Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji - zemeljski-plin.si · PDF fileNacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo- Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa

Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa

Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji

mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP

Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa

Vsebina predstavitve

Splošno o ZP: zaloge

Distribucija ZP v Sloveniji, primerjava s tujino

ZP in okolje (varstvo zraka)

Lokalni energetski koncept

Prihodnost ZP in plinovodnega omrežja

Potrebne usmeritve pri energetski oskrbi Slovenije


Svetovne zaloge ZP - I

Rast dokazanih rezerv zemeljksega plina v obdobju 1980 - 2008

80

100

120

140

160

180

200

220

240

1.98

0

1.98

1

1.98

2

1.98

3

1.98

4

1.98

5

1.98

6

1.98

7

1.98

8

1.98

9

1.99

0

1.99

1

1.99

2

1.99

3

1.99

4

1.99

5

1.99

6

1.99

7

1.99

8

1.99

9

2.00

0

2.00

1

2.00

2

2.00

3

2.00

4

2.00

5

2.00

6

2.00

7

2.00

8

Vir: BP Statistical Review of World Energy 2009

IND

EK

SV letih 1980 – 2008 se je obseg dokazanih zalog letno v povprečju povečeval s 3%


Svetovne zaloge ZP - II

Dolgoročne zaloge: 785.000 mlrd m3

zaloge, ki imajo ekonomsko sprejemljive pogoje proizvodnje ZP

Proizvodnja plina v letu 2008: 3.066 mrld m3

Glede na obseg proizvodnje v letu 2008: 256 let

do leta 2.264, v primeru povečanja porabe ZP pa je to obdobje krajše

ZDA so v zadnjem času odkrile veliko lastnih zalog (plin iz skrilavcev), terminali na UZP postali manj zanimivi, manjše povpraševaje ZDA na svetovnem trgu, večja konkurenca med ponudniki UZP (plinska polja – edino izvoz UZP po morju)


Svetovne zaloge ZP - III

Evropa: pomembni premiki pri aktivnostih vezanih na nekonvencionalne vire

so pa te aktivnosti še zelo v začetni fazi

Sedanji trend zmanjševanje proizvodnje ZP se lahko obrne v pozitivno smer

Manj sredstev potrebnih za graditev infrastrukture za uvoz ZP (tako plinovodov kot terminalov na UZP)


Svetovne zaloge ZP - V

Nahajališča nekonvencionalnih virov: Evropa

Nahajališče Drţava Vrsta vira Status

Gazonor Francija plin iz premogovih slojev proizvodnja

Leer gas field Nemčija plin iz tesnih pešč. slojev tik pred proizvodnjo

Mako Trough Madžarska plin iz tesnih pešč. slojev ocenjevanje obsega

Lorraine Francija plin iz premogovih slojev ocenjevanje obsega

SZ Anglija Velika Britanija plin iz premogovih slojev ocenjevanje obsega

Centralna Evropa vse države vse vrste raziskave

Spodnja Saška Nemčija plin iz skrilavcev raziskave

Dunaj Avstrija/Slovaška plin iz skrilavcev raziskave

Chervonyarske East Ukrajina plin iz tesnih pešč. slojev raziskave

Elizavetovskoye Ukrajina plin iz tesnih pešč. slojev raziskave

Dolina Jiu Romunija plin iz premogovih slojev raziskave

Alum Shale Švedska plin iz skrilavcev raziskave

Lons le Saunier Francija plin iz premogovih slojev raziskave

Bekes Basin/Mako Trough Velika Britanija plin iz premogovih slojev raziskave

Flume Bruna Italija plin iz premogovih slojev raziskave

SV evropski permski bazen Poljska plin iz skrilavcev raziskave

Karpati Poljska/Romunija plin iz skrilavcev raziskave

Vir: Bernstain Research, Statoil


Distribucija ZP v Sloveniji

– Dolţina dist. plin. omrežja: 3.000 km– Število odjemalcev: 125.000 (110.000,

80.000 gospodinjstev / 700.000 gospodinjstev v SLO)

– Odjem ZP: 300 mio Sm3 (120 mio Sm3)– Pokritost: 70 občin (deloma), 210 občin– Zasedenost omrežja: cca 60%

Poraba EL kurilnega olja: 700 mio l ELKO


Primerjava Slovenije s tujino

Delež zemeljskega plina v primarni energiji v različnih

državah

40%

38%37%

29%

24%23%

21%

12%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Madžarska Italija Velika

Britanija

EU 27 - 2030 EU 27 Nemčija Avstrija Slovenija

Deleţ ZP v primarni energiji v različnih državah


Primerjava Slovenije s tujino

Delež gospodinjskega odjema (zemeljski plin) v

primarni energiji

12% 12%

9% 9%

4%

1%

6%

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

Velika Britanija Madžarska Italija Nemčija EU 27 Avstrija Slovenija

Deleţ gospodinjskega odjema ZP v primarni energiji


Varstvo okolja (varstvo zraka)

- toţba Evropske komisije zaradi prašni delcev (visoke kazni)

- 45 % prebivalcev živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnaţen s prašnimi delci

- 1.700 prezgodnji smrti v Sloveniji (dr. Matej Ogrin, CIPRA: problem prašnih delcev postaja srhljiv, primerjava s prometom)

prah

(kg/TJ)

CO2 (kg/TJ) SO2

(kg/TJ)

NOX

(kg/TJ)

CXHY

(kg/TJ)

CO

(kg/TJ)

ELKO 5 74.000 120 40 6 45

UNP 1 55.000 3 100 6 50

Les 66-860 0 11 85 85 2.400

Električna energija 28 138.908 806 722 306 1.778

Zemeljski plin 0 57.000 0 30 6 35

Rjavi premog 320 97.000 1.500 170 910 5.100

Vir: študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe" in Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesneževanjem s PM10


Energetska oskrba urbanih območij

Zakaj je ZP primeren za urbana območja?

