Diplomsko delo SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO · Od kvalitete odnosa in u činkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo ... • komunikacija. Ulaga, S. 2009. Sodelovanje

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO

Mentorica: Kandidatka:

Izr. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec Svetlana Ulaga

Maribor, 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec, za strokovno pomoč in

nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi moji družini, mojemu možu Matjažu in

mojima otrokoma Sari ter Žanu, za pomoč in spodbude pri študiju. Posebna hvala vsem

staršem, ki so se odzvali moji prošnji in izpolnili anketni vprašalnik.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Svetlana Ulaga, rojena 13.1.1976, študentka Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer vzgojitelj predšolskih otrok, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Sodelovanje s starši v vrtcu Laško pri mentorici izr. prof. dr. Jurki Lepičnik Vodopivec

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti

niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_____________________________

( podpis študentke )

Maribor, 5.5.2009

Ulaga, S. 2009. Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO sem želela

raziskati zadovoljstvo staršev z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško.

Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu,

sem predstavila družino, vrtec, odnose med strokovnimi delavci in starši, komunikacijo s

starši in sodelovanje z njimi, kateremu sem se podrobneje posvetila. Opisala sem formalne in

neformalne oblike sodelovanja ter prednosti sodelovanja za vzgojitelje/učitelje, starše in

otroke.

Da bi bilo sodelovanje karseda učinkovito, je potrebno vzpostaviti ustrezen odnos in primerno

komunikacijo. Kakšen bo odnos, je odvisno od prizadevnosti in iskrenosti tako vzgojiteljev

kot staršev. Od kvalitete odnosa in učinkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo

sodelovanje uspešno ali ne. Ker pa so predšolski otroci izjemno navezani na družino, je

praktično nemogoče, da družina (starši) in vrtec (vzgojitelji) ne bi sodelovala.

Drugi del diplomske naloge zajema empirični del naloge, kjer sem analizirala anketni

vprašalnik, ki sem ga razdelila staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Ugotovila sem, da se

staršem zdi sodelovanje med njimi in vrtcem koristno, s sodelovanjem in odnosi so

zadovoljni, menijo, da sodelovanje koristi njihovim otrokom in da se ga radi udeležujejo.

KLJUČNE BESEDE:

• otrok,

• starši,

• vzgojitelj,

• družina,

• vrtec,

• sodelovanje,

• odnosi,

• komunikacija.


SUMMARY

In my diploma work titled COOPERATION WITH PARENTS IN KINDERGARTEN

LAŠKO I wanted to research how parents are satisfied with work and cooperation of

kindergartens employees. The content of my diploma research project is divided into two

parts. In the first – theoretical part I presented family, kindergarten, relations between expert

workers and parents, communication and cooperation with parents. I researched in detail

communication and cooperation with parents. I described formal and informal forms of

cooperation and advantages of it for educator/ pedagogue/teacher, for parents and for

children.

To make this cooperation as efficient as possible, there has to be an appropriate

communication. How this cooperation will be, depends on strenuousness and honesty both

pedagogues and parents. The quality of relations and efficiency of communications make

cooperation successful. Preschool children are exceptionally attached to their family. It is not

possible that family (parents) and kindergarten (pedagogues) would not cooperate. The

second part of my task is empirical, where I analyzed a questionnaire, that the parents of

children in kindergarten Laško answered. I found out, that the parents see our cooperation as

beneficial. They are content with relations. They feel, that this cooperation is useful for their

children. They like to take part in our activities.

KEY WORDS:

• child,

• parents,

• pedagogue,

• family,

• kindergarten,

• cooperations,

• relations,

• comunication.


KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 DRUŽINA .......................................................................................................................... 3

2.1 Splošne značilnosti družine ......................................................................................... 3

2.1.1 Funkcionalne in disfunkcionalne družine ............................................................ 3

2.1.2 Zaprte, poljubne in odprte družine ....................................................................... 4

2.1.3 Družine, glede na obliko in velikost ..................................................................... 5

2.2 Zakaj je v družini največ varnosti? ................................................................................ 6

2.4 Vzgojni stili ..................................................................................................................... 9

2.5 Cilji vzgoje .................................................................................................................... 11

2.6 Družina in razvoj otrokove osebnosti ........................................................................ 12

2.7 Stabilnost in trdnost družine ...................................................................................... 13

3 VRTEC ............................................................................................................................. 15

3.1 Vključevanje družin v življenje vrtca ........................................................................ 16

3.2 Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec .................................................... 18

4 ODNOS MED STROKOVNIMI DELAVCI IN STARŠI ............................................... 22

4.1 Sodelovanje kot odnos ............................................................................................... 22

4.2 Kako pomembna je samopodoba? ............................................................................. 22

4.2.1 Opredelitev samopodobe .................................................................................... 23

4.2.2 Pozitivna samopodoba – prvi pogoj za strokovno delo ...................................... 24

5 KOMUNICIRANJE S STARŠI ....................................................................................... 25

5.1 Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji .............................................................. 25

5.2 Komunikacija med starši in vzgojitelji ...................................................................... 26

5.3 Komunikacijski stili ................................................................................................... 28

5.4 Oblike komunikacije .................................................................................................. 29

5.5 Učinkovito posvetovanje z drugimi strokovnjaki ...................................................... 31

6 SODELOVANJE S STARŠI ........................................................................................... 32


6.2.1 Formalne oblike sodelovanja ............................................................................. 33

6.2 Neformalne oblike sodelovanja ................................................................................. 36

6.3.1 Metode sodelovanja s starši ................................................................................ 41

6.4 Prednosti sodelovanja ................................................................................................ 42

6.5 Sodelovanje med šolo in starši .................................................................................. 43

6.6 Sodelovanje s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti ..................................... 44

6.7 Šola za starše ............................................................................................................. 45

7 NAMEN RAZISKAVE .................................................................................................... 47

8 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV .......................................................... 48

8.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 48

8.2 Raziskovalne hipoteze ............................................................................................... 48

9 METODOLOGIJA ........................................................................................................... 50

9.1 Raziskovalna metoda ................................................................................................. 50

9.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 50

9.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................................... 50

9.4 Postopki obdelave podatkov ...................................................................................... 51

10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ............................................................................. 52

11 SKLEP IN UGOTOVITVE ............................................................................................. 69

11.1 Preverjanje hipotez ................................................................................................. 69

12 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 71

13 LITERATURA ................................................................................................................. 73


KAZALO SLIK

Slika 1: Dan z očkom – kitaristom ........................................................................................... 37

Slika 2: Izlet do bližnje dedkove kmetije – opazovanje in hranjenje ovac .............................. 38

Slika 3: Na pikniku ................................................................................................................... 39

Slika 4: Dedek nam predstavi poklic gasilca ........................................................................... 40


KAZALO TABEL

Tabela 1: Raznolikost in povezanost verbalne in neverbalne komunikacije (Možina in drugi,

1995, povzeto po Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 76) ............................................................. 30

Tabela 2: Kolikokrat letno starši sodelujejo z vrtcem? ........................................................... 66


KAZALO GRAFOV

Graf 1: Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov ............................................................... 51

Graf 2: Pripravljenost staršev na sodelovanje z vrtcem ........................................................... 52

Graf 3: Koristnost sodelovanja za otroka ................................................................................. 53

Graf 4: Koristnost formalnih oblik sodelovanja ....................................................................... 54

Graf 5: Koristnost neformalnih oblik sodelovanja ................................................................... 55

Graf 6: Učinkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starši – vzgojitelj ............................ 56

Graf 7: Zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu ....................................................................... 57

Graf 8: Zadovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji ...................................................... 58

Graf 9: Pestrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja .............................................. 59

Graf 10: Zadovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem......................................... 60

Graf 11: Kako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju staršev? ....................................... 61

Graf 12: Zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka

.................................................................................................................................................. 62

Graf 13: Ali je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra?................................................................ 63

Graf 14: Ponujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca ................................... 64

Graf 15: Kdo največkrat sodeluje z vrtcem? ............................................................................ 65

Graf 16: Udeležba staršev na različnih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec .............. 67

Graf 17: Katere oblike sodelovanja starši največkrat obiščejo?............................................... 68


Stran 1

I. TEORETIČNI DEL

1 UVOD

V današnjem času vzgojitelje in učitelje močno obremenjuje spoznanje, da kljub

njihovi požrtvovalnosti in trudu ne morejo veliko narediti za otrokov intelektualni

napredek in njegovo blaginjo, če si ne pridobijo zavezništva otrokovih staršev.

Brez sodelovanja staršev vzgojitelji in učitelji težko bogatijo življenje otrok. Zato

je dobro sodelovanje med vrtcem/šolo in starši zelo pomemben dejavnik, ki vpliva

na vsestranski razvoj otroka, njegovo počutje v vrtcu in kasneje v šoli.

Vstop otroka v vrtec ni samo pomemben in prelomen trenutek za otroka ampak

tudi za starše. Sodelovanje s starši je torej nuja in obveza vsakega vrtca, odnosi

med vzgojiteljico in starši pa izrednega pomena, saj lahko le tesno sodelovanje

vodi k dopolnjevanju vzgoje doma in v vrtcu. Starši, ki so z otrokom od

njegovega rojstva, svojega otroka najbolje poznajo. Poznajo njegove potrebe,

težave, strahove in vse druge lastnosti, zato je zelo pomembno njihovo aktivno

sodelovanje z vrtcem in kasneje s šolo. Za tako obliko sodelovanja pa je potreben

enakopraven medsebojni odnos med starši in vzgojitelji, ki temelji na zaupanju,

spoštovanju, medsebojni pomoči in odgovornosti. Da pa lahko vzgojitelj s starši

oblikuje takšen odnos, da lahko doseže in obdrži najvišjo stopnjo strokovnosti in

kompetentnosti, mora skrbeti za svojo pozitivno samopodobo. Kajti le

vzgojitelj/učitelj s pozitivno samopodobo lahko začuti vso globino in smisel

svojega poklica ter v njem najde zadovoljstvo in le takšen vzgojitelj/učitelj si

prizadeva razvijati zdrave, srečne, kompetentne in samoaktualizirajoče otroke, ki

bodo nekoč postali funkcionalni odrasli ljudje.

Aktivno sodelovanje staršev in vrtca ima pozitiven učinek na starše, otroke in

vzgojitelje. Kot vzgojitelja v vrtcu pa me je zanimalo zadovoljstvo staršev z

delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil

ugotoviti, kako so starši zadovoljni s sodelovanjem, ali so pripravljeni sodelovati

z vrtcem, kako so zadovoljni z odnosom med njimi in strokovnimi delavci vrtca,

ter ugotoviti, ali starši menijo, da sodelovanje koristi njihovemu otroku.

V prvem delu diplomskega dela je predstavljena družina, njen pomen pri vzgoji in

razvoju otrokove osebnosti. Na kratko je predstavljen tudi vrtec, vključevanje


Stran 2

družin v življenje vrtca, vprašanja in skrbi, ki se pri tem porajajo, in odnos med

strokovnimi delavci in starši. Pri vzpostavitvi pozitivnega odnosa pa je seveda

pomembna komunikacija in ker do takega odnosa ne pride kar samo od sebe, je

potrebno veliko sodelovanja s strani staršev in vzgojiteljev.

V drugem delu diplomskega dela sledi raziskava, v kateri so sodelovali starši

otrok vključenih v vrtec Laško. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so starši

zadovoljni z delom in sodelovanjem z zaposlenimi v vrtcu Laško.


Stran 3

2 DRUŽINA

2.1 Splošne značilnosti družine

Družina je sistem z nekim notranjim dogajanjem, ki je ves čas v obojesmernem

stiku z vsem, kar se godi v njegovem okolju. Družina je skupnost in institucija, ki

ima vsaj dve vlogi. Prva vloga je biološko-reproduktivna, druga pa širša,

družbena. S svojo sorodstveno mrežo je družina sociokulturna institucija, v kateri

se na poseben način povezujejo individualna svoboda in socialna varnost.

(Nastran Ule, 1995)

Rener (1995) pojmuje družino kot človeško skupnost in institucijo (ki je sočasno

fizični, odnosni in simbolni prostor), v kateri posamezniki in posameznice iščejo

uravnotežene poti med individualnimi pravicami in socialno odgovornostjo. O

družini lahko govorimo v primeru, ko živita skupaj najmanj dve generaciji, ki sta

krvno (rojevanje) ali telesno (posvojitev) povezani. Družina je stara kot človeški

rod, pravi Ackerman (1966), nenehno se spreminja in oblikuje v skladu s pogoji

življenja. Družina kot sistem ni seštevek posameznikov, temveč interakcija med

njimi. Družinska interakcija zajema štiri sisteme:

- sistem med zakoncema (interakcija mož – žena),

- sistem starševstva (interakcija otrok – starši),

- sistem sorojencev (interakcija otrok – otrok) ter

- zunajdružinski sistem (nuklearna družina v interakciji z zunanjimi

sistemi in posamezniki). (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 4)

Kljub različnosti družinskih interakcij lahko družine razdelimo glede na njihovo

vsebino, zgradbo, povezanost… Poznamo funkcionalne in disfunkcionalne

družine; zaprte, poljubne in odprte družine; ter družine, glede na obliko in

velikost.

2.1.1 Funkcionalne in disfunkcionalne družine

Družine lahko razmejimo na funkcionalne in disfunkcionalne. Lahko bi rekli, da

ta razmejitev temelji na vsebini družine. Funkcionalne družine so tiste, ki ustrezno

opravljajo svoje naloge. Kljub temu da je definicija zelo široka, zajema vsa glavna


Stran 4

področja, ki naj bi jih družina izpolnjevala pri razvoju osebnosti vsakega od svojih

članov, pri njegovi socializaciji in pripravljanju za samostojno življenje (Tomori,

1994). Med ta področja uvrščamo: čustvene potrebe (izmenjava verbalnih in

telesnih stikov ter brezpogojna ljubezen), potrebo po samospoštovanju,

ekonomske potrebe (kako primerno porabiti dohodke in ustrezno ravnati z

denarjem), potrebe po vsakodnevni negi, potrebo po socializaciji, rekreaciji in

potrebo po izobraževanju.

Na drugi strani pa so družine, ki svoje naloge ne opravljajo, to so disfunkcionalne

družine. Funkcionalne in disfunkcionalne družine so si med seboj zelo različne,

saj lahko različne družine na različne načine (ne)zadovoljujejo potrebe svojih

članov. Bolj kot je družina in njeni člani podvržena stresu in neobvladljivim

situacijam, težje zadovoljuje potrebe svojih članov in pogosteje neuspešno

opravlja svoje naloge. Zato strokovnjaki poskušajo družini pomagati pri

premagovanju težav z nasveti, kako razporediti svoj čas (čas za igro, delo,

druženje …), da bodo zadovoljni vsi člani družine.

2.1.2 Zaprte, poljubne in odprte družine

Vsaka družina lahko vzpostavi notranje in zunanje meje. Z vzpostavitvijo

notranjih mej se formirajo podsistemi.

Turnbullova delita osnovno družino na štiri večje podsisteme:

- partnerski podsistem (mož in žena),

- starševski podsistem (mama in oče),

- podsistem sorojencev in

- podsistem razširjene družine.

Glede na postavljanje mej ločimo zaprte, poljubne in odprte družine.

»Zaprte družine so tiste, ki so v svoji zgodovini poskusov in zmot izdelale toga,

nespremenljiva pravila izražanja in zadovoljevanja potreb družine in

posameznika; ustreza jim toga, nespremenljiva struktura … Zaprta družina se je

izognila negativnosti, ki jo prinaša soočenje s spreminjajočimi se potrebami

članov in možna grožnja sprememb v njeni strukturi od zunaj, s togostjo, ki

zagotavlja varnost.« (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 146 – 147)


Stran 5

»Poljubne – morda bi jim lahko rekli tudi anarhične – družine so družinske

skupine, ki so tako prilagodljive in fleksibilne, da ne morejo vzpostaviti identitete

in kontiunitete te identitete. Kaos onemogoča soočenje z lastnimi potrebami …

Notranje meje, hierarhične koalicije in podsistemi se nenehno spreminjajo …«.

(Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 149)

Za odprto družino pa je značilna fleksibilna struktura meja, podsistemov in

obstoječih hierarhij, ki omogoča spreminjanje družine kot sistema in oblikovanje

identitete njenih posameznikov. (Čačinovič Vogrinčič, 1998)

2.1.3 Družine, glede na obliko in velikost

Tu delimo družine glede na število njenih članov:

- število otrok,

- število in prisotnost staršev,

- število in prisotnost krušnih staršev,

- razširjenost razširjene družine (prisotnost druge ali tretje generacije);

- število članov, ki niso v krvnem sorodstvu ali sorodstvu preko poroke.

Družina je osnovna enota človeške družbe. Je skupnost ljudi, ki jih vežejo

sorodstvene vezi. Osnovne funkcije družine so tako biološko-reprodukcijske, kot

sociološko-kulturne. Družino tradicionalno sestavljata zakonska partnerja in eden

ali več otrok. V tem primeru govorimo o nuklearni družini. V današnjem času pa

se vse bolj uveljavljajo tudi družine temelječe na izvenzakonski skupnosti,

enostarševske in istospolne družine.

V različnih kulturah poznajo različne oblike in velikosti družin. Nekatere so

urejene strogo patriarhalno in obsegajo tudi več generacij. Število članov pa lahko

doseže tudi število 100 in več.

