kolenata,
drugo pomalo se stava pod glavata i vratot za da se namali pritiso-
kot na dolniot del od grbot;
58
MASA@A
- pri le`e~ka polo`ba na stomak edno golemo cilindri~no perni~e
se postavuva pod dorzumot na stapalata, a drugo pod glavata i rame-
wata, a po `elba se stava perni~e i pod stomakot;
- koga masata nema otvor za glavata, glavata na pacientot le`i na
strana, a racete se ispru`eni pokraj teloto so dlanki svrteni kon
gore.
Dokolku se sproveduva masa`a na oddelni delovi od teloto, potreb-
no e da se poznava osnovnata polo`ba na liceto koe se tretira za sekoja
regija. Za sekoja od ovie polo`bi postojat pravila za postavuvawe na
perni~iwata.
Po ispolnuvawe na ovie potrebni podgotovki, se pristapuva kon
sproveduvawe na masa`nite fatovi po pravilen redosled; a po nivnoto
sproveduvawe masa`ata zavr{uva. Po zavr{uvaweto na masa`ata tera-
pevtot gi mie racete so topla voda i so sapun i gi dezinficira.
APARATNA MASA@A
Aparatnata masa`a se deli na:
a. Mehani~ki uredi za masa`a
b. Elektromasa`eri za vibromasa`a
v. Hidromasa`a (podvodna masa`a)
g. Masa`a so kombiniran pritisok
d. Pnevmomasa`a
Sl.38. Elektri~en aparat za
vibraciona masa`a
Mehani~ki uredi za masa`a
Denes na pazarot ima golem izbor na mehani~ki uredi i elektri~ni
aparati za masa`a.
59
MASA@A
Od mehani~kite uredi se koristat razli~ni tipovi roleri koi se
primenuvaat manuelno so koi se simuliraat razli~ni tipovi na masa-
`a, pred sè, maznewe i triewe. Tie mo`at da bidat ednostavni, drveni,
so postavuvawe na nekolku podvi`ni trkalca spoeni so edna ra~ka; ili
drveni trkalca postaveni vo dva reda, povrzani vo lenta vo dol`ina od
okolu 80 sm za masirawe na grbot.
Elektromasa`eri za vibromasa`a
Od elektri~ni uredi se koristat razli~ni vidovi na aparati (elek-
tromasa`eri) so koi se dobiva vibraciona masa`a. Tie se sostojat od
elektromotor koj preku prenosna plo~a sozdava vibracii, koi, pak, pre-
ku razli~ni prodol`etoci se prenesuvaat na tretiraniot segment.
Ovie aparati imaat razli~ni dimenzii i intenzitet na dejstvo. Na
edniot kraj imaat pro{iren del od aparatot koj vibrira, koj mo`e da
bide so mazna, ispap~ena ili neramna povr{ina i edna prodol`ena ra-
~ka koja terapevtot ili samiot pacient ja dr`i vo tekot na masa`ata.
Na niv mo`at da se pridodavaat razli~ni dodatoci koi slu`at za prenos
na efektot od aparatot do ko`ata.
Tie se adaptirani za razli~ni delovi od teloto. Za obrabotka na
pomali povr{ini se upotrebuvaat pomali aparati, dodeka za obrabotka
na pogolemi muskulni povr{ini se upotrebuvaat pogolemi masa`eri.
Vibraciite se 120-180 vo minuta. Masa`ata se izveduva 5 - 10 minuti
na razli~ni regii od teloto. Vibraciite dejstvuvaat na namaluvawe na
bolkata preku poka~uvawe na pragot na bolka, doveduvaat do lokalna
hiperemija, podobruvawe na metabolizmot vo kletkite i otstranuvawe
na raspadnite produkti na metabolizmot. Tie mo`at da dovedat do pri-
jatno opu{tawe na pacientot.
Ovie aparati imaat svoi pozitivni i negativni osobini. Poziti-
vno e {to go {titat maserot od pregolemo zamoruvawe. Taka maserot
mo`e da izvede masa`a podolgo vreme na pove}e pacienti. Obi~no ovie
masa`eri se primenuvaat za masa`a na sportisti i vo kozmeti~ki salo-
ni. Negativno e {to tie ne mo`at da se doziraat i {to so niv ne mo`e da
se vr{i masirawe na oddelni muskuli ili na pomali regii. Zatoa ovie
aparati ne se primenuvaat vo medicinska masa`a kade {to e neophodna
selektivnost i pravilno dozirawe.
Postojat i vibracioni kolani koi slu`at za lekuvawe na celulitis
ili za slabeewe.
Postoi i vibracionen aparat za relaksacija po zamor, koj e sli~en
na golema doma{na vaga. Na toj aparat pacientot stoi, dodeka vibracii-
te se prenesuvaat od stapalata kon gore.
60
MASA@A
Hidromasa`a (podvodna masa`a)
Podvodna masa`a pretstavuva primena na voden mlaz pod pritisok
vo voda. Taa ja koristi mehani~kata energija na vodata. Pretstavuva
kombinirana primena na tu{ i bawa. Delot od teloto {to se masira
treba da e pod voda. Za ovaa procedura e potreben specijalen kompresor,
koj ja v{mukuva vodata od kadata ili hidrotankot (golema kada vo forma
na ~etirilisna detelina), a potoa pod pritisok ja isfrla niz gumeno
crevo. Mlazot se vodi linearno, spiralno ili kru`no, i sekoga{ cen-
tripetalno, vo nasoka na venskata i limfnata cirkulacija.
Temperaturata na mlazot na vodata e ista kako i na vodata vo hidro-
tankot. Taa vo kadata iznesuva 36-370C, no mo`e da bide i poniska, osobe-
no koga treba da se postigne tonizira~ki efekt. Traeweto na terapijata
iznesuva od 10 do 15 minuti. Podvodnata masa`a ima isto dejstvo kako i
manuelnata masa`a.
So ovoj tip aparatna masa`a }e se zapoznaete podetalno vo predme-
tot “Fizikalna terapija”.
Sl.39. Hidrotank so kompresor za podvodna masa`a
Masa`a so kombiniran pritisok
Za ovaa masa`a ~ija cel e limfna drena`a, se primenuvaat aparati
od tipot na “Vasculator” i “Vacusac”. So nivna pomo{ kaj pacientite mo`e
da se primeni modifikuvan vid na pritisok (namalen, normalen i zgole-
61
MASA@A
men), promena na temperaturata na vozduhot, oscilatorno menuvawe na
polo`bata na ekstremitetot, dejstvo na vibracii i dr.
Primenata se vr{i za podobruvawe na op{tata cirkulacija na krv-
ta i limfata, podobra razmena na hranlivi materii vo tkivata i elimi-
nacija na {tetnite produkti.
Pnevmomasa`a
Pnevmomasa`a pretstavuva na~in na izveduvawe masa`a so specijal-
ni uredi koi isfrlaat vozduh pod kontroliran pritisok.
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. Kakva treba da bide prostorijata za masa`a?
2. Kakva treba da bide temperaturata vo prostorijata za masa`a?
3. Nabroj go inventarot vo prostorijata za masa`a.
4. Na kakva podloga mo`e da se izvede masa`a?
5. Kako izgleda masa za masa`a?
6. Kakvi preparati se koristat za masa`a?
7. Zo{to se koristi preparat za masa`a?
8. Kaj koi masa`ni tehniki se koristi preparat za masa`a?
9. Koi uslovi treba da gi ispolnuva maserot?
10. Kako se podgotvuva maserot za masa`a?
11. Opi{i ve`bi za racete i za {akite na terapevtot.
12. Opi{i ve`bi za podobruvawe na taktilnata osetlivost na racete
na terapevtot.
13. Vo {to se sostoi podgotovkata na pacientot za masa`a?
14. Kako se pravi procena na regijata koja }e se masira od strana na
terapevtot?
15. Opi{i kakvi vidovi na relaksacija na pacient postojat.
16. Vo kakva polo`ba treba da bide teloto pri masa`a?
17. Kakvi vidovi aparati postojat za masa`a?
18. Opi{i elektri~en aparat za masa`a.
19. Kakov vid masa`a e mo`en so elektri~en masa`er?
20. Koi se prednostite i slabostite za primena na elektri~en masa`er?
21. Opi{i podvodna masa`a.
Aktivnosti na u~enikot vo tekot na prakti~nata nastava:
1. Podgotvi ja masata za masa`a pod nadzor.
2. Podgotvi se samiot za sproveduvawe na masa`a.
3. Izvedi gi ve`bite za racete i za {akite na terapevtot.
4. Izvedi gi ve`bite za podobruvawe na taktilnata osetlivost na ra-
cete na terapevtot.
62
MASA@A
5. Podgotvi go pacientot za masa`a pod nadzor na profesorot.
6. Napravi procena na ko`ata i na tkivata vo razli~ni regii od telo-
to na koi treba da se vr{i masa`a.
7. Postavi go segmentot od teloto koj se masira vo relaksirana polo`ba.
63
MASA@A
Poglavje 4
SPORTSKA I KOZMETI^KA MASA@A
SPORTSKA MASA@A
Sportist e lice {to se zanimava so redovna fizi~ka aktivnost. Spor-
tot e podelen po disciplini i sekoja disciplina sodr`i specifi~ni
aktivnosti so specifi~ni rekviziti.
Deneska se dava sè pogolemo zna~ewe na redovnata fizi~ka aktiv-
nost, koja mo`e da bide i rekreativna. So nea se sozdava dobro ~uvstvo
na duhot i na teloto i podobra sposobnost za borba so pritisocite na
sekojdnevniot `ivot. Ve`baweto e od vitalno zna~ewe za dobro zdravje,
zatoa {to pridonesuva za podobruvawe na funkcijata na srcevo-sado-
viot sistem, na belite drobovi, se zgolemuva cirkulacijata, se podobru-
va funkcijata na muskulo-koskeniot sistem, se namaluvaat problemite
so vareweto na hranata, se zajaknuva imunolo{kiot sistem, so {to orga-
nizmot e pootporen na bolesti.
So razvojot na sportot se razvivala i sportskata masa`a. Taa se ima
izdvoeno od klasi~nata masa`a so specifi~nosti koi se razlikuvaat vo
toa {to im pomaga na licata {to sportuvaat. Za sportistite najva`ni
se dobar trening i higienski na~in na `ivot.
Masa`ata, pak, e va`en segment vo odr`uvawe na nivnata op{ta te-
lesna kondicija. Se smeta deka sportistite treba da se obu~at da vr{at
masa`a i samomasa`a, za da mo`at da si pomognat vo odredeni situacii.
Celta na sportskata masa`a e da se podobrat psihofizi~kite sposob-
nosti na sportistot, da se podobrat sportskite rezultati so maksimalno
namaluvawe na mo`nite {tetni posledici od sportuvaweto. Sportskata
masa`a mo`e da se koristi vo preventivni celi, kako i vo lekuvawe na
nastanati sportski povredi.
Fiziolo{koto dejstvo na sportskata masa`a e isto so fiziolo{koto
dejstvo na klasi~nata terapiska masa`a. Razlika postoi vo odnos na in-
tenzitetot na masiraweto.
Dejstvoto na masa`ata se manifestira so podobruvawe na cirkula-
cijata i so zgolemuvawe na elasti~nosta na mekite strukturi, so {to
dejstvuva preventivno na povredi pri izlo`enost na golem fizi~ki na-
por.
Pome|u sportskata i terapevtskata masa`a ne mo`e da se odredi
nekoja precizna granica. Tie me|usebno se razlikuvaat vo odnos na in-
tenzitetot na masiraweto.
64
MASA@A
Vo sportskata masa`a se primenuvaat specijalni fatovi koi imaat
za cel pobrza i popotpolna podgotovka na sportistot za trening, inten-
zivirawe i prodol`uvawe na vremeto na samiot trening i zgolemuvawe
na sportskata mo}. Masa`ata ovozmo`uva pobrzo i popotpolno otstra-
nuvawe na site nesakani ili {tetni posledici poradi zgolemenata
fizi~ka aktivnost.
Sportskata masa`a e indicirana kaj site sportovi i kaj site spor-
tisti. Zatoa e potrebno vo site programi za trenirawe na oddelni spor-
tisti i grupi, racionalno i kontinuirano da se predvidi upotreba na
masa`a. Organizacijata i uslovite za izveduvawe na masa`a se prispo-
sobuvaat na specifi~nite okolnosti na sportot i na terenot (vo tereta-
na, soblekuvalna, ring, na du{ek postaven na pod i sl.).
Razlikata pome|u terapiskata masa`a i sportskata masa`a e i vo ob-
jektot na masa`a. Terapevtskata masa`a se izveduva na bolno lice, site
fatovi moraat da bidat precizno dozirani spored intenzitet i vreme-
traewe, odnosno prisposobeni na bolnata sostojba. Sportskata masa-
`a se izveduva kaj zdravo lice koe e psihofizi~ki sposoben i aktiven
sportist. Nemu masa`ata mu e potrebna za odr`uvawe i za podobruvawe
na sportskata forma. Poradi toa, masa`ata mora da se prisposobi na
potrebite na treningot, natprevaruvaweto ili podgotovkata.
Podelba na sportskata masa`a
Spored vremeto na izveduvawe, masa`ata mo`e da bide:
1. Masa`a za vreme na trening
2. Podgotvitelna masa`a
3. Masa`a za obnovuvawe
4. Masa`a za razvivawe razni fizi~ki kvaliteti
Sl.40. Masa`a na rameniot pojas
65
MASA@A
Sportska masa`a za vreme na trening
Ovaa masa`a se sproveduva paralelno so treninzite, a ponekoga{ gi
zamenuva koga tie ne mo`at da se izvedat. Taa gi zamenuva treninzite za
vreme na patuvawa, klimatski nepogodi, za vreme na povreda koga e oso-
beno zna~ajna, taka {to masa`ata ja odr`uva kondicionata sposobnost
na sportistot.
Celta na ovaa masa`a e maksimalno mobilizirawe na site sili na
organizmot za brzo vleguvawe vo sportska forma. Pred trening ili nat-
prevar muskulite treba da se zagreat, da se olabavat i da se podgotvat za
rabota.
Taa mo`e da ja podobri efikasnosta, da ja zgolemi izdr`livosta i
koordinacijata i da go namali rizikot od pregolemo istegawe na musku-
lot vo tekot na aktivnosta. Za ovaa masa`a se primenuvaat energi~ni i
pottiknuva~ki dvi`ewa. Toa se postignuva so otstranuvawe na nesaka-
nite posledici od zgolemena fizi~ka aktivnost.
Masa`ata vo tekot na trening mo`e da bide:
Op{ta, se sproveduva vo tekot na treningot i ja zgolemuva kondi-
cionata sposobnost na sportistot. Taa se sproveduva na celo telo
so voobi~aen redosled: pri le`ewe na stomak - na grb, glutealna
regija, zadna strana na natkolenica i pri le`ewe na grb - predna
strana na potkolenica, natkolenica, race, graden ko{ i abdomen.
Specijalna delumna masa`a e selektivna masa`a, koja se sprove-
duva na oddelni muskuli koi najmnogu se anga`irani vo odrede-
na sportska disciplina. Nejzina cel e podobruvawe na ishranata,
silata, elasti~nosta, brzinata i izdr`livosta na muskulite koi
podnesuvaat najgolemo optovaruvawe vo tekot na sportskiot napor.
Taa se izveduva po treningot so isti fatovi kako op{tata masa`a
i trae 20-30 minuti.
Sl.41. Masa`a na dolen del od grbot
66
MASA@A
Podgotvitelna sportska masa`a
Ovaa masa`a go podgotvuva sportistot za sportskiot napor. Taa e
obvrzna vo individualnite sportovi, a vo grupnite sportovi se izveduva
spored mo`nostite i potrebite. Se izveduva kratko vreme pred zagreva-
weto i 15 minuti pred natprevarot vo kombinacija so ve`bi za zagreva-
we, so cel sportistot da izleze na teren zagrean, elasti~en i podvi`en.
So nea se postignuva zabrzuvawe na cirkulacijata, porast na temperatu-
rata i namaluvawe na op{tiot, osobeno na muskulniot tonus.
Spored celite, masa`ata mo`e da bide:
- masa`a na pretstartna treska;
- masa`a na pretstartna apatija;
- masa`a vo sostojba na borbena gotovnost;
- masa`a vo okolnosti na oset na stud.
1. Masa`a na pretstartna treska se primenuva kaj sportisti so psi-
hi~ka napnatost, nervoza, nespokojstvo i razdrazlivost poradi
odgovornosta za natprevaruvaweto. So masa`a od tip na mazne-
we so ne`ni dvi`ewa se namaluva krvniot pritisok i organiz-
mot se smiruva. Na krajot se pravat nekolku dlaboki vdi{uvawa i
izdi{uvawa.
2. Masa`a na pretstartna apatija se primenuva kaj sportisti kaj koi
se javila nezainteresiranost za natprevarot. Toga{ se sproveduva
aktivacija na sportistot i stimulacija na negoviot nerven sistem.
Se sproveduva brzo, energi~no maznewe, trieweto e brzo so nagla
promena na ritam, tropkawe i vibracii. Masa`ata zavr{uva so
brzi, ritmi~ni ve`bi za gornite i za dolnite ekstremiteti.
3. Masa`a vo sostojba na natprevaruva~ka gotovnost, koja treba da se
primenuva kaj uramnote`eni i motivirani sportisti. Se sprove-
duva samo na muskulnite grupi koi }e pretrpat najgolemo optovaru-
vawe.
