Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
SODELOVANJE – MOTOR PRENOVE
Projekt unisVET
OP 13.2.3.1.03.0001
Brdo, 20. 11. 2012
Dr. Justina Erčulj
Dušan Vodeb
2009 © Vodeb
GRAF 1 - RAVNATELJI
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
1. 2. 3. 4. Letnik
Ob
seg
no
vo
sti
(v %
)
Leto2010 2011 20122009
GRAF 1 - UČITELJI
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
1. 2. 3. 4. Letnik
Ob
seg
no
vo
sti
(v %
)
Leto2010 2011 20122009
NAČRT USPOSABLJANJ
Prerez koledarskega leta po dnevih
sobote in nedelje
104 dni
prazniki
11 dnipouk
161 dni
pouk ali aktivnosti
9 dni
ostale aktivnosti
44 - 53 - 65 dni
aktivnosti ali dopust
12 dni
dopust
24 - 36 dni
0 100 200 300 400
Koledarsko leto 365 dni
sobote in nedelje praznikipouk pouk ali aktivnostiostale aktivnosti (izbirne dejavnosti, izpiti, izobraževanja, drugo delo) ali aktivnosti ali dopustdopust
20. 10. 2009 © Vodeb, Vidovič, Bevc
pouk
4 ure
priprave na
pouk
2 uri
ostale delovne
obveznosti
1,5 ure
odmor
0,5 ure pouk
priprave na pouk
ostale delovneobveznosti
odmor
20. 10. 2009 © Vodeb, Vidovič, Bevc
8 urni delovnik
KOMUNIKACIJA UČITELJ – DIJAK IN MOŽNOSTI ZA
NASTANEK KONFLIKTA
VSAKO ŠOLSKO URO IMA UČITELJ PRIBLIŽNO
100 STIKOV:
• Preverjanje prisotnosti in pregled
domačih nalog. 30 stikov
• Osvajanje nove snovi. 10 stikov
• Razdelitev delovnih listov, napotki,
komentarji, poročanje. 20 stikov
• Ponavljanje, utrjevanje, preverjanje. 30 stikov
• Ocenjevanje, opozarjanje (zamujanje,
žvečilni, klepetanje, neprimerno obnašanje). 10 stikov
2010 © Vodeb
KOMUNIKACIJA UČITELJ – DIJAK IN MOŽNOSTI ZA
NASTANEK KONFLIKTA
NA ŠOLI Z 800 DIJAKI SE DNEVNO IZVEDE 200 UR POUKA:
• 200 UR x 100 STIKOV = 20 000 stikov DNEVNO,
100 000 stikov tedensko,
3 500 000 stikov letno.
• 10% je rizičnih: 2 000 stikov DNEVNO,
10 000 stikov tedensko,
350 000 stikov letno.
2010 © Vodeb
Podjetniško željo ima 48,8 % dijakov!
%6
9,2
24,3
36
12,8
11,7sploh ne želim postati
ne želim postati podjetnik
neodločen
želim postati podjetnik
zelo si želim
ne razmišljam o tem.
Raziskava unisVET, 2009 © Damjan, Vidovič, Vodeb
Dejavniki izbire poklica
Dejavniki Ocena pomembnosti*
Zanimivo delo 4,78
Dobri odnosi s sodelavci 4,66
Možnost napredovanja 4,55
Visoka plača 4,44
Uresničitev lastnih idej 4,42
Varnost zaposlitve 4,38
Jasno določene naloge 4,30
Samostojnost 4,26
Svoboden delovni čas 3,97
Ugled v družbi 3,91
*Srednje ocene pomembnosti na petstopenjski lestvici.
Raziskava unisVET, 2009 © Damjan, Vidovič, Vodeb
Razlika v podjetniški želji med spoloma
Želja postati podjetnik glede na spol
43,4
57,8
38,2
32,8
18,4
9,4
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
dekleta
fantje
%
P = želi postati O = neodločen N = ne želi postati podjetnik
Raziskava unisVET, 2009 © Damjan, Vidovič, Vodeb
Lastnosti dijakov: ar.sred. SD
So usmerjeni v materializem. 3,93 ,825
Želijo naprej študirati. 3,81 ,812
1. Zanima jih samo zabava. 3,62 ,872
2. Težko se skoncentrirajo. 3,40 ,885
So samozavestni. 3,38 ,916
3. Se učijo malo ali nič. 3,37 1,136
4. So neodgovorni. 3,28 ,884
Ne vidijo prihodnosti. 3,27 ,909
Nespretni v osebni komunikaciji. 3,24 ,911
5. So nerazgledani. 3,23 ,918
So iz socialno šibkih družin. 3,22 ,778
6. Nimajo nobenih vrednot. 3,20 ,965
7. Stalno zamujajo pouk. 3,07 ,964
8. - So radovedni. 3,01 ,942
So pripravljeni na spremembe. 2,99 ,833
9. - So samostojni. 2,71 ,745
10. - Spoštujejo učitelje. 2,59 ,921
Redno delajo domače naloge. 2,21 1,109
Pogled učiteljev na dijake
Raziskava unisVET, 2010 © Vodeb, Damjan, Vidovič
Podjetniške kompetence: samoocena učiteljev
kompetenca ar.sred. SD
Sem samostojen. 4,54 ,601
Prevzemam odgovornost. 4,31 ,730
Se spoštujem. 4,29 ,736
Sem prilagodljiv. 4,26 ,782
Sem komunikativen. 4,21 ,759
Znam reševati probleme. 4,20 ,664
Sem samozavesten. 4,11 ,772
Znam premagati neuspeh. 4,00 ,774
Znam voditi skupino. 3,94 ,885
Rad delam v skupini. 3,94 ,885
Imam nove ideje. 3,92 ,808
Se znam pogajati. 3,76 ,829