V razvitem svetu Evrope in Amerike pa so nekatere funkcije družine nadomestile

družbene institucije. Izrazit primer je skrb za najmlajše člane in ostarele. Družina

je tudi izgubila pomen kot ekonomska proizvodna enota. Tudi primarna

socializacija otrok je delno prenešena na vzgojno izobraževalne ustanove.


Stran 6

Poznamo demokratične družine, kjer odločajo vsi, patriarhalno, kjer odloča oče in

matriarhalno, kjer odloča samo mati.

Tipologija družin (Rener, 2006):

- družine zakonskih parov z otroki ali brez njih,

- neporočeni (kohabitirajoči) pari z otroki ali brez njih,

- matere z otrokom/otroci, očetje z otrokom/otroci (pri čemer mora z enim od

staršev živeti vsaj en otrok).

»Družino definiramo kot skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo

sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena odrasla oseba ter je med seboj povezana z

zakonsko zvezo ali s kohabitacijo in starševskim razmerjem.« (Rener 2006, str.

28)

2.2 Zakaj je v družini največ varnosti?

Družina je temelj vseh relacij, ki jih kot posamezniki vzpostavljamo v svojem

življenju. Z odnosi, ki jih vzpostavljamo v družini, dajemo otrokom popotnico za

življenje, pa naj bo popotnica dobra ali slaba.

Družina ima pomembno vlogo pri oblikovanju posameznikove identitete,

predvsem zato, ker zagotavlja vsakemu največjo varnost in sprejetost ter na

podlagi tega možnost iskanja lastne vrednosti. Šele takrat, ko se počutimo

popolnoma varne, se v naši notranjosti prične graditi zaupanje. Zaupanje v ljudi

okoli sebe pa nam odpira vse poti navzven.

»Raziskave so pokazale, da so tisti otroci, ki so živeli v čustveno toplih družinah,

z velikim zaupanjem odhajali v svet. Od doma so imeli dobro izkušnjo, zato so se

lahko brez strahu podali v iskanje svojih življenjskih izzivov. Nasprotno pa so

iskali otroci, ki so živeli v hladnih družinah, svoje mesto v svetu z veliko strahu in

nezaupanja.« (Zalokar Divjak, 2001, str.43)

Starši se premalo zavedajo, da je od njihovega odnosa do otroka odvisna

samostojnost njihovega otroka. Družina naj bi bila tisto mesto, kjer bi se morali

počutiti varno, to pa je mogoče le, če se čutimo ljubljene, če smo brezpogojno


Stran 7

sprejeti in je upoštevana naša enkratna in nenadomestljiva osebnost. Za

ustvarjanje odnosa pa je potrebno, da se vsak posameznik zaveda svoje naloge v

tem odnosu in da sledi skupnemu cilju, cilju sožitja v družini.

Kadar otrok čuti, da smo mu na voljo, da nas skrbi za njegovo dobro počutje, se

ustvari vez, ki ji pravimo ljubezen. Ljubezen pa potrebujemo tako otroci kot

odrasli za svoj obstoj, za svojo graditev samospoštovanja in osebnostne zrelosti.

» Ljubezen je gotovo ena največjih vrednot za vsakega posameznika in mogoče je

ravno zato tudi tako težko uresničljiva. Za vrednote namreč velja pravilo, da je za

uresničitev velikih vrednot potrebno tudi veliko truda.« (Zalokar Divjak, 2001, str.

44)

Ljubezen in izražanje čustev je v medsebojnih odnosih zelo pomembna. Treba je

otrokom in partnerju povedati da jih imaš rad, ne le takrat ko je vse v najlepšem

redu, ampak tudi takrat, ko se zgodijo kakšne neprijetnosti, in tudi takrat kadar

smo preprosto zadovoljni, da smo skupaj.

Osnovni otrokovi potrebi sta, potreba po varnosti in sprejetosti. Varnost pomeni,

da imamo v družini vedno mesto, ki čaka na nas, ne le v veselju, v žalosti, ampak

tudi ob trpljenju in v primeru smrti. Varnost pomeni tudi, da imamo v družini in

na tem svetu mesto, ki ga ne moremo izgubiti, pa naj se zgodi karkoli. »Če starši

uspejo prenesti takšno sporočilo na svoje otroke, bodo odraščali z velikim

zaupanjem in varnostjo.« (prav tam, str. 16).

V sodobnem času dobiva družina vse večjo veljavo, kajti le znotraj nje se lahko

oblikujejo medosebni odnosi, ki vključujejo ljubezen, pripadnost, varnost,

zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje vsakega od nas.

»Družina je mesto največje varnosti na svetu, mesto, kjer se najprej učimo živeti

drug z drugim in drug za drugega. To pa je velika dragocenost in velika

odgovornost, zato velja vanjo vlagati največ svoje energije in časa.« (Zalokar

Divjak, 2000, str. 18)


Stran 8

2.3 Vloga družine in življenjske naloge družinskih članov

Družina otroku odpira možnost, da si pridobi celosten vpogled v življenje.

(Lepičnik Vodopivec, 1996)

Družina je vzgojni dejavnik, ki najpristneje zadovoljuje otrokove temeljne

socialne potrebe: varnost, socialno priznavanje, ljubezen, doživetje samostojnosti,

uveljavljanje.

V družini poteka proces identifikacije, ki pomaga socializirati otrokovo osebnost

in je izrazito prisoten v razmerju med otroki in starši. V družini sta pomembni dve

posebnosti: proces identifikacije in čustvo ljubezen. (Lepičnik Vodopivec, 1996)

Identifikacija je istovetenje in prevzemanje pravil vedenja, vzorcev obnašanja in

stališč; je najmočnejša v družini, kajti otrok se izoblikuje po ljudeh, s katerimi

živi, in prevzame njihov način vedenja.

»Družina je temeljni posrednik človekovega obstoja – v čisto biološkem,

naravnem svetu, v družbenem svetu in v svetu duha in kulture. Brez družine

človek ne bi mogel biološko obstati, brez družine ne bi mogla eksistirati nobena

družba, brez družine se ne bi mogla oblikovati osebnost posameznika v vseh treh

svojih razsežnostih: naravni, družbeni in duhovni.« (Musek, 1995, str. 19)

Otrok v družini spoznava:

- moralna ravnanja,

- prva spoznanja o delu,

- čustva,

- prvine govora in mišljenja,

- prve presoje družbe, šole in prijateljev,

- prve zahteve in ukrepe o medsebojnih odnosih,

- vzorec vrednostne lestvice staršev, s katerimi se identificira,

- prvine svetovnega nadzora,

- spoznanja o naravi in okolju ter vrednotenju okolja,

- temeljne navade in spretnosti, ki jih potrebuje za obvladovanje okolja.

Družina dobro funkcionira takrat, kadar se vsi njeni člani zavedajo svojih nalog.

Duševno stanje družine se prične rušiti, kadar je nekdo od članov družine psihično


Stran 9

ali fizično preobremenjen. Ko pride do takšnega stanja, so možnosti za ugodno

rešitev le takrat, ko člani družine zopet najdejo skupni cilj – skrb za odnos in

ohranitev družine.

Družinsko življenje nam narekuje, da morajo biti zadovoljene potrebe družine –

skupno bivanje, sporazumevanje, hranjenje in delo v družini, ker se šele iz teh

zadovoljenih potreb pridobiva občutek pripadnosti, zaupanja in odgovornosti do

družine.

Seveda pa ima vsak član družine svoj obseg interesov zunaj družine, ki jih mora

znati uskladiti z interesi in željami drugih članov družine. Dojeti mora, kakšna je

njegova naloga znotraj družine, v kakšnem obsegu jo bo izpolnjeval in koliko je

pripravljen žrtvovati za dobro lete.

Ko v družini nastane praznina, je pomembno, da odnos popravimo, ga

izpopolnimo in nadomestimo. Pomembno je, da imamo pred očmi skupen cilj –

trdnost družine in odnosov, ki nas vedno zbližajo in nas osebnostno obogatijo.

(Zalokar Divjak, 2001)

2.4 Vzgojni stili

»Kvaliteta medsebojnih odnosov med starši in otroki je odvisna tudi od vzgojnega

stila, ki prevladuje v družini.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 24)

Becker (1964, po Musek, 1995) je glavne dimenzije vzgojnega stila razporedil v

koordinatni sistem. Izredno pomembni sta dve dimenziji, in sicer, prva dimenzija

ločuje ljubezen (toplino, naklonjenost) od hladnosti (sovraštvo, odklanjanje),

druga dimenzija pa ločuje popoln nadzor od popolne svobode. Tretja dimenzija

ločuje med odmaknjenim odnosom do otroka in pretirano, nevrotično

zaskrbljenostjo in bojaznijo za otroka.

Musek (1995) ugotavlja, da nobeden od ekstremnih vidikov teh dimenzij ne

vpliva ugodno na razvoj odnosov in posameznikov v družini.

Ajduković (1990, po Lepičnik Vodopivec, 1996) navaja štiri možne kombinacije

dimenzij vzgojnega stila, ki se kažejo v različnih oblikah vedenja staršev in ki

imajo lahko različne posledice na otrocih:


Stran 10

topli in strogi starši – otrokom veliko pomeni mnenje odraslih, pravila so

pripravljeni internalizirati, starše upoštevajo;

topli in permisivni starši – otroci zaupajo sebi, so odprti, pogosto ignorirajo in

kršijo pravila, so prijazni, pa tudi razvajeni;

hladni in strogi starši – otroci so anksiozni in nedružabni, neprijazni, njihova

agresija se kaže tako do okolja kot tudi do sebe;

hladni in permisivni starši – razpoloženje otrok je običajno sovražno, otroci

zavračajo in kršijo pravila.

Iz tega lahko torej ugotovimo, da topla vzgoja povzroča bistveno manj problemov

in težav kot čustveno hladna vzgoja.

Iz vidika vodenja prepoznamo tri temeljne vzgojne stile:

Avtokratski stil

Pri tem stilu imajo starši vnaprej določeno pojmovanje o obnašanju svojih otrok;

vnaprej vedo, kaj je za njihove otroke najbolje, zato jim vsiljujejo svoja vedenja.

V interakciji starši – otrok ni »inputa – izvora«, ki izvira iz »povratne zveze –

feedbacka«. Starši potreb otrok ne upoštevajo, prizadevajo si biti na oblasti, imeti

moč in jo zadržati, pa četudi s silo. Rezultati takšnega odnosa pripeljejo do

neposlušnosti in frustracije otrok. Predpostavlja se, da tak odnos »proizvaja«

pretirano poslušne in nesamostojne osebnosti.

Laissez faire – svobodni stil

Pri tem stilu vzgoje se starši umaknejo in pustijo, da stvari tečejo same od sebe.

Tak pristop je možen v primeru, ko sta pri otroku že izoblikovana zavest in

občutek odgovornosti. Tak stil pozitivno deluje na iniciativnost in ustvarjalnost

otrok.

Demokratični stil

Starši spoštujejo individualne razlike med otroki, saj upoštevajo njihove potrebe.

Pri reševanju specifičnih situacij in problemov poskušajo na različne načine

prispevati k njihovemu reševanju. Takšni starši so tolerantnejši v razumevanju


Stran 11

nezrelih reakcij svojih otrok in jim omogočajo samostojnost pri odločanju in

reševanje konfliktnih situacij.

2.5 Cilji vzgoje

Cilj vzgoje je vzgojiti srečnega otroka, ki bo sposoben samostojnega življenja v

družbi.

»Vsako otrokovo obdobje zahteva zadovoljevanje različnih čustvenih, socialnih

in intelektualnih potreb.« (Zalokar Divjak, 2008, str. 29)

»Ko so otroci še majhni, morajo imeti občutek, da jim z našim ravnanjem

zagotavljamo varnost, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo lahko čim

aktivnejši.« (Zalokar Divjak, 2008, str. 29)

Vzgojo in razvoj otroka lahko razdelimo v štiri dele:

- kulturni (družinski vzorec in osebno okolje);

- psihološki (vedenje uravnoteženega in srečnega človeka);

- umski (notranja motivacija in stimulacija);

- razvojni (normalno razviti čuti in motorika).

Osnovne dobre navade, ki jih moramo razviti pri majhnih otrocih, so:

redoljubnost, spanje, zdrave prehranjevalne navade in higiena.

»Vzgoja v družini je naraven proces, ki se kaže v načinu življenja, medsebojnih

odnosih, klimi.« (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 35)

Otrok si v družini pridobiva izkušnje o življenju, o ljudeh, o medsebojnih odnosih.

Otrok se v družini socializira. Nenehna interakcija med otrokom in okoljem,

zagotavlja pogoje za razvoj njegove osebnosti, zato je zelo pomembno, da otrok

živi v spodbudnem okolju.

Z namenom, da bi vplivali na vedenje otroka, starši uporabljajo ustrezne vzgojne

postopke, ki so najpogosteje spontani in odvisni od stališč, izkušenj, osebnostne

strukture roditelja, okolja in tradicije. (Lepičnik Vodopivec, 1996)


Stran 12

2.6 Družina in razvoj otrokove osebnosti

»Bistvo človekove osebnosti je sestavljeno iz vrednot, ki vladajo v družini, iz

katere vsak posameznik izhaja. Družina je sistem, ki živi po določenih notranjih

zakonitostih, po katerih posamezniki delujejo v odvisnosti drug do drugega.«

(Vojska Kušar, 1998, str. 263)

Po porodu je otrok izpostavljen številnim novim dražljajem. Sam sebi prepuščen

bi bil zapisan smrti, saj je telesno in psihično nebogljen. Nujno potrebuje nekoga,

ki bo poskrbel zanj. Osnovni pogoj za njegov zdrav psihološki razvoj je

materinska ljubezen. Povezava med materjo in otrokom je pomembna za

oblikovanje otrokove osebnosti.

Prva dva meseca življenja potrebuje otrok za utrjevanje svojih notranjih danosti

(ugodje ob sesanju, utrip materinega srca, vonj materine kože). V tretjem mesecu

pa začne otrok vzpostavljati kontakt z okoljem okoli sebe. Pridobiva si prva

spoznanja o sebi in o drugem, o materi zunaj sebe. V tem obdobju je zelo

pomembno, da ga mati neguje, ljubkuje, pestuje, ziba, kajti le tako bo otrok

pozneje navezoval stike s svetom.

Seveda je zelo pomemben tudi partnerski odnos z otrokovim očetom in širšo

družino, kajti ti odnosi se zrcalijo na otroku in se kot modeli globoko zasidrajo v

nadaljnje življenje. Otrok bo nekoč, ko si bo sam ustvarjal družino, spontano črpal

predstave iz lastnih izkušenj, ki jih je imel z materjo in preko nje z očetom.

Od tretjega meseca in nekako do šestega doživlja otrok mater po delih: prsi, roke,

oči, lasje, usta, glas. Šele z osmimi meseci postane mati zanj celota, ki mu pomeni

vse, varnost in ugodje. Ob starosti enega leta se otrok začne spuščati v zanj »širni«

svet. Mati mu ne zadostuje več le kot vir hrane, temveč mu postaja družica pri

igri in širjenju obzorja. Otrok si svojo osebnost gradi s tem, da od drugih pobira

vse, kar pri njih občuduje.

Šele pri treh letih, zatrjujejo psihologi, je otrok psihično sprejemljiv za širše

okolje in nova poznanstva. Na način trmoglavosti si utrjuje občutek odločnosti in

samostojnosti, hkrati pa je še zelo nebogljen in še kako potreben družinskega

zavetja.


Stran 13

Pri petih letih pa otrok že potrebuje, želi in išče družbo vrstnikov (vrtec, bolnica).

V nadaljnjih treh letih, do vstopa v šolo, se otrokova osebnost gradi na podlagi

raziskovanja izkušenj doma in zunaj doma. Do vstopa v šolo je otrokova osebnost

v glavnem že izoblikovana. Sodelovanje staršev ter pedagogov bo uspešno, če je

bil otrok pred vstopom v vrtec ali šolo pravilno vzgojno voden.

V družinskih odnosih je odločilna ljubezen, je gonilo družine. Družina pa je

okrilje, v katerem naj bi se vsak član čutil sprejetega, zavarovanega in ljubljenega.

Pri vzgoji je prvi in najpomembnejši pogoj zgled staršev, njuna medsebojna

ljubezen, ki je izvir vseh družinskih vrednot. Pomanjkanje te ljubezni pa je gojišče

vsega hudega v osebnem, družinskem in družbenem življenju.

»Šolska neuspešnost, nasilja vseh vrst in oblik, kriminal, alkoholizem, droge in

samomorilnost so odraz razmer v naših družinah. Kjer odpove družina, tam se

začne katastrofa posameznika in družbe.« (Vojska Kušar, 1998, str. 269)

2.7 Stabilnost in trdnost družine

Čim intenzivnejša je naša vrednostna orientacija, tem bolj smo v svoji notranjosti

stabilnejši in trdnejši. Če imamo pred sabo jasno opredelitev, kaj želimo, kam je

vredno vlagati svoj čas, energijo ali trud, potem čutimo, da stojimo trdno na svojih

nogah in da nas razni zunanji vplivi ne morejo premamiti.

Ko pa takšne jasne orientacije ni, pa se počutimo negotovi in dojemljivejši za

različne zunanje pritiske od zunaj. V praksi se pogosto zgodi, da posamezniki

ravno zaradi teh zunanjih vplivov (izguba službe, bolezen) zapustijo družino.

Namesto da bi takšne okoliščine družinske člane med seboj še bolj povezale in jih

notranje naravnala na sprejem drugačnih ciljev, nikakor ne morejo sprejeti danega

položaja.