4. Masa`a pri ~uvstvo na stud, koe se javuva po izleguvawe od topla
prostorija, a pred natprevaruvawe na studen teren. Toa e ka rak te-
risti~no za pliva~i. Rezultat e lo{a funkcija na muskulot i lo{i
sportski rezultati, taka {to se primenuva masa`na tehnika za po-
dobruvawe na cirkulacijata.
Sportska masa`a za obnovuvawe
Glavnata cel na ovaa masa`a e da im se ovozmo`i na muskulite da se
odmorat po zamor. Masa`ata ima za cel da gi otstrani raspadnite pro-
dukti od metabolizmot, kako {to e mle~nata kiselina i dr. Kaj vrvnite
67
MASA@A
sportisti so vakva masa`a zazdravuvaweto mo`e da se skrati od tri na
eden den. Pri ovaa masa`a dvi`ewata treba da bidat bavni i cvrsti.
Ovoj tip na masa`a se primenuva po natprevar ili odlo`eno. Taa se
izveduva i pome|u natprevari koga gi ima pove}e eden po drug. Celta na
ovaa masa`a e obnovuvawe na di{eweto vo tkivata i otstranuvawe na
zamorot. Ovaa masa`a brgu go zadravuva sportistot za novi napori. Taa
se primenuva vedna{ po naporot, a koga e mo`no se kombinira so kratka
topla bawa od 5 minuti.
Ako sportistot e pomalku zamoren, se masira 30-60 minuti po nat-
prevarot, a dokolku e mnogu zamoren, mo`e da se odlo`i od nekolku ~asa
do 2 dena. Treba da se izbegnat silni fatovi i dobro e dokolku se kombi-
nira so dlaboko di{ewe.
Masa`ata na pauzite vo tekot na natprevarot e va`na za podobruva-
we na muskulnata sila i za postignuvawe podobri rezultati. Taa trae
20-30 minuti i treba da se izveduva na kraevite na muskulite i na zglo-
bovite koi se najoptovareni so odreden sport.
Masa`a za razvivawe razni fizi~ki kvaliteti
Fizi~kite kvaliteti na sportistot mo`at da se podelat na op{ti i
specifi~ni, povrzani so soodveten sport. Od ovie kvaliteti zavisi raz-
vojot na sportistot i negovite rezultati. Masa`ata mo`e da pridonese
vo podobruvaweto na muskulnata sila, izdr`livosta, brzinata, elasti-
~nosta i koordinacijata na dvi`ewata.
Za sekoja od ovie karakteristiki mora da se poznava na~inot na cel-
noto dejstvuvawe.
Masa`ni fatovi
Vo sportskata masa`a se koristat istite masa`ni tehniki kako kaj
klasi~nata ra~na masa`a, no tie se so posilen intenzitet, so odredeni
Sl.42. Gme~ewe na goren del od grbot
68
MASA@A
modifikacii. Taka, ~esto ne se primenuva maznewe kako vovedna tehni-
ka, ili, pak, koga se primenuva, toa e poenergi~no i na granica na triewe.
Toa se izveduva vo nasoka na venskata i na limfnata cirkulacija. Trie-
weto se izveduva sekoga{ vo nasoka na muskulaturata. Najva`en fat vo
sportskata masa`a e gme~eweto, koe treba da bide so golem intenzitet.
Mo`at da se primenat i vibracii, koi se tuka so golema amplituda i so
mala frekvencija.
Dozirawe na sportskata masa`a
Masa`ata se dozira vo zavisnost od fazata na sportskata aktiv-
nost vo koja se nao|a sportistot, kako i vo zavisnost od individualnata
psihofizi~ka sostojba. Taa se prisposobuva na razli~ni fazi na tre-
ning i natprevaruvawe. Brzinata i ritamot na masirawe se prisposobu-
vaat na slednite principi:
- grbot i ekstremitetite se masiraat brzo,
- stomakot i ote~eni zglobovi se masiraat bavno,
- zglobovite se masiraat pobavno poradi istisnuvawe na otokot,
- bolnite mesta se masiraat pobavno.
Sekoj fat ima svoj ritam koj treba da se po~ituva.
Dejstvo na sportskata masa`a
Dejstvoto na sportskata masa`a e op{to i lokalno.
So masa`a se dejstvuva na ko`ata, potko`noto tkivo, muskulite,
ner vite, krvnite i limfnite sadovi, zglobnite ~auri, fascii, zglobovi
i koski. Masa`ata go pottiknuva otstranuvaweto na raspadnite produk-
ti od metabolizmot koj e rezultat na ve`baweto. Mle~nata kiselina i
ureata se osloboduvaat i se akumuliraat vo muskulite, a taka nasobrani
mo`at da kristaliziraat {to predizvikuva pojava na gr~evi, vko~ane-
tost, bolka i osetlivost. So masa`ata na mekite tkiva po ve`baweto toj
otpad lesno se otstranuva.
Pri trening, kako rezultat na nepravilna treniranost, pregolemo
istegawe, pojava na bolen jazol na stomakot na muskulot i sl., mo`e vo
muskulite da se pojavi bolka, koja mo`e da se namali so masa`a poradi
la~ewe na endorfini.
So masa`a se podobruva elasti~nosta i kontraktilnosta na muskul-
noto tkivo, elasti~nosta na tetivite, zglobovite, ligamentite, se spre-
~uva pojava na athezii ili o`ilno tkivo; ili, pak, dokolku toa prethod-
no nastanalo mo`e da se sanira.
Masa`ata vo sportot ima preventivno dejstvo. Dokolku se primenu-
va redovno, so nea mo`at da se preveniraat povredi koi bi nastanale so
69
MASA@A
prekumerno ve`bawe. Isto taka, namaluva pomali pote{kotii i bolki
koi mo`at da dovedat do pojava na povreda.
Pred natprevar taa se primenuva i za namaluvawe na psihi~kata
nap natost.
Indikacii i kontraindikacii za sportska masa`a
Indikaciite za primena na sportska masa`a se navedeni prethodno,
no pri primena na sportska masa`a mora da se posveti osobeno vnimanie
na kontraidikaciite, t.e. slu~ai koga taa ne treba da se primeni.
Kontraindikacii za sportska masa`a:
- po povreda najmalku 48 ~asa ne se primenuva,
- vo predel na otvorena rana ne se primenuva, a vo po~etokot na
sozdavawe na luznata se zapo~nuva so masa`a, no ne pred istekot
na edna nedela. Pritoa se sproveduva blaga masa`a okolu luznata,
a direktna masa`a se izveduva koga taa potpolno zarasnuva, {to
mo`e da nastane nekoga{ i po nekolku meseci,
- ne se masira segment so skr{enica, a so tretman se zapo~nuva po
simnuvaweto na gipsot,
- ne se masira vo zona na akuten vospalitelen proces so otok, crve-
nilo, toplina, vko~anetost,
- ne se masirra pri postoewe na tromboflebit, zatoa {to mo`e
da predizvika pridvi`uvawe na trombot, duri i pojava na smrten
ishod,
- ne se masira pri zarazni bolesti, kako {to se sipanici, herpes,
bradavici, li{aj i atletsko stapalo,
- ne se masira vo predel na neidentifikuvani jazli i ispaknuvawa,
- ne se masira vrz temni benki.
Sl.43. Gme~ewe na zadna strana od
potkolenica
70
MASA@A
Traewe na sportskata masa`a
Op{tata higienska masa`a trae 50-60 minuti, op{ta sportska
masa`a trae 30-40 minuti. Masa`ata na oddelni delovi od teloto trae
10-15 minuti.
Podgotvitelna sportska masa`a trae 15-20 minuti.
Premnogu kratka masa`a nema dovolno dejstvo. Toa ~esto se pravi
kaj podgotvitelnata masa`a koga se skratuva nejzinoto vremetraewe.
Masa`ata za odmor treba da trae 30 minuti, a ako treba da bide po-
temelna treba da trae 45 minuti. Po`elno e da se kombinira so kratka
topla bawa, po {to masiraniot treba da se zavitka vo toplo }ebe i da
ostane taka okolu 30 minuti. Za toa vreme krvotokot na pacientot se
zabavuva i temperaturata se vra}a vo normala.
SPORTSKI POVREDI
Brojot na lu|eto koi se zanimavaat so sport i ve`bawe vo teretana i
fitnes-centri e sè pogolem. Kako posledica na toa ima i zgolemen broj
na povredi do koi doa|a poradi nenaviknuvawe na fizi~ka aktivnost.
Va`no e so ve`bawe da se zapo~ne postepeno, progresivno zgolemuvaj}i
ja programata na ve`bi.
Pred kakva bilo sportska aktivnost, neophodna e pravilna podgotov-
ka. Sekoga{ e potrebno zagrevawe i se pravat ve`bi za istegawe, a na
krajot na aktivnosta se sproveduva postepeno razladuvawe.
Po sportski povredi masa`ata pretstavuva efikasna metoda za zaz-
dravuvawe. Masa`ata go zabrzuva krvotokot niz povredenata regija, so
{to zna~itelno go zabrzuva procesot na izlekuvawe. Kaj pacienti so
sportska povreda dijagnozata treba da ja postavi lekar traumatolog ili
ortoped, so pregled i so soodvetni ispituvawa.
So masa`a se zapo~nuva obi~no po 2 ili 3 dena od povredata, pred sè,
vo vid na ne`no maznewe. Dokolku se pojavi bolka, treba vedna{ da se
prekine. Vo subakutnata faza ~esto se primenuva toplo, ili kombinaci-
ja na toplo i studeno. Vedna{ po povredata se primenuva masa`a so mraz
(studeno), a ne treba da se primeni toplo, bidej}i toplinata go pottik-
nuva sozdavaweto na otok. Nekoga{ mo`e da se primeni i samomasa`a,
za koja sportistot ili liceto koe se rekreira treba da bide obu~eno. Vo
podocnata faza osven primena na maznewe mo`e da se primeni i triewe,
osobeno poradi razbivawe na athezii i podobruvawe na cirkulacijata.
71
MASA@A
KOZMETI^KA MASA@A
Kozmeti~kata masa`a se primenuva vo kozmeti~ki saloni, no licata
mo`at da ja primenuvaat i vo sopstveniot dom, pred sè, kako samomasa`a.
Vakva samomasa`a mo`e da se sprovede i vo kada. Dokolku se izveduva vo
topla, penliva bawa, taa mo`e da obezbedi najdobra relaksacija, kade
{to sapunicata pretstavuva sredstvo za masa`a namesto maslo.
Dejstvo na masa`ata
Na ko`ata se nasobiraat izumreni kletki od epitelot, koi mo`at
da bidat otstraneti so pomo{ na masa`a. Inaku, dokolku bi ostanale
na povr{inata od ko`ata tie mo`at da gi zatvorat otvorite na ko`ata
(porite) niz koi ko`ata di{e i obezbeduva potreben kislorod.
Masa`ata prvo dejstvuva vrz ko`ata i pod nejzino dejstvo se otstra-
nuvaat deskvamiranite epidermni kletki, se zgolemuva sekretorna-
ta aktivnost na potnite i na lojnite `lezdi, se zgolemuva turgorot i
elasti~nosta na ko`ata. Se sozdava i histamin i supstancii sli~ni na
histamin koi predizvikuvaat aktivna hiperemija.
Pod dejstvo na masa`ata, vo tkivata nastanuva vazodilatacija,
aktiv na hiperemija, se zgolemuva lokalniot metabolizam i elimina-
cija na raspadnite produkti od metabolizmot, se podobruva otekuvawe-
to na lim fata i venskata krv, se podobruva resorpcijata na otokot i
razli~nite patolo{ki depoziti vo tkivata, se podobruva trofikata na
tkivata, doa|a do normalizirawe na metabolnite procesi, se zabrzuva i
se podobruva regeneracijata na tkivata. Vo namaluvawe na edemot dejst-
vuvaat fatovite koi se pravat centripetalno.
Dejstvoto vrz muskulite se manifestira so namaluvawe na muskul-
niot zamor, podobrena trofika i podobrena kontraktivna sposobnost.
Sl.44. Masa`a na obrazite
72
MASA@A
Regii za masa`a
Taa se primenuva na lice i na telo.
Vo kozmeti~kata masa`a osobeno zna~ajno mesto se posvetuva na
masa`ata na liceto i na vratot.
So masa`a na celoto telo, pri {to e najprakti~no da se primenuva
frotirna krpa, vo tekot ili po kapeweto za najkratko vreme se postig-
nuva najdobar efekt. Koga masa`ata se primenuva na namokrena ko`a,
postoi najmala opasnost od nejzino o{tetuvawe. Ko`ata po masirawe
treba dobro da se izmie. Dokolku ne pre~i, dobro e toa da se napravi so
studena voda, bidej}i so toa istovremeno se podobruva i vkupnata cirku-
lacija na te~nostite vo organizmot.
Treba posebno da bidat masirani slednite delovi od teloto: race-
te, grbot, tilot, nadvore{en del od natkolenicite, glutealnata regija i
zad nata strana od potkolenicite.
Tehniki na masa`a
Fatovi koi se primenuvaat vo kozmeti~kata masa`a se: maznewe,
triewe, poblago gme~ewe i vibracii.
Sekoga{ masa`ata zapo~nuva i zavr{uva so maznewe. Mazneweto
treba da se odviva vo nasoka na venskata i na limfnata cirkulacija.
Taa se primenuva i za namaluvawe na celulitisot vo regiite vo koi
toj naj~esto se javuva: na butinite, nadlakticite i sl. Mo`e da se prime-
nuva i vo tretman na strii i drugi promeni na ko`ata.
Site vidovi na masa`a protiv celulitis treba da se sproveduvaat
vnimatelno da ne dojde do prskawe na kapilarite i do nadraznuvawe na
krvnite sadovi. Vo sprotivno, te~nosta od me|ukleto~niot prostor se
Sl.45. Masa`a na slepoo~nicite
73
MASA@A
razliva, {to predizvikuva zgolemuvawe na otokot na svrznoto tkivo.
Va`no e ovaa masa`a da ja pravi obu~en terapevt, no mo`e i samomasa`a
so primena na odredeni anticelulitni kozmeti~ki proizvodi koi se
vtrijuvaat vo odredeniot del od teloto.
Masa`ata treba da se izveduva so lesnotija, se zapo~nuva so mazne-
we so poslab pritisok, pa potoa pritisokot se zgolemuva, pri {to li-
ceto ne smee da po~uvstvuva bolka, nitu, pak, da se sozdadat modrinki.
Masa`ata se sproveduva koga muskulite se opu{teni. [akite so koi se
masira ne smeat da bidat studeni i mokri. Kako sredstvo za masa`a se
koristi anticelulitno maslo ili talk. Taa se sproveduva 30-60 minuti,
dva pati nedelno. Nikoga{ ne se masiraat preponite, zadnata strana na
kolenoto i vnatre{niot goren del od natkolenicata. Taa ne se primenu-
va vo regija na pro{ireni veni ili ko`ni zaboluvawa.
Vo kozmeti~ki celi mo`e da se primenuva i masa`a so elektri~ni
masa`eri koi pravat vibraciona masa`a. Taa se primenuva na pogolemi
regii od teloto: natkolenicite, grbot i sl.
Sepak, sekoga{ mora da se misli i da se vnimava na kontraindikacii-
te za primena na masa`a.
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. Koja e celta na sportskata masa`a?
2. Koja e razlikata pome|u terapiskata i sportskata masa`a?
3. Opi{i ja masa`ata za vreme na trening.
4. Opi{i gi metodite na podgotvitelna sportska masa`a.
5. Kakva e sportskata masa`a za obnovuvawe?
6. Koi masa`ni fatovi se primenuvaat vo sportskata masa`a?
7. Kakvo e doziraweto vo sportskata masa`a?
8. Opi{i go dejstvoto na sportskata masa`a.
9. Nabroj gi kontraindikaciite za primena na sportska masa`a.
10. Kolkavo e vremetraeweto na sportskata masa`a?
11. Koi dejstva na masa`ata se zna~ajni za kozmetikata?
12. Opi{i gi tehnikite na kozmeti~kata masa`a.
13. Dali za kozmeti~ka masa`a mo`at da se upotrebat aparati?
Aktivnosti na u~enikot:
1. Povtori ja anatomijata na muskulite na liceto.
2. Potseti se na anatomijata na muskulite na gornite ekstremiteti.
3. Povtori ja anatomijata na muskulite na dolnite ekstremiteti.
4. Potseti se na anatomijata na muskulite na trupot.
74
MASA@A
Aktivnosti na u~enikot vo tekot na prakti~nata nastava:
1. Podgotvi ja masata za masa`a pod nadzor.
2. Podgotvi se samiot za sproveduvawe masa`a.
3. Podgotvi go pacientot za masa`a pod nadzor na profesorot.
4. Izvedi masa`a na razli~ni regii od teloto kaj pacient so sportska
povreda pod nadzor na profesorot.
5. Izvedi kozmeti~ka masa`a vo regija na liceto pod nadzor.
6. Izvedi kozmeti~ka masa`a vo regija na natkolenicite pod nadzor.
75
MASA@A
SPECIJALEN DEL
76
MASA@A
77
MASA@A
Poglavje 1
MASA@A NA ODDELNI DELOVI OD TELOTO
Op{tata masa`a pridonesuva zna~itelno vo odr`uvawe i vo podo-
bruvawe na zdravjeto i op{tata kondicija. Pri op{ta masa`a postoi
pravilo za redosled na masiraweto. Potrebno e poznavawe na pravilata
na masa`ata na sekoj segment oddelno.
Konektirawe (povrzuvawe) e zavr{na faza pri masa`a na celoto
telo. Taa ozna~uva zavr{no maznewe na teloto po odredena {ema.