Ni prašnih delcev (+ ostale emisije so nične oziroma nizke)

Razvod do potrošnikov je enostaven in varen (pod zemljo, minimalno obremenjevanje prostora), transport brez obremenjevanja okolja (ni dodatnih prašni delcev)

Ni potreben skladiščni prostor pri potrošniku

Prenaša se gorivo in ne energija (ni izgub)

Zakaj je biomasa manj primerna oziroma ni primerna za urbana območja?

Problem prašnih delcev pri uporabi lesne biomase

Obratovanje (pri slabem obratovanju se emisije zelo povečajo, nadzor)

Transport lesa do končnih uporabnikov (dodatni prašni delci)


Lokalni energetski program

Koncesijsko razmerje: lokalna skupnost - sodo

Dolžnosti koncesionarja:

izgradnja omrežja

obratovanje in vzdrževanje

Dolžnosti lokalne skupnosti

omogočiti pogoje za delovanje sodo

omogočiti čim višji priklop (LEK, OPN, …)

Sistem cene omrežnine (cene za uporabo plinovodnega omrežja):

OMREŢNINA = STROŠKI OMREŢJA (EUR)/ODJEM ZP (Sm3)

Napotki za občino

Območja, kjer je plinovodno omrežje (priklop na zp – predpis)

Območja, kjer je predvideno plinovodno omrežje (začasno UNP do izgradnje)


Prihodnost ZP in plinovodnega omreţja - I

GORIVO les premog nafta zemeljski plin vodik

Vsebnost H2 v % 5 50 67 80 100

Kalorična vred. MJ/kg 16 23,2 44,2 52,3 141,8

Emisije del. v g/MJ 2 2,15 0,08 < 105 ppm 0

Rel. emisija CO2 100 31 21 15 0

Energijske in okoljske lastnosti ZP in nekaterih značilnih goriv

Vir: predavanje dr. M Sekavčnik, Portorož 2007

Trend: kalorična vrednost goriv se povečuje, obremenjevanje

okolja se zmanjšuje

Zemeljski plin in bioplin kot predhodnica uporabe vodika


Dve dejstvi:

Zaloge ZP izredno velike, odkrivajo se vedno nove

Dobava ZP je zanesljiva, EU prepisuje še dodatne standarde (to je postala evropska tema)

Srednjeročno in dolgoročno:

Plinovodna omreţja: EU – dolgoročno

vzdrževati in širiti omrežja - Plinska infrastruktura bo imela eno najpomembnejših vlog za prenos energije tudi v prihodnosti

širitev uporabe ZP v sektor prometa (npr. Berlin, Bremen, Malmo, Dunaj, Graz)

transport bioplina (Nemčija, Švedska, Avstrija) in vodikovih mešanic po plinovodnih omrežij (pilotni projekt v Nemčiji)

uporaba obstoječe infrastrukture za prenos obnovljivih virov energije

Prihodnost ZP in plinovodnega omreţja - II


Energetska oskrba Slovenije

KAJ LAHKO PONUDI ZP?

Okolju prijazen energent

(Kakovost zraka)

+

Cenovno ugoden energent

(konkurenčen že brez subvencij države)

=

Najprimernejši energent za urbana območja


KAJ LAHKO PONUDI ZP?

Zemeljski plin

lahko s svojim omrežjem omogoči prehod v nizkoogljično druţbo

omogoča nam hitro in dobro izvajanje evropskih direktivglede uporabe OVE v prihodnosti, brez velikih posegov v okolje in brez spreminjanja življenjskega stila ljudi

– obstoječa infrastruktura omogoča prehod kadarkoli na 100 % OVE - bioplin brez dodatnih posegov, če bi bile že na voljo kapacitete bioplina, bi zlahka dosegali želenih 25 % OVE v stavbah

Z uporabo ZP v široki potrošnji, soproizvodnji in prometu rešimo na hitro veliko problemov v urbanih območjih, privarčujemo veliko denarja in izboljšamo kakovost življenja ljudi.



Potrebne usmeritve pri energetski oskrbi

Nezasedenost distribucijskega plinovodnega omrežja (cca 50-60% zasedeno, velike možnosti brez dodatnih investicije, razbremenitev električnega omrežja, ni izgub)

RS bi moral sprejeti strategijo rabe goriv/sistemov po posameznih območjih zaradi

okoljskega vidika

ekonomskega vidika

razpoložljivost virov energije

(Biomasa – blizu vira nastanka, urbana področja (plinovodno omrežje ali daljinsko ogrevanje – ne oboje hkrati, ELKO največji potencial,…)

Delež ZP v primarni energiji: (EU 24%, Avstrija 21%, Nemčija 23%, Danska 20%, Nizozemska 40% …EU 2030: 29%)

Slovenija trenutno: 12%, 2030 - ?% (velik razvojni potencial)


Documents

Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji - zemeljski-plin.si · PDF fileNacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo- Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa