Staš Valek 1.a

1

ZEMELJSKI PLAZOVI

Rogaška Slatina junij 2012

Staš Valek 1.a

Staš Valek 1.a

2

Kazalo vsebine 2. UVOD ............................................................................................................................................. 3

2.1 Povzetek ................................................................................................................................ 3

2.2 Summary ............................................................................................................................... 3

3. JEDRO ............................................................................................................................................ 3

3.1 Zemeljski plazovi v Sloveniji ................................................................................................... 3

3.2 Kaj je zemeljski plaz in kako nastane? ..................................................................................... 4

3.3 Vzroki za nastanek................................................................................................................... 5

3.4 Vzroki plazenja in sprožilni dejavniki ...................................................................................... 5

3.5 Tipi plazov ............................................................................................................................... 6

3.6 Sanacije plazov ........................................................................................................................ 9

3.7 Sanacije plazu pri Bračunu .................................................................................................... 10

4. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................... 14

5.VIRI ............................................................................................................................................... 14

6.STVARNO KAZALO ........................................................................................................................ 15

7.KAZALO SLIK ................................................................................................................................. 16

Staš Valek 1.a

3

2. UVOD Slovenija je zaradi svoje kompleksne geološko-tektonske zgradbe in velike

morfološke razgibanosti terena močno podvržena procesom pobočnega masnega

premikanja, med katere sodijo tudi zemeljski plazovi. Kar četrtina slovenskega

ozemlja je zelo izpostavljena pobočnim masnim procesom in tam po grobih ocenah živi

okoli 18 % prebivalstva. Škoda zaradi zemeljskih plazov je velika. Plazov ne moremo

preprečiti, lahko pa njihovo pojavljanje s premišljenim ravnanjem zmanjšamo ali se jim

deloma celo izognemo.

2.1 Povzetek

Slovenija je pokrajinsko zelo pestra dežela, zato so zanjo značilni zelo različni naravni

pojavi, ki povzročajo nesreče ali škodo v življenjskem in v naravnem okolju. V našem

geografskem okolju so zelo pogosti zemeljski plazovi, ki povzročajo ogromno materialno

škodo. V tej seminarski nalogi bom podal primer sanacije plazu.

2.2 Summary

Slovenia is concerning natural resources very versatile country and consequently there

are many different causes of natural catastophes or damage in environment. In our

geographical environment landslides are occurring with quite high frequency, causing

high material damage.

3. JEDRO

3.1 Zemeljski plazovi v Sloveniji

Raznolika geološka sestava in razgiban teren so razlog, da je kar tretjina slovenskega

ozemlja zelo izpostavljena pobočnim masnim procesom (plazovi, drobirski tokovi, skalni

podori ipd.) in uvršča Slovenijo med eno najbolj plazovitih območij v Evropi. Na tem

območju Slovenije živi okoli 18 % prebivalstva. Plazovite površine sestavljajo labilna in

pogojno stabilna zemljišča, ki se običajno plazijo ob veliki namočenosti tal ali zaradi

neustreznih posegov v prostor. Močno večdnevno deževje, ki povzroči zbiranje vode, je

pri nas najpogostejši vzrok za sprožitev plazu. Zemeljski plazovi so tako prisotni skoraj

povsod, razen na območju Krasa in v nižinskih, naplavinskih, predelih. Sredi devetdesetih

let je bilo ocenjeno, da je v Sloveniji med 7.000 in 10.000 večjih nestabilnih pojavov, kar

pomeni en tak pojav na dva kvadratna kilometra. Škoda zaradi zemeljskih in snežnih

plazov v Sloveniji je v obdobju 1994-2008 dosegla 100 milijonov evrov.

Možnost nastanka plazu si lahko ogledamo na stabilitetni karti Slovenije - zemeljski

Staš Valek 1.a

4

plazovi, ki glede na kamninsko sestavo razvršča Slovenijo v 6 razredov glede na

verjetnost nastanka plazov. Zanesljivost napovedi, s katero se napoveduje verjetnost

plazov, je približno 88 odstotna.

Območje velike možnosti nastanka zemeljskega plazu

3.2 Kaj je zemeljski plaz in kako nastane?

Zemeljski plaz imenujemo pojav, ko se velika količina zemlje, blata, kamenja, skalovja

in drobirja pomika po pobočju hriba navzdol.