Pred po~etokot na masa`ata maserot od anamneza i od palpatorniot
pregled se informira detalno za sostojbata na liceto koe treba da se
tretira, pa potoa go utvrduva to~niot plan za masa`a. Anatomskite od-
liki na regijata (ko`a, muskuli, koski, krvni sadovi, nervi) se povrzani
so razli~na tehnika i tretman pri masa`a. Nasokata na fatovite zavisi
od nasokata na limfniot i na venskiot tek i od rasporedot na limfnite
jazli. Masa`ata na odredeni regii od teloto ne se izveduva so ednakov
intenzitet, taka {to na poosetlivite regii treba da se vnimava na in-
tenzitetot na masa`ata.
Za dobro izveduvawe na masa`ata va`na e polo`bata na tretirano-
to lice i polo`bata na maserot. Sekoja masa`a na segmenti ima svoi
potcelini vo izveduvaweto.
Koga se zboruva za masa`a po segmenti treba da se zemat predvid:
- bitni anatomski karakteristiki na regijata koja se masira,
- polo`bata na segmentot i teloto na liceto koe se tretira,
- polo`bata na terapevtot vo tekot na izveduvaweto na masa`ata,
- upotreba na rastovaruvawe,
- specifi~nosti na upotreba na sredstva za masa`a,
- izveduvawe na masa`a po segmenti,
- osetlivost na strukturite vo regijata za masa`a.
MASA@A NA GLAVA
Masa`ata na glava ima dva dela vrz osnova na anatomskite razliki,
pri {to se deli na masa`a na lice i masa`a na skalp (kosmatiot del od
glavata).
Masa`ata se izveduva vo nasoka na tekot na limfata i venskata krv.
Pri masa`a na glava ne e dozvolen silen pritisok na delikatnite regii
od liceto, kako ni masirawe na regii na sve`o o`ilno tkivo.
78
MASA@A
Korisni efekti od masa`a na glava
Masa`ata na liceto go podobruva dotokot na krvta vo liceto i ko-
`ata podobro se ishranuva. Ko`ata omeknuva, se pro~istuva i dobiva
zdrav sjaj i liceto izgleda pomlado.
Masa`ata na liceto mo`e da predizvika potpolno opu{tawe na li-
ceto i da sozdava ~uvstvo na li~na sigurnost. So nea mo`e da se namali
glavobolkata koja e predizvikana poradi stres, vospalenie na sinusite
ili menstrualni pote{kotii.
So masa`a na skalpot se podobruva kvalitetot na vlaknoto i sjajot
na kosata. Masa`ata na glavata treba da se kombinira so masa`a na vra-
tot, kako i so kineziterapija za da ima pogolem efekt.
Anatomski karakteristiki na glavata
Ko`ata na liceto e meka, tenka, bogato vaskularizirana so krvni
i so limfni sadovi i bogata so lojni i so potni `lezdi. Na nea lesno
nastanuvaat br~ki. Potko`noto svrzno tkivo sodr`i i muskuli, nervi i
krvni sadovi. Ova svrzno tkivo e lesno podvi`no, osven vo predelot na
bradata, kade {to e pocvrsto i pote{ko se pridvi`uva. Ko`ata na lice-
to e dobro inervirana i pretstavuva bogata refleksna zona.
Ko`ata na skalpot e vlaknesta, podebela, cvrsta, optegnata preku
koskeniot ~erep i, isto taka, bogato vaskularizirana. Nasokata na ven-
skiot i na limfniot tek i rasporedot na limfnite jazli na glavata se
faktori od koi zavisi nasokata na masa`nite fatovi. Limfnite sadovi
na glavata se povr{inski i odat od temeto kon napred, nadolu i na strana
kon limfnite `lezdi. Podvili~nite limfni jazli ja sobiraat limfata
od nosot, o~nite kapaci, obrazi, gorna i dolna usna i brada. Zau{nite
jazli ja sobiraat limfata od gorniot del na temeto i u{nata {kolka, a
tilnite jazli od tilot. Vo potklu~nite limfni jazli se drenira limfa-
ta od limfnite jazli na glavata i limfnite sadovi na vratot.
Limfnite sadovi se pridru`eni od venite na glavata ~ija krv se so-
bira vo desnata i vo levata nadvore{na vratna vena na bo~nite strani
na vratot.
Muskulite na vratot se so mal presek i se tenki i nemaat golema
sila. Tie po~nuvaat na koskite, a zavr{uvaat naj~esto vo ko`ata. Niv-
nata kontrakcija ja pridvi`uva ko`ata i sozdava mimika, a del od musku-
lite u~estvuvaat vo xvakaweto.
Muskulite na liceto ne se masiraat oddelno, tuku sekoga{ se masi-
raat ne`no i vnimatelno, bidej}i se postaveni nad koskenite povr{ini.
Osobeno vnimanie e potrebno koga tie se paralizirani (paraliza na li-
ceviot nerv).
79
MASA@A
Masa`ata mora da e mnogu ne`na okolu prirodnite otvori: o~ite,
nosot, ustata, a osobeno zatoa {to tie zoni se osetlivi i vo niv se smes-
teni setilata.
Nervite na liceto se delumno senzitivni, a delumno motorni.
Mimi~nite muskuli gi inerviraat motornite vlakna na liceviot nerv
(n. facialis), a muskulite za xvakawe gi inerviraat motornite granki na
trigeminalniot nerv.
Nervite na liceto izleguvaat na povr{inata na liceto vo odredeni
to~ki:
- n. supraorbitalis, vo supraorbitalniot otvor, na granicata me|u vna t-
re { nata i srednata tretina na gorniot rab na orbitata,
- n. infraorbitalis na 0,5 cm pod sredinata na dolniot rab na orbitata,
- n. mentalis, na tri prsti nastrana od sredinata na bradata,
- n. occipitalis major, strani~no od okcipitalnata protuberancija,
- n. facialis, neposredno pod nadvore{niot u{en otvor,
- n. trigeminus i negovite tri dela (nado~en, podo~en i nerv na brada-
ta).
Ovie mesta se zna~ajni poradi mo`na primena na vibraciona ma-
sa`a.
Polo`ba na tretiranoto lice i maserot
Polo`bata na liceto koe se tretira mo`e da bide sede~ka ili
le`e~ka.
Za masa`a samo na skalpot polo`bata mo`e da bide le`e~ka na sto-
mak ili sede~ka.
Polo`bata na terapevtot e da bide zad liceto, pri sede~ka polo`ba
na tretiraniot, ili nad negovata glava vo gorniot kraj na terapevtskata
masa.
Za masa`a na lice i skalp ne se koristat kontaktni sredstva, osven
vo kozmeti~ka masa`a na liceto.
MASA@A NA LICE
Pred zapo~nuvawe na masa`ata mora da se napravi pregled na ko`ata,
da se proceni debelinata, tipot na ko`ata (masna, suva, kombinirana),
debelinata na masniot sloj, dali postojat vospalitelni procesi koi se
kontraindikacija za masa`a i dr. Kontaktnite le}i treba da se izvadat.
Izvorot na svetloto za masa`a treba da bide postaveno zad tretiranoto
lice.
Spored izborot na fatovite, se sproveduva masa`a na ko`ata i na
muskulite na liceto i masa`a na oddelni nervi na liceto.
80
MASA@A
Masa`ata se planira i se izveduva taka {to br~kite }e se naglasat
{to pomalku. Site masa`ni fatovi treba da se precizno odredeni spo-
red nasokata (se izveduvaat vo nasoka na limfnite sadovi), da se blagi i
se povtoruvaat pove}e pati. Vo po~etnite seansi masa`ata trae 5 minu-
ti, a podocna do 10 minuti.
Vo masa`ata na liceto se primenuvaat pove}e masa`ni tehniki:
op{to maznewe, detalno maznewe, triewe, gme~ewe, tropkawe i vibra-
cii.
Maznewe na liceto
Mazneweto mo`e da bide op{to i detalno.
Op{to maznewe e po~eten fat. Dlankite se postavuvaat na srednata
linija na liceto i ottamu se {irat horizontalno kon u{ite i toa taka
{to prvo se mazni ~eloto, pa obrazite, i na kraj bradata.
Detalno maznewe se izveduva so jagodicite na 2, 3 ili 4 prsta. Redo-
sledot na maznewe e sledniot: se po~nuva so ~eloto i slepoo~niot del;
ve|ite, o~nite kapaci, nado~nite i podo~nite orbitalni laci; obrazite,
nazolabijalnite brazdi i na kraj usnite, bradata i dolnata vilica.
Maznewe na ~eloto
^eloto se mazni so jagodicite na site 4 prsti, so palcite, ili so dor-
zalnata strana na site prsti. Masa`ata se izveduva so lizgawe na prstite
na {akite bo~no kon kraevite na ~eloto.
Prstite se pridvi`uvaat horizontalno i paralelno so ve|ite vo vid
na lenti, sè do korenot na kosata. Se izveduva 5-10 pati.
Sl.46. Nasoka na masa`nite dvi`ewa
na lice
81
MASA@A
Ovaa masa`a mo`e da se kombinira so masa`a na vratot koga ~etirite
prsti na dvete {aki se provlekuvaat od sredinata na ~eloto na strana kon
slepoo~nicite i od zad u{ite se spu{taat na vratot. Pri vra}awe racete
ne se podigaat od ko`ata, tuku se odr`uva lesen kontakt do vra}awe na
po~etnoto mesto.
Maznewe na ve|ite i o~nite kapaci
Slednata faza e maznewe na ve|ite, koe se izveduva obostrano so
sredniot prst od sredinata kon nadvor, po {to sleduva maznewe na o~ni-
te kapaci i toa taka {to gorniot se tretira so vtoriot i tretiot prst, a
dolniot so ~etvrtiot i pettiot prst. Nasokata na dvi`ewata e od vnat-
re{niot del kon nadvore{niot agol na okoto. O~nite regii moraat oso-
beno vnimatelno da se masiraat so pomo{ na pokazalecot i na tretiot
prst.
Vnimatelno se masiraat i nado~nite i podo~nite orbitalni laci.
Maznewe na obrazite
Mazneweto na obrazite se izveduva so palcite, pri {to se naslonu-
vaat na jagodicite, a ostanatite prsti na bo~niot del od glavata sime-
tri~no. Se izveduva maznewe so istovremeno ili naizmeni~no lizgawe
na palcite od nosot kon u{ite vo horizontalni lenti.
Maznewe na nazolabijalnata brazda, ustata i bradata
Po masa`a na obrazite sleduva maznewe na nazolabijalnata brazda,
pri {to palcite se lizgaat od gore kon dolu dol` brazdata, od nosot kon
aglite na usnata.
Usnite se maznat so jagodicite na vtoriot i na tretiot prst (gorna-
ta usna) i ~etvrtiot i petiot prst za dolnata usna, so istovremeno nivno
lizgawe od sredinata kon aglite na ustata.
Mazneweto na bradata se izveduva so jagodicite od palcite od vrvot
na bradata po dol`inata na dolnata vilica do spojot na uvoto so glava-
ta.
Triewe na liceto
Po maznewe se zapo~nuva so triewe na liceto, koe se izveduva vo
fazi, po istiot redosled. Toa se izveduva so kru`ni ili cik-cak dvi-
`ewa vo nasoka na odvodnite sadovi, ednostrano ili obostrano, istovre-
meno ili naizmeni~no, so povtoruvawe od 3 do 5 pati.
82
MASA@A
Trieweto na ~eloto se izveduva so palcite, se po~nuva od linijata na
kosata strani~no kon nadvor so spiralni ili cik-cak dvi`ewa, potoa nad
ve|ite i se zavr{uva so kru`ni dvi`ewa vo predel na slepoo~nicite.
Potoa sleduva triewe na stranite na nosot od gore kon dolu, a po-
toa triewe na obrazite. Povr{inata na obrazite se trie so palcite od
nosot kon kraevite vo vid na horizontalni lenti. Koga }e se dojde do
u{ite, tie blago se istegaat i se otpu{taat.
Usnite se trijat so palcite koi se postavuvaat paralelno. Se odi
so cik-cak dvi`ewa od sredinata na gornata usna do tragusot kade {to
zavr{uva so kru`ni dvi`ewa, a potoa se trie dolnata usna.
Potoa se trie bradata i dolnata vilica so jagodicite na palecot i
pokazalecot koi go opfa}aat obostrano na sredina, a potoa so horizon-
talni i kru`ni dvi`ewa se odi dol` dolnata vilica so nejziniot agol.
Gme~ewe na liceto
Gme~eweto na liceto se izveduva vo vid na stegawe, pritiskawe i
lesno {tipkawe bez rastegawe.
Vo predelot na obrazite mo`e da se napravi i lesno rastegawe so
vrvovite na prstite ili so dorzalnata strana na srednite falangi ste-
gnati vo tupanica.
Na sli~en na~in se obrabotuvaat nosot, usnite, bradata, zapazuvaj}i
ja nasokata na masa`ata.
Tropkawe na liceto
Toa se izveduva za da se predizvika opu{tawe na muskulite na lice-
to, obi~no na krajot na masa`ata. Se izveduva so jagodicite na prstite,
obi~no na vtoriot i na tretiot prst.
Vibracii na liceto
So vibracii se tretiraat mestata na kraevite na nervite koga treba
da se postigne analgetsko dejstvo (namaluvawe na bolka). Tie se izvedu-
vaat so jagodicite na prstite so brzi naizmeni~ni dvi`ewa vo ra~niot
zglob koi se prenesuvaat na to~kite na koi se nasloneti jagodicite.
Mo`at istovremeno da se tretiraat edna ili pove}e to~ki.
Fatovi na povrzuvawe
Gme~eweto na liceto mo`e da se povrze so obrabotka na u{ite i na
ramewata.
83
MASA@A
Dlankite se postavuvaat na ~eloto i so pritisok ~eloto se rastega i
dvi`ewata odat kon u{nite {kolki koi se pritiskaat i se povlekuvaat
nadolu, za da se premine na sredniot i na zadniot del na ramewata i race-
te od kade, na kraj, preo|aat na bo~nite strani na glavata i zavr{uvaat
so izvlekuvawe na vratot. Kombinacijata se povtoruva tri pati.
MASA@A NA KOSMATIOT DEL OD GLAVATA
Pri masa`a na kosmatiot del od glavata dvi`ewata treba da ja sle-
dat nasokata na rastot na kosata i izvodnite kanali na ̀ lezdite. Dokol-
ku se izveduva vo sprotivna nasoka, mo`e da predizvika vospalenie na
korenot od vlaknoto i zapu{uvawe na izvodnite kanali na `lezdite na
ko`ata. Vremetraeweto na masa`ata e 5-10 minuti.
Se zapo~nuva so maznewe so dvete {aki od dvete strani na glavata so
prstite koi se provlekuvaat kako ~e{el. Dvi`ewata se od ~elniot kon
tilniot del i sredinata, za da se prekrie celata povr{ina, so postepno
zgolemuvawe na pritisokot. Toa se vr{i 5-10 pati.
Trieweto se izveduva vo ista nasoka kako i mazneweto ili se izve-
duva od temeto kon granicata na kosmatiot del od glavata. So vrvovite
na prstite se pravat kru`ni dvi`ewa, koi se povtoruvaat 10-15 pati.
Efekt e popu{tawe na tenzijata na skalpot.
Gme~eweto se vr{i so ednata dlanka na temeto, a drugata na rabot na
kosmatiot del na ~eloto, vo vid na zategawe i rastegawe, 10-15 pati.
Tropkawe na skalpot se izveduva so vrvovite na jagodicite na dva
ili tri prsti, kako naizmeni~no ili sukcesivno tropkawe, so koe se
opu{taat muskulite.
Vibraciite na skalpot se izveduvaat so jagodicite na prstite za na-
maluvawe na bolka.
Mo`e da se napravi protresuvawe na kosata i nejzino maznewe od ko-
renot kon vrvot na vlaknoto, so {to liceto se osloboduva od napnatost.
Povremeno racete mo`at da zaprat na slepoo~nicite.
Sl.47. Masa`a na skalp
84
MASA@A
MASA@A NA VRATOT
Masa`ata na vratot e delotvorna, bidej}i vratot e segment od te-
loto koj lesno reagira na fizi~ki i psihi~ki napor i prenapregawa,
koga se javuva izrazena zategnatost na vratnata muskulatura. Dokolku
toa trae dolgo mo`e da se pojavi glavobolka, vrtoglavica i nesvestici.
So tek na vreme mo`at da se pojavat i bolki vo racete, slabost, otrpna-
tost, vko~anetost i dr. po dol`inata na grankite na spinalnite nervi
koi poteknuvaat od vratniot del od ‘rbetot.
Pri masa`a treba da se misli na toa {to od prednata strana na vra-
tot ima pove}e anatomski strukturi koi se osetlivi na masa`a: {titna-
ta `lezda ne se masira, podvili~nata koska, grklanot, golemite krvni
sadovi na bo~nite strani na vratot (a. carotis communis), n. vagus i dr.
Na bo~nite strani dominira m. sternocleidomastoideus koj e dolg i za-
kosen, a na zadnata strana na vratot prete`no ima muskuli, taka {to e
pogodna za masa`a.
Vo navedenite regii ne se primenuva masa`a, osobeno jak pritisok,
a ne smeat da se masiraat nitu infiltrati ili osetlivi delovi, kako i
vospalena ko`a. Ne se pravi direktna obrabotka nitu na sve`a luzna,
otvorena rana ili sve`a fraktura, a ne se vr{i masa`a nitu nad jazli.