Ko v družini poteka vse gladko, ne pridejo do izraza naše sposobnosti sočutja,

vztrajnosti, bojevitosti in prenašanja trpljenja. Ravno te lastnosti pa so tiste, ki nas

naredijo drugačne, močne, dostojanstvene. Vedno, kadar je družina ogrožena,

morajo njeni člani poskušati reševati probleme, tudi če to pomeni veliko osebnih

odpovedi in spoprijemanja z raznimi neprijetnostmi, kajti le tako lahko družino

»obvarujemo« pred negativnimi zunanjimi okoliščinami. Seveda pa ne pomeni, da

so zunanje okoliščine vedno le negativne. Lahko so zelo dobre, pa vendar člani


Stran 14

družine nekako ne najdejo skupne poti in se odtujijo in razidejo. Pomembno je, da

vsak posameznik dojame, da lahko prav on veliko prispeva k stabilnosti družine in

boljšemu razpoloženju.

»Družina mora biti usmerjena predvsem v prihodnost, k skupnim ciljem in

nalogam, ker nas to dela optimistične ter nam daje moč za spopadanje z nalogami

vsakdanjosti in zavest, da nam uspeva skupno bivanje v sožitju.« (Zalokar Divjak,

2001, str. 56)


Stran 15

3 VRTEC

Vrtec je vzgojno varstvena ustanova, ki skrbi za vzgojo in varstvo predšolskih

otrok. Ob vključitvi otroka v vrtec naj bi starši poznali svoje pravice in dolžnosti,

ki jih imajo, ob vstopu njihovega otroka v vrtec.

PRAVICE STARŠEV:

- postopno uvajanje otrok v programe vrtca;

- sodelovati pri oblikovanju življenja in dela v vrtcu in oddelku (pri tem pa

morajo upoštevati predhodne dogovore in strokovno avtonomnost vrtca in

strokovnih delavcev);

- obveščenost o delu in življenju v vrtcu in oddelku;

- sprotna izmenjava informacij in poglobljen pogovor o otroku;

- zaščita osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti družine.

DOLŽNOSTI STARŠEV:

Vezane so na varnost ter dobro počutje otroka in na dobro sodelovanje z vrtcem in

strokovnimi delavci.

- Vsi otroci morajo biti pred sprejemom v vrtec zdravniško pregledani pri

osebnem zdravniku. Potrdilo o pregledu starši oddajo ob prihodu otroka v

vrtec svoji vzgojiteljici.

- Starši morajo ob prihodu otroka v vrtec vzgojiteljico opozoriti na

posebnosti otrokovega zdravstvenega statusa, če leta ni razviden iz

zdravnikove dokumentacije.

- Starši so dolžni posredovati strokovni delavki številko telefona, na

katerega so dosegljivi v primeru nepredvidenih dogodkov v zvezi z

otrokom.

- Starši so dolžni zagotoviti spremstvo polnoletne osebe otroku v vrtec in iz

vrtca.

- Starši so dolžni voditi v vrtec zdravega otroka, kajti bolan otrok spada v

domačo nego.

- Otroci morajo biti primerno obuti in oblečeni, tako da se bodo lahko

nemoteno igrali in udejstvovali v ponujenih dejavnostih v prostorih vrtca


Stran 16

in na prostem. V vrtec ne smejo prinesti predmetov, ki bi lahko ogrozili

zdravje in varnost otrok v vrtcu.

- Starši so dolžni upoštevati dogovorjeni red v vrtcu in njegovi neposredni

okolici.

- Starši morajo upoštevati poslovni čas vrtca.

- Redno morajo izpolnjevati finančne dolžnosti do vrtca.

- Sproti morajo sporočati spremembe podatkov o svoji dosegljivosti v času

bivanja otroka v vrtcu.

3.1 Vključevanje družin v življenje vrtca

Predšolski otroci so izjemno navezani na družino, zato je praktično nemogoče, da

družina in vrtec ne bi sodelovala. Zato so se že v preteklosti razvile številne oblike

povezav med vrtcem in družino. Proces sodelovanja in vključevanja družin v

življenje vrtca se je razvijal v tesni odvisnosti od položaja družine v družbi ter

konceptualne naravnanosti vrtca. Skozi zgodovino se je spreminjal pogled na

sodelovanje med otrokovo družino in vrtcem. Oblike sodelovanja z družinami so

se omejevale na bolj formalne načine sodelovanja. Na srečo pa je kar nekaj

vzgojiteljic po svoji človeški ali profesionalni intuiciji skušalo ohraniti in razvijati

manj formalne stike s starši, tako da je bilo že v osemdesetih, predvsem pa v

devetdesetih letih v praksi sodelovanja in vključevanja staršev v življenje vrtca že

lepo število različnih oblik sodelovanja.

Značilnosti vključevanja družin

»Vključevanje družin v življenje vrtca ima določene značilnosti, ki jih je potrebno

v tem procesu upoštevati. Bolj ko se zavedamo teh značilnosti, lažje in bolj

kakovostno bo ta proces potekal in lažje bodo vzgojiteljice in njihove pomočnice

ter strokovni delavci v vrtcu vrednotili te dejavnosti.« (Vonta, 1998, str. 110)

Proces vključevanja družin v življenje vrtca je:

1. dvosmeren proces,

kar pomeni, da sta njegova kakovost in obseg odvisna tako od družin kot

od vrtca. Tak proces zahteva izjemno prilagodljivost in pripravljenost na

spremembe od vzgojiteljev in od staršev.


Stran 17

2. integrirana dejavnost,

sodelovanje in vključevanje staršev oziroma družin v življenje vrtca bo

tem bolj uspešno, čim bolj bo vpleteno v celoten kontekst življenja vrtca.

Tu sodelovanje pomeni nujni sestavni del vsakodnevnega življenja.

3. individualizirana dejavnost

Pomeni, da naj bi družine glede na svoje posebnosti, potrebe, možnosti,

interese …, imele možnost izbire različnih načinov sodelovanja z vrtcem.

To pa pomeni za vzgojitelje veliko mero spoštovanja in občutljivosti na

individualne razlike med družinami.

Poteka na različnih stopnjah v smeri vse večje participacije staršev.

Starši se v življenje vrtca vključujejo na zelo različnih nivojih. Epsteinova

tipologija vključevanja staršev prikazuje 5 stopenj participacije družin:

1. stopnja – starši priskrbijo različen material za oddelek, v katerem je njihov

otrok. Na tej stopnji gre za občasno dejavnost, velikokrat le za enkratno.

2. stopnja – gre za povabilo staršev v oddelek, k različnim dejavnostim, kjer

so starši vključeni s svojimi sposobnostmi, interesi, hobiji in talenti. Gre za

občasne dejavnosti.

3. stopnja – starši postanejo prostovoljni in bolj ali manj redni pomočniki

vzgojiteljice, seveda glede na njihove interese in možnosti.

4. stopnja – starši aktivno sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju

odločitev. Sveti staršev oblikujejo pomembna priporočila za vodstvo vrtca.

5. stopnja – tu so starši aktivno vključeni v proces zagovarjanja in

zagotavljanja odločitev in akcij v korist vrtca.

Za kvalitetno vključevanje staršev v življenje vrtca je pomembno, da vzgojiteljica

staršem v procesu participacije stoji ob strani. Bolj zainteresiranim staršem za

sodelovanje nudi podporo v njihovi neodvisnosti in ustvarjalnosti delovanja na

vseh ravneh, manj samozavestnim staršem pa nudi oporo in možnost, da rastejo v

svojih vlogah, da se učijo drug od drugega. (Vonta, 1998)


Stran 18

3.2 Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec

Ko otrok prvič vstopa v vrtec, se zanj marsikaj spremeni. Ob vstopu v vrtec se

srečuje z obilico novih občutkov, vtisov, dogodkov in doživetij. Večina otrok je

prvič za daljši čas ločena od staršev. V novem okolju se srečajo z novimi,

neznanimi osebami. Prilagoditi se morajo novemu ritmu življenja in zahtevam.

Navaditi se morajo bivanja v skupini vrstnikov, s katerimi si bodo delili igrače in

pozornost odraslih. Zaradi vsega tega je vključitev otroka v vrtec velika

sprememba v njegovem življenju. Kako bo spremembe prenesel, pa je seveda

odvisno od stopnje njegovega razvoja, od njegovih izkušenj in ravnanja

vzgojiteljic v oddelku. Zato je zelo pomembno, da sta obe strokovni delavki ali

delavca v oddelku usklajena, da sodelujeta, da imata sposobnost vživljanja v

otroka, sposobnost opazovanja, da timsko sodelujeta in skupno načrtujeta potek

dela v oddelku.

Za ločitev od staršev in prilagajanje na spremembe, ki jih doživlja ob

vključevanju v vrtec, otrok potroši veliko energije. Reakcije otrok se seveda

razlikujejo: nekateri odklanjajo novo okolje z jokom, se oklepajo staršev, ne upajo

proč od njih, starši morajo biti vedno v njihovem vidnem polju. So pa tudi otroci,

ki jih novo okolje pritegne, ga z zanimanjem opazujejo in začnejo raziskovati.

Prav vsak otrok pa potrebuje čas, da se privadi novemu okolju, da se prilagodi, si

pridobi zaupanje, sprejetost in varnost.

Tako kot otroci tudi starši, ki svojega otroka prvič vključujejo v vrtec, doživljajo

stiske. O življenju otrok v vrtcu nimajo nobenih izkušenj, so nezaupljivi, pojavi se

strah in veliko vprašanj. Ali bo moj otrok v vrtcu deležen dovolj pozornosti, ga

bodo imeli radi, ga bodo sprejeli, se bo privadil novemu okolju? Starši imajo

svoja pričakovanja in želijo čutiti, da so v vrtcu dobrodošli, da je njihov otrok

sprejet, da ga imajo radi, da prisluhnejo njegovim željam in mu pomagajo v

težavah.

Kako ravnajo v vrtcu, da otrok lažje premosti začetne težave prilagajanja?

- Ob vpisu otroka v vrtec starše seznanijo s publikacijo o vrtcu, ki vključuje

vse informacije v skladu z zakonom.

- Starši so skupaj z otrokom vabljeni na dneve odprtih vrat.


Stran 19

- Ogledajo si prostore, igrače, dobijo prve informacije o poteku življenja v

vrtcu.

- Seznanijo jih s pravico postopnega uvajanja otroka v vrtec.

- Otroku omogočijo, da prvo srečanje z vrtcem doživijo skupaj s starši.

- Starše vzpodbujajo, da si vzamejo čas za svojega otroka, ga opazujejo v

skupini, da skušajo čim več povedati o navadah svojega otroka.

- Čas, ko ostane otrok v oddelku brez staršev, postopoma podaljšujejo.

- Za boljše počutje otrok s seboj prinese svojo najljubšo igračo, blazino,

stekleničko, dudo.

- Upoštevajo navade otroka pri spanju, hranjenju.

- Na dnevni red – dnevno rutino se otrok privaja postopoma.

Da pa bi v vrtcu pri načrtovanju lahko izhajali iz otroka, morajo otroka dovolj

dobro poznati. Poznati morajo razvojne zakonitosti otrokovega razvoja, ki so:

- Socialni odnosi otroka z vrstniki, vzgojiteljico, pomočnico in drugimi

odraslimi osebami (pozorni so na to, ali je otrok ob vključitvi v vrtec hitro

vzpostavil socialne kontakte z vrstniki, kako ga sprejemajo in on njih, se

jih boji, jih odklanja …, se je navezal predvsem na vzgojiteljici).

- Čustva in počutje otroka (opazujejo čustveno reagiranje, česa se veseli, kaj

ga jezi, česa se boji, kdaj joče, se smeje).

- Aktivnost in interesi pri samostojni igri in zaposlitvah (kako se vključuje v

igro, katere igrače in igre ima najraje, pri katerih igrah je najbolj vztrajen,

domiseln, nadarjen).

- Telesni in motorični razvoj (pozorni so na telesno razvitost, razvitost

grobe in fine motorike in hitrost reagiranja).

- Besedno razumevanje in izražanje (vrednotijo vsebinski vidik govora in

opazujejo zmožnosti neverbalnega izražanja).

- Samostojnost (fizično, miselno in socialno-čustveno).

- Hranjenje (opazujejo ali rad je ali hrano odklanja, koliko poje).

- Spanje (ali potrebuje spanje, navade pri spanju, motnje pri spanju).

- Osebnostne značilnosti in posebnosti (spremljajo tipične lastnosti značaja

in temperamenta).


Stran 20

Podatki, pridobljeni z opazovanjem otroka, poznavanje značilnosti otroka,

upoštevanje kritičnih obdobij v razvoju otroka in prepoznavanje odnosa do otroka

pomagajo pri pridobivanju zaupanja staršev in otrok in šele ko se otrok počuti

varnega v novem okolju in ko zaupa ljudem, je pripravljen sprejemati in

sodelovati. (Kolar, 2003)

3.3 Vrtec v odnosu do staršev oziroma družine

Sodelovanje s starši se začne že s prvim telefonskim klicem ali obiskom staršev v

vrtec, ko se šele zanimajo za osnovne informacije. Sledi seznanjanje s programom

vrtca prek publikacije in obisk staršev skupaj z otrokom v vrtcu. Takrat naj bi se

starši in otrok seznanili z vzgojiteljico in pomočnico v oddelku, kamor naj bi se

otrok vključil. Za starše, še bolj pa za otroka, je to prvo srečanje zelo pomembno.

Zato si morajo strokovni delavci vzeti dovolj časa za starše in otroka, hkrati pa

jim dati možnost, da prostor in dogajanje v njem začutijo čim bolj prijetno.

Če se starši odločijo, da bo njihov otrok vrtec obiskoval, sledi obdobje uvajanja.

To obdobje je za starše in otroka eno najpomembnejših obdobij, ločitev je lahko

boleča. Večina otrok in staršev jo lažje premosti, če imajo za to dovolj časa in

razumevanja pri strokovnih delavcih vrtca. Nekateri otroci in starši potrebujejo

več časa pri uvajanju, drugi manj. Nekateri otroci na začetku obiskovanja vrtca

jočejo. Takrat jim pogovori v pomirjajočem tonu, »crkljanje«, mahanjem staršem

skozi okno, pisanje sporočilc staršem lahko zelo pomagajo. Otroci tako začutijo,

da jim želimo pomagati, da smo tam zaradi njih in zanje. V času uvajanja in

kasneje otroci pogosto želijo prinašati od doma svoje najljubše igrače, knjige in

druge predmete. Seveda naj bi otroci imeli to možnost, če se ob tem počutijo

bolje, kajti bolje kot se v vrtcu počutijo otroci, bolje se počutijo tudi starši in tako

bodo bolj pripravljeni na sodelovanje z vrtcem. (Dolar Bahovec, Bregar Golobič,

2004)

3.4 Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev

Družina je osnovna socialna celica, v kateri otrok živi in ki s svojimi značilnostmi

vpliva na razvoj otrokove osebnosti. Za otroka je družina prva šola za življenje.

Da se lahko otrok razvije v polnovredno, integrirano in avtonomno osebnost z


Stran 21

optimalno stopnjo samospoštovanja, mora družina izpolniti vzgojno, dinamično,

kulturno in socializirajočo nalogo. (Lepičnik Vodopivec, 1996)

1. Vzgojno nalogo družina uresničuje s skrbjo za razvoj otroka, ki pa seveda

mora biti prilagojena njegovi razvojni stopnji.

2. Dinamično nalogo opravlja z zagotavljanjem intenzivnih in dalj časa

trajajočih čustvenih odnosov med člani družine.

3. Kulturna naloga družine se kaže v posredovanju pojmovnega in besednega

zaklada otroku.

4. Socializirajoča naloga družine pomeni seznanjanje otroka z osnovnimi

socialnimi vlogami, vrednotami, normami, itd.

Vzgoja v družini je naraven proces, ki se kaže v notranji dinamiki in je povezana z

družinsko klimo. Starši so otrokovi prvi vzgojitelji, ki lahko nalogo dobro

opravijo le, če so sami dovolj emocionalno, moralno in socialno zreli in če

poznajo namen vzgajanja. Nenehna interakcija med družino in okoljem zagotavlja

pogoje za normalen osebnostni razvoj otroka. Prva možnost aktivnega vstopa v

širše okolje je vključitev otroka v vrtec. Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se

prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka. Zato je ustrezno sodelovanje

med vzgojitelji in starši nujno.

»Zlasti pri vzgoji predšolskega otroka je pomembna usklajena vzgojna usmeritev;

pogoj zanjo pa je vzajemno partnerstvo med starši in vzgojitelji. Četudi imajo

oboji precej skupnih vzgojnih stališč, je včasih potrebno tudi sprejemanje

kompromisov obeh strani. Dobro sodelovanje staršev in vzgojiteljev temelji na

vzajemnem spoštovanju in zaupanju.« (Janež, 1998, str. 320)

Potrebe, ki usmerjajo sodelovanje med vzgojitelji in starši, so različne. Staršem je

zelo pomembno, da čutijo, da je njihov otrok v vrtcu sprejet in da si je vzgojitelj

pripravljen vzeti čas zanje in jim prisluhniti o bojaznih in željah v zvezi z

njihovimi otroki. Vzgojiteljem pa veliko pomeni, da jih otroci in starši sprejemajo,

da jim zaupajo in jih cenijo.