Vzrok plazne erozije je čezmerna navlaženost zemljin zaradi zamakanja, čezmernega

zastajanja voda v pobočnih kotanjah in na terasah, prevelikega pronicanja voda in

počasnega podzemnega odtoka oziroma previsokega nivoja talnih voda

Splošni pojem plazenje opredeljuje gibanje zemeljskih gmot ali kamnin, v glavnem zaradi

porušitve notranje trdnosti materiala pod vplivom gravitacije. Plazenje je premikanje dela

površinske zemeljske mase v smeri padnice pobočja po drsni ploskvi. Voda ima odločilno

vlogo pri nastanku plazov, zato je plazenje v tesni povezavi z lokalnimi

hidrološkimi, predvsem pa hidrogeološkimi razmerami. Plazovi se lahko širijo v vse

smeri, če so za to dani pogoji, premikajo se pa navzdol (zaradi gravitacije).

Vzrok prevelike vlažnosti je lahko dolgotrajno deževje ali kratkotrajen intenziven naliv, ki

prekomerno razmoči zemljišče, velikokrat pa tudi že zaradi zastajanje zalednih voda in

preusmerjanje površinskih tekočih voda s stabilnih na pogojno stabilna in labilna

zemljišča, ki se počasi razmakajo in nato splazijo. Tako lahko do plazenja pogojno

stabilnega zemljišča pride tudi v relativno lepem vremenu

Staš Valek 1.a

5

Plazenje se navadno razvija vzdolž ploskve »oslabitve«, ki je navadno vzporedna s

pobočjem. Takšne ploskve »oslabitve« so v osnovni kamnini navadno plasti z drugačno

sestavo (glina, melj), razpoke, frakture.

3.3 Vzroki za nastanek

Sprožitev plazu je najpogosteje posledica delovanja naravnih sil, vse pogosteje pa na

njihov nastanek vpliva človek s svojimi nepremišljenimi posegi v okolje. Plazenje je tako

posledica delovanja eksogenih (zunanjih sil), kot so preperevanje, erozija in tok vode, ter

endogenih (notranjih) sil, torej tektonskih premikov zemeljskega površja. Vsaka posebej

ali pa kombinacija naštetih sil povzročijo, da se pojavi porušitev ravnotežja in s tem zdrs

dela površinske zemljine ali hribine. Vzroke za nastanek plazu lahko delimo na naravne in

človeške. Medtem, ko na naravne vzroke ne moremo vplivati, pa človek s svojimi posegi

v okolje pogosteje omogoči ali povzroči sprožitev plazu namesto, da bi plaz preprečil.

Med plazenjem opažamo tri posebne pojave: začetno porušitev površja (razpokanje),

naknadni transport in končno odlaganje splazelega materiala. Plazenje se lahko sproži

zaradi postopnega procesa preperevanja ali zaradi zunanjih vplivov.

3.4 Vzroki plazenja in sprožilni dejavniki

Vzroki plazenja so faktorji, ki povzročajo, da je določen teren nagnjen k plazenju.

Sprožilni dogodek je dogodek, ki povzroči premikanje zemeljskih mas. Je torej neposredni

povod za plazenje. Običajno je sprožilni dogodek le eden izmed vzrokov za plazenje,

vzrokov za plazenje je namreč več. Spremembe v stabilnosti pobočja povzroča več

dejavnikov. Ti so naravni ali pa jih povzroči človek.

Naravni dejavniki so:

erozija spodkopava bregove in povečuje debelino preperine pod območji

erozijskega delovanja.

spodkopavanje spodnjega dela brežine zaradi delovanja potokov, rek ali valovanja

morja

slabšanje trdnostnih lastnosti materiala plazu zaradi razmakanja ob deževju, vtokih

potokov ali ob taljenju snega

dodatno delovanje pospeškov zaradi potresov

zaradi potresov povzročena izguba strižne trdnosti v peščenih zemljinah, imenovana

likvefakcija

dodatni strujni tlaki vode

Staš Valek 1.a

6

povečanje letne količine padavin;

močne padavine in taljenje snega;

Dejavniki , ki jih povzroča človek, so:

zemeljska dela, s katerimi je spremenjena oblika brežine in s katerimi so povzročene

dodatne obtežbe ali odstranjena opora brežini

vibracije zaradi prometa ali strojev

pronicanje vode

vpliv miniranja

sečnja gozdov (goloseki) in drugi posegi v vegetacijo s katerimi se zmanjša

stabilnost terena

povečanje nagiba pobočja (umetne brežine).

kmetovanje preoblikuje teren, zmanjša nagib brežine, poveča in rahlja zgornje

zemeljske plasti, poveča pronicanje padavinske vode v tla.

rudarjenje in druga zemeljska dela skozi dolgo obdobje sprožajo plazenja podtalne

vode

gradbena, kmetijska ali gozdarska dejavnost, s katero spremenimo tok vode in vtok

v brežino.

Največkrat so sprožilni dogodki padavine, spodkopavanje spodnjega dela brežine, vpliv

potresov in vpliv človeka.