Polo`bata na liceto za tretman treba da bide:
- sede~ka, so potpreni lakti na masata pred nego, so ~elo potpreno na
{akite;
- le`e~ka na stomak, so perni~e pod gorniot del na gradniot ko{,
stomakot i dolniot del na potkolenicite;
- le`e~ka na grb so perni~e pod vratot, pod slabinskiot del na ‘rbe-
tot i pod kolenata.
Le`e~kata polo`ba na grb e popovolna za tretman na predna i bo~na
strana od vratot, a na stomak za tretman na zadnata strana na vratot. Te-
rapevtot treba da se nao|a zad pacient koj sedi, ili nad negovata glava,
dokolku toj le`i.
Izveduvawe na masa`a na vrat
Masa`a na prednata strana na vratot
Masa`ata na prednata strana na vratot se izveduva vo osetlivi
regii poradi {to mora da bide blaga i vnimatelna. Taa zapo~nuva na
dolniot rab na dolnata vilica i zavr{uva na dolniot rab na klu~nata
koska. Dvi`ewata treba da go sledat tekot na limfata i krvnite sadovi,
od dolu kon sredinata i od gore kon sredinata.
85
MASA@A
Se po~nuva so maznewe na bo~nite strani od gore nadolu, potoa maz-
newe i triewe na m. sternocleidomastoideus od gorniot kon dolniot pripoj,
dodeka gme~ewe na m. sternoceidomastoideus se vr{i so negovo podigawe
so jagodicite na palcite i pokazalecot na dvete {aki i naizmeni~no
stegawe so ednata i so drugata {aka. Va`no e gme~eweto da se izveduva
profesionalno, bidej}i na strani~nite regii na vratot se nao|aat gole-
mi krvni sadovi, taka {to dokolku fatovite se premnogu silni mo`at
da dovedat do kolaps na pacientot.
Kombiniranite fatovi na vratot se sostojat vo toa {to spiralnite
triewa na m. sternocleiomastoideus mo`at da prodol`at kon ramoto so gme-
~ewe na m. trapezius i vra}awe do tilnata koska, so prodol`uvawe na maz-
neweto na strani~nite regii na vratot kon dolu, vo nasoka na dvi`ewa
na limfnite sadovi, a na kraj se pravat vibracii na m. trapezius. Istata
postapka mo`e da zavr{i so izvlekuvawe na m. trapezius so dlanki posta-
veni na tilot.
Masa`a na podvili~niot del (podbradokot) se vr{i so maznewe so
dlankite ~ii dvi`ewa se vo horizontalna nasoka po~nuvaj}i od ednoto
do drugoto uvo, so ednata pa so drugata raka, vo sprotivna nasoka. Mo`e
da se prodol`i so horizontalno ili cik-cak triewe.
Sl.48. Masa`a na
m. sternocleidomastoideus
Masa`a na zadnata strana na vratot
Zadnata strana od vratot e regija koja naj~esto se masira, kaj koja
intenzitetot na masa`ata mo`e da bide pogolem.
Masa`ata na vratot zapo~nuva so masa`a na okcipitalnata koska, a
potoa na vratnata muskulatura so prstite na dvete {aki.
Se primenuva masa`a od okcipitalnata koska kon ramenicite, od
gore kon dolu, so dlanki postaveni od dvete strana na ‘rbetniot stolb.
86
MASA@A
Potoa se pravi triewe so jagodicite na site 4 prsti na ednata {aka koi
opfa}aat eden del i palecot koj go opfa}a drugiot del od zadnata strana
na vratot, dodeka drugata {aka se polo`uva na ~eloto za da se ovozmo`i
fiksacija na glavata. Trieweto so kru`ni dvi`ewa otpo~nuva od tilot,
a zavr{uva na korenot na vratot (sedmiot vraten pr{len).
Ponatamu masa`ata prodol`uva so gme~ewe na vratnata muskula-
tura od osnovata kako cedewe. So ednata raka maserot go pridr`uva
~eloto na pacientot, a od drugata {aka se otvora kako kle{ta, pri {to
palecot se postavuva na ednata strana na vratot, a ostanatite prsti na
drugata strana. Se izveduva cedewe na muskulite po cela nivna dol`ina
od gorniot do dolniot pripoj. Gme~eweto mo`e da prodol`i na oddelni
muskuli, koi mo`e da se izdvojat so palecot i so vtoriot i tretiot prst,
a potoa ritmi~ki se stegaat i se otpu{taat dol` teloto na muskulot.
Tropkaweto se izveduva so jagodicite na site prsti koi se lesno
svitkani i uko~eni, od gore kon dolu dol` vlaknata na m. trapezius.
Vibracii mo`at da se primenat, obi~no samo pri posebni indika-
cii, ~esto kako akupresura.
Istegawe na vratot, so cel opu{tawe na vratot preku izvlekuvawe
i podigawe na glavata. Za ovoj fat prstite se postaveni na bazata na
~erepot i dlankite se vo vid na konus postaveni na tilot. Maserot pole-
ka ramnomerno ja podiga glavata i ja povlekuva kon sebe. Istegaweto ne
smee da bide naglo.
Zavr{uvaweto na masa`ata na vrat se pravi so opfa}awe na vratot
so dvete race vo dolniot del, taka {to vrvovite na prstite se dopiraat
i blago se povlekuvaat nagore i kon sebe. Svitkanite dlanki poleka se
polo`uvaat na ~eloto na tretiraniot i se ostavaat tuka nekoe vreme za
da se ovozmo`i smiruvawe i opu{tawe na tretiranoto lice.
Sl.49. Masa`a na
zadnata strana od vratot
87
MASA@A
MASA@A NA GRADNIOT KO[
Pod masa`a na gradniot ko{ se podrazbira masa`a na negovata pred-
na i na del od negovite bo~ni strani. Toa e regija koja e zna~ajna za pro-
cesot na di{ewe.
So masa`ata se namaluva napnatosta na muskulite, se olesnuva i se
prodlabo~uva di{eweto, se stimulira eliminacijata na bronhijalniot
sekret, dejstvuva povolno vo namaluvaweto na napnatosta.
Pri ovaa masa`a se izveduvaat slednite sekvencii: masa`a na ko-
`ata, masa`a na muskulite na gradite, masa`a na organite vo gradnata
praznina.
Ko`ata od prednata strana na gradniot ko{ e izlo`ena pomalku na
nadvore{ni vlijanija i e pone`na od onaa na zadnata strana. Osobeno
osetlivi se bradavicite i regijata okolu niv koi ne se masiraat, mle-
~nite `lezdi koi ne se masiraat osven pri posebni indikacii, spojot
pome|u gradnata koska i rebrata.
Pri ovaa masa`a tretiranoto lice mo`e da bide vo le`e~ka polo`-
ba na grb, so perni~iwa pod glavata i vratot i pod kolenata, poretko vo
sede~ka ili vo polusede~ka polo`ba. Dokolku se masiraat me|urebre-
nite muskuli i nervi liceto mora da gi krene racete, bidej}i vo taa po-
lo`ba rebrata se podigaat. Terapevtot e ili pred ili zad tretiraniot
pacient.
Za masa`a na graden ko{ se primenuva maznewe koe treba da bide
povr{insko i postepeno da preminuva vo dlabinsko. Se izveduva so pov-
lekuvawe na dlankite od granicata so abdomenot nagore po srednata li-
nija na teloto kon pazuvite, so lepezesto {irewe vo predel na golemiot
graden muskul, a zavr{uva do pazuvite. Trieweto se izveduva so palcite
vo gorniot del i so dlankite vo dolniot del vo ista nasoka. Se pravat
horizontalni i kru`ni dvi`ewa.
So gme~ewe se obrabotuva sekoj muskul oddelno.
Se gme~at golemiot i maliot pektoralen muskul so jagodicite na
prs tite i palecot, a vo delot kade {to go gradat predniot yid na pazuvna-
ta jama muskulot se opfa}a me|u palecot i ostanatite prsti. Gme~eweto
se vr{i vo nasoka na muskulnite vlakna, od sredinata na teloto kon pa-
zuvata, prvo vo dolniot, sredniot i na kraj vo gorniot del na muskulot.
Masa`a na m. serratus anterior se pravi so maznewe, triewe, ~e{lawe i
gme~ewe, taka {to pacientot legnuva na strana sprotivna od taa {to se
masira i ja podiga rakata vo ramoto, taka {to pazuvnata jama e napolno
otkriena. Se sproveduva od vtoroto rebro kon lopatkata i ‘rbetniot
stolb, gme~ewe dol` muskulnite vlakna.
Masa`a na nadvore{nite me|urebreni muskuli se vr{i so mazewe
so palec i pokazalec postaveni vo me|urebrenite prostori i nivno pov-
88
MASA@A
lekuvawe od gradniot ko{ kon ‘rbetniot stolb; triewe so sitni kru`ni dvi`ewa vo triewe so mali pridvi`uvawa na ko`ata; gme~ewe, pri {to muskulot se opfa}a pome|u palecot i pokazalecot.
Tropkawe mo`e da se primeni vo vid na meko seckawe, popre~no vo odnos na nasokata na rebrata, a tropkawe so vozdu{ni perni~iwa se izveduva dokolku postojat posebni indikacii.
Masa`ata na me|urebrenite nervi se pravi so triewe i vibracii.
Tropkawe na gradniot ko{ opfa}a tropkawe na gradnite muskuli vo vid na meko seckawe i tropkawe so vozdu{ni perni~iwa, perkusija na di{nite pati{ta so dlanki vo vid na konus i refleksna masa`a na organite na gradnata praznina. Perkusijata pomaga vo odvojuvawe na sekretot od yidovite na bronhiite, {to go pottiknuva iska{luvaweto i otstranuvaweto na sekretot. Za tropkawe pri drena`a na di{nite pati{ta se primenuva fat so konus vo vid na vozdu{no perni~e. Za drena`ata da bide efikasna va`na e polo`bata na bolniot, za odreden di{en pat i odreden lobus od belite drobovi.
Vibraciona masa`a na graden ko{ se primenuva vo posebni slu~ai, za postignuvawe na analgetski efekt, no ne se primenuva vo predel na srceto.
Masa`a na gradite kaj `eni
Kaj bremeni `eni, vo 3. i 4. mesec od bremenost, se sproveduva spe-cijalna masa`a na bradavicite, so cel da dobijat konusna forma za da se olesni cicaweto na bebeto.
MASA@A NA STOMAKOT
Masa`a na stomakot opfa}a masa`a na:
- abdominalniot yid, - masa`a na abdominalni organi.
Taa ima zna~ajno dejstvo na vareweto so podobruvawe na negovata funkcija, kaj opstipacija, naduenost, spre~uva sozdavawe athezii i ci-katriksi.
Kaj vozrasnite masa`ata trae od 10 do 20 minuti, a kaj deca 3-5 mi-nuti. Ne se dozvoluva masa`a pri vospalenie na koj bilo organ vo sto-makot.
Masa`a na stoma~niot yid
Stoma~niot yid e tenok, izgraden od splesnati muskuli, pokrieni so masno tkivo i ko`a, mek i elasti~en. Maserot mora dobro da ja poznava
topografskata anatomija na abdomenot.
89
MASA@A
Tretiraniot le`i na grb so lesno podignat goren del na teloto i
svit kani dolni ekstremiteti, {to se postignuva so pernici. Ne se
prepora~uva zboruvawe i smeewe vo tekot na tretmanot. Maserot treba
da bide od desnata strana na tretiranoto lice za da mo`e da ja sledi na-
sokata na protegaweto na debeloto crevo. Racete na maserot moraat da
bidat meki i topli.
Masa`ata na stoma~niot yid zapo~nuva so povr{insko maznewe so
edna ili so dvete dlanki. Tie se postavuvaat vrz papokot od kade {to
ednata dlanka kru`i vo nasoka na strelkite na ~asovnikot. Dokolku se
koristat dvete {aki tie kru`at naizmeni~no so postepeno zgolemuvawe
na krugovite, dodeka ne se opfati celiot stomak. Vo po~etokot priti-
sokot e blag, a potoa postepeno se zgolemuva. Masa`ata osven po kru`na
pateka mo`e da se izveduva i po ~etiriagolna pateka, sledej}i ja naso-
kata na protegaweto na debeloto crevo. Mo`e da se sprovede i triewe
(kru`no ili cik-cak) vo nasoka na crevnata peristaltika za nejzino po-
dobruvawe.
Gme~ewe na stoma~niot yid mo`e da se izveduva napre~no, polu kru`-
no, so navlekuvawe, so isprekinat pritisok i so blago {tipkawe na abdo-
minalnite muskuli.
Tropkawe na stoma~niot yid se izveduva so lesno pleskawe i sec-
kawe, za razbivawe na masnite naslagi i za zgolemuvawe na muskulniot
tonus.
Lulawe na karlica se primenuva so cel relaksacija na karli~nata
regija i pottiknuvawe na celoto telo za opu{tawe. Dlankite na dvete
race se postavuvaat od dvete strani na karlicata i so pritisok na ednata
i na drugata raka se postignuva pridvi`uvawe na karlicata so povtoru-
va~ki ritam.
Sl.50. Nasoka na
masa`a na stomak
90
MASA@A
Masa`a na stoma~ni organi
Masa`ata na stoma~ni organi se sproveduva vo posebni indikacii
pri {to treba da ja pravi lekar.
Pri ovaa masa`a vnatre{nite organi ne smeat silno da se pritiska-
at.
Masa`ata se vr{i polovina ~as posle lesen obrok ili dva ~asa posle
obilen obrok. Crevata i be{ikata treba da bidat isprazneti. Masa`a
ne se vr{i nad sve`i luzni, a otkako }e zarasnat se po~nuva so dozvola
na lekarot.
Pri izveduvawe na masa`a na abdominalni organi masa`nite
dvi`ewa se pobavni odo{to pri masa`a na abdominalniot yid.
Masa`ata na debelo crevo zapo~nuva so maznewe na stoma~niot yid
so lizgawe na dlankite po abdomenot, bez pritiskawe i so nekolku pov-
toruvawa, a potoa so sitni kru`ni dvi`ewa na triewe so povr{inata
na trite sredni prsti vo nasoka na strelkite na ~asovnikot. Tretmanot
zapo~nuva vo dolniot del od desnata strana na abdomenot i prodol`uva
dol` protegaweto na debeloto crevo.
Na krajot na masa`ata maserot gi smiruva racete na papokot na ma-
siranoto lice.
MASA@A NA GORNITE EKSTREMITETI
Masa`a na raka i {aka ~esto se primenuva vo sekojdnevnata praksa.
Se pravi masa`a na cela raka po koja sleduva masa`a po segmentite na
rakata.
Masa`ata, osobeno mazneweto, se sproveduva vo nasoka na venskata
i na limfnata cirkulacija, od distalno kon proksimalno. Pri otoci na
goren ekstremitet, masa`ata se pravi segmentalno, prvo vo proksimal-
niot, a potoa vo distalniot del vo nasoka kon proksimalno.
Ko`ata na rakata e tenka vo predel na nadlakticata, podlaktnicata
i dorzalnata strana na {akata, a podebela vo predel na lakotot i dlan-
kata. Ko`ata na prstite e fiksirana za podlabokite sloevi.
Vo predel na kubitalnata jama, kade {to nervite se blisku do ko`a-
ta, vnatre{na strana na nadlakticata, ako ko`ata e isten~ena i lesno
podlo`na na pojava na modrinki ne se primenuva pogolem pritisok. Ne
se masira sve`a luzna, inflamirani regii, smeneta ko`a od infektivno
zaboluvawe.
Pri masirawe na raka polo`bata na tretiranoto lice e sede~ka ili
le`e~ka na grb. Terapevtot treba da e svrten so liceto kon pacientot
koga toj sedi, a koga le`i da se nao|a vo linija na negoviot stomak.
91
MASA@A
Masa`a na cela raka
Masa`ata zapo~nuva so maznewe od {akata kon pazu{nata regija. So
ednata raka maserot se rakuva so tretiranoto lice a so drugata vr{i
maznewe so dlankata vo vid na lizgawe nagore, pri {to se pravi blag
pritisok, a pri vra}awe nadolu pritisokot se namaluva. Potoa sleduva
triewe so lesni cik-cak dvi`ewa na dlankata, vo ista nasoka, a na kraj
zavr{uva so maznewe, po {to rakata se zema pome|u dlankite i blago se
stisnuva.
Sl.51. Masa`a na raka
Masa`a na prstite
Masa`ata na prstite zapo~nuva so maznewe, pri {to sekoj prst se
mazni oddelno, so jagodicite na palecot i pokazalecot, od distalno kon
proksimalno, dorzalnata, volarnata, a potoa i bo~nite strani. Potoa
sleduva triewe na zglobovite so jagodicite na palecot i pokazalecot so
kru`ni dvi`ewa, povtorno prvo od dorzalnata, pa potoa od volarnata i
od bo~nite strani.
Sl.52. Masa`a na prst Sl.53. Trakcija na prst
92
MASA@A
Se pravi i trakcija na zglobovite na prstite, pri {to terapevtot
gi razdvojuva zglobnite povr{ini edna od druga. Prethodno terapevtot
maksimalno gi svitkuva prstite, a me|u vtoriot i tretiot prst, koga
podlaktnicata e me|u supinacija i pronacija, ja opfa}a distalnata fa-
langa na prstot vr{ej}i kontrolirano istegawe vo nasoka na oskata na
prstot.
Korisno e da se izvede trakcija na tetivite na muskulite na prsti-
te, fleksorite i ekstenzorite, vo slu~aj na namalena podvi`nost na
zglobovite na prstite i srasnuvawe na kapsulata. Se deli na trakcija na
fleksorna grupa i trakcija na ekstenzorna grupa.