Vrtec kot institucija ima pomembno vlogo v procesu socializacije otrok, hkrati pa

mora nuditi oporo staršem pri oblikovanju njihove starševske vloge in starševskih

nalog. (Janež, 1998)


Stran 22

4 ODNOS MED STROKOVNIMI DELAVCI IN STARŠI

Sodelovanje s starši je nuja in obveza vsakega vrtca. Odnos med vzgojiteljico in

starši je izrednega pomena, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju

vzgoje doma in v vrtcu.

4.1 Sodelovanje kot odnos

Glede na vrsto šole/vrtca, njuno orientacijo, zastavljene cilje in glede na

učence/otroke ter njihove starše lahko govorimo o :

- partnerskem odnosu,

- klientskem odnosu in

- paternalističnem odnosu.

Partnerski odnos je sodelujoč, dopolnjujoč odnos med obema enakopravnima

partnerjema, med učitelji/vzgojitelji in starši. Njihovo razmerje je

komplementarno.

Klientski odnos lahko razumemo kot nadomestni ali kompenzacijski odnos, v

katerem je ena stran lahko podrejena, druga pa dominantna. Ta odnos lahko

razumemo tudi kot korektivni odnos. V paternalistični odnos se lahko sprevržeta

oba odnosa, tako klientski kot partnerski. Po tem odnosu je treba učenca/otroka

strogo voditi in nadzorovati, ker učencu/otroku ni dovoljeno biti samoiniciativen,

kreativen, ker ne more biti to, kar pravzaprav je. Toda tak odnos nekateri starši

celo pričakujejo od učitelja/vzgojitelja, posebno takšni, ki doživljajo

paternalistični odnos doma. (Pšunder, 1994)

4.2 Kako pomembna je samopodoba?

»Povezava med posameznikovo samopodobo in zaupanjem vase, dosežki,

sprejemanjem odgovornosti in doseganjem ciljev je danes pomemben dejavnik

pedagoškega dela.« (Youngs, 2000, str. 11)

Samopodoba je ključnega pomena za kvaliteto našega trenutnega življenja in je

osnova za naše življenjske dosežke. Ena od najpomembnejših nalog vseh

pedagoških delavcev je skrb za lastno samopodobo. Da bi v poklicnem življenju

dosegli in obdržali najvišjo stopnjo strokovnosti in kompetentnosti, potrebujemo


Stran 23

nek izvir, ki nas polni z zaupanjem vase, inspiracijo, pozitivno energijo,

motivacijo, pogumom in osebnimi močmi. Tak izvir in pogoj za uspešno delo pa

je prav pozitivna samopodoba. In le vzgojitelj/učitelj s pozitivno samopodobo

lahko začuti vso globino in smisel svojega poklica ter v njem najde zadovoljstvo.

4.2.1 Opredelitev samopodobe

Samopodoba je odnos do samega sebe, je vrednost, ki jo pripišemo sami sebi.

Samopodoba je proces, ki se razvija skozi čas, kajti nihče se nekega dne ne zbudi

s pozitivno ali negativno samopodobo. Svojo samopodobo si prislužimo, pri tem

pa sta potrebni samoučinkovitost in samospoštovanje. Temeljna stebra zdrave

samopodobe sta ravno občutek samoučinkovitosti in samospoštovanje. Kadar je

okrnjen eden od njiju, je okrnjena tudi samopodoba.

Kadar človeku primanjkuje temeljnega samozaupanja, zaupanja v svoje

sposobnosti, če nima osnovnega samospoštovanja, ne čuti, da je vreden ljubezni,

spoštovanja in sreče, če se boji lastnih želja in potreb, je njegova samopodoba

nizka.

Kadar pa človek poskrbi, da je aktiven, se odreče tekmovalnemu odnosu s samim

seboj, postane sam sebi najboljši prijatelj, se spoštuje in se postavi zase v vseh

okoliščinah, prevzame odgovornost za svoja dejanja in vedenje, potem govorimo

o pozitivni samopodobi.

Temeljna področja samopodobe:

- Fizična varnost: varnost pred fizičnimi poškodbami.

- Čustvena varnost: odsotnost zastraševanja in strahov.

- Identiteta: vprašanje: Kdo sem jaz?

- Pripadnost: občutek pripadnosti.

- Kompetentnost: občutek usposobljenosti.

- Poslanstvo: občutek, da ima življenje svoj smisel in pot.


Stran 24

4.2.2 Pozitivna samopodoba – prvi pogoj za strokovno

delo

»Sama narava vzgoje in izobraževanja zahteva vzgojitelja in učitelja z visoko

samopodobo.« (Youngs, 2000, str. 14)

Če si prizadevamo razviti zdrave, srečne, kompetentne in samoaktualizirajoče se

otroke, ki bodo nekoč postali funkcionalni odrasli ljudje, potem potrebujemo

pravo formulo, ki bo dala najboljše rezultate in samopodoba je ključ do te

formule, skrb za svojo samopodobo in njeno negovanje pa sta njena pomembna

elementa. Ko skrbimo za svojo osebno rast in razvoj, kakovost, bogastvo in

vitalnost lastnih življenj, kakovostno bogatimo tudi življenje svojih

učencev/otrok. (Youngs, 2000)


Stran 25

5 KOMUNICIRANJE S STARŠI

Učitelje/vzgojitelje močno obremenjuje spoznanje, da kljub največjim naporom in

požrtvovalnosti ne morejo veliko narediti za otrokov intelektualni napredek in

njegovo blaginjo, če si ne pridobijo zavezništva otrokovih staršev. Brez

sodelovanja staršev učitelji/vzgojitelji težko bogatijo življenje svojih

učencev/otrok. Zato je v vzgojnoizobraževalnem procesu zelo pomembno

prijateljsko sodelovanje med učitelji/vzgojitelji in starši. (Kottler, Kottler, 2001)

5.1 Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji

Medsebojni odnosi med starši in vzgojitelji so zlasti pomembni, ker: (Lepičnik

Vodopivec, 1996)

- je v predšolskem obdobju otrok mnogo bolj kot kdaj koli pozneje povezan

in soodvisen od svojih staršev;

- je v predšolskem obdobju zaradi tesne povezanosti med otrokom in starši

največ možnosti za vzgojiteljico, da posredno vpliva na stališča staršev in

tako spreminja tudi njih;

- morajo biti vzgojni stili obeh (staršev in vzgojiteljev) medsebojno

usklajeni, zato da ne povzročamo dodatnih konfliktov v otrokovem

razvoju;

- morajo starši poznati delo vzgojitelja, saj lahko vzgojitelji le pod tem

pogojem od njih pričakujejo participacijo;

- so le zadovoljujoči odnosi med vzgojitelji in starši pogoj za harmonično in

emocionalno stabilnost otrokove osebnosti (otrok bo ob takšnih odnosih

doživljal varnost, sprejetost, potrjevanje in bo zato lažje premagoval

težave);

- naj bi vrtec sprejeli kot institucijo, v kateri se nadaljuje otrokova

socializacija;

- se starši v vrtec ne vključujejo zaradi osebnih potreb po druženju z

drugimi odraslimi-starši, temveč zaradi potreb svojih otrok.


Stran 26

Prvi pogoj za razvoj medsebojnih odnosov je zaupanje. Zaupanje med starši in

vzgojitelji se bo rodilo, če bo vzgojitelj sprejemal misli, čustva in reakcije staršev

ter jim nudil podporo in sodelovanje. To pa pomeni, da je za razvijanje zaupanja

nujno potrebna komunikacija med vzgojitelji in starši, ki pa omogoča ustvarjanje

odprtosti, zaupanja in vzajemnega spoštovanja med starši in vzgojitelji. (prav tam)

5.2 Komunikacija med starši in vzgojitelji

Komunikacija je proces, ki poteka med dvema osebama, ima svoje zakonitosti in

temelji na naslednjih fazah:

- pošiljateljeve namere, misli, čustva, ki jih želi poslati;

- pošiljateljevo prevajanje misli in čustev v sporočilo, ki je primerno za

poslušanje;

- pošiljanje sporočila po kanalu (z besedo, intonacijo, gesto …);

- prejemnik si razlaga pomen sporočila;

- razlagi sporočila sledi prejemnikov odziv.

Intihar, Kepec (2000) trdita, da strokovna literatura deli komunikacijo v dva

prepletajoča se procesa, in sicer v znotraj osebno (intrapersonalno) in medosebno

(interpersonalno). Znotraj osebna komunikacija (pogovor s samim seboj) je

sestavni del medosebne komunikacije in nanjo pomembno vpliva.

Poudarjata, da je namen komunikacije na nek način vplivati na drugo osebo.

Medosebna komunikacija je proces, v katerem vsi, ki v pogovoru sodelujejo,

sprejemajo, pošiljajo in si razlagajo sporočila, ki imajo določen pomen. Način

prenašanja sporočila (glas, beseda, gesta, mimika) imenujemo kanal.

Watzlawick (Lepičnik Vodopivec, 1996) je s svojimi sodelavci razvil teorijo

komunikacije in vanjo vključil vedenje, interakcijo, transakcijo in komunikacijo

kot sinonime ali posamezne vidike medsebojnih odnosov.

Prišli so do naslednjih ugotovitev:

- Vedenje vsakega posameznika pogojuje vedenje drugih okrog njega.

- Ni mogoče, da se ne bi vedli, in ker je vedenje komunikacija, pomeni, da

ni mogoče ne – komunicirati.


Stran 27

- Vsaka komunikacija ima svoj vsebinski del (to so dejstva, informacije, ki

jih sporočamo nekomu) in odnosni del (informacija o informaciji, kako je

treba ta dejstva dojeti).

- Narava odnosov v komunikaciji je pogojena s tem, kako partnerji, ki so v

komunikaciji, postavljajo zaporedje dogodkov med komunikacijo z

njihovim mnenjem.

- Človeška komunikacija uporablja digitalne in analogne modalitete (pri

digitalni komunikaciji gre za prenašanje znanja z ene na drugo osebo, pri

analogni pa gre za odnos podobnosti s predmetom, ta komunikacija

prenaša vidik, ki zadeva odnos komunikacije).

- Tok medsebojnih odnosov je simetričen ali komplementaren ( o simetrični

interakciji govorimo, ko je vedenje obeh (vseh) udeležencev popolnoma

enako, komplementarna interakcija pa je takrat, ko vedenje prvega

dopolnjuje vedenje drugega.

Na podlagi teh ugotovitev je Watzlavick oblikoval naslednja pravila oziroma

zakone komunikacije:

- Ni mogoče ne komunicirati.

- Vsaka komunikacija ima svoj vsebinski in odnosni vidik.

- Narava odnosov v komunikaciji je pogojena z interpukcijo

komunikacijskih tokov, ki prihajajo od partnerjev.

- V komunikaciji je mogoča digitalna in analogna modaliteta.

- Tok medsebojnih odnosov je lahko simetričen ali komplementaren.

Vzgojitelji in starši morajo med seboj komunicirati in sodelovati, kajti

komunikacija med njimi je neizbežna.

»Nemogoče je, da v položaju, ko se roditelj in vzgojitelj med seboj vidita –

gledata (face to face), med seboj ne bi komunicirala.« (Lepičnik Vodopivec, 1996,

str. 111)

Brajša (1993) navaja, da je temeljna značilnost dobre komunikacije skladnost

(konguentnost) med besedno in nebesedno komunikacijo. Če nismo skladni v

besedah, dejanjih, govorici telesa, v odnosu do besed in v odnosu do sogovornika,

pride do neljubih motenj. To preprosto pomeni, da eno govorimo, drugo mislimo,


Stran 28

tretje čutimo, četrto delamo. Ob takem sogovorniku se počutimo nelagodno,

zmedeno, čustveno izigrani …

5.3 Komunikacijski stili

Z raziskovanjem komunikacije posameznikov v vsakdanjem življenju je Rogers

(1985), ki ga navaja Lepičnik Vodopivec (1996), ugotovil, da lahko naše

odzivanje razvrstimo v pet stilov.

Svetovalni in ocenjevalni stil se nagiba k dajanju nasvetov in sodb in je v

medosebni komunikaciji najpogostejši. S tem stilom prejemnik nakazuje

pošiljatelju, kaj naj naredi, sebe s tem postavlja v nadrejeno vlogo, s tem pa

povečuje ovire za razvoj partnerskega odnosa. Takega stila se vsaj na začetku

razvoja medsebojnih odnosov izogibamo.

Razlagalni stil. Pri tem stilu gre za analiziranje in interpretiranje problemov

drugih. Prejemnikov namen je razlagati, kaj problem pošiljatelja pomeni, kaj čuti

v zvezi s problemom. Prejemnikovo interpretiranje pošiljateljevih problemov

pogosto poveča obrambne mehanizme pošiljatelja.

Podporni stil. Odzivanje, s katerim prejemnik daje pošiljatelju podporo, ima

lahko različne učinke. Pošiljatelj jo lahko razume kot izraz simpatije ali kot izraz

pomanjkljivega zanimanja. Različno razumevanje podpore je odvisno od tega,

kdaj prejemnik izrazi podporo in s kakšnim glasom. Zelo koristno je, če prejemnik

ponuja pošiljatelju podporo pri izražanju čustev in misli.

Preizkuševalni stil vključuje vprašanja, ki jih prejemnik postavlja pošiljatelju z

namenom, da razgovor razvije v določeno smer, ali z namenom, da bi privedel

pošiljatelja do določenega spoznanja. Pri tem je pomembno, da se zavedamo, da

so odprta vprašanja koristnejša od zaprtih, da se pri postavljanju vprašanj

izogibamo vprašalnici zakaj, saj se vprašanja začnejo s kaj, kje, kdo, kako in kdaj.

Mnogokrat je tudi bolje, če prejemnik namesto vprašanja uporabi refleksivni

stavek, katerega prednost je v tem, da pošiljatelja ne sili v dajanje odgovorov.

Razumevajoči stil. Razumevajoči in refleksivni odgovori kažejo, da prejemnik

želi razumeti misli in čustva pošiljatelja, s čimer pokaže skrb, da bi pravilno

razumel pošiljateljevo sporočilo. Taki odgovori so posebno koristni:


Stran 29

a. ko prejemnik ni prepričan, ali je natančno razumel pošiljateljeve

misli in čustva;

b. ko prejemnik želi, da ga pošiljatelj sliši, kar je rekel, in mu želi

povedati, da ga skuša razumeti.

Glede na naštete stile lahko ugotovimo, da je pošiljatelj v podrejenem položaju,

razen v razumevajočem stilu, kjer sta tako pošiljatelj kot prejemnik v

enakopravnem položaju. Ta stil se uporablja pri aktivnem poslušanju. (Lepičnik

Vodopivec, 1996)

5.4 Oblike komunikacije

Temelj vseh socialnih interakcij je človekova sposobnost komuniciranja.

Komunikacija je prenos informacij od ene osebe k drugi, se pravi od vzgojitelja

do starša ali obratno.

S starši lahko komuniciramo besedno ali verbalno in neverbalno. Besedna ali

verbalna komunikacija je navadno govor, pogovor in dogovor, neverbalna

komunikacija pa verbalno komunikacijo dopolnjuje, ji daje svoj pomen, smisel,

učinkovitost in vpliv. Neverbalna sporočila lahko okrepijo, oslabijo ali celo

razveljavijo izgovorjeno besedo.

Verbalna in neverbalna komunikacija sta med seboj tesno povezani navaja (prav

tam) in dodaja, da so po mnenju Argyle (1986) med verbalno in neverbalno

komunikacijo štiri razlike in podobnosti:

- s pomočjo govora sporočamo značilnosti predmetov in oseb, z neverbalno

komunikacijo pa izražamo emocije, interpersonalna stališča in druge

vidike interpersonalnih odnosov;

- verbalna komunikacija je zavestna, neverbalna pa mnogokrat nezavedna,

nenamerna, bolj spontana;

- govor se razvije ob aktivnosti določenih delov živčnega sistema, medtem

ko je velik del neverbalne komunikacije odvisen od aktivnosti

subkortikalnih centrov, govor deluje na podlagi kombinacije glasov za

označevanje stvari, pojavov, odnosov, idej, pridobljen je izključno z

učenjem in tradicijo. Večinoma je zavesten in človeku omogoča veliko


Stran 30

svobodo uporabe. Neverbalni znaki pa so večinoma »slike« realnih

predmetov ali podedovane nekodirane reakcije.

Verbalna in neverbalna komunikacija tvorita celovito komunikacijo, med seboj se

dopolnjujeta, v primeru konflikta in pretvarjanja pa si nasprotujeta. (Lepičnik

Vodopivec, 1996).

O raznolikosti in povezanosti verbalne in neverbalne komunikacije govorijo tudi

drugi avtorji. (Možina in drugi, 1995)

Ra

cio

naln

ost

GOVORICA TELESA Obvladana, togi prehodi, malo oblik; monotono, nekoliko napeto vedenje; živahno odzivanje; ritmični in oglati gibi, obvladano premikanje; malo mimike; vztrajnost. GOVORICA BESED Trda, ostra, samovoljna, odsekana.

GOVORICA TELESA Raztreseni, nerodni prehodi, malo oblik; govori zgornji del obraza; gibi udov so pogosto mlahavi in neizoblikovani, nekje med taktom in ritmom, precej zatikanja. GOVORICA BESED Precej monoton zven, dolgovezno izražanje, podrejeni in vrinjeni stavki.