Za sam trenutek sprožitve plazu je potrebna kombinacija dveh različnih dejavnikov. Prvi

dejavnik je gravitacija (težnost), ki teži k premikanju kamnin navzdol. Drugi dejavnik je

trdnost same kamnine, ki preprečuje premike. Zaradi delovanja zunanjih sil se spreminja

oblika terena in zmanjšuje trdnost kamnine, dokler gravitacijske sile ne presežejo strižne

trdnosti. Ob ustrezni kombinaciji obeh dejavnikov kamnina postane nestabilna oziroma

labilna. Sila notranjega odpora v kamnini ali zemljini se zmanjša (na primer zaradi

prevelike količine vode), sila težnosti pa je večja od nje, zato pride do premika zemljine.

3.5 Tipi plazov

Premikanje je po splošno sprejetih merilih razvrščeno v pet glavnih skupin:

• podor pomeni odcepitev materiala na strmem pobočju in padanje preko pobočja, kjer

premikanja običajno ni

• prevračanje nastane na zelo strmih, navpičnih ali previsnih pobočjih

• latrealni premiki

• tok predstavlja turbulentno premikanje tekoče ali židke zmesi zemeljskega materiala

preko trdnejše osnove

Staš Valek 1.a

7

• drsenje predstavlja premikanje po pobočju, pri katerem je bolj ali manj jasno viden stik

med premikajočo in nepremikajočo zemeljsko maso,

imenujemo ga drsna ploskev. Ta je lahko okrogla, ravna ali nepravilne oblike.Možni so

tudi mešani tipi plazenja.

Pri tem za vsako kategorijo velja, da je material lahko kamninski, pretežno drobirski ali

pretežno zemeljski.

Na slikah so prikazani osnovni tipi premikanja tal. Med plazenja uvrščamo tudi

padanje kamninskih blokov in zemeljske tokove (slike so povzete po Geological

Survey Branch B.C., 1999).

Skalni podori nastajajo (A) na strmih ali previsnih pobočjih. Prevračanje (B) je rotacijsko

gibanje strmo vpadajočih blokov ali plošč kamnin, koherentnih sedimentov ali preperine.

Skalni podori (A) Skalni podori Prevračanje kamninskih blokov

Rotacijsko plazenje (C) poteka po ukrivljeni drsni ploskvi. Za translacijsko plazenje (Č)

pa je značilna ravna drsna ploskev

Staš Valek 1.a

8

(C) Rotacijsko plazenje Rotacijsko plazenje

Translacijsko plazenje

Zemeljski tokovi (E) se obnašajo kot tekočine. Sestavlja jih zmes trdnih delcev, vode

in/ali zraka. Glede na sestavo in hitrost razlikujemo več vrst zemeljskih tokov

(drobirski, zemljinski, zrnski,…).

(E) Zemeljski tokovi

Staš Valek 1.a

9

Shematski prikaz plazu z najbolj značilnimi elementi

3.6 Sanacije plazov

Načrtovanje in reševanje za primere plazu je pri nas urejeno na regionalni in lokalni

ravni. Pomoč države za sanacijo posledic, preprečitev njihovega širjenja in njihovo

ustalitev večjih naravnih nesreč kot so plazovi, se v Sloveniji ureja z interventno

zakonodajo. Sredstva so namenjena predvsem pravnim in fizičnim osebam za pomoč pri

nadomestni gradnji objektov, ki jih je treba odstraniti z vplivnega območja plazu zaradi

ogroženosti ter lokalnim skupnostim za obnovo objektov infrastrukture.Višina samih

sredstev se določi s programom odprave posledic plazu za vsako proračunsko leto in za

vsak plaz posebej.

Sama sanacija že obstoječega plazu je odvisna od lokacije, obsega in možnosti nadaljnjega

širjenja plazu. Najpogosteje se sanacije plazu lotimo s:

preureditvijo zemeljskih mas (zmanjšanje nagiba pobočja, razbremenitev obtežbe z

odstranitvijo materiala na zgornjem delu plazu in obremenitev pete plazu);

odvajanje površinskih voda in dreniranje;

stabilizacijo plazine (injektiranje, sušenje terena in zbijanje tal);

gradbenimi posegi (podporni zidovi in konstrukcije, sidrane stene, piloti);

zasaditvijo vegetacije.

Staš Valek 1.a

10

Preden se prične končna sanacija plazu, se mora plaz raziskati – ugotoviti je potrebno

njegove lastnosti, predvideti nadaljnji potek plazenja ter določiti geotehnične lastnosti

plazine in podlage. Glede na obseg plazu se opravijo različne raziskave:

1.) površinske raziskave:

inženirsko-geološko posnemanje in kartiranje s popisom značilnosti plazenja;

geodetske meritve;

geofizikalne meritve.