Masa`a na {aka
Masa`ata na {aka zapo~nuva od korenot na prstite do ra~niot
zglob, prvo na dorzalnata pa na volarnata strana. Pritoa sekoga{ e pot-
rebno da se napravi masa`a i na podlaktnicata. Se primenuva maznewe
so dlankata i jagodicite na prstite po celata povr{ina na {akata i
interosalnite prostori. Potoa sleduva triewe na {akata so palcite so
kru`ni dvi`ewa, a za triewe na interosalnite prostori se koristat pa-
lecot i pokazalecot koi lizgaat vo me|ukoskenite prostori od distalno
kon proksimalno. Mo`e da se primeni i dlabinsko triewe, koga osobeno
se trijat tenarot i hipotenarot.
Se primenuva gme~ewe na tenarot i hipotenarot koe se izveduva
so palecot, dodeka pokazalecot ja opfa}a dorzalnata strana na {akata
i slu`i kako potpora. Gme~ewe na interosalnite muskuli se vr{i so
opfa}awe na dlankata i stisok na vtorata i pettata metakarpalna ko-
ska, ili, pak, preku fiksirawe na dve sosedni metakarpalni koski so
palecot i vtoriot prst na dvete {aki po {to tie se dvi`at vo sprotivna
nasoka, kolku {to dozvoluva elasti~nosta.
Mo`e da se primeni i obrabotka na tetivite na fleksorite na
prstite vo predelot na dlankata, od distalno kon proksimalno.
Sl.54. Masa`a na {aka
93
MASA@A
Rastegawe na {akata e fat so koj se istegaat strukturite na dlan-
kata, pri {to dvata palca se postavuvaat na sredinata na dorzumot od
{akata, a prstite nasproti niv pri rabovite na dlankata i volarnata
strana, po {to dvete {aki istovremeno pravat dvi`ewe na svitkuvawe
kako pri razdvojuvawe na jabolko.
Istegawe na prstite e fat kaj koj blago i poleka se stiska i se iste-
ga sekoj prst oddelno. Pritoa se obrabotuva sekoja od 14 falangi oddel-
no, pri {to blago se svitkuva i se istega, a potoa se pravi cirkumdukcija
na sekoj prst vo dvete nasoki. Se zavr{uva so maznewe na {akata i na
prstite so dvete {aki istovremeno.
Masa`a na korenot na {aka i ra~en zglob
Masa`ata na korenot na {aka i ra~en zglob se izveduva so: maznewe
so pritisok, triewe, rastresuvawe i trakcija.
Masa`ata na korenot na {akata zapo~nuva so maznewe so pomo{ na
palcite, prvo od prednata strana, a potoa od zadnata. Palcite se posta-
vuvaat na sredinata na ra~jeto od dvete strani, paralelno, dodeka osta-
natite prsti se na sprotivnata strana. Tie se lizgaat strani~no, isto-
vremeno ili naizmeni~no.
Trieweto se izveduva so ista postavenost na palcite i prstite, so
kru`ni dvi`ewa na palcite, istovremeno ili naizmeni~no, pri {to-
pritisokot treba da e pogolem na dorzalnata strana, a pomal na volarna-
ta strana. [akata e malku flektirana koga fleksornite tetivi se ola-
baveni i maserot mo`e da napravi podlaboka obrabotka, potoa {akata
se rastresuva, na kraj zavr{uva so povtorno maznewe.
Trakcija na ra~en zglob se pravi taka {to ednata raka e nad ra~jeto,
a drugata na korenot na {akata. Dvete se stisnuvaat silno i se oddale~u-
vaat vo nasoka na oskata na podlaktnicata i {akata, a potoa napnatosta
se namaluva.
Sl.55. Trakcija na ra~en zglob
94
MASA@A
Istegawe na korenot na {akata se pravi taka {to prstite na mase-
rot se isprepletuvaat so prstite na masiraniot, blago i vnimatelno i
vo site nasoki se svitkuva ra~niot zglob.
Masa`a na podlaktnicata
Pri masa`a na podlaktnicata odvoeno se masiraat muskulite eks-
tenzori od muskulite fleksori na {akata i prstite. Op{to pravilo e
masa`ata da se izveduva so onaa raka koja e svrtena kon muskulite koi se
tretiraat, a podlaktnicata treba da e flektirana za okolu 450. Masa`a-
ta opfa}a pove}e sekvencii.
Masa`ata zapo~nuva so maznewe, prvo so opfatno maznewe. Maserot
so ednata raka se rakuva so pacientot, a so drugata ja opfa}a podlaktni-
cata po obemot i go izveduva mazneweto vo vid na lizgawe, od distalno
kon proksimalno. Mazneweto se pravi so celata dlanka. Od povr{no se
preo|a na podlaboko maznewe.
Sl.56. Maznewe na podlaktnica
Sl.57. Triewe na podlaktnica
95
MASA@A
Mazneweto mo`e da se izvede i taka {to dvete dlanki na maserot
se postavuvaat strani~no, palcite se na sredinata na podlaktnicata i
pravat dvi`ewa naizmeni~no kon nadvor.
Za masa`a na fleksorite palecot lizga po interosalnata membrana
dol` granicata me|u fleksorite i ekstenzorite, a ostanatite 4 prsti ja
opfa}aat ulnata, pri {to dvi`ewata zavr{uvaat na vnatre{niot epi-
kondil na ramenata koska.
Za masa`a na ekstenzorite na levata raka, desniot palec lizga od
ra~niot zglob dol` vnatre{niot rab na radiusot, sè do nadvore{niot
epikondil na ramenata koska. Ostanatite 4 prsti lizgaat dol` `lebot
na granicata me|u fleksorite i ekstenzorite na {akata i prstite.
Trieweto se vr{i so jagodicite na prstite i palecot so kru`ni ili
so spiralni dvi`ewa, a mo`e da se izvedat i prstenesti dvi`ewa so pal-
cite koi se spoeni so vrvovite, dodeka ostanatite prsti gi opfa}aat
bo~nite strani na podlaktnicata, vo nasoka od distalno kon proksimal-
no.
Gme~ewe na muskulite se izveduva od eden kraj do drug so tehniki na
valawe, rastresuvawe i dr. Masa`ata zavr{uva so podigawe na podlakt-
nicata i energi~no maznewe od korenot na {akata do lakotot.
Sl.58. Nasoka na spiralno triewe
na podlaktnica
Masa`a na lakotot
Masa`a na lakotot se vr{i pri blago svitkana nadlaktica, a raka-
ta e potprena vo blizina na lakotot. Se pravi prvo maznewe na ce-
liot zglob so jagodicite na prstite i dlankite, po {to sleduva triewe
koe zapo~nuva strani~no od olekranonot nagore kon srednata tretina
na nadlakticata, a potoa pak kon olekranonot do dvata epikondila. Se
trie i prednata strana, so kru`ni dvi`ewa me|u tetivite, a zavr{uva so
maznewe po {to treba da se izvr{i razdvi`uvawe na lakotot.
Masa`a na nadlakticata
Rakata na tretiranoto lice e svitkana taka {to podlaktnicata le`i
na gorniot del na abdomenot.
96
MASA@A
Ovaa masa`a ima nekolku sekvencii. Zapo~nuva so povr{insko
opfatno maznewe po {to sleduva dlabinsko maznewe so opfa}awe na ra-
meniot zglob i vra}awe po zadnata strana. Potoa se pravi op{to triewe
od dvete strani na nadlakticata naizmeni~no so jagodicite od prstite
so spiralen tip ili so korenot na dlankata. Gme~eweto se vr{i kako
osnovno, naizmeni~no gme~ewe i cedewe, kako i so me|ufatovi (valawe,
rastresuvawe). Potoa sleduva obrabotka na muskulite na zadnata i na
prednata muskulna lo`a.
Masa`ata na zadnata lo`a muskuli na levata raka se odviva taka
{to desnata raka na maserot go opfa}a tricepsot, pri {to palecot e
napred, a ostanatite 4 prsti nazad, pri {to dlankata se lizga od lakotot
do ramoto.
Masa`ata na prednata lo`a muskuli na desna raka se pravi taka {to
prstite na desnata raka go opfa}aat bicepsot na desnata raka, pri {to
palecot lizga dol` nadvore{niot `leb na bicepsot, ostanatite prsti
dol` negoviot vnatre{en `leb sè do predniot del na deltoidniot mus-
kul.
Na kraj se sproveduva zavr{no maznewe na celata raka pridru`eno
so protresuvawe.
Sl.59. Nasoka na triewe
na cela raka so palci od
dvete race
Sl.60. Gme~ewe na nadlaktica
97
MASA@A
Masa`a na ramo
Masa`ata na ramo ima 3 sekvencii.
Masa`ata na deltoidniot muskul mo`e da se izvede vo eden akt kako
cel muskul, ili da se masiraat negovite snopovi oddelno. Koga se izvedu-
va oddelno za sekoj snop, prvo se vr{i maznewe na celiot muskul po {to
sleduva oddelna masa`a so palecot i ostanatite prsti na predniot i na
zadniot del od muskulot. Potoa sleduva gme~ewe i seckawe po celata
povr{ina na muskulot.
Masa`ata na zglobovite na rameniot pojas zapo~nuva so masa`a na
muskulite na rameniot pojas. Se masiraat site strani (predna, sredna i
zadna) na zglobot. Za da se izmasira kapsulata na rameniot zglob, nad-
lakticata se postavuva vo polo`ba vo koja taa }e bide najdostapna. Pri-
toa za masa`a na prednata strana nadlakticata treba da e ispru`ena kon
nazad, za masa`a na zadnata strana rakata koja se masira se postavuva na
sprotivnoto ramo na pacientot.
Dolgata tetiva na bicepsot se tretira vo intertuberkularniot
`leb so nadol`no maznewe i triewe od distalno kon proksimalno, zara-
di drena`a na tetivnata obvivka.
Sl.61. Masa`a na ramo
MASA@A NA GRBOT
So masa`a mo`at da se namalat bolnite sostojbi na grbot. Taa e
blagotvorna za site vozrasti. Grbot e golema povr{ina za tretman na
koja mo`at da se primenat site masa`ni tehniki. Osetlivi mesta pri
masa`a se trnestite prodol`etoci po sredi{nata linija na grbot, gre-
benite na lopatkite; no za fatovi na tropkawe se osetlivi regijata
pome|u ple{kite i dvete slabinski regii.
98
MASA@A
Najpovolna polo`ba na pacientot e le`e~ka na stomak, so glava svr-
tena na strana, glavata da se polo`i so ~eloto vrz dvete race ili nadolu,
dokolku na masata ima otvor na gorniot kraj. Za rastovaruvawe mo`e da
se koristat pernici vo nivo na sko~nite zglobovi i pod gorniot del na
gradniot ko{. Kaj odredeni sostojbi, koga ne mo`e pacientot da le`i na
stomak, masa`ata mo`e da se napravi i vo le`e~ka polo`ba na strana.
Masa`a mo`e da se vr{i i vo sede~ka polo`ba, no toga{ muskulaturata
ne e potpolno relaksirana.
Terapevtot stoi pokraj pacientot vo visina na karlicata, a ako
masa`ata se izveduva na pod, toj sedi na pod kleknat na svoite peti, nad
glavata na tretiraniot. Ako pacientot sedi, terapevtot treba da stoi
zad nego.
Izveduvawe na masa`ata
Masa`ata na grbot ima nekolku sekvencii:
- tretman na cel grb,
- tretman na dolen del od grbot i
- tretman na rameniot pojas.
Sl.62. Nasoka na masa`a vo vid na lepeza Sl.63. Nasoka na maznewe na grb
99
MASA@A
a) Masa`a na cel grb
Masa`ata na cel grb zapo~nuva so maznewe so dvete {aki postave-
ni na dolniot del od grbot so prsti naso~eni kon glavata, pri {to kon
krajot na dvi`eweto {akite se odvojuvaat kako lepeza, za potoa bez pri-
tisok da se vratat nazad. Dvi`ewata nikoga{ ne se pravat direktno vrz
‘rbetot.
Muskulite mo`at da se maznat i so dorzalnata strana na {akite.
Trieweto se pravi so dvata palca od dvete strani na grbot so kru`ni
i bavni dvi`ewa, penetrira~ki za da mo`e da se otkrijat jazli. Ako se
otkrie jazol, toj treba direktno da se obraboti. Racete se vra}aat nazad
so lesen dopir kako pero.
Tropkaweto se izveduva preku tehnikite na seckawe, pleskawe i
udirawe so tupanici.
Masa`a na muskulite na grbot opfa}a tretman na m. errector spinae, m. latissimus dorsi i na m. trapezius. Se zapo~nuva so maznewe na paraverte-
bralnite muskuli so racete koi se paralelni i so palcite svrteni kon
‘rbetot. Mazneweto se vr{i od dolu kon gore, potoa triewe, gme~ewe
koe podobro se izveduva na strani~nite delovi. Dvi`ewata zavr{uvaat
vo predel na supraklavikularnite limfni jazli, dodeka za masa`a na
{irokiot grben muskul dvi`ewata se vo predel na pazuvnite limfni
jazli.
Masa`a na trapezoidniot muskul zapo~nuva so maznewe na negoviot
dolen del od visina na Th12 pr{len, vo nasoka na protegawe na muskulni-
te vlakna preku rameniot pojas sè do deltoidnata regija, potoa sredniot
snop se mazni od nivo na Th6 kon ramenicite, na kraj se mazni gorniot
del od ‘rbetot kon akromionot.
Sl.64. Maznewe na grb
100
MASA@A
b) Masa`a na dolniot del od grbot
Masa`ata na dolniot del od grbot i na sedalnata regija ima nekolku
sekvencii.
Se primenuva kru`no maznewe na grbot vo sedalniot i vo lumbal-
niot del, so dvete dlanki postaveni edna vrz druga i nad krsnata koska,
na ednata pa na drugata strana. Mo`e da se izvede i so odvoeni dlanki
koi sledat edna po druga, bez da se izgubi kontaktot so ko`ata.
Se sproveduva i gme~ewe na regijata, prvo od ednata pa od drugata
strana, so lesen pritisok na stiskawe, a potoa toj se zasiluva i se pravi
uvrtuvawe na muskulite. Vo ovaa regija se izveduva tropkaweto, pri {to
se izveduvaat site fatovi (pleskawe, seckawe, kuckawe, so tupanici).
Ovie fatovi se zna~ajni za razlo`uvawe na masnite naslagi.
Sl.65. Masa`a na grbot
Sl.66. Nasoka na masa`a na dolniot
del od grbot
Sl.67. Nasoka na masa`a na dolniot
del od grbot
101
MASA@A
v) Masa`a na rameniot pojas
Taa se izveduva kako del od masa`ata na grbot vo nekolku sekven-
cii.
Se sproveduva kru`no maznewe so dlanka preku dlanka, potoa trie-
we na lopatkite, pri koe se vr{i kru`no triewe na muskulite okolu
lopatkite. Ponatamu se vr{i gme~ewe na trapezniot muskul i na musku-
lite okolu nego, so dvete {aki, so naizmeni~no stegawe i otpu{tawe
me|u palcite i ostanatite prsti kako pri mesewe, pri {to {akite se
dvi`at po dol`inata na muskulot.
Drena`a na rameniot pojas podrazbira energi~no maznewe od sred-
nata linija na grbot kon limfnite jazli vo pazuvnata regija.
Razlabavuvawe na vratot se pravi taka {to ~eloto na masiraniot
e postaveno na podloga ili na {akite na dvete race. Dlankite se polo-
`eni na konturite na vratot, po {to se vr{i podigawe i stiskawe na
vratnata muskulatura so celi dlanki.
Sl.68. Nasoka na masa`a na gorniot
del od grbot
Sl.69. Nasoka na masa`a na gorniot
del od grbot
102
MASA@A
MASA@A NA DOLNITE EKSTREMITETI
Masa`ata na dolnite ekstremiteti e blagotvorna pri pogolem broj
pote{kotii, no i pri bolka vo krstot, koga se prepora~uva masa`a na
zadniot del od nozete.
Masa`ata mo`e da se izvede na cela noga ili na nekoj nejzin segment.
Prvo se pravi vovedna masa`a na celiot ekstremitet, a potoa masa`a na
oddelen segment.
Sl.70. Masa`a na skapularnata regija Sl.71. Pleskawe na gorniot del od
grbot so {aki kako konus
Sl.73. Nasoka na triewe na grbot
so palcite od dvete race
103
MASA@A
Na masa`a se poosetlivi: poplitealnata jama, vnatre{nata strana
na natkolenicite i dr.
Masa`ata se pravi vo le`e~ka polo`ba na grb so perni~iwa pod ko-
lenata za da se namali pritisokot vo dolniot del od grbot, le`e~ka
polo`ba na stomak so perni~iwa za rastovaruvawe, mo`e i vo sede~ka
polo`ba za masa`a na stapalata.
Terapevtot treba da stoi pokraj stapalata na tretiranoto lice.
Masa`ata na cela noga se deli na masa`a na zadna i na masa`a na
predna strana od nogata.
Masa`ata na zadnata strana zapo~nuva so maznewe so dvete dlanki
koi se stavaat na dolniot del na potkolenicata edna zad druga, vo nasoka
od dolu kon gore sè do glutealnata regija, pri {to vo predel na poplite-
alnata jama ne se primenuva nikakov pritisok. Koga }e se dostigne vrvot
na butinite, racete se razdvojuvaat i se pu{tat poleka od strana da se
vratat vo po~etnata to~ka. Potoa sleduva triewe so {akite, tropkawe
na regijata, so primena na seckawe i pleskawe samo na butinite. Tropka-
we ne se vr{i vo dolniot del od nogata.