Em

oci

on

aln

ost

GOVORICA BESED Krepka in oblikovno raznolika; ob čustvih enolična motorika, impulzivna; obilo spodbujajočih kretenj; v vedrem razpoloženju obilje izraznih oblik; živahna, vedno drugačna mimika. GOVORICA BESED Zajetna, glasna, pogosto neobvladana, dominantna in spodbujajoča; močno spreminjanje glasnosti, globoki glasovi, globoki glasovi.

GOVORICA TELESA Precej trezna, mehka in zaobljena motorika, mnogooblična; bogate, ritmične oblike; v potrtem razpoloženju malo izraznih oblik, vendar živahna in zgovorna mimika. GOVORICA BESED Melodiozna, mehka in topla.

Zagnanost Zadržanost

Tabela 1: Raznolikost in povezanost verbalne in neverbalne komunikacije (Možina in drugi, 1995, povzeto po Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 76)


Stran 31

5.5 Učinkovito posvetovanje z drugimi strokovnjaki

Ne glede na izobrazbo in usposobljenost, na počutje in izkušnje, ne glede na to,

kako dobro komuniciramo z ljudmi, ocenjujemo probleme, ki jih imajo naši

učenci/otroci, kako razumemo njihove težave in obvladujemo učinkovite

strategije pomoči, potrebujemo učitelji/vzgojitelji pri svojem pedagoškem delu

pomoč številnih drugih strokovnjakov. (Kottler in Kottler, 2001)

Učitelji/vzgojitelji niso le občasni svetovalci staršem in otrokom, temveč pogosto

tudi sami potrebujejo strokovno pomoč. Za to obstaja več razlogov:

- želja po pridobivanju strokovnega znanja zunaj pedagoškega delovnega

področja;

- potreba po novih svetovalnih spretnostih in želja po uspešnem reševanju

problemov, ki obremenjujejo otroke;

- želja po nepristranskem in objektivnem odnosu do svojih izkušenj;

- potreba po pomoči pri reševanju težav, ki jih imajo učenci/otroci, ob

spoznanju, da nam večno primanjkuje časa in energije;

- potreba po pridobivanju manjkajočega znanja.

Posvetujemo se lahko:

- s sodelavci; v vsaki šoli/vrtcu obstajajo sodelavci z bogatimi izkušnjami,

na katere se lahko obrnemo po pomoč, kadar imamo vprašanja v zvezi s

službo, ali pa preprosto želimo govoriti o neprijetnem dnevu.

- z ravnateljem; vodstveni delavci so lahko učitelju/vzgojitelju pravi izvir

navdiha, podpore, vodenja. Predstavljajo lahko mentorja, ki

učitelju/vzgojitelju stoji ob strani in mu skuša olajšati delo.

- s svetovalcem; kadar z določenim otrokom ne moremo vzpostaviti stika in

je situacija pretežka, da bi jo rešili, nam lahko svetovalci zagotovijo

potrebno podporo in vodenje.

- s psihologom; psiholog je usposobljen za ocenjevanje težav otrok in za

oblikovanje programov, ki uspešno podpirajo učence/otroke v stiski.

(Kottler in Kottler, 2001)


Stran 32

6 SODELOVANJE S STARŠI

Sodelovanje med starši in vrtcem je pomemben vidik kakovosti predšolske

vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju

družinske in institucionalne vzgoje.

Pri odnosu med starši in vrtcem je zelo pomembna delitev odgovornosti in

različnih pristojnosti. Institucija naj bi staršem nudila storitve, ne pa posegala v

njihovo zasebnost. Vrtec mora spoštovati identiteto, kulturo, jezik, vrednote,

svetovni nazor, prepričanja, navade in običaje otrokovih staršev, starši pa morajo

upoštevati meje svojega soodločanja, ki ne smejo posegati v strokovnost

institucije. (Kurikulum za vrtce, 1999)

6.1 Elementi uspešnega sodelovanja

Elementov uspešnega sodelovanja je veliko in se med seboj prepletajo. Med

seboj so močno povezani, hkrati pa vsak zase in preko drugih elementov vplivajo

na sodelovanje s starši.

Med te elemente Turnbullova uvrščata:

- poznavanje sebe,

- poznavanje družine,

- spoštovanje kulturnih razlik in posebnosti,

- izhajanje iz družinskih močnih področij,

- podporo odločitvam, ki jih sprejme družina,

- pričakovanje napredka,

- pozitivno komunikacijo in

- gradnjo zaupanja in spoštovanja.

Iz navedenih točk je razvidno, da brez prepotrebnega spoštovanja in zmernega

optimizma ne gre. Nujno je, da se zavedamo, da je za vsako sodelovanje potreben

čas. Nesmiselno je pričakovati, da bodo starši že od samega začetka zaupali našim

odločitvam. Da zgradimo zaupanje in spoštovanje, potrebujemo čas. Seveda, več

ko bomo imeli izkušenj s spoznavanjem sebe in družin, lažje in hitreje bomo

vzpostavili iskren in spoštljiv odnos s starši otrok, ki jih imamo v skupini.


Stran 33

Predvsem je pomembno, da starši spoznajo, da smo na njihovi strani in hkrati na

strani otroka ter da so oni glavni akter v vzgoji lastnega otroka.

6.2 Oblike sodelovanja: formalne in neformalne

Danes, ko so raziskave v svetu in doma pokazale, da je sodelovanje staršev in

šole/vrtca izjemnega pomena, za skladen razvoj otroka, spodbujamo različne

načine sodelovanja s starši, ki se prek različnih vsebin in dejavnosti uresničujejo

skozi formalne in neformalne oblike. Nekaterim staršem so bolj všeč formalne,

drugim neformalne oblike sodelovanja.

6.2.1 Formalne oblike sodelovanja

Intihar in Kepec (2000) trdita, da med formalne oblike sodelovanja šole/vrtca s

starši sodijo predvsem tiste oblike sodelovanja, ki so predpisane in jih opredeljuje

zakonodaja. Naša zakonodaja govori predvsem o svetu staršev, o roditeljskih

sestankih in govorilnih oziroma pogovornih urah.

Med formalne oblike sodelovanja s starši sodijo:

- svet staršev,

- roditeljski sestanki,

- pogovorne ure,

- individualni razgovori ob prihodu ali odhodu otroka,

- pisna sporočila staršem,

- obvestila na oglasni deski za starše.

SVET STARŠEV

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli

oblikuje svet staršev.

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega

predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Prvi sklic

sveta staršev opravi ravnatelj.

Svet staršev:

• predlaga nadstandardne programe;

• daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah;


Stran 34

• daje mnenje o predlogu programa razvoja vrtca oziroma šole in o letnem

delovnem načrtu;

• daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja;

• razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojnoizobraževalni problematiki;

• obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojnoizobraževalnim delom;

• voli predstavnike v svet vrtca oziroma šole;

• opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

RODITELJSKI SESTANKI

Roditeljski sestanki so namenjeni skupinam staršev, določenega razreda oziroma

oddelka. So oblika sodelovanja s starši, ki so namenjena obravnavi skupnih

vprašanj. Običajno jih uporabljamo za posredovanje informacij, ki zanimajo prav

vse udeležence. Na prvem roditeljskem sestanku staršem posredujemo potrebne

informacije o življenju in delu v oddelku. Predstavimo organizacijo dela in svoje

načrte. Staršem pojasnimo pravila oziroma pričakovanja in zahteve, ki bodo

veljala v oddelku. Dogovorimo se glede sodelovanja, uskladimo svoje želje in

zahteve z željami in pričakovanji staršev. Na koncu sprejmemo stališča in sklepe,

ki so sprejemljivi za nas in za starše oziroma otroke, ki so nam zaupani.

Roditeljske sestanke pripravimo takole: (Prodanovič, 1981)

- Odločimo se za čas, najpogosteje je to prve dni v septembru (prvi

sestanek), drugi pa po navadi nekje v marcu ali aprilu.

- Določimo dnevni red, v katerem morata biti poudarjena cilj in vsebina

sestanka. Zelo pogosto vsebina sestanka vpliva na to, kdo od staršev bo

prišel nanj.

- Sestanek naj ne traja več kot eno uro. Zato v obvestilu napišemo od kdaj

do kdaj bo sestanek, da starši vedo, koliko časa si morajo vzeti zanj.

- Zagotoviti moramo zadostno število sedežev, da vsi udeleženci sedijo.

- Sestanka ne moremo zaključiti, ne da bi sprejeli dogovore, ki jih bomo

zapisali in o njih obvestili tudi tiste starše, ki se sestanka niso mogli

udeležiti.

- O roditeljskih sestankih vodimo posebno evidenco, ki nam pozneje koristi

pri ugotavljanju in ocenjevanju sodelovanja s starši.


Stran 35

POGOVORNE URE (GOVORILNE URE)

Najbolj pogoste oblike sodelovanja s starši in vzgojitelji so govorilne oziroma

pogovorne ure. Za razliko od roditeljskih sestankov je v središču informativnega

in svetovalnega razgovora njihov otrok. Vedno je potrebno staršem njihovega

otroka predstaviti kot celovito, ne samo intelektualno bitje. Prav tako pa tudi

vzgojitelji pričakujejo in želijo, da jim starši dajo pomembne informacije o otroku

in jim predstavijo njegova interesna področja ter kakšno posebnost otroka, na

katero bi morali biti pozorni.

Pogovorne ure so po navadi enkrat mesečno, ob takšni uri, ki je dosegljiva

staršem. Dobro bi bilo, če bi imeli za govorilne oziroma pogovorne ure v vrtcih

poseben prostor, kjer staršev in vzgojiteljev ne bi nihče motil.

INDIVIDUALNI RAZGOVORI OB PRIHODU IN ODHODU OTROKA

Takšni pogovori po navadi potekajo vsak dan, vendar le o tistem, kar se je tisti

dan zgodilo in je pomembno, da starši ali vzgojitelji izvedo. Po navadi je to

pogovor o počutju otroka, o morebitni poškodbi v vrtcu ali doma, o morebitnem

dogodku, ki naj bi vplival na otrokovo stisko … takšen pogovor poteka v obeh

smereh, starši vzgojitelju ali vzgojitelj staršem.

PISNA SPOROČILA

Pisna sporočila so posredna individualna oblika komunikacije med šolo/vrtcem in

domom. Zapisana so v obliki uradnih dopisov, pa tudi v manj formalnih oblikah,

ki so staršem in otrokom blizu. Vsebina sporočil so razna vabila, obvestila,

uradna obvestila in pisma.

OBVESTILA NA OGLASNI DESKI ZA STARŠE

V vrtcu po navadi oglasno desko, kjer so različna obvestila, imenujemo »kotiček

za starše«. Na oglasni deski so navedene vse glavne aktivnosti, ki jih otroci

počnejo v vrtcu. Tako lahko starši spremljajo dogajanje in potek dela v vrtcu tudi

preko oglasne deske. Na oglasni deski so tudi vse informacije v zvezi z vrtcem;

pravice otrok in staršev, vabila na različna srečanja …


Stran 36

6.2 Neformalne oblike sodelovanja

Neformalne oblike sodelovanja so namenjene predvsem vzpostavljanju sproščenih

in iskrenih odnosov ter konkretnemu spoznavanju staršev z življenjem njihovih

otrok v vrtcu. Različne delavnice, praznovanja, razstave in vključevanje staršev v

vzgojne aktivnosti, ki jih izvajajo njihovi otroci s pomočjo vzgojiteljev, so v veliki

meri odvisni od ustvarjalnosti tistega, ki jih organizira. Tu se predstavlja

neskončna paleta različnih možnosti, ki so prepuščene vsakemu posamezniku,

njegovi ustvarjalnosti in angažiranosti.

Naj navedem nekaj možnih oblik takšnega sodelovanja:

- različne delavnice,

- izleti,

- pikniki,

- tekmovanja,

- predstavitev poklicev,

- projekti,

- skupne akcije,

- dan odprtih vrat.

DELAVNICE

Organiziramo lahko različne dejavnosti, kjer se naučimo novih spretnosti.

Dejavnosti lahko vodi vzgojitelj, zunanji sodelavec ali eden od staršev.

Primeri:

- Mamica, ki se ukvarja z lončarstvom, nas bo naučila izdelati glineno

posodo. Žgano bomo ročno pobarvali in uporabili za darilo.

- Očka zna igrati na kitaro, povabimo ga v skupino, kjer nam bo zaigral

nekaj pesmic in nas eno od njih tudi naučil zapeti ob spremljavi kitare.


Stran 37

Slika 1: Dan z očkom – kitaristom

- Babica zna izdelovati krasne papirnate rože, nauči nas izdelati okrasni

šopek.

Idej za delavnice je toliko, kot je ljudi. Pomembno pa je, da sodelujejo vsi:

vzgojitelji, starši, otroci in da se pri tem zabavajo.

IZLETI

Na izlet se lahko odpravimo v bližnjo okolico peš ali pa z avtobusom na izbrani

kraj, katerega smo izbrali skupaj s starši. Ob tej priložnosti sicer ne sodelujejo vsi

starši, tovrstno sodelovanje pa močno prispeva k pestrosti življenja v vrtcu. Cilji

izletov so sprostitev, medsebojno spoznavanje in druženje izven vrtca.


Stran 38

Slika 2: Izlet do bližnje dedkove kmetije – opazovanje in hranjenje ovac

PIKNIKI

Po navadi jih organiziramo skupaj s starši in sicer ob koncu šolskega leta. Pri

organizaciji piknikov je potrebno tesno sodelovanje s starši, saj je vsak za nekaj

zadolžen. Piknik je zelo zanimiva oblika sodelovanja, ker se ga lahko udeležijo

prav vsi člani družine, zajema pa cel kup zanimivih dejavnosti v naravi.


Stran 39

Slika 3: Na pikniku

TEKMOVANJA

Po navadi jih izvršimo kar na piknikih, ko se starši pomerijo s svojimi otroki v

raznih športnih srečanjih in pokažejo svoja znanja v raznih dejavnostih.

PREDSTAVITEV POKLICEV

Sodelovanje s starši nam omogoči, da otrokom predstavimo zanimive poklice in

dejavnosti v živo. Starši, ki opravljajo zanimiv poklic, nam ga lahko predstavijo in

nas seznanijo z njegovimi zanimivostmi.


Stran 40

Slika 4: Dedek nam predstavi poklic gasilca

PROJEKTI

Kadar se lotimo projektov, vključimo v njihovo izvedbo tudi starše. Morda nam

pomagajo pri nabavi materialov, pri raziskovanju, morda se ukvarjajo prav z

dejavnostjo, ki je predmet projekta. Projekt je odličen način, da spodbudimo starše

k sodelovanju.

SKUPNE AKCIJE

- čiščenje okolice

- zbiranje odpadnega materiala


Stran 41

6.3.1 Metode sodelovanja s starši

VERBALNE METODE

»Živa beseda je skorajda nepogrešljiva v vsakdanjem sporazumevanju, zato

uporabljamo številne verbalne metode tudi pri delu s starši. Cilji, vsebine in oblike

sodelovanja bodo vplivale na to, kako uporabljamo katero iz te skupine metod.«

(Prodanovič, 1981, str. 95)

Razlage

Razlage (predavanje, monolog) po navadi vzgojitelj uporablja na roditeljskih

sestankih, ko skuša staršem sporočiti določene vsebine, ki jih manj poznajo in jih

mora vzgojitelj nujno pojasniti. Pojasnilo naj bo kratko, sistematično, okrepljeno s

primeri, ki zagotavljajo, da bo snov staršem razumljiva. Govor mora biti

slovnično pravilen, zanimiv, razumljiv in vsebinsko bogat. Največja

pomanjkljivost te metode je, da so starši predvsem v vlogi poslušalca.

Pogovor

To metodo uporabljamo pri vseh oblikah dela, še posebej v osebnih stikih. Pri tej

metodi sodelujejo vsi udeleženci, ki to žele, med pogovorom pa se morajo starši

čutiti enakopravne z vzgojiteljem in med seboj.

METODA DELA Z BESEDILOM

Poleg žive, govorjene besede, ima pisana beseda pri samoizobraževanju staršev

pomembno vlogo. Ob tej metodi se starši začnejo zanimati za besedila, ki govorijo

o razvoju in vzgoji otrok predšolske starosti. Ko se vzgojitelj odloči za to metodo,

mora besedilo najprej sam dobro predelati, da ga staršem jasno prebere in jih

spodbudi, da bodo besedilo kasneje v celoti prebrali sami. Med ta besedila sodijo

vsa obvestila na oglasni deski: jedilniki, članki, pesmice, spisek literature za

starše…

METODA ILUSTRIRANJA

V metodo ilustracije vključimo predmete iz narave, fotografije, skice, izdelke

otrok … Uporabljamo jo takrat, ko staršem želimo prikazati ali pokazati tisto, kar

je temeljna vsebina naših obvestil. Grafikone in skice uporabljamo pretežno za to,

da staršem vizualno ponazorimo odnose, o katerih govorimo.


Stran 42

METODA DEMONSTRIRANJA

Staršem lahko vzgojitelj demonstrira vedenje otrok v posameznih okoliščinah,

delo z otroki, odnos vzgojitelja do otrok, gibe otrok in podobno.

Pri uporabi te metode mora vzgojitelj paziti, da dovolj zgodaj obvesti starše in

otroke na demonstracijo usmerjenih dejavnosti ali na opravljanje določenih nalog.