2.) globinske raziskave in raziskave v vrtinah:

meritve nivojev vode;

meritve za določitev globine plazenja;

meritve z inklinometri;

testi vodoprepustnosti;

geomehanske raziskave na jedrih vrtine;

geomehanske raziskave - test penetrabilnosti.

3.7 Sanacije plazu pri Bračunu

Plaz je ležal na razmeroma dostopnem terenu, tako so se najprej uredile dovozne poti,

po katerih je imela dostop gradbena in kmetijska mehanizacija. Delni dostop pa je

obstoječa pot do domačije Bračun.

Slika 1: Odstranjevanje vejevja in grmovj

Staš Valek 1.a

11

Slika 2: Ureditev dovoznih poti

Ker je bilo na plazu še precej drevja, je bilo potrebno najprej odstraniti le to z vsem

pripadajočim vejevjem in grmovjem ter drug neprimeren material.

Slika 3: Odstanjevanje zgornjih plasti zemlje

Staš Valek 1.a

12

Po odstranitvi zgornjega sloja pa sledi vgradnja samih skalnatih zložb s peščenimi filtri

in drenažnimi cevmi in drenažnim zasipnim materialom na predvidenih mestih, kjer

priteka na površje podzemna voda.

Slika 4: Izkop odvodnega kanala

Slika 5: Voda pod plazino

Staš Valek 1.a

13

Pri vgradnji kanalet in kamnitih zlob se material vgradi brez betona, da lahko voda

odteka in da ne prihaja do nepotrebnih pritiskov pod betonom.

Najprej se izkoplje jarek. Pri vgradnji prepusta je potrebna izredna pozornost na stikih na

začetku prepusta, kjer se priklopijo dovodni kanali oz. odvodni kanal, ki odvaja vodo z

območja plazu in na koncu prepusta, kjer voda odteka.

Slika 6: Material - peščeni filter

Odvodni kanal za odvodnjavanje vode iz plazine se spelje v betonski zbiralnik vode,

nižje, pod pobočjem. Na koncu se teren izravna ter zatravi. V nadaljevanju se predvideva

ponovna delna pogozditev terena.

Staš Valek 1.a

14

Slika 6: Izravnava terena

4. ZAKLJUČEK Na plazove moramo gledati preventivno, kar pomeni, da ne načrtujemo gradnje tam, kjer

obstaja verjetnost sprožitve plazu. Kadar pa ugotovimo, da objekt že stoji na ogroženem

območju, moramo poskrbeti za ustrezen odvod vode hkrati pa z dodatnimi gradbenimi

posegi ne smemo zmanjševati stabilnosti zemljine.

5.VIRI

Knjige: 1.Vidrih, Renato (2009): Nemirna zemlja

Medmrežje:

1. http://www.geo-

zs.si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_nestabilnih_tleh.pdf2. Geološki

zavod Slovenije; Plazenje tal, Publikacija;

Staš Valek 1.a

15

2. http://www.geo-

zs.si/UserFiles/1/File/Nasveti_lastnikom_objektov_na_nestabilnih_tleh.pdf

3. http://www.geo-zs.si/podrocje.aspx?id=0

4. http://www.ff.uni-mb.si/zalozba-in-knjigarna/ponudba/zbirke-in-revije/revija-za-

geografijo/clanki/stevilka-3-2-2008/032-06_rup.pdf

5. Sanacija zemeljskega plazu Popelar, http://eprints.fgg.uni-

lj.si/821/1/GRV_0318_Hafner.pdf

6. Zemeljski plazovi in stanje v Sloveniji, http://www.ekolist.si/documents/s033-

zemeljski-plazovi.pdf;

7. Zemeljski plazovi v Sloveniji http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomsic-Jerneja.PDF

8. http://www.finance.si/241790/Problematika_zemeljskih_plazov_v_Sloveniji

9. Plazovi nas ogrožajo, http://www.slonep.net/pred-gradnjo/lokacija/novice/plazovi-nas-ogrozajo

6.STVARNO KAZALO A L

B M

C N

Naravne nesreče 9

Č O

D

Deževje 3

P

plaz 2

E

endogene sile 5

R

F

Filter 13

S

Sanacija 9

G

Gravitacija 6

Š

Staš Valek 1.a

16

H T

Tipi plazov 6

I V

J Z

K

Kras 3

Ž

6. KAZALO SLIK

Slika 1: Odstranjevanje vejevja in grmovja…………………………………………….10

Slika 2: Ureditev dovoznih poti………………………………………………………...11

Slika 3: Odstanjevanje zgornjih plasti zemlje…………………………………………...11

Slika 4: Izkop odvodnega kanala………………………………………………………..12

Slika 5: Voda pod plazino……………………………………………………………….12

Slika 6: Material - peščeni filter………………………………………………………...13

Slika 7: Izravnava terena……………………………………………………………….14

Staš Valek 1.a

17