Masa`ata na prednata strana zapo~nuva so maznewe so dvete {aki,
od sko~niot zglob kon preponata, pri {to pritisokot stanuva poblag vo
predel na kolenoto.
Masa`a na prstite na stapalata se izveduva na site prsti istovreme-
no, so isklu~ok na palecot koj se obrabotuva oddelno.
Sl.74. Nasoka na maznewe na zadna
strana od potkolenica
Sl.75. Nasoka na spiralno triewe na
zadna strana na potkolenici
104
MASA@A
Se zapo~nuva so maznewe na prstite, so palecot na ednata ili na dve-
te {aki koi gi opfa}aat prstite od dorzalnata strana, dodeka ostanati-
te prsti ja opfa}aat stranata na tabanite. So maznewe prvo se opfa}a
dorzalnata strana, potoa tabanot, a na kraj bo~nite strani.
Maznewe na palec se pravi so jagodicite na palecot i vtoriot prst
od rakata, od distalno kon proksimalno.
Triewe na prstite se pravi oddelno za sekoj prst od dorzalnata i
dolnata strana za da se postigne opu{tawe.
Istegawe na prstite na stapalata se pravi taka {to stapaloto se
pot pira so ednata raka, a potoa so drugata sekoj prst se istega niz kru-
`no dvi`ewe (cirkumdukcija).
Masa`a na stapaloto
Stapalata ja nosat celata te`ina na teloto i istovremeno dejstvuva-
at kako amortizeri. Masa`ata na stapalata e blagotvorna za opu{tawe,
taka {to celoto telo po ovaa masa`a se ~uvstvuva osve`eno.
Masa`ata zapo~nuva od metatarzofalangealnite zglobovi, a za-
vr{uva na sko~niot zglob. Se pravi maznewe so dvete {aki vo vid na la-
tinskata bukva V, so obrabotka prvo na dorzalnata strana, pa na bo~nite
i na kraj na plantarnata strana. Nasokata na masa`ata e od petata kon
sko~niot zglob.
Trieweto se izveduva so palcite so polukru`ni dvi`ewa, osobeno
na tabanot.
Gme~eweto na dorzalnata strana na stapalata se izveduva so eden pa-
lec, a na plantarnata strana so dvata palca kade {to se primenuva pogo-
lem pritisok, od metatarzalniot del kon petata.
Sl.76. Masa`a na stapalo
105
MASA@A
Istegawe na stapaloto se vr{i taka {to palcite se stavaat eden do
drug na plantarnata strana, dodeka ostanatite prsti se na dorzumot od
stapaloto. So istovremena akcija se vr{i svitkuvawe na stapaloto, so
{to negovite strukturi se rastegaat. Rastegaweto po srednata linija se
povtoruva nekolku pati. Razdvi`uvaweto na stapalata se vr{i vo site
nasoki.
Mo`at da se primenat vibracii na stapalata, pri {to dlankite se
postavuvaat na dvete strani od stapaloto, se dvi`at naizmeni~no i brzo
za stapaloto da vibrira.
Na kraj, se pravi zavr{no maznewe na stapaloto vo vid na lizgawe,
po {to stapaloto se opfa}a so dvete race i blago se stisnuva.
Masa`a na sko~niot zglob
Pri masa`ata na sko~en zglob naj~esto se masiraat zglobnata kapsu-
la i tetivite koi minuvaat od prednata i od zadnata strana na zglobot.
Masa`ata se izveduva vo nekolku sekvencii.
Se zapo~nuva so maznewe od stapaloto, preku sko~niot zglob do ko-
lenoto, prvo povr{inski potoa dlabinsko. Potoa se vr{i triewe so ja-
godicite na prstite so kru`ni dvi`ewa i spiralni dvi`ewa vo predel
na maleolite, a se obrabotuva i od prednata strana na zglobot. Zadnata
strana na zglobot e pokriena so Ahilovata tetiva i se masira posledna.
Se trie so jagodicite na prstite ili celata dlanka.
Potoa se pravi istegawe na sko~niot zglob, pri {to stapaloto pos-
tepeno se doveduva vo dorzalna, a potoa vo plantarna fleksija, pri {to
se vr{i i everzija i inverzija, po {to sleduva cirkumdukcija vo dvete
nasoki.
Sl.77. Triewe na potkolenica
106
MASA@A
Masa`a na potkolenica
Masa`ata na potkolenicata se deli na masa`a na predna, zadna i
nadvore{na lo`a. Polo`bata na bolniot zavisi od toa koja lo`a se ma-
sira. Masa`ata e podelena na nekolku sekvencii.
Za masa`a na prednata lo`a pacientot le`i na grb so lesno svit-
kani kolena, za masirawe na zadnata lo`a pacientot le`i na stomak,
so nozete svitkani vo koleno pod agol od 300 do 400, so podmetnuvawe na
cilindri~no perni~e pod sko~niot zglob. Masa`ata se pravi so ednata
ili so dvete race.
Mazneweto na listot se vr{i so {akite koi se postavuvaat vo vid na
latinskata bukva V i se dvi`at od stapaloto kon natkolenicata. Mazne-
weto zapo~nuva so povr{insko, potoa so dlabinsko maznewe.
Pri triewe pritisokot se naso~uva kon vnatre{nata i zadnata stra-
na na potkolenicata kade {to se nao|aat pogolemite venski sadovi za
da se vlijae na podobruvawe na cirkulacijata. Muskulite na listot se
trijat oddelno. So triewe se razdvojuvaat dvete glavi na m. gastrocne-mius, pri {to se pritiska od petata dol` srednata linija nekolku pati
dodeka pod prstite ne se oseti razdvojuvawe na dvete muskulni glavi. So
pritisokot se prekinuva vo predel na poplitealnata jama.
Gme~ewe na potkolenicata se vr{i so podigawe i so stegawe na
muskulite na listot so dvete dlanki koi se koristat so celata svoja
povr{ina. Muskulot mo`e da se podiga i da se spu{ta, da se vala vo site
nasoki pome|u palcite i prstite. Na prednata strana na potkolenicata
se primenuva blago gme~ewe dol` nadvore{not rab na predniot tibija-
len muskul.
Tropkawe, odnosno seckawe se izveduva napre~no vo odnos na naso-
kata na muskulnite vlakna.
Zavr{noto maznewe e vo vid na lepeza za otstranuvawe na raspadni-
te produkti od metabolizmot.
Sl.78. Gme~ewe na zadna
strana na potkolenica
107
MASA@A
Masa`a na koleno
Masa`ata na koleniot zglob zapo~nuva so maznewe na gorniot del od
potkolenicata, kolenoto i dolniot del od natkolenicata. Se primenuva
maznewe so jagodicite na palecot ili dlankata so dvete race od gorniot
del na potkolenicata preku kolenoto do dolniot del na natkolenicata.
Potoa se izveduva triewe so kru`ni dvi`ewa na jagodicite na palecot
koi po~nuvaat distalno od ~a{kata, vo predel na pripojot na ~etirigla-
viot muskul, od dolu kon gore do sredinata na natkolenicata.
Mo`e da se sprovede i grubo triewe na kolenoto, pri {to toa e le-
sno svitkano, pri {to se izveduvaat penetrira~ki dvi`ewa vo predel
na zglobnata puknatina, a potoa dvi`ewata odat strani~no do zadnata
strana na zglobot.
Vo tekot na masa`ata na prednata strana na kolenoto, koga podvi`-
nosta na ~a{kata e namalena, potrebno e da se sprovede mobilizacija na
patelata. So dvata prsta ili so dlanka se vr{i forsirano pomestuvawe
na patelata vo site nasoki.
Rastegaweto na poplitealnata jama e zna~ajno, iako ovaa zona e mno-
gu osetliva. Palcite na dvete {aki se postavuvaat na srednata linija na
poplitealnata jama, a ostanatite prsti od dvete strani na kolenoto. So
jagodicite na prstite se vr{i izvlekuvawe na tkivata strani~no i vo
site nasoki. Treba da se izveduva so pomal pritisok.
Masa`ata na ~a{kata se izveduva so maznewe so sitni kru`ni dvi`ewa
na palcite. Trieweto na ~a{kata se izveduva so spiralni dvi`ewa na pa-
lecot okolu ~a{kata vo nasoka na strelkite na ~asovnikot.
Masa`ata na natkolenicite
Masa`ata na natkolenicite e korisna metoda pri brojni sostojbi i
se izveduva na prednata i na zadnata strana. Se zapo~nuva so maznewe so
Sl.79. Masa`a na koleno
108
MASA@A
lesen pritisok kon nasoka na preponite, a so sosema lesen dopir na vra-
}a we na po~etnata to~ka. Se izveduva so dvete dlanki istovremeno ili
naizmeni~no. Trieweto se vr{i so palcite ili so dlankite, naj~esto
spiralno. Se gme~at muskulite na natkolenicata, a mo`e da se primeni
i tropkawe (pleskawe ili seckawe). Tie ne se primenuvaat vo zatkole-
nata jama.
Vibracijata se izveduva za relaksacija, za na kraj masa`ata da za-
vr{i so maznewe na celata noga.
Na krajot dlankite vo vid na konus se postavuvaat na petata na treti-
raniot za da mu se dade do znaewe deka masa`ata na nogata e zavr{ena.
Sl.80. Gme~ewe na muskulite na
zadnata strana od natkolenicata
Sl.81. Triewe na natkolenica
POVRZUVAWE
Povrzuvawe (konekcija) e vid na zavr{no maznewe koe se sproveduva
na celoto telo.
Toa se vr{i po dol`inata na celata dostapna povr{ina i od dvete
strani na teloto za da se dobie ~uvstvo za sopstvena telesna celina.
109
MASA@A
Postojat dva na~ina na povrzuvawe:
- dolgi fatovi koi se dvi`at od eden kraj na teloto kon drug i
- ednostavno kratkotrajno polo`uvawe na racete na razli~ni delo-
vi od teloto.
Sl.82. Trakcija na prst od noga
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. Koi se korisnite efekti od primena na masa`a na glava?
2. Kako se izveduva masa`a na lice?
3. Kako se izveduva masa`a na skalpot ?
4. Opi{i masa`a na vrat.
5. Kako se izveduva masa`a na grb?
6. Opi{i masa`a na race.
7. Opi{i masa`a na cela raka.
8. Kako se izveduva masa`a na noga?
9. Opi{i masa`a na natkolenica.
10. Kako se izveduva masa`a na potkolenica?
11. Opi{i masa`a na stomak.
12. Opi{i masa`a na graden ko{.
110
MASA@A
Zada~i i aktivnosti za prakti~na nastava:
1. Izvedi masa`a na glava pod nadzor na profesor.
2. Izvedi masa`a na lice pod nadzor.
3. Izvedi masa`a na skalp pod nadzor.
4. Izvedi masa`a na vrat pod nadzor.
5. Izvedi masa`a na grb pod nadzor.
6. Izvedi masa`a na race pod nadzor.
7. Izvedi masa`a na cela raka pod nadzor.
8. Izvedi masa`a na noga pod nadzor.
9. Izvedi masa`a na natkolenica pod nadzor.
10. Izvedi masa`a na potkolenica pod nadzor.
11. Izvedi masa`a na stomak pod nadzor.
12. Izvedi masa`a na graden ko{ pod nadzor.
111
MASA@A
Poglavje 2
MASA@A PRI ODDELNI VIDOVI NA ZABOLUVAWA
Kaj brojni zaboluvawa i povredi kako del od kompleksnoto lekuva-
we e potrebno da se sprovede fizikalna terapija i rehabilitacija. Taa
ima zna~ajno mesto za namaluvawe na subjektivnite simptomi, podobru-
vawe na klini~kiot naod i podobruvawe na funkcionalniot status na
bolnite.
Se primenuva kaj revmatolo{ki, nevrolo{ki zaboluvawa, posttrau-
matski sostojbi, amputacii i dr.
MASA@A KAJ REVMATOLO[KI ZABOLUVAWA
a. Bolka vo vratot i vo grbot
Bolkata vo vratot i vo grbot e ~esta sostojba koja se sre}ava kaj
lica {to rabotat profesii vo koi dolgo zadr`uvaat odredena polo`ba
na vratot, pri profesii povrzani so dolgo sedewe, dolgotrajno u~ewe,
pri pogolem fizi~ki i emotiven stres, pri nepravilno dr`ewe na telo-
to, stati~en na~in na `ivot. Vratot e ~esto vko~anet i napnat, bidej}i
~esto celata telesna napnatost se odrazuva vo vratnite muskuli.
Kaj niv mo`e da se pojavat bolki vo muskulite na vratot i na gorniot
del od grbot, nekoga{ prosledeni so pojava na bolni °jazli° vo muskuli-
te. Bolkata vo vratot i vo grbot mo`e da bide posledica na degenerativ-
ni promeni vo ‘rbetot.
Masa`ata na vratot i grbot blagoprijatno dejstvuva kaj ovie sostoj-
bi, ja podobruva lokalnata cirkulacija, go otstranuva lokalniot otok,
vlijae na namaluvaweto na bolkata i na omeknuvaweto na ovie muskulni
jazli. Mo`at da bidat primeneti site masa`ni tehniki, so pravilen re-
dosled i vo zavisnost od celta na lekuvaweto.
Masa`ata na grbot gi opu{ta grbnite muskuli, ja namaluva bolkata i
dejstvuva na nervnite strukturi koi od ‘rbetot se {irat kon ostanatite
delovi od teloto. Pri masa`a mo`at da bidat primeneti site fatovi.
Vratnite muskuli treba da se izmasiraat vnimatelno i temelno. Se
po~nuva so maznewe, potoa sleduva triewe i gme~ewe, a na kraj tropka-
we.
So toa vo zna~itelna mera }e se namaluvaat pote{kotiite i }e se
podobruvaat dvi`ewata vo vratot.
112
MASA@A
b. Masa`a pri lumboi{ialgija
Lumboi{ilagija naj~esto nastanuva kako posledica na degenerati-
vni promeni vo lumbalniot del od ‘rbetot, kako {to se zaboluvawata
na me|upre{lenskiot diskus, spondiloza i drugi promeni. Taa se mani-
festira so silna bolka vo polovinata i dol` ednata ili poretko dve-
te noze, kako posledica na nadraznuvawe ili pritisok na soodvetniot
nerven koren na spinalniot nerv, napnatost na paravertebralnata mu-
skulatura (muskulaturata okolu ‘rbetniot stolb) vo slabinskiot del,
ograni~eni dvi`ewa vo polovinata. Po kratko vreme nastanuva i hi-
potrofija na muskulaturata na bolnata noga. Kaj pote{ki naru{uvawa
mo`e nekoga{ da nastane i slabost na peronealniot nerv.
Kaj ovie pacienti po miruvaweto i primenata na medikamentozna
terapija vo akutnata faza na lekuvaweto, se zapo~nuva so fizikalna te-
rapija. Taa opfa}a pove}e metodi na lekuvawe: obuka za za{titni po-
lo`bi i dvi`ewa na pacientot vo sekojdnevniot `ivot i pri rabota,
elektroterapija, terapiski ultrazvuk, magnetoterapija, termoterapija,
ekstenzija - istegawe na lumbosakralniot del od ‘rbetniot stolb, ve`-
bi, hidroterapija.
Kaj ovie bolni blagoprijatno dejstvuva podvodna masa`a, bidej}i vo
toplata voda doa|a do relaksacija na paravertebralnata muskulatura.
Kaj bolnite so lumbalna bolka vo akutnata faza mo`e da se primeni
samo sosema blaga masa`a vo vid na maznewe, a po izvesno namaluvawe na
bolkata mo`e da se primeni triewe, dodeka podocna mo`e da se primeni
gme~ewe i vibracija.
Tropkawe ne se primenuva vo dvete slabinski regii poradi bubre-
zite.
Dokolku se raboti za lumboi{ialgija, ne se prepora~uva masa`a vo
akutna sostojba. Duri po namaluvawe na bolkata mo`e da se zapo~ne so
masa`a so tehnika na maznewe i triewe po celata dol`ina na nogata, so
Sl.82. Masa`a na gorniot
del od grbot
113
MASA@A
cel da se namali bolkata i da se podobruva cirkulacijata na limfniot
i nervniot sistem.
Gme~ewe i vibracii mo`at da se primenat po potpolno prestanuva-
we na bolkite. Gme~ewe se izveduva po dol`inata na muskulaturata od
periferija kon centarot, so cel da se podobri trofikata na muskula-
turata. Vibracijata se izveduva po dol`inata na nervot od centar kon
periferija i se primenuva za namaluvawe na bolkata. Vo predelot na
Valeovi to~ki se prepora~uva izveduvawe na stabilna vibracija. So
vib racija mo`e da se namali i napnatosta na paravertebralnata musku-
latura.
Brojot na seansite e od 20 do 30, vo traewe od 10 do 15 minuti, a po-
docna i 20 minuti.
Sl.83. Seckawe na dolniot
del od grbot
v. Ankilozira~ki spondilitis
Ankilozira~ki spondilitis e hroni~no progresivno sistemsko
revmatolo{ko zaboluvawe koe gi zafa}a sakroilijakalnite zglobovi,
zglobovite na ‘rbetot, kostovertebralnitezglobovi, kolkovite, rame-
wata i dr. Vospalenieto so razviva na pripoite na tetivite i ligamen-
tite, no mo`e da se javat promeni i na nekoi organi. Po~esto zaboluvaat
ma`i.