Starši med demonstriranjem sedijo ob strani na sedežih, kot jih je razporedil

vzgojitelj, in opazujejo svoje otroke pri različnih dejavnostih. Starši lahko svoje

ugotovitve, mnenja, predloge kasneje povedo vzgojitelju. (Prodanovič, 1981)

6.4 Prednosti sodelovanja

Za učitelja/vzgojitelja:

- možnost, da spozna starše;

- boljše poznavanje družinske situacije;

- posebna pomoč drugih odraslih;

- razvijanje različnih pomoči;

- več časa za osredotočenje na individualne posebnosti;

- spoznavanje njihovih izkušenj pri delu z otroki.

Za otroka:

- več individualne pozornosti;

- stik z različnimi oblikami pomoči;

- več priložnosti za razvijanje komunikacijskih spretnosti;

- možnost za stik z večjim številom odraslih ljudi;

- o izkušnjah v šoli/vrtcu lahko razpravlja doma;

- dokaz, da starše zanima njegovo delo v šoli/vrtcu in da so mu pripravljeni

pomagati;

- spremeni odnos do učitelja/vzgojitelja.

Za starše:

- priložnost, da spoznajo učitelje/vzgojitelje;

- priložnost, da spoznajo delo v šoli/vrtcu;

- priložnost za razvoj samozavesti, zaupanja vase in samospoštovanja;


Stran 43

- spoznavajo možnosti, kako lahko doma pomagajo svojemu otroku;

- možnost za razvijanje že usvojenih spretnosti in za učenje novih. (Jelenc,

Novljan, 2001)

6.5 Sodelovanje med šolo in starši

Sodelovanje šole in staršev je prisotno že od začetka organiziranega

izobraževanja. Izkušnje so pokazale, da je sodelovanje šole in staršev pomembno

na vseh ravneh otrokovega razvoja. Sodelovanje med šolo in domom omogoča

lažje odkrivanje otrokovih lastnosti (talentov, afinitet do določenih aktivnosti,

vedenjskih vzorcev, težav in primanjkljajev na določenih področjih). Velikokrat

bi brez sodelovanja staršev bil vzgojno – izobraževalni proces skoraj nemogoč,

kar je značilno predvsem pri delu z osebami s posebnimi potrebami, kjer je

sodelovanje še toliko bolj pomembno.

Intihar, Kepec (2002) trdita, da šolsko – reformna gibanja v zadnjih 30-tih letih v

Evropi in Ameriki kažejo, da je bilo neskladje med šolo in starši preveliko.

Raziskave so pokazale, da prevelika distanca med šolo in domom negativno

vpliva na socializacijo in vzgojno-izobraževalno učinkovitost učencev, nasprotno

pa kakovostno sodelovanje med šolo in domom podpira učenčev celovit razvoj in

napredek.

Dobro sodelovanje med šolo in domom izredno pozitivno vpliva na učence, starše

in na učitelje. Kajti ob dobrem sodelovanju:

- otroci dosegajo višje akademske dosežke, če so starši vključeni v njihovo

formalno izobraževanje;

- motivacija otrok za šolo narašča;

- otroci postanejo bolj samozavestni, bolje obvladujejo svoje okolje;

- samopodoba staršev je bolj pozitivna, če s šolo dobro sodelujejo;

- otroci iz manjših, socialno ogroženih družin in okolij imajo največ koristi;

- dobro načrtovani in obsežni programi sodelovanja s starši imajo trajne

učinke.

Da bi starše pridobili v sodelovanje s šolo, je velikokrat dovolj že prijazno

povabilo in prijeten učitelj, ki spontano vpliva, da se starši brez zavor vključujejo

v delo šole. Zanimati se začnejo za vzgojno-izobraževalno v razredu, za


Stran 44

pedagoško delo učitelja in za šolo kot celoto. Starši se glede na nagnjenja in želje

združujejo v interesne skupine (npr. skupina, ki skrbi za šolski vrt, skupina, ki

skupaj z učenci obiskuje starejše občane v šolski okolici …). V teh skupinah se

med seboj spoznajo in zbližajo, bolje spoznajo delo šole in kar je najdragocenejše,

dobijo potrditev, da so pomembni in koristni sodelavci šole. (Intihar, Kepec,

2002)

6.6 Sodelovanje s starši otrok z motnjami vedenja in osebnosti

Ko se družini rodi otrok, je pred starše postavljena naloga usklajevanja nege in

skrbi za otroka ter zadovoljevanja svojih lastnih potreb. V najzgodnejšem obdobju

novorojenčka starši običajno dajo prednost skrbi za otroka pred svojimi lastnimi

potrebami, slednje pa potisnejo v ozadje. Ko se v družino rodi otrok z motnjo v

razvoju, so starši še toliko bolj okupirani z novonastalo situacijo in toliko bolj

pozabljajo na lastne potrebe in potrebe drugih družinskih članov. Družinsko

ravnovesje je popolnoma porušeno. Takšni družini je potrebno pomagati, da se

čim bolj učinkovito spoprime z nepričakovanimi težavami, da ustrezno poskrbi za

otrokove potrebe in potrebe vseh ostalih družinskih članov.

Kadar je v vrtec, šolo ali zavod vključen otrok s posebnimi potrebami oziroma

otrok z motnjo vedenja in osebnosti, je zanj potrebno pripraviti individualizirani

program vzgoje in izobraževanja.

Individualizirani program vzgoje in izobraževanja je potrebno izdelati najkasneje

v roku 30 dni po vključitvi otroka. Za pripravo in spremljanje izvajanja

individualiziranega programa imenuje ravnateljica vrtca, šole oziroma zavoda

strokovno skupino, ki jo sestavljajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda in

drugi strokovni delavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju individualiziranega

programa vzgoje in izobraževanja.

Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši. Strokovna

skupina mora med šolskim letom prilagajati individualizirani program glede na

napredek in razvoj otroka.

Značilnost individualiziranega programa je, da je prilagojen vsakemu otroku

posebej in njegovim sposobnostim. Na osnovi stanja, ki ga ugotovijo pri otroku,

in njegovih pomanjkljivosti in potreb, je potrebno postaviti cilje, vsebine, metode,


Stran 45

oblike, dejavnosti, pogoje dela, sodelovanje in roke izvajanja (časovna

opredelitev). Člani tima, ki imajo vsak svojo vlogo in nalogo, delajo po

vsebinskih in metodično-didaktičnih navodilih. Izvajanje individualiziranega

programa, vlogo otroka in posameznih članov je treba nenehno spremljati po

kratkih korakih, analizirati in vrednotiti. Tako sistematično, postopno,

individualno reševanje učnih in vzgojnih težav daje otroku veliko možnost, da bo

ob skrbni pomoči strokovnjakov in staršev optimalno napredoval glede na svoje

zmožnosti.

6.7 Šola za starše

Zdrav in celovit razvoj otroka/mladostnika je odvisen od kakovosti življenja v

družini, na katero imajo velik vpliv starši. Vprašanje pa je, kako so starši sposobni

negovati, vzdrževati in utrjevati svojo družino, kako so pripravljeni na

najpomembnejšo nalogo, na vzgojo svojih otrok.

Pogosto slišimo, da so družine v krizi (brezposelnost, pomanjkanje pogovora,

alkoholizem, prezaposlenost, droge, slabi medosebni odnosi, problem vrednot,…),

vse to pa vodi do razpada družin. Mladostniki in mnogi otroci so žrtve nasilja

(fizičnega, spolnega, psihičnega …), raznovrstne oblike nasilja v družini,

odsotnost čustvene in socialne varnosti so negativni dejavniki, ki vplivajo na

otroke in mladostnike, da postajajo agresivni, čustveno in socialno potlačeni ter

globoko v sebi zelo nesrečni. V šoli/vrtcu je vse več takšnih otrok, ki pa niso

problem samo sami sebi, temveč celotnemu oddelku in učiteljem/vzgojiteljem.

Pogosto »razdirajo« socialno, čustveno in delovno klimo v razredu/skupini, zato

se je potrebno o teh težavah zamisliti in ukrepati, kajti pomoč potrebujejo starši,

družine, otroci, pa tudi učitelji/vzgojitelji.

»Šole za starše organizirajo in izvajajo osnovne šole, srednje šole, vrtci, zveze

prijateljev mladine, razna društva, cerkve. Starši se prostovoljno odločajo, v

katero šolo se bodo vključili.« (Intihar, Kepec, 2002, str. 60)

Rezultati analiz (Šinkovec, 1997) kažejo, da se staršem, ki obiskujejo šolo za

starše, izboljšujejo odnosi med njimi in otroki in da se poglobi sodelovanje med

njimi in učitelji/vzgojitelji. V šolah za starše ne gre samo za pridobivanje novega

znanja o mladostništvu in vzgojnih problemih tega obdobja, temveč si starši


Stran 46

pridobijo tudi širša znanja in veščine, kot so npr. socialne in komunikacijske

spretnosti. Delo v šolah poteka v obliki pedagoških delavnic, z uporabo

izkustvenih metod dela, kjer se starši pogovarjajo o problemih, odigravajo

psihodramo, igro vlog …

Razveseljivo in spodbudno je, da si šole za starše krepko utirajo pot v naše

osnovne in srednje šole, pa tudi v vrtce. (Intihar, Kepec, 2002)


Stran 47

II. EMPIRIČNI DEL

7 NAMEN RAZISKAVE

Brez sodelovanja staršev vzgojitelji težko bogatijo življenje otrok v vrtcu, zato je

sodelovanje med vrtcem in starši zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje in

razvoj otroka. Koliko so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem pa je odvisno od

njihovega zadovoljstva z delom in odnosom zaposlenih v vrtcu. Namen raziskave

je bil ugotoviti, kako so starši zadovoljni z delom in sodelovanjem z zaposlenimi

v vrtcu Laško.


Stran 48

8 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

8.1 Raziskovalna vprašanja

- Ali ste pripravljeni sodelovati z vrtcem?

- Ali vaše sodelovanje z vrtcem koristi vašemu otroku?

- Ali menite, da so oblike sodelovanja, ki jih ponuja vrtec, koristne?

- Ali menite, da je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju vzgojitelj –

starši?

- Ali zaupate zaposlenim v vrtcu?

- Ali ste zadovoljni s sodelovanjem starši – vzgojitelj?

- Ali so oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec dovolj pestre in

raznolike?

- Ali ste zadovoljni z odnosi vzgojitelj – starši?

- Ali je za vašega otroka v vrtcu dobro poskrbljeno?

- Ali ste zadovoljni z delom in odnosom strokovnih delavcev do vašega

otroka?

- Ali je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja?

- Ali vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja

za starše?

- Kdo največkrat sodeluje z vrtcem?

- Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem?

- Ali se udeležujete različnih izobraževanj za starše?

- Pri katerih oblikah sodelovanj največkrat sodelujete?

8.2 Raziskovalne hipoteze

- Ali starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi njihovemu otroku?

Predvidevali smo, da starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi njihovemu

otroku.

- Ali so starši zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem (vzgojitelji)?

Predvidevali smo, da so starši le delno zadovoljni s sodelovanjem in ne v celoti.


Stran 49

- Ali so starši zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi delavci?

Predvidevali smo, da starši so zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi

delavci.

- Ali so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem?

Predvidevali smo, da so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem.

- Ali starši menijo, da je v vrtcih dovolj dobra ponudba sodelovanja s starši?

Predvidevali smo, da starši menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja

pestrejša.


Stran 50

9 METODOLOGIJA

Anketni vprašalnik za starše, nam je služil kot pomoč pri raziskovalnem delu.

Sestavljen je bil iz 13 trditev, kjer so se starši odločali med oceno 1 in 5, ter 4

vprašanj, kjer so se starši med tremi odgovori odločili le za enega.

9.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja.

9.2 Raziskovalni vzorec

V raziskavo so bili vključeni starši otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. Razdelili smo

100 anketnih vprašalnikov, izpolnjenih je 58, kar predstavlja 58%. Teh 58

vrnjenih anketnih vprašalnikov v diplomskem delu predstavlja 100%.

9.3 Postopki zbiranja podatkov

Anketne vprašalnike smo razdelili staršem otrok, ki obiskujejo vrtec Laško. V

garderobah vrtca so bile postavljene zaprte škatle z odprtino, v katero so starši

oddali svoje anketne vprašalnike. Časa za izpolnjevanje anketnega vprašalnika so

imeli teden dni. Po enem tednu smo dobili vrnjenih 58 anketnih vprašalnikov, kar

predstavlja 58%.


Graf 1: Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov

9.4 Postopki obdelave podatkov

Pridobljene podatke s

rezultate anketnih vprašalnikov.

tabelarično.

ŠT

EV

ILO

A

NK

ET

NIH

VP

RA

ŠA

LN

IKO

V

ANKETNI VPRAŠALNIKI


Stran 51

Število razdeljenih in vrnjenih vprašalnikov

Postopki obdelave podatkov

jene podatke smo najprej prešteli in jih sortirali tako, da smo dobili

ultate anketnih vprašalnikov. Izračunali smo odstotne frekvence in jih prikazali

100

58

42

ANKETNI VPRAŠALNIKI

nevrnjeni anketni

vprašalniki

vrnjeni anketni vprašalniki

razdeljeni anketni

vprašalniki

o najprej prešteli in jih sortirali tako, da smo dobili

unali smo odstotne frekvence in jih prikazali

nevrnjeni anketni

vrnjeni anketni vprašalniki

razdeljeni anketni


10 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

ODGOVORI STARŠEV PRIKAZANI V

Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.

Graf 2: Pripravljenost staršev

Iz grafa 2 je razvidno

se popolnoma strinja s trditvijo

staršev se zelo strinja s t

Nihče od staršev se ni odlo

kar potrjuje moje predvidevanje, da so starši

Vsekakor pa si moramo najprej

otrok ustvariti pozitiven in spoštljiv odnos, kajti le

pripravljeni sodelovat

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 52

REZULTATI IN INTERPRETACIJA

ORI STARŠEV PRIKAZANI V GRAFIH IN TABELI


Pripravljenost staršev na sodelovanje z vrtcem

je razvidno, kako so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem. 74%

e popolnoma strinja s trditvijo »Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.«

e zelo strinja s trditvijo, 10% staršev pa se s trditvijo strinja.

e od staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s trditvijo

moje predvidevanje, da so starši pripravljeni sodelovati z vrtcem.

Vsekakor pa si moramo najprej pridobiti zaupanje staršev in do njih ter njihovih

otrok ustvariti pozitiven in spoštljiv odnos, kajti le v tem primeru bodo starši

ti z vrtcem, kar pa nam je v našem vrtcu uspelo.

0

69

43

sploh se ne strinjam

se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam

popolnoma se strinjam

vljeni sodelovati z vrtcem. 74% staršev

»Z vrtcem sem pripravljen(a) sodelovati.«, 16%

aršev pa se s trditvijo strinja.

il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s trditvijo,

pripravljeni sodelovati z vrtcem.

in do njih ter njihovih

v tem primeru bodo starši

i z vrtcem, kar pa nam je v našem vrtcu uspelo.


se ne strinjam

zelo se strinjam



Moje sodelovanje z vrtcem

Graf 3: Koristnost sodelovanja za otroka

81% odstotkov staršev

koristi otroku, kar je zelo lepo število. 10% staršev se zelo strinja in 9% staršev se

strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nih

staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

osnovi teh odgovorov lahko trdim

pomembno.

Predvidevanje, da starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi nj

otrokom, se je potrdilo, saj lahko le tesno sodelovanje vodi k dopolnjevanju


0

10

20

30

40

50

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 53

Moje sodelovanje z vrtcem koristi mojemu otroku.

oristnost sodelovanja za otroka

81% odstotkov staršev se popolnoma strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem


rinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nih

čil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

osnovi teh odgovorov lahko trdimo, da je sodelovanje staršev z vrtcem zelo

a starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi nj



0

5 6

47


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


popolnoma strinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem


rinja, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom. Nihče od

il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo. Na

staršev z vrtcem zelo

a starši menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim



se ne strinjam

zelo se strinjam



Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure

Graf 4: Koristnost formalnih oblik sodelovanja


vrtcem. 78% staršev

sodelovanja, 15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o

koristnosti formalnih oblik sodelovanja. Zopet se nih

nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

Formalne oblike sodelovanja se zdijo ko

staršev ne meni, da formalne oblike sodelovanja z vrtcem niso koristne. Seveda so

formalne oblike sodelovanja zelo koristne, kajti pri takih oblikah sodelovanja

starši izvedo, kako se njihov otrok vklju

dejavnostih, skratka kako reagira na razli

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 54

Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure …) so koristne.

oristnost formalnih oblik sodelovanja

je razvidno, koliko se zdi staršem pomembno formalno sodelovanje z

se popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti formalnih oblik

15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o

koristnosti formalnih oblik sodelovanja. Zopet se nihče od staršev ni odlo

nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

Formalne oblike sodelovanja se zdijo koristne vsem anketiranim staršem, n



kako se njihov otrok vključuje v skupino, kako sodeluje pri razli

, skratka kako reagira na različne situacije znotraj vrtca.

0

4

9

45


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


…) so koristne.