Se manifestira so fibroza i ankiloza (vko~anuvawe) na sakroili-
jakalnite zglobovi, okostuvawe na ligamentite i zglobovite na ‘rbet-
niot stolb, so {to ‘rbetniot stolb se pretvora vo eden cvrst blok. So
bolesta nastanuvaat razli~ni deformacii.
Pokraj lekuvaweto so lekovi, fizikalnite proceduri imaat zna~ajna
uloga vo namaluvaweto na bolkata, ve`bite se zna~ajni za odr`uvawe na
podvi`nosta na ‘rbetot, funkcijata na gradniot ko{ i na zglobovite.
114
MASA@A
Vo tekot na rehabilitacijata se efikasni ra~nata i podvodnata
masa`a. So ra~nata masa`a se namaluva tonusot na muskulaturata okolu
site segmenti na ‘rbetniot stolb, se podobruva lokalnata cirkulacija i
metabolizmot na tkivoto. Se primenuvaat tehniki na maznewe, triewe
i gme~ewe.
g. Progresivna sistemska skleroza (sklerodermija)
Progresivna sistemska skleroza e sistemska bolest na svrznoto
tkivo koja se odlikuva so nasobirawe na kolageni vlakna vo ko`ata i
yidovite na krvite sadovi. Po~esto zaboluvaat `eni. Ko`ata stanu-
va tenka, sjajna, mazna i lesno se povreduva. Promenite se naj~esto na
liceto, na {akite i na nozete, istovremeno so zafa}awe na muskulo-
koskeniot sistem, so pojava na vko~anetost (kontraktura) vo zglobovite
na prstite, ra~nite zglobovi i laktite. Se javuvaat promeni i vo nekoi
vnatre{ni organi.
Vo tekot na rehabilitacijata se primenuva i masa`a. Masa`ata na
liceto se izveduva so jagodicite od prstite, so mali kru`ni dvi`ewa. Se
primenuva maznewe i triewe. Dobro e masa`ata da prethodi na ve`bite
na soodvetniot del od teloto.
d. Miofibrozitis (fibromialgija)
Miofibrozitis e eden vonzgloben revmatski sindrom vo koj domi-
niraat bolka i napnatost vo re~isi celiot muskulo-kosken s stem, a
simptomite, pred sè, se vo muskulite, so dopolnitelno prisuten zamor,
pote{kotii vo spiewe i dr. Se smeta deka taa ne mo`e precizno da se
dijagnosticira.
Ova zaboluvawe se karakterizira so prisustvo na t.n. °bolni oset-
livi to~ki° i pojava na bolni °jazli° vo muskulite. Odreduvaweto na
ovie bolni to~ki e so palpacija, so pritisok od okolu 4 kg na cm2 koga
se ~uvstvuva bolka i specifi~en oset na napnatost. Pomalku napnati
se golemite muskuli, kako kvadriceps, gastroknemius ili deltoideus.
Muskulnite bolki pri ovoj sindrom traat podolgo od 3 meseci, a simpto-
mite se pove}e proksimalno otkolku distalno.
Pokraj primena na kineziterapija se primenuva i masa`a. Se prime-
nuvaat tehniki na maznewe, triewe, gme~ewe, kako i vibraciona masa`a
na bolni to~ki.
MASA@A PO AMPUTACIJA
Po sekoja amputacija rehabilitacijata se sproveduva vo dve fazi:
pretprotetska i postprotetska faza.
115
MASA@A
Po amputacijata ~kunkata obi~no e ote~ena, so atoni~na i hipo tro-
fi~na muskulatura. Vo tekot na pretprotetskata rehabilitacija neop-
hodno e oformuvaweto na ~kunkata, koja treba da dobie konusna ili even-
tualno cilindri~na forma za da se prepi{e recepta za proteza. Prva
zada~a e ~kunkata da zacvrsti, da se namali otokot i da se osoposobi za
priem na protezata, a, od druga strana, muskulaturata na ~kunkata tre-
ba da zajakne i da se zgolemi muskulnata sila za da mo`e da upravuva so
protezata. Toa se postignuva so banda`irawe na ~kunkata so elasti~en
zavoj, manuelna masa`a na ~kunkata i kineziterapija. Kineziterapija se
sproveduva i za ostanatite ekstremiteti i muskulaturata na trupot.
Vo po~etokot masiraweto se vr{i so blagi fatovi od tip na maz-
newe i povr{no triewe.Toa se pravi vo nasoka na limfnata i venskata
cirkulacija na ~kunkata zaradi postepeno namaluvawe na otokot. Potoa
se primenuvaat pointenzivni fatovi, kako {to se gme~ewe i vibracii.
Gme~eweto se vr{i po dol`inata na muskulite. Potoa se pravi tropka-
we koe postepeno se zasiluva za namaluvawe na fantomskata bolka (bol-
ka so ~uvstvo na delot od ekstremitetot koj ne postoi). Masa`ata vo
po~etokot trae 10-15 minuti, a podocna se prodol`uva.
Sl.84. Pacient so potko-
leni~na amputacija
MASA@A PO TRAUMA
Pod trauma se podrazbira zbir na lokalni op{ti povredi predizvi-
kani so nadvore{ni sili.
Kaj ovie pacienti mnogu e va`no muskulite vo predelot na povreda-
ta da bidat relaksirani, {to se postignuva so optimalnata fiziolo{ka
116
MASA@A
polo`ba na toj del od teloto. Masa`nite dvi`ewa treba da bidat bla-
gi za da se obezbedi opu{tawe na muskulite i namaluvawe na bolkata.
Po namaluvawe na otokot i bolkata mo`at da se primenat pointenzivni
dvi`ewa. Masa`ata sekoga{ se kombinira so kineziterapija. Pod dej-
stvo na masa`ata pobrgu se resorbira otokot, krvniot izliv, se spre~u-
va sozdavawe na svrzno tkivo koe doveduva do kontraktura, se podobruva
funkcijata na muskulite i zglobot.
a. Kontuzija
Toa e povreda na tkivo kaj koe nema pukawe na ko`a ili ligavica,
koja poradi svojata elasti~nost ne se raskinuva lesno. Pri kontuzija,
re~isi sekoga{ doa|a do pukawe na krvni sadovi i posledovatelno do
krven izliv. Mo`e da se javi otok i bolka. Tie mo`at da se javat nepos-
redno po povredata, a mo`at da traat dolgo vreme potoa.
Vedna{ po kontuzijata, treba da se prezemat merki so cel namaluva-
we na izlivot na krv. Toa se postignuva so upotreba na masa`a so mraz i
studeni kompresii pove}e pati vo denot po 5-10 minuti.
Potoa mo`e da se premine na primena na fizikalni proceduri, kako
{to se: laseroterapija, dijadinamski strui, interferentni strui i dr.,
po koi mo`e da sleduva masa`a so povr{insko maznewe za pobrzo razne-
suvawe na otokot i namaluvawe na bolkata. Mazneweto se vr{i vo naso-
ka na venskata i limfnata cirkulacija. Prvite denovi masa`ata trae
okolu 5 minuti, a potoa vremetraeweto postepeno se zgolemuva.
b. Distorzija
Toa e edna od naj~estite povredi na ekstremitetite, kaj koi mo`e
da dojde do istegawe i kinewe na ligamentite (vrskite) na zglobovi-
te, vnatre{ni krvarewa vo zglobot koi doveduvaat do pojava na otok,
bolka i ograni~eni dvi`ewa vo zglobot. Vedna{ po povredata treba da
se napravi imobilizacija. Neophodno e stavawe na studeni oblogi ili
masa`a so mraz.
Po sedmiot den mo`e da se zapo~ne so odredeni fizikalni proce-
duri i masa`a. Vo po~et kot se izveduva blago maznewe na zglobot za
namaluvawe na otokot. Dokolku goleminata na otokot gi ograni~uva
dvi`ewata vo zglobot, ne se primenuva masa`a. Masa`a vo toj slu~aj se
vr{i nad povredenata regija.
Vo slu~aj na povreda na koleno, masa`a se vr{i na natkolenicata.
Dokolku i po povlekuvaweto na otokot postojat ograni~eni dvi`e-
wa i bolka mo`e da se primeni samo triewe na zglobot, dodeka ostana-
tite fatovi se kontraindicirani. Vo toj period, paralelno so masa`a,
117
MASA@A
se primenuvaat i drugi fizikalni proceduri: elektroterapija, lasero-
terapija, magnetoterapija, hidroterapija, kineziterapija i dr.
v. Is~a{uvawe
Is~a{uvawe pretstavuva pomestuvawe na zglobnite povr{ini na
koskite vo sklop na zglob, pri {to ~esto doa|a do povreda na zglobnata
kapsula. Ovie povredi se naj~esto od traumatska priroda, no na nekoi
zglobovi mo`at da bidat vrodeni anomalii.
Nivnoto lekuvawe se sostoi vo mestewe (repozicija) na zglobot i
negova imobilizacija vo traewe do 10 dena. Potoa pacientot mo`e da
zapo~ne so fizikalna terapija, so primena na pove}e vidovi terapija vo
koi spa|a i masa`a.
Masa`ata obi~no se vr{i nad i pod povredeniot zglob. Kaj povreda
na lakotniot zglob treba da se izbegnuva masa`a.
g. Skr{enica
Skr{enica (fraktura) e naprsnuvawe na koskenata celina koja
naj~esto nastanuva pod dejstvo na nadvore{eni faktori. Skr{enici-
te mo`at da bidat zatvoreni i otvoreni. Pri ovie povredi se javuvaat
silni bolki, pacientot ne mo`e da go koristi ekstremitetot sè dodeka
koskata se nao|a vo neprirodna polo`ba. Lekuvaweto e hirur{ko ili
konzervativno. Potoa se primenuvaat fizikalni proceduri.
Po operacija ili imobilizacija doa|a do sozdavawe na mek kalus po-
me|u skr{enite fragmenti. Toj podocna zacvrstuva i taka koskata zara-
snuva. Zavisno od povredata i goleminata na koskata, vremeto na zaras-
nuvawe e razli~no. Toa mo`e da nekolku nedeli, meseci, a nekoga{
i podolgo. Pogolemite koski pobavno zarasnuvaat.
Sl.85. Pacient so algodistrofi~en
sindrom kako posledica na fraktu-
ri na proksimalnite falangi
Po simnuvawe na imobilizacijata ili u{te dodeka taa e postavena, se
pristapuva kon masa`a na zdraviot ekstremitet. Toa dejstvuva refleksno
na bolniot ekstremitet {to vlijae na negovo pobrzo zarasnuvawe.
118
MASA@A
Koga }e se oslobodi bolniot ekstremitet od imobilizacijata, na nego vnimatelno se primenuva masa`a. Taa se pravi vo regiite nad i pod frakturata, a ne se sproveduva na nivo na fraktura. Se prepora~uvaat tehniki na maznewe i triewe. So niv se podobruva cirkulacijata lo-kalno i vlijaat na namaluvawe na eventualniot otok na ekstremitetot. Indirektno, preku podobrenata cirkulacija, pomagaat vo sozdavawe na kalus.
Kaj bolnite po fraktura nastanuva hipotrofija i atrofija na mu-skulaturata na regijata, taka {to so masa`a mo`e da se vlijae na podo-bruvawe na nejzinata trofika.
Kaj ovie pacienti sekoga{ mora so radiografska snimka da se sledi sozdavaweto na kalus.
d. Luzni po rana
Rana pretstavuva raskinuvawe na celovitosta na ko`ata ili na ligavicata pod vlijanie na nadvore{en faktor. Pritoa ~esto se opfa-teni i dolnite sloevi. Sekoja rana se obrabotuva hirur{ki. Duri potoa mo`at da se primenat fizikalni proceduri (ultravioletovi zraci i sl.). Po akutnata povreda ne se primenuva masa`a.
Masa`a se primenuva samo po zarasnuvawe na ranata, osobeno koga se sozdavaat luzni. Toga{ masa`ata se pravi okolu luznata, so {to se postignuva podobra ishrana na okolnoto tkivo. Na samata luzna vo po~etokot se pravi sosema blago maznewe, a podocna mo`e da se primeni triewe za namaluvawe na fibroznoto tkivo.
Pri ovaa masa`a mo`e kako sredstvo za masa`a namesto maslo da se primenat odredeni medicinski masti koi vlijaat na namaluvaweto na o`ilnoto tkivo.
|. Hroni~en burzitis
Pri vospalenie na sluznite vre}i~ki (burzi) masa`a mo`e da se primenuva samo po pominuvawe na akutnata faza. Masiraweto zapo~nu-va so blagi dvi`ewa od tip na maznewe na okolnite tkiva. Taka se razne-suva vospalitelniot proces i se postignuva hiperemija. So toa se dobiva podobra ishrana i pobrza regeneracija. Masa`ata ne smee da predizvika bolka i zatoa se izveduva vnimatelno, so intenzitet koj postepeno se zgolemuva.
MASA@A KAJ NEVROLO[KI ZABOLUVAWA
Pacientite so nevrolo{ki zaboluvawa imaat neophodna potreba od medicinska rehabilitacija. Taa obi~no se sproveduva po postavuvaweto
na dijagnozata i lekuvaweto na bolesta vo akutnata faza.
119
MASA@A
Vo tekot na rehabilitacijata kaj ovie bolni, pokraj kineziterapi-
jata, vo rabotnata terapija se primenuva i masa`a, osobeno kaj bolnite
so zaboluvawa na periferen nerven sistem, nekoi nasledni zaboluvawa
na nervniot sistem, o{tetuvawa na krvonosniot sistem na mozokot, ne-
koi vospalitelni zaboluvawa na mozokot i ‘rbetniot mozok, traumatski
pov redi na nervniot sistem i dr.
1. Masa`a pri zaboluvawa i povredi na perifernite nervi
a.Povredi na periferni nervi
Perifernite nervi se podlo`ni na kontuzii, na kompresii, na zgme-
~uvawe, na istegawe i na drugi povredi. Pri povreda mo`at da bidat
zasegnati motornite i senzitivnite vlakna.
Kompresivnite nevropatii nastanuvaat po podolgotrajno dejstvo na
kompresija na oddelni tipi~ni mesta. Toa se mesta kade {to nervot e
smesten vo anatomski tesni mesta, obikolen, ograni~en so nerasteglivi
strukturi, kako {to se koskite, tetivite i fasciite.
Razli~nite etiolo{ki faktori, od edna strana, i razli~nata visina
i stepen na povreda, od druga strana, sozdavaat golema {arenolikost vo
patogenezata, klini~kata slika i na~inot na lekuvawe na ovie sostoj-
bi.
Klini~kata slika zavisi od te`inata na lezijata na perifernite
nervi. O{tetuvaweto na periferen nerv se manifestira so: namaluva-
we na motornata sila na muskulite (paraliza, pareza); namaluvawe na
muskulniot tonus; o{tetuvawe na povr{niot senzibilitet i dr., a so
tek na vreme nastanuva degeneracija na muskulnite vlakna koi ostanale
bez inervacija, {to ima za posledica hipotrofija, odnosno atrofija na
muskulaturata, a vo podocnite stadiumi i fibrozni promeni vo musku-
lite.
Kaj ovie bolni se primenuvaat brojni fizikalni proceduri, elek-
troterapija, ve`bi, hidroterapija, manuelna masa`a i dr.
Manuelna masa`a se primenuva so cel da se podobri lokalnata cir-
kulacija, da se spre~i razvoj na fibrozni promeni i athezii ili, pak,
dokolku nastanale da dejstvuva za nivno omeknuvawe. Se primenuva maz-
newe, triewe i vibracii.
b. Paraliza na n. facialis
Liceviot nerv (n. facialis) e nerv koj naj~esto strada kako od razni
infekcii taka i od nastinka, a nekoga{ i traumatski. Osnovni simpto-
mi na zaboluvaweto se pareza ili paraliza na muskulaturata na ednata
strana od liceto. Toa predizvikuva asimetrija na liceto. Taa ~esto na-
120
MASA@A
stanuva naglo. Vo akutnata faza se lekuva so medikamentozna terapija
od strana na lekar specijalist za uvo, nos i grlo ili nevrolog. Po sed-
miot den se zapo~nuva so fizikalni proceduri (elektroforeza, masa`a,
ve`bi i dr.).
Masa`a se vr{i samo na bolnata strana na liceto, a na zdravata
strana mo`e da se vr{i samo blago maznewe. Masiraweto na zdravata
strana mo`e da predizvika vlo{uvawe na sostojbata, bidej}i pri inten-
zivna masa`a zdravite muskuli pove}e zacvrsnuvaat, taka {to mo`at da
ja povle~at i bolnata strana.
Masa`ata na bolnata strana gi ima slednite celi: vra}awe na mus-
kulniot tonus, pro{iruvawe na krvnite sadovi i brzo vra}awe na funk-
cijata na nervot. Vo po~etokot se primenuva blago maznewe i potoa
triewe, a potoa lesno gme~ewe so {to se opfa}a sekoj muskul oddelno.
Edna masa`a trae 10-15 minuti.
v. Nevralgija na n. trigeminus
Ovaa nevralgija mo`e da go opfati celiot nerv ili nekoja od ne-
govite tri granki. N vralgijata mo`e da nastane od razli~ni pri~ini,
~esto poradi nastinka. Bolesta zapo~nuva so mnogu silna bolka i pecka-
we od ednata strana na liceto. Toa trae nekolku sekundi, a mo`e da trae
i podolgo.
Vo lekuvaweto na ovaa sostojba mo`e da se primeni masa`a.
Se smeta deka osobeno delotvorna e vibracijata. Masa`ata treba da
bide brza i ritmi~ka. Taa se pravi so jagodicite od prstite, no dobar
efekt mo`e da se postigne i so upotreba na mali elektromasa`eri za
vibraciona masa`a. Taa se sproveduva sekoj den, vo tek na 15-20 dena, so
vremetraewe na procedurata od 5 minuti na den.
g. O{tetuvawe na plexus brachialis
O{tetuvawe na brahijalniot pleksus mo`e da nastane poradi trauma
(na pr., trauma pri ra|awe), degenerativni promeni na vratniot ‘rbet,
kompresija od druga priroda i dr. O{tetuvaweto na celiot pleksus e
retko, po~esto se javuva goren ili dolen tip na paraliza.
Znaci za o{tetuvaweto se paraliza (motorna slabost) na celata
raka ili odredeni grupi na muskuli, naru{uvawa na senzibilitetot
(osetot za dopir), gubewe na refleksite, naru{uvawe na funkcijata na
ekstremitetot.
Vo tekot na rehabilitacijata se primenuva i masa`a. Taa zapo~nuva
so blago maznewe na celiot ekstremitet vo traewe od 5 minuti. Potoa
mo`e da se primeni triewe, lesno gme~ewe i vibracii.
121
MASA@A
Masa`ata ima za cel podobruvawe na lokalnata cirkulacija, odr`u-
vawe na trofikata na muskulaturata koja inaku mnogu brgu atrofira.
Toa se javuva osobeno pri podolgo traewe na bolesta.
Masa`ata mo`e da trae 10-15 minuti.
d. Masa`a po mozo~en udar
Mozo~en udar se javuva vo ponaprednata vozrast, kako posledica na
naru{uvawa na cirkulacijata na krvnite sadovi vo mozokot. Se manifes-
tira so slabost ili odzemenost na ekstremitetite na ednata strana
od teloto, nekoga{ so pote{kotii vo govorot, nemo`no ili ote`nato
slu`ewe so rakata, nemo`no stoewe i odewe. Vo akutnata faza se lekuva
so medikamentozna terapija pod kontrola na nevrolog.
Po akutnata faza pacientot ima potreba od rehabilitacija. Odze-
menosta odi so faza na labavost, koga muskulaturata e mlitava, faza na
spasticitet, so zgolemen tonus na muskulaturata i stadium na relativno
zazdravuvawe. Se primenuvaat brojni rehabilitacioni postapki od koi
sekoja ima zna~ajna uloga vo zazdravuvaweto na pacientot.
Vo prvo vreme po in ultot se primenuva blaga masa`a na paralizi-
ranata strana. Se primenuva tehnika na plosneto povr{no maznewe. Taa
ima za cel da ja zabrza cirkulacijata na pritisnatoto tkivo, da ja toni-
zira ko`ata i da ja relaksira muskulaturata pod nea. Se otstranuvaat
toksi~nite materii poradi dolgoto le`ewe i se spre~uva sozdavawe na
kontrakturi.
Masa`ata spre~uva i sozdavawe rani na ko`ata i otvorawe na deku-
bitusi, pri {to treba da se koristi alkohol, a po nejzino zavr{uvawe
ko`ata se posipuva so talk.
Masa`ata po~nuva od grbot, so posebno vnimanie okolu lopatkite i
gorniot ekstremitet, potoa prodol`uva vo lumbalniot del, karlicata i
celata noga. Masa`ata na segmentite e bavna.
Masa`ata na paraliti~nite ekstremiteti e celosno opfatno mazne-
we i odi od periferijata kon centarot po tekot na venskata i limfnata
cirkulacija. Po celosnoto maznewe na ekstremitetite se preo|a na de-
talna masa`a, po~nuvaj}i od prstite. Masa`ata kaj pacientite so hemi-
plegija e klasi~na, relaksira~ka i bavna. Zabraneti se brzi i energi~ni
potfati, kako i udari, bidej}i mo`at da dovedat do zgolemuvawe na spaz-
mata (gr~ot, napnatosta na muskulite) na zaboleniot ekstremitet. Po-
toa se primenuva bavno triewe, vibracija i zavr{uva so bavno maznewe.
Masa`ata vo po~etokot se pravi vnimatelno pri sekoe vrtewe na pa-
cientot, a podocna dva pati na den, vo vremetraewe od 15 do 20 minuti.
122
MASA@A
|. Masa`a kaj pacient so paraplegija
Povredite na ‘rbetniot mozok, koi se prosledeni so delumno ili so
potpolno o{tetuvawe na funkciite na somatskiot i na vegetativniot
nerven sistem pod mestoto na povredata, doveduvaat do pojava na para-
plegija, odnosno kvadriplegija (potpolna odzemenost na dolnite ili i
gornite ekstremiteti) ili parapareza ili kvadripareza (delumna odze-
menost na dolnite ili i gornite ekstremiteti). Pokraj o{tetuvawata
na motorikata, mo`e da dojde do naru{uvawe na senzibilitetot (na pr.,
oset za dopir, temperatura i sl.), funkcijata na mo~niot meur i na de-
beloto crevo i dr. Klini~kata slika kaj ovie bolni mo`e da bide raz-
li~na, vo zavisnost od nivoto na povreda i koi strukturi od nervniot
sistem se o{teteni.
Masa`a od tipot na maznewe mo`e da se primeni u{te vo ranata faza
vo programata za prevencija (za{tita) od pojava na dekubitusi (rani
na ko`ata) na zagrozenite mesta od pritisok. Tie mesta se masiraat so
talk, so {to se podobruva cirkulacijata na ko`ata i potko`noto tkivo.
So cel da se menuva ~esto mehani~kiot pritisok, na oddelni delovi od
teloto se koristat specijalni antidekubitalni du{eci.
Vo podocne`nata faza na paraliziranite ekstremiteti mo`e da se
primenuva masa`a od tipot na maznewe i triewe.
e. Detska paraliza (poliomielitis)
Detska paraliza e zarazna bolest koja go zafa}a centralniot nerven
sistem, pred sè, prednite rogovi na ‘rbetniot mozok. Se javuva vo detska
vozrast. Predizvikana e od virus, a denes se sproveduva vakcinacija pro-
tiv ovaa bolest.
Bolesta se odviva vo nekolku stadiumi, pri {to na kraj ostanuva-
at trajni naru{uvawa so paraliza na eden, obi~no dolen ekstremitet,
atrofija na muskulite, niven namalen tonus, kontrakturi, deformiteti
kako kowsko stapalo i dr.
Masa`ata dejstvuva na podobruvawe na snabduvaweto so krv i ish-
ranata na muskulite, vo podobruvawe na muskulnata sila i vo podobru-
vawe na nivnata funkcija. So masa`a treba da se zapo~ne rano, u{te od
prviot stadium na bolesta.
Se primenuvaat tehniki na maznewe i triewe. Se masira celiot eks-
tremitet, a potoa se masira muskulaturata, pri {to muskulite se obra-
botuvaat oddelno ili grupno. Masa`ata se primenuva sekoj den vo tra-
ewe od 10 do 12 minuti.
Nekoi avtori smetaat deka vo vtoriot i tretiot stadium mo`at da
se primenat i sosema blago gme~ewe i vibracii.
123
MASA@A
`. Progresivna muskulna distrofija
Progresivna muskulna distrofija e hroni~na, nasledna bolest na
mus kulite, pri koja tie atrofiraat. Klini~ki postojat nekolku formi.
Se odlikuva so prividna hipertrofija na muskulite na podlaktni-
cata ili potkolenicata i progresivno propa|awe na muskulite na na-
tkolenicata, kolkot, grbot i rameniot pojas. Zatoa bolniot te{ko stoi,
odeweto e ote`nato, so ni{awe na ednata i na drugata strana.
Masa`ata ima za cel da go spre~i napreduvaweto na muskulnata
atrofija, podobruvawe na cirkulacijata vo muskulite i nivnata funk-
cija. Se primenuva maznewe, triewe i sosema blago gme~ewe.
Vremetraeweto na procedurata e od 20 do 30 minuti, vo tek na 30 ili
pove}e denovi.
MASA@A KAJ ZABOLUVAWA NA ORGANITE ZA VAREWE
Kaj nekoi zaboluvawa na organite vo stomakot mo`e da se primeni
masa`a so cel podobruvawe na nivnata funkcija. Taa se primenuva pri
zatvor, pote{kotii vo vareweto na hranata i dr. So masa`a i ve`bi se
jaknat stoma~nite muskuli.
Pacientot le`i na grb so svitkani kolena. Se primenuvaat tehni-
ki na maznewe i triewe. Se izveduvaat vo nasoka na peristaltikata na
crevata.
Pra{awa za utvrduvawe na znaeweto:
1. Kaj koi revmatolo{ki zaboluvawa se primenuva masa`a?
2. Kakov vid masa`a se primenuva pri bolka vo vratot i na grbot?
3. Kakovi vid masa`a se primenuva pri lumboi{ialgija?
4. Opi{i kakva masa`a se primenuva kaj bolni so ankilozira~ki
spondilitis.
5. [to e miofibrozit i zo{to se primenuva masa`a?
6. So kakva cel se primenuva masa`a kaj pacienti po amputacija na
del od ekstremitet?
7. Kakov vid masa`a se primenuva kaj povredi na periferen nerv?
8. [to e zna~ajno pri primena na masa`a kaj pacient so paraliza na
liceviot nerv?
9. Koga se primenuva masa`a kaj pacient so paraplegija?
10. Kakva masa`a se primenuva kaj pacient po mozo~en udar?
11. Opi{i primena na masa`a kaj pacient so muskulna distrofija.
12. Kaj koi postrevmatski sostojbi se primenuva masa`a?
124
MASA@A
13. Kakov vid masa`a se primenuva kaj kontuzija, distorzija, is~a{u-
vawe?
14. [to e karakteristi~no za masa`a kaj fraktura?
15. Opi{i primena na masa`a kaj luzni po rani.
Zada~i i aktivnosti za prakti~nata nastava:
1. Napravi masa`a na vrat pod nadzor na profesor.
2. Napravi masa`a na grb pod nadzor.
3. Napravi masa`a na slabinskiot del od ‘rbetot pod nadzor.
4. Izvedi masa`a na paralizirani ekstremiteti kaj pacient so mozo-
~en udar pod nadzor.
5. Izvedi masa`a na paralizirani ekstremiteti kaj pacient so para-
plegija pod nadzor.
6. Izvedi masa`a na regija so luzna pod nadzor.
7. Izvedi masa`a na zafateniot ekstremitet po razli~en vid trauma
na muskuloskeleten sistem pod nadzor.
125
MASA@A
Literatura:
1. Atchinson J.W., Stoll S.T., Cotter A.: Manipulation, traction and massage. In Physical medicine and rehabilitation, second edition, Ed. Braddom R.L., W.B.Saunders Com-pany, Philadelphia, 413-439, 2000.
2. Bonev L.: Masa`. Vo Rakovodstvo po kineziterapija. Ur. Slan~ev P. i dr.
Medicina i fiskultura, Sofija, 1986, 158-165.
3. Braun D.V.: Masa`a. Alnari &Otvorena knjiga, Beograd, 2003. 4. Clay J.H., Pounds D.M.: Basic Clinical Massage Therapy. Second edition.
Lippincott,Williams &Wilkins, 2008. 5. Daves C.: The trigger point therapy workbook. New Harbinger Publications,Inc, 2001. 6. Djani Dj., Djor~eli F.: Samomasa`a. Vo Celulit, spre~avanje i le~enje, Mladinska
knjiga, Ljubljana, 1982, 164-167. 7. Field T.: Massage therapy. In Edssentials of Complementary and Alternative Medicine,
Eds. Jones W.B., Levin J.S., Lippincott, Williams and Wilkins, 1999. 8. Fi~orska D.: Denovi po mozo~en udar. Rehabilitacija.2-ri Avgust, [tip,
2006.
9. Franzen S.: Shiatsu. Annes Publishing Limited, 2001 10. Gaber G.: Masa`a. Vo Fizikalna medicina v lokomotornoi rehabilitaciji. Zbornik
predavanj. VIII rehabilitacijski dan. Ur. [tefan~i~ M. IRSR., Ljubljana, 1996, 30-35.
11. Geiringer S.R., Kincaid C.B., Rechtien J.J.: Traction, manipulation, and massage. In Re-habilitation medicine. Principles and practice, Eds. de Lisa J.A., J.B.Lippincott, Phila-delphia, 1988, 276-294.
12. Lindell L., Thomas S.: Sve o masa`i. Isto~ne i zapadne tehnike, Mladinska Knjiga, 1990.
13. Jaji} I.: Specijalna fizikalna medicina, II izdanje, [kolska Knjiga, Zagreb, 1991. 14. Jamamoto [.: [ijacu maza`a. Oktoih, 2003. 15. Jevti} M.R.: Manuelna masa`a. Vo Fizikalna medicina i rehabilitacija.
Univerzitet u Kragujevcu, Medicinski fakultet, Kragujevac, 1999, 143-151.
16. Jevti} M., Vesovi}-Poti} V.: Manuelna masa`a. Vo Fizikalna medicina. Univerzitet u Kragujevcu, Medicinski fakultet, Kragujevac, 1997, 140-148.
17. Kirova I.: Rakovodstvo po akupresura. Medicina i fiskultura, Sofia, 1994.
18. Kostadinov D.: Rakovodstvo po fizikalna terapia,tom 1, Medicina i fi-
skultura, Sofia, 1989.
19. Kraev T.: Reflektoren le~eben masa`. Vo Rakovodstvo po kineziterapija.
Ur. Slan~ev P. i dr. Medicina i fiskultura, Sofija, 1986, 161-164.
20. Kunej D, Stankovi} T.: Mehanoterapija. Vo Praktikum fizikalne terapije. Vi{a medicinska {kola, Beograd, 2000, 186-210.
21. Kunej D., Stankovi} T.: Ru~na masa`a. Vo Praktikum fizikalne terapije,
Vi{a medicinska {kola, Beograd, 1985, 101-105.
22. Mar~i} A.: Masa`a. Vo Fizikalna medicina i op}a rehabilitacija, Ed. Jaji} I., [kol-ska knjiga, Zagreb, 2000, 266-276.
23. McGilvery C, Reed J, Mehta S., Mehta M.: The essential massage. In Stressbur-sting book. Hermes House, 2004, 36-167.
126
MASA@A
24. Milinkovi} A.: Sve tajne masa`e. Udru`enje nezavisnih izdava~a knjiga, Beograd, 2003.
25. Mihajlovi} V.: Fizikalna terapija. Tre}e izdawe, Obodsko Slovo, Rijeka Crnojevi}a, 2002.
26. Nedvidek B.: Osnovi fizikalne medicine i medicinske rehabilitacije.
Univerzitet u Novom Sadu, Medicinski fakultet, 1991.
27. Nikoli}-Dimitrova E.: Manuelna masa`a. Fizikalna medicina i rehabi-
litacija - za studenti na trigodi{nite stru~ni studii za medicinska se-
stra, Laserxet, Skopje, 2009, 52-55.
28. Nikoli}-Dimitrova E.: Manuelna masa`a. Vo Fizikalna medicina i reha-
bilitacija - za studenti po op{ta medicina spored petgodi{na programa,
Laserxet, Skopje, 2009, 73-76.
29. Nikolova L., Ionkov St, Todorov N, Stamatov St.: Fizioterapia. Medici-
na i fiskultura, Sofia, 1980.
30. Raskova M., Kirova I., Dikova R., Nikolova P., Rainovska S., ^asovnikaro-
va V.: Fizikalna terapia, ob{a i specialna ~ast, ARSO, Sofija, 2002.
31. Raskova M., Kirova I., Dikova R.: Rakovodstvo po fizikalna terapia, Me-
dicina i fizkultura, Sofija, 1998.
32. Ristevski S.: Osnovi na fizikalnata medicina. Univerzitet Sv.Kliment
Ohridski, Vi{a medicinska {kola, Bitola, 1995.
33. Sachse J.: Manuelle Untersuchung und Mobilisationsbehandlung der Extremitatenge-lenke, Veb Verlag Volk und Gesundheit , Berlin, 1986.
34. Svonson D.: Komplementarna i alternativna medicina. Vo Klinika Majo o hroni-~nom bolu.Narodna knjiga, Beograd, 2000, 143-154.
35. Todorov L., Kraev T. Le~eben masa`. Vo Rakovodstvo po fizikalna tera-
pia, tom 1, Medicina i fiskultura, Sofia, 161-168, 1989.
36. ^anev R.: Masa`a, Izdava~ka zajednica °Veqko Vlahovi}°, Beograd, Dru-
{tvo za nauka i umetnost, [tip, 1989.
37. ^uanguei U.: Kitaiskiat le~eben masa`. L&K, Sofia, 2001.
38. Vagner F.: Masa` na refleksnite zoni, Prozorec, Sofia, 1993
39. Vulovi} D.: Osnovi kineziterapije 11. Manuelna masa`a, Beograd, 2005. 40. Vulovi} D.: Manuelna masa`a. Vo Osnovi kineziterapije 1, Beograd, 2001, 79-81. 41. Wieting J.M., Andary M.T., Holmes T.G. et al.: Manipulation, massage, and traction. In Physical Medicine & Rehabilitation: Principles and Practice, 4th Edition, Eds. DeLi-
sa JA; J.B. Lippincott Williams & Wilkins, Philadelphia, 2005; 285-309. 42. Zeli} O., Isakov B.: Masa`a. Vo Fizikalna medicina. Praktikum. Sports-
ka kwiga, Beograd, 1989.
43. Zekovi} P.: Masa`a. Vo Fizikalna terapija sa rehabilitacijom. Zavod za ud`benike i nastavna sredstva, Beograd, 1996, 138-142.