, koliko se zdi staršem pomembno formalno sodelovanje z

popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti formalnih oblik

15% staršev se zelo strinja in 7% staršev se strinja s trditvijo o

e od staršev ni odločil za

nketiranim staršem, nihče od



no, kako sodeluje pri različnih

ne situacije znotraj vrtca.


se ne strinjam

zelo se strinjam



Neformalne oblike sodelovanja (razli

Graf 5: Koristnost neformalnih oblik sod

Graf 5 ponazarja, koliko staršev se je odlo

sodelovanja. 54% staršev

neformalnih oblik sodelovanja,

strinja s trditvijo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nih

ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

Vseeno pa se je manj staršev odlo

neformalnih oblik kot pri formalnih oblikah. Ve

so neformalne oblike sodelovanja koristne, kar je tudi res, saj se otrok bolje

počuti, če vidi, da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na razli

akcijah, piknikih, kjer se vzpostavljajo sproš

so koristni tako za starše in otroke

0

5

10

15

20

25

30

35

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 55

Neformalne oblike sodelovanja (različna druženja) so koristne.

oristnost neformalnih oblik sodelovanja

koliko staršev se je odločilo za koristnost neformalnih oblik

54% staršev se popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti

neformalnih oblik sodelovanja, 29% staršev se zelo strinja in 17% staršev se

jo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nihč

il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.

Vseeno pa se je manj staršev odločilo za popolno strinjanj

kot pri formalnih oblikah. Vendar pa se vsi starši strinjajo


da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na različ

, kjer se vzpostavljajo sproščeni in iskreni medsebojni odnosi, ki

ristni tako za starše in otroke kot tudi vzgojitelje.

0

10

17

31


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


ilo za koristnost neformalnih oblik

popolnoma strinja s trditvijo o koristnosti

29% staršev se zelo strinja in 17% staršev se

jo o koristnosti neformalnih oblik sodelovanja. Nihče od staršev se

ilo za popolno strinjanje koristnosti

ndar pa se vsi starši strinjajo, da


da starši z veseljem in užitkom sodelujejo na različnih prireditvah,

iskreni medsebojni odnosi, ki


se ne strinjam

zelo se strinjam



Vzgojni proces je učinkovitejši ob sodelovanju starši

Graf 6: Učinkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starš

83% staršev se popolnoma strinja, 12% staršev

strinja s tem, da je vzgojni proces u

Nihče od staršev se ni odlo

Glede na rezultate oziroma odgovore lahko trdimo, da starši menijo, da je vzgojni

proces učinkovitejši

sodelovanje veliko prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in

institucionalne vzgoje. Za vs

pridobimo oziroma zgradimo zaupanje in spoštovanje drug do drugega, kajti le

tako lahko uspešno medsebojno sodelujemo in komuniciramo.

0

10

20

30

40

50

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 56

inkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.

inkovitost vzgojnega procesa ob sodelovanju starši – vzgojit

popolnoma strinja, 12% staršev se zelo strinja in 5% staršev

strinja s tem, da je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju starš

e od staršev se ni odločil za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.


inkovitejši, kadar dobro sodelujejo z vzgojitelji, kajti ravno to


institucionalne vzgoje. Za vsako sodelovanje pa je seveda potreben


tako lahko uspešno medsebojno sodelujemo in komuniciramo.

03

7

48


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


vzgojitelj

zelo strinja in 5% staršev se

inkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.

il za nestrinjanje in popolno nestrinjanje s to trditvijo.


kadar dobro sodelujejo z vzgojitelji, kajti ravno to


ako sodelovanje pa je seveda potreben čas, da si



se ne strinjam

zelo se strinjam



Zaupam zaposlenim v vrtcu.

Graf 7: Zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu

Iz grafa 7 je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev

popolnoma zaupa zaposlenim v vrtcu, 33% staršev zelo zaupa in 17% staršev

zaupa zaposlenim v vrtcu. Zelo spodbudno je, da se nih

nezaupanje in popolno nezaupanje zaposlenim v vrtcu.

Torej vsi anketirani starši zaupajo zaposlenim v vrtcu, kar je zelo pomembno, saj

je staršem najpomembnejše, da se njihov otrok v vrtcu po

slišan. Od vzgojiteljev

otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pri

vzgojitelji vzamejo č

njihovimi otroki, kajti dobro sode

vzajemnem spoštovanju in zaupanju.

0

5

10

15

20

25

30

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 57


aupanje staršev do zaposlenih v vrtcu

je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev


zaupa zaposlenim v vrtcu. Zelo spodbudno je, da se nihče od star

nezaupanje in popolno nezaupanje zaposlenim v vrtcu.


je staršem najpomembnejše, da se njihov otrok v vrtcu počuti sprejet, varen in

slišan. Od vzgojiteljev se pričakuje, da so si pripravljeni vzeti č

otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pri

vzgojitelji vzamejo čas zanje, jim prisluhnejo o bojaznih in željah v zvezi z

njihovimi otroki, kajti dobro sodelovanje staršev in vzgojiteljev temelji na

vzajemnem spoštovanju in zaupanju.

0

10

19

29


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


je razvidno zaupanje staršev do zaposlenih v vrtcu. Kar 50% staršev


e od staršev ni odločil za


čuti sprejet, varen in

akuje, da so si pripravljeni vzeti čas za vsakega

otroka, mu prisluhniti in po potrebi pomagati. Prav tako pa starši pričakujejo, da si

as zanje, jim prisluhnejo o bojaznih in željah v zvezi z

lovanje staršev in vzgojiteljev temelji na


se ne strinjam

zelo se strinjam



Zadovoljen sem s sodelovanjem starš

Graf 8: Zadovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji

Iz grafa 8 lahko razberemo zadovoljstv

vzgojitelji. 52% staršev je popolnoma zadovoljnih s sodelovanjem med njimi in

vzgojitelji, 27% staršev je zelo zadovoljnih in 21% staršev je zadovoljnih s

sodelovanjem med njimi in vzgojitelji. Nih

popolnoma nezadovoljen s sodelovanjem med njim in vzgojiteljem.

Starši so otrokovi prvi vzgojitelji in vplivajo na otrokov osebnostni razvoj. Ko

otrok prestopi vrata vrtca, pa so poleg staršev

otrokovi vzgojitelji tudi

prepletata in vzajemno vplivata na razvoj otroka, zato je ustrezno sodelovanje

med vzgojitelji in starši nujno

sodelovanjem med njimi in vzgoj

potrjuje.

0

5

10

15

20

25

30

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 58

sem s sodelovanjem starši – vzgojitelj.

adovoljstvo sodelovanja med starši in vzgojitelji

lahko razberemo zadovoljstvo staršev o sodelovanju med njimi in



sodelovanjem med njimi in vzgojitelji. Nihče od staršev ni nezad



otrok prestopi vrata vrtca, pa so poleg staršev (otrokovih prvih vzgojiteljev),

ji tudi vzgojitelji v vrtcu. Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se


med vzgojitelji in starši nujno. Nujno potrebno je, da so starši zadovoljni s

sodelovanjem med njimi in vzgojitelji, kar se v našem primeru, glede na rezultate,

0

12

16

30


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


o staršev o sodelovanju med njimi in



e od staršev ni nezadovoljen ali



(otrokovih prvih vzgojiteljev),

Vzgoja v vrtcu in vzgoja v družini se


. Nujno potrebno je, da so starši zadovoljni s

itelji, kar se v našem primeru, glede na rezultate,


se ne strinjam

zelo se strinjam



Oblike sodelovanja, ki jih organizira vrtec, so dovolj pestre in raznolike.

Graf 9: Pestrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja


jih organizira vrtec

trditvijo ne strinja, 33% anketiranih staršev se s trditvijo strinja, 41% anketiranih

staršev se s trditvijo ze

popolnoma strinja.

Glede na rezultate anketnega vprašalnika se potrjuje predvidevanje, da starši

menijo, da bi lahko bila ponudba sodelovanja pestrejša. Koliko lahko vzgojitelji

pripomorejo k pestrejši

posameznika, od njegove

koliko ljubezni opravlja svoj poklic.

0

5

10

15

20

25

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 59


estrost in raznolikost organiziranih oblik sodelovanja

Iz grafa 9 je razvidno, ali se starši strinjajo s trditvijo, da so oblike sodelovanja, ki

dovolj pestre in raznolike. 4% anketiranih staršev se s to


staršev se s trditvijo zelo strinja in 22% anketiranih staršev se s trditvijo



pripomorejo k pestrejši ponudbi sodelovanja, je seveda odvisno od vsakega

posameznika, od njegove ustvarjalnosti in angažiranosti ter seveda od tega

koliko ljubezni opravlja svoj poklic.

2

19

24

13


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam



li se starši strinjajo s trditvijo, da so oblike sodelovanja, ki

4% anketiranih staršev se s to


lo strinja in 22% anketiranih staršev se s trditvijo



je seveda odvisno od vsakega

ter seveda od tega, s


se ne strinjam

zelo se strinjam



Zadovoljen sem z odnosi vzgojitelj

Graf 10: Zadovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem

Iz grafa 10 je razvidno zadovoljstvo staršev z odnosom med njimi in vzgojitelji.

47% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljno z odnosi med njimi in

vzgojitelji, 34% anketiranih staršev je zelo zadov

je zadovoljnih z odnosi med njimi in vzgojitelji. Nih

nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z odnosi med njimi in vzgojitelji

njihovih otrok, kar je seveda zelo pohvalno.

Predvidevanje, da so

pridobljenimi rezultati

zelo pomembno, da otroci in starši za

da si vzgojitelj zanje vzame

uvajalnem obdobju, da si za otroka

krizno obdobje uvajanja v vrtec. S pomo

skupino in se iz dneva v dan bolje po

seveda bolje počutili

vrtcem.

0

5

10

15

20

25

30

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 60

sem z odnosi vzgojitelj – starši.

adovoljstvo starša z odnosom med njim in vzgojiteljem



vzgojitelji, 34% anketiranih staršev je zelo zadovoljnih in 11% anketiranih staršev

je zadovoljnih z odnosi med njimi in vzgojitelji. Nihče od anketiranih staršev ni


njihovih otrok, kar je seveda zelo pohvalno.

redvidevanje, da so starši zadovoljni z odnosi med njimi in vzgojitelji, se s

rezultati potrjuje. To je seveda zelo spodbudno in pohvalno, saj je

zelo pomembno, da otroci in starši začutijo, da so pomembni, da imajo ob

da si vzgojitelj zanje vzame čas in jim prisluhne. Pomembno je, še posebej v

obju, da si za otroka vzgojitelj vzame čas in mu pomaga prebroditi

krizno obdobje uvajanja v vrtec. S pomočjo vzgojitelja se bo otrok lažje vklju

skupino in se iz dneva v dan bolje počutil in če se bo bolje počutil otrok, se bo

i tudi starši in le takšni starši bodo pripravljen

0

11

20

27


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam




oljnih in 11% anketiranih staršev

e od anketiranih staršev ni


i med njimi in vzgojitelji, se s

potrjuje. To je seveda zelo spodbudno in pohvalno, saj je

utijo, da so pomembni, da imajo občutek,

jim prisluhne. Pomembno je, še posebej v

in mu pomaga prebroditi

jo vzgojitelja se bo otrok lažje vključil v

čutil otrok, se bodo

pripravljeni sodelovati z


se ne strinjam

zelo se strinjam



Za mojega otroka je v vrtcu dobro poskrbljeno.

Graf 11: Kako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju

46% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo

poskrbljeno za njihove otroke, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in

14% anketiranih staršev se s trditvijo strinja. Nih

nestrinjanje ali popolno nestrinjanje s to trditvijo.

Anketirani straši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro

poskrbljeno, kar potrjujejo tudi ugotovitve, da starši zaupajo zaposlenim v vrtcu,

da so zadovoljni z njihovim odnosom in sodelovanjem z njimi.

0

5

10

15

20

25

30

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 61


ako je poskrbljeno za otroka v vrtcu po mnenju staršev?

46% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da je v vrtcu dobro


14% anketiranih staršev se s trditvijo strinja. Nihče od staršev se ni odlo

nestrinjanje ali popolno nestrinjanje s to trditvijo.

traši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro


da so zadovoljni z njihovim odnosom in sodelovanjem z njimi.

0

8

23

27


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


?

da je v vrtcu dobro


e od staršev se ni odločil za

traši torej menijo, da je za njihove otroke v našem vrtcu dobro



se ne strinjam

zelo se strinjam



Zadovoljen sem z delom in odnosom strokov

Graf 12: Zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka

Iz grafa 12 je razvidno zadovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih

delavcev do njihovega otroka. 45% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih

z delom in odnosom strokovnih delavcev do njihovega otroka, 40% anketiranih

staršev je zelo zadovoljni

strokovnih delavcev do njihovega otroka. Nih

nezadovoljen ali popolnoma nezadovoljen z delom in odnosom strokovnih

delavcev do njihovega otroka.

Predvidevanje, da so starši zad

do njihovih otrok, se je potrdilo. Seveda je zelo pomembno, da se vzgojitelji

trudimo, da otrokom, ki so nam zaupani, z našim ravnanjem zagotavljamo

občutek varnosti, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo la

0

5

10

15

20

25

30

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 62

sem z delom in odnosom strokovnih delavcev do mojega otroka.

adovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do




staršev je zelo zadovoljnih in 15% staršev je zadovoljnih z delom in odnosom

strokovnih delavcev do njihovega otroka. Nihče od anketiranih staršev ni


delavcev do njihovega otroka.

da so starši zadovoljni z delom in odnosom strokovnih delavcev



utek varnosti, hkrati pa ustvarjamo možnosti, da bodo lahko čim aktivnejši.

0

9

23

26


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


nih delavcev do mojega otroka.

adovoljstvo staršev z delom in odnosom strokovnih delavcev do




h in 15% staršev je zadovoljnih z delom in odnosom

e od anketiranih staršev ni


strokovnih delavcev



hko čim aktivnejši.


se ne strinjam

zelo se strinjam



V vrtcu je dovolj dobra ponudba sodelovanja.

Graf 13: Ali je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra

33% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo

dobra ponudba sodelovanja, 40% a

anketiranih staršev se strinja s trditvijo in 3% anketiranih staršev se ne strinja s

trditvijo, da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nih

staršev pa se ni odločil za popolno nestrinjanje s

Rezultati kažejo, da starši niso popolnoma zadovoljni s ponudbo sodelovanja z

vrtcem. V prihodnosti bo potrebno vložiti ve

ponudili kakovostne in prijetne oblike sodelovanja z vrtcem.

0

5

10

15

20

25

0

šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 63


li je ponudba sodelovanja v vrtcu dobra?

33% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da je v vrtcu dovolj

dobra ponudba sodelovanja, 40% anketiranih staršev se zelo strinja, 24%


da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nihče od anketiranih

staršev pa se ni odločil za popolno nestrinjanje s to trditvijo.


vrtcem. V prihodnosti bo potrebno vložiti več truda v to, da bomo staršem lahko

ponudili kakovostne in prijetne oblike sodelovanja z vrtcem.

2

14

23

19


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


da je v vrtcu dovolj

nketiranih staršev se zelo strinja, 24%


da je v vrtcu dovolj dobra ponudba sodelovanja. Nihče od anketiranih


truda v to, da bomo staršem lahko


se ne strinjam

zelo se strinjam



Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.

Graf 14: Ponujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca


izobraževanj za starše

zadovoljnih s ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše, 26% anketiranih

staršev je zelo zadovoljnih, 47% anketiranih staršev je z

anketiranih staršev ni zadovoljnih in 3% anketiranih staršev sploh ni zadovoljnih s

ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca.

Glede na rezultate in nezadovoljstvo staršev s

bilo dobro, če bi vodstvo vrtca v prihodnosti posvetilo malo ve

področju. Mogoče bi bilo dobro starše povprašati

in jih poskusiti organizirati.

0

5

10

15

20

25

30

2šte

vilo

od

go

vo

rov


Stran 64

sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.

onujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca

Iz grafa 14 je razvidno, ali so starši zadovoljni s ponudbo raznovrstnih

izobraževanj za starše s strani vrtca. 7% anketiranih staršev je popolnoma


staršev je zelo zadovoljnih, 47% anketiranih staršev je zadovoljnih, 17%


ponudbo raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca.

Glede na rezultate in nezadovoljstvo staršev s ponudbo izobraževanj za starše

bi vodstvo vrtca v prihodnosti posvetilo malo več pozornosti temu

če bi bilo dobro starše povprašati, kakšna izobraževanja si želijo

in jih poskusiti organizirati.

10

27

15

4


se ne strinjam

se strinjam

zelo se strinjam


sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.

onujenost raznovrstnih izobraževanj za starše s strani vrtca

ali so starši zadovoljni s ponudbo raznovrstnih

s strani vrtca. 7% anketiranih staršev je popolnoma


adovoljnih, 17%


ponudbo izobraževanj za starše bi

č pozornosti temu

kakšna izobraževanja si želijo,


se ne strinjam

zelo se strinjam



Kdo največkrat sodeluje z vrtcem?

Graf 15: Kdo največkrat sodeluje z vrtcem

36 anketiranih staršev je odgovorilo, da najve

anketirana starša sta odgovorila, da najve

anketiranih staršev je odgovorilo, da najve

Rezultati kažejo, da najve

najmanjkrat oče. Predvidevali smo

se ni potrdilo. Glede na to, da ima družina

kajti le znotraj nje se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vklju

varnost, pripadnost, zaupanje, ki so nujno potrebni za dobro funkcioniranje

vsakega od nas, bi bilo krasno,

starša.


Stran 65

krat sodeluje z vrtcem?

čkrat sodeluje z vrtcem?

36 anketiranih staršev je odgovorilo, da največkrat z vrtcem sodeluje mati, dva

anketirana starša sta odgovorila, da največkrat z vrtcem sodeluje o

anketiranih staršev je odgovorilo, da največkrat sodelujeta oba.

ezultati kažejo, da največkrat z vrtcem sodeluje mati, zatem oba starša in

e. Predvidevali smo, da naj bi z vrtcem sodelovala oba starša, kar

se ni potrdilo. Glede na to, da ima družina v sodobnem času vse ve

se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vključ


vsakega od nas, bi bilo krasno, če bi z vrtcem in kasneje s šolo sodelovala oba

z vrtcem sodeluje mati, dva

krat z vrtcem sodeluje oče in 20

krat z vrtcem sodeluje mati, zatem oba starša in

, da naj bi z vrtcem sodelovala oba starša, kar

asu vse večjo veljavo,

se lahko oblikujejo medosebni odnosi, ki vključujejo ljubezen,


e bi z vrtcem in kasneje s šolo sodelovala oba


Stran 66

Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem?

Tabela 2: Kolikokrat letno starši sodelujejo z vrtcem?

MOŽNI ODGOVORI ŠTEVILO

ANKETIRANCEV

REZULTATI V

ODSTOTKIH (%)

1-2 krat letno 17 29%

3-krat ali večkrat 41 71%

Nikoli 0 0%

SKUPAJ 58 100%

Iz tabele 2 je razvidno, da vsi anketirani starši sodelujejo z vrtcem, in sicer 41

anketiranih staršev (kar predstavlja 71%) z vrtcem sodeluje najmanj trikrat letno

ali celo večkrat. 17 anketiranih staršev (kar predstavlja 29% anketiranih staršev) z

vrtcem sodeluje enkrat ali dvakrat letno. Nihče od anketiranih staršev se ni

odločil za nesodelovanje z vrtcem.

Večina anketiranih staršev z vrtcem sodeluje trikrat letno ali celo večkrat. Torej se

takšni starši udeležujejo vseh oblik sodelovanja in ne samo formalnih, kar je zelo

spodbudno tako za vzgojitelje kot za starše in njihove otroke, kajti na večje število

sodelovanj bodo starši prišli s svojimi otroki, boljše odnose bodo vzpostavili z

vzgojitelji, drugimi starši in otroki. Temu pa sledi, da bo njihov otrok raje

obiskoval vrtec, lažje se bo družil z vrstniki, počutil se bo pomembnega, starši pa

si na tak način krepijo svojo samozavest in zaupanje do vzgojiteljev.


Vrtec kot obliko sodelovanja s

se jih udeležujete?

Graf 16: Udeležba staršev na razli


zanje organizira vrtec. 11 anketiranih staršev (19%) se takšnih izobraževanj

udeležuje redno, 38 anketiranih staršev (66%) se takšnih izobraževanj udeležuje

včasih, 9 anketiranih staršev (15%) pa s

Zakaj se nekateri starši ne udeležujejo teh izobraževanj

zato, ker je v današnjem

vzamemo ali pa ne moremo vzeti


Stran 67

Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja različna izobraževanja za starše. Ali

staršev na različnih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec

Iz grafa 16 je razvidno, koliko se starši udeležujejo različnih sodelovanj, ki jih



asih, 9 anketiranih staršev (15%) pa se takšnih izobraževanj nikoli ne udeleži.

Zakaj se nekateri starši ne udeležujejo teh izobraževanj, ostaja vprašanje. Mogo

zato, ker je v današnjem času tako pomemben čas, ker vsi hitimo po svoje in si ne

vzamemo ali pa ne moremo vzeti časa za navidezno nepomembne stvari.

na izobraževanja za starše. Ali

nih izobraževanjih, ki jih zanje organizira vrtec

nih sodelovanj, ki jih



e takšnih izobraževanj nikoli ne udeleži.

ostaja vprašanje. Mogoče

as, ker vsi hitimo po svoje in si ne

nepomembne stvari.


Pri katerih oblikah sodelovanja najve

Graf 17: Katere oblike sodelovanja starši najve


anketiranih staršev (29%) najve

6 anketiranih staršev (11%) pri neformalnih oblikah in 35 anketiranih staršev

(60%) največkrat sodeluje pri obeh oblikah sodelovanja.

Seveda sta pomembni obe obliki sodelo

za formalne stvari, ki jih morajo starši vedet

druženja, ki naj bi bila karseda prijetna za vse udeležence.


Stran 68

Pri katerih oblikah sodelovanja največkrat sodelujete?

atere oblike sodelovanja starši največkrat obiščejo?

Iz grafa 17 je razvidno, katere oblike sodelovanja starši največkrat obiš

anketiranih staršev (29%) največkrat sodeluje pri formalnih oblikah sodelovanja,


krat sodeluje pri obeh oblikah sodelovanja.

Seveda sta pomembni obe obliki sodelovanja. Pri eni obliki sodelovanja gre bolj

za formalne stvari, ki jih morajo starši vedeti, pri drugi obliki pa gre za razli

druženja, ki naj bi bila karseda prijetna za vse udeležence.

čkrat obiščejo. 17

krat sodeluje pri formalnih oblikah sodelovanja,


vanja. Pri eni obliki sodelovanja gre bolj

, pri drugi obliki pa gre za različna


Stran 69

11 SKLEP IN UGOTOVITVE

11.1 Preverjanje hipotez

HIPOTEZA 1

Starši menijo, da sodelovanje koristi njihovemu otroku.

Hipoteza 1 se je potrdila, saj vsi starši menijo, da sodelovanje z vrtcem koristi

njihovemu otroku. 81% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo, da

njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom, 10% anketiranih staršev

se zelo strinja s trditvijo in 9% anketiranih staršev se s trditvijo strinja.

HIPOTEZA 2

Starši so le delno zadovoljni s sodelovanjem z vrtcem (vzgojitelji) in ne v celoti.

Hipoteze 2 ne moremo potrditi, ker so vsi starši zadovoljni s sodelovanjem med

njimi in vzgojitelji. 52% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih s

sodelovanjem med njimi in vrtcem ter vzgojitelji, 27% anketiranih staršev je zelo

zadovoljnih in 21% anketiranih staršev je zadovoljnih s sodelovanjem med njimi

in vzgojitelji (vrtcem).

HIPOTEZA 3

Starši so zadovoljni z odnosi med njimi in strokovnimi delavci.

Hipoteza 3 se je potrdila, saj so vsi anketirani starši zadovoljni z odnosi med njimi

in strokovnimi delavci. 27% anketiranih staršev je popolnoma zadovoljnih z

odnosi med njimi in strokovnimi delavci, 20% anketiranih staršev je zelo

zadovoljnih in 11% anketiranih staršev je zadovoljnih z odnosi med njimi in

strokovnimi delavci.


Stran 70

HIPOTEZA 4

Starši so pripravljeni sodelovati z vrtcem.

Hipoteza 4 se je potrdila, saj so vsi anketirani starši pripravljeni sodelovati z

vrtcem. Kar 74% anketiranih staršev se popolnoma strinja s trditvijo »Z vrtcem

sem pripravljen sodelovati.«, 16% anketiranih staršev se zelo strinja s trditvijo in

10% anketiranih staršev se strinja s to trditvijo.

HIPOTEZA 5

Ponudba sodelovanja bi lahko bila pestrejša.

Hipoteza 5 se je potrdila, kajti 3% anketiranih staršev se ne strinja s trditvijo, da je

ponudba sodelovanja v vrtcu dovolj dobra. Vsi ostali starši se s trditvijo strinjajo,

nekateri malo bolj in nekateri malo manj. 33% anketiranih staršev se s trditvijo

popolnoma strinja, 40% anketiranih staršev se s trditvijo zelo strinja in 24%

anketiranih staršev se s trditvijo strinja.


Stran 71

12 ZAKLJUČEK

Delo vzgojiteljev v vrtcu ni le delo z otrokom temveč tudi z otrokovo družino. Da

bi bilo to učinkovito, je potrebno vzpostaviti primeren odnos, ki nam bo

zagotavljal učinkovitost sodelovanja. Družina pomeni za otroka mesto, kjer se

počuti varnega, sprejetega in ljubljenega. Osnovni otrokovi potrebi sta potreba po

varnosti in sprejetosti.

Družina otroku odpira vse možnosti, da si pridobi celosten vpogled v življenje.

Starši so otrokovi prvi vzgojitelji, kasneje pa to postanejo skupaj s straši tudi

vzgojitelji v vrtcu. Vrtec je vzgojno varstvena ustanova, ki skrbi za vzgojo in

varstvo predšolskih otrok. Skupni cilj vzgoje staršev in vzgojiteljev pa je vzgojiti

srečnega otroka, ki bo sposoben samostojnega življenja v družbi. Vzgoja v družini

in vrtcu se prepletata in vzajemno vplivata na otrokov razvoj, zato je pomembna

usklajena vzgojna usmeritev, skupna stališča in cilji. Da bi lahko dosegli skupne

cilje, pa je potrebno medsebojno sodelovanje, ki je odvisno od medsebojnih

odnosov in medsebojnega komuniciranja. Prvi pogoj za razvoj medsebojnih

odnosov je zaupanje, ki se bo rodilo, če bo vzgojitelj sprejemal misli, čustva in

reakcije staršev ter jim nudil podporo in sodelovanje. To pa pomeni, da je za

razvoj zaupanja nujno potrebna komunikacija med vzgojitelji in starši. Ko si

bomo pridobili zaupanje staršev, bodo starši radi sodelovali z vrtcem.

Sodelovanje staršev in vrtca je izjemnega pomena. Za skladen razvoj otroka

spodbujamo različne načine sodelovanja s starši, ki se prek različnih vsebin in

dejavnosti uresničujejo skozi formalne in neformalne oblike. Nekaterim staršem

so bolj všeč formalne oblike, drugim neformalne oblike sodelovanja. Formalne

oblike sodelovanja so lahko v obliki govorilnih ur, roditeljskih sestankov;

neformalne oblike sodelovanja pa v obliki različnih druženj. V vrtcu Laško

dajemo velik pomen neformalnim oblikam, ki jih organiziramo kar nekajkrat na

leto. Vsako srečanje mora sestavljati vabilo z osnovnimi podatki o vsebini,

namenu, kraju, času ter povzetek srečanja, ki je dostopen vsem sodelujočim.

S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se starši največkrat udeležujejo obeh oblik

sodelovanja, kar predstavlja 60% anketiranih staršev. 71% anketiranih staršev pa z

vrtcem sodeluje trikrat ali večkrat letno. Največkrat z vrtcem sodelujejo matere


Stran 72

62%, oba starša 35% in očetje 3%. Vsi starši pa so z vrtcem pripravljeni

sodelovati. Menijo, da njihovo sodelovanje z vrtcem koristi njihovim otrokom, da

je vzgojni proces učinkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj ter v celoti

zaupajo zaposlenim v vrtcu. Zadovoljni so tudi z odnosi in delom zaposlenih v

vrtcu do njih in njihovih otrok. Majhno nezadovoljstvo (4%) so pokazali s

pestrostjo in raznolikostjo ponudb sodelovanja in s ponudbo raznovrstnih

izobraževanj za starše (20%), ki se jih redno udeležuje 19% anketiranih staršev,

včasih 66% anketiranih staršev, 15% anketiranih staršev pa se takšnih

izobraževanj nikoli ne udeležuje.

Glede na rezultate dobljene z anketnim vprašalnikom ocenjujemo, da se v vrtcu

Laško trudijo medsebojno sodelovati tako vzgojitelji kot starši, in prav je tako,

kajti le medsebojno sodelovanje bo rodilo želene sadove pri vzgoji otrok.

Ocenjujemo, da morajo tako starši kot vzgojitelji imeti možnosti, kjer lahko

vzpostavijo dober stik, medsebojno komunicirajo in pridobivajo na zaupanju.

Veliko staršev potrebuje več časa in raznih neformalnih srečanj, kjer se lahko

odprejo in sproščeno komunicirajo. Naloga vzgojiteljev pa je, da začutimo

primeren trenutek, ko se lahko staršem približamo in vzpostavimo dober stik, ki

vodi do dobrega sodelovanja.


Stran 73

13 LITERATURA

- Bahovec Dolar, E. in Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.

- Bezenšek, J. (2003). 2. strokovno srečanje Predšolski otrok danes. Slovenske Konjice: Vrtec.

- Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana.

- Intihar, D. in Kepec, M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

- Janež, N. (1998). Vzgoja je skupna naloga staršev in vzgojiteljev. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 319 – 321). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.

- Jelenc, D. in Novljan, E. (2001). Učitelj svetuje staršem 1 – Matematika. Radovljica: Didakta.

- Kolar, Z. (2003). Vprašanja in skrbi pri vključevanju otroka v vrtec. V J. Bezenšek (Ur.), 2. strokovno srečanje Predšolski otrok danes (str. 139 – 141). Slovenske Konjice: Vrtec.

- Kottler, J. in Kottler, E. (2001). Svetovalne spretnosti za vzgojitelje in učitelje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

- Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Urad za šolstvo.

- Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: DERMI tisk.

- Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

- Nastran Ule, M. (1995). Vsakdanji svet družine. Družine: Različne, enakopravne. Ljubljana: VITRUM.

- Nolte, L. in Harris, R. (2000). Otroci so podoba svojih staršev. Tržič: Učila.

- Prodanovič, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: UNIVERSUM.

- Pšunder, M. (1994). Knjižica za učitelje in starše. Maribor: Založba Obzorja Maribor.

- Rener, T., Sedmak, M., Švab, A. in Urek, M. (2006). Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Založba Annales.


Stran 74

- Rener, T. (1995). Družine: Različne, enakopravne. Ljubljana: VITRUM.

- Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: Ewo.

- Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši. Priročnik za učitelje in vzgojitelje. Ljubljana: UNIVERSUM.

- Vojska Kušar, A. (1998). Družina in razvoj otrokove osebnosti. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 263 – 269). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.

- Vonta, T. (1998). Vključevanje družin v življenje vrtca. V A. Žerovnik (Ur.), Državljanski forum. Družina – šola (str. 110 - 122). Ljubljana: Založba družina, Pedagoški inštitut.

- Zalokar Divjak, Z. (2001). Jaz in ti. Medosebni odnosi v sodobnem času. Krško: Gora s. p.

- Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora s. p.

- Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora s. p.

- Žerovnik, A. (1998). Državljanski forum. Družina-šola. Ljubljana: Založba Družina, Pedagoški inštitut.

- Youngs, B. (2000). Spodbujanje vzgojiteljeve in učiteljeve samopodobe. Ljubljana: EDUCY.

- www.ruse.si/sodelovanje.php:


PRILOGE

• Anketni vprašalnik za starše


ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani starši!

Moje ime je Svetlana ULAGA in sem absolventka na Pedagoški fakulteti v

Mariboru, smer predšolska vzgoja. Da uspešno zaključim fakulteto, moram

napisati diplomsko delo, zato se obračam na Vas, starše.

Vljudno Vas prosim, da izpolnite anketni vprašalnik, ki mi bo v veliko pomoč pri

izdelavi diplomskega dela, katerega naslov je Sodelovanje s starši v vrtcu Laško.

Anketa je anonimna.

Rezultate ankete bom uporabila izključno za izdelavo diplomskega dela.

Prosim Vas, da mi vprašalnik vrnete v enem tednu, v škatle, ki bodo v garderobah

vrtca.

Za sodelovanje se Vam že v naprej zahvaljujem.

SVETLANA ULAGA


1. DEL

V stolpcu so napisane trditve. Prosim, da jih ocenite.

Vsako trditev ocenite z oceno od 1 do 5. Ocena 1 pomeni, da se s trditvijo sploh

ne strinjate, ocena 5 pomeni, da se s trditvijo popolnoma strinjate. Za vsako

trditev s križcem označite oceno, ki najbolj ustreza Vašemu mnenju.

TRDITVE

1 sploh se

ne strinjam

2 se ne

strinjam

3 se

strinjam

4 zelo se

strinjam

5 popolnoma se

strinjam


Moje sodelovanje z vrtcem, koristi mojemu otroku.

Formalne oblike sodelovanja (roditeljski sestanki, pogovorne ure …) so koristne.

Neformalne oblike sodelovanja (različna druženja) so koristne.

Vzgojni proces je učinkovitejši ob sodelovanju starši – vzgojitelj.


Zadovoljen sem s sodelovanjem starši – vzgojitelj.


Zadovoljen sem z odnosi vzgojitelj – starši.


Zadovoljen sem z delom in odnosom strokovnih delavcev do mojega otroka.


Vrtec kot obliko sodelovanja s starši ponuja raznovrstna izobraževanja za starše.


2. DEL

Na zastavljena vprašanja odgovorite tako, da pri vsakem vprašanju obkrožite

odgovor, ki se vam zdi najbolj primeren.

1. Kdo največkrat sodeluje z vrtcem? a) mati b) oče c) oba

2. Kolikokrat na leto sodelujete z vrtcem? a) 1-2 krat letno b) 3-krat ali večkrat c) nikoli

3. Vrtec, kot obliko sodelovanja s starši, ponuja različna izobraževanja za starše. Ali se jih udeležujete?

a) redno b) včasih c) nikoli

4. Pri katerih oblikah sodelovanja največkrat sodelujete? a) formalnih b) neformalnih c) obeh


Lektorica:

Mojca Povše, prof. slov. jezika

Prevajalka:

Saša Silovšek, prof. ang. in nem. jezika

Documents

Diplomsko delo SODELOVANJE S STARŠI V VRTCU LAŠKO · Od kvalitete odnosa in u činkovitosti komunikacije pa je odvisno, ali bo ... • komunikacija. Ulaga, S. 2009. Sodelovanje