Lahko sprejmem tveganje. 3,40 ,866
Rad javno nastopam. 3,25 1,005
Imam lastnosti,
ki so potrebne
za podjetnika:
popr. oc.: 3,29,
SD: 0,932
Imam znanja,
ki so potrebna
za podjetnika:
popr. oc.: 3,61
SD: 0,843
Vir: Raziskava učiteljev; N = 255
Poprečje: 4,02 (SD:,49)
Raziskava unisVET, 2010 © Vodeb, Damjan, Vidovič
Primerjava segmentov glede na
odnos do podjetništva in kompetence
Spremenljivka
Segment X
“NE-podjetniki”
Segment Y
“ne odločni”
Segment
Z
“podjetni”
Lastna podjetniška izkušnja (%) 5,4 16,0 34,6
Podjetn. izkušnje v družini/bližnji (%) 45,6 41,5 70,6
Imam lastnosti za podjetnika (1-5,popr.) 2,84 3,13 3,75
Imam znanja za podjetnika (1-5, popr.) 3,24 3,65 3,91
Poprečna ocena 14 kompetenc: (1-5) 3,91 3,98 4,13
- Sem komunikativen. 4,11 4,06 4,36
- Znam voditi skupino. 3,74 3,79 4,19
- Imam nove ideje. 3,63 3,92 4,17
- Lahko sprejmem tveganje. 3,18 3,37 3,61
- Rad javno nastopam. 3,08 3,12 3,47
Splošen odnos do podjetništva: (1-5) 3,23 3,64 3,84
- Moji starši bi bili ponosni ... 3,17 3,43 3,61
- Imeti podjetje... je zanimivo delo. 4,05 4,02 4,43
Raziskava unisVET, 2010 © Vodeb, Damjan, Vidovič
REFERAT
• Posreduje informacije,
• sodeluje pri vpisu,
• izdaja potrdila,
• vodi evidence vzgojnih ukrepov,
• vodi učbeniški sklad,
• sodeluje pri organizaciji malice,
• skrbi za dijake s statusi in posebnimi potrebami,
• sodeluje pri izrednem izobraževanju,
• sodeluje pri alternativnih ukrepih,
• sodeluje pri organizaciji in izvajanju ID,
• fotokopira za učitelje.
2010 © Vodeb, Vidovič
Relativne stopnje pripadnosti
EU: 2,86 ŠOLA: 3,24
Druga država: 3,18
Država Slovenija: 3,56 Ljubljana: 3,61
Regija: 3,81
Glasbena skupina: 3,91 Širša družina: 3,94 Drugo mesto: 3,95
Šport klub: 3,95
Punca/fant : 4,37
Moji prijatelji: 4,68
Družina: 4,84
14 Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan
Segmentacija dijakov glede na pripadnost šoli
Nepripadni
15%
neodločni
48%
PRIPADNI
37%
So tudi bolj pripadni
družini in prijateljem.
-Več fantov
- Bolj pripadni partnerju
- Več deklet
15 Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan
Segmentacija mladih glede na stopnjo pripadnosti
Sloveniji
Velikost segmentov ( v %) glede na pripadnost državi Sloveniji
12,6
36,7
29,7
21,0
NE-pripadni
Neodločni
Pripadni
Močno pripadni
Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan
Odnos do družbe, države in državljanstva
Tabela 5: Trditve, na katerih so visoko pomembne razlike med segmenti Popr . vrednost
Igralci slovenskih reprezentanc bi morali znati peti našo himno. 4,38
Slovenski jezik je pogoj za obstoj slovenskega naroda. 4,38
V tujini oz. tujcem s ponosom povem, da sem iz Slovenije. 4,23
Slovenskemu državljanstvu se ne bi nikoli odrekel. 4,08
Državo Slovenijo imam zelo rad. 3,92
Zelo sem ponosen na slovensko nogometno reprezentanco. 3,77
Dobro poznam slovenske naravne lepote. 3,65
Naši državljani se premalo zavedajo prednosti življenja v Sloveniji. 3,58
Rad bi se preselil v neko drugo državo. 3,14
Za svobodo naše države sem se pripravljen tudi boriti. 3,01
Kvaliteta življenja v Sloveniji je zelo visoka. 2,89
Rad prepevam slovenske narodne pesmi. 2,41
Obešanje zastave ob praznikih je staromodno. 1,89
Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan
Priljubljenost šolskih predmetov
predmet Fantje Dekleta Skupno
Športna vzgoja 4,26 3,47 3,74*
Projektno delo 3,36 3,47 3,43
Informatika 3,40 3,21 3,28
Geografija 3,36 3,19 3,25
Zgodovina 3,47 3,08 3,21*
Tuj jezik 3,17 3,21 3,20
Slovenščina 2,95 3,24 3,14*
Matematika 2,77 2,92 2,87
Raziskava unisVET, 2010 © Vodeb, Damjan, Vidovič
Stopnja odgovornosti šole za:
Trditev Poprečna stopnja
odgovornosti (1-5)
Strokovno znanje 4,62
Jezikovno znanje, kultura govora in pisanja 4,24
Sodelovanje in delo v skupini 3,85
Kakovostno opravljanje delovnih nalog 3,81
Sposobnost pogajanja in reševanja konfliktov 3,55
Odnos do sodelavcev in strank 3,43
Delovna disciplina in redoljubnost 3,39
Splošna zainteresiranost 3,30
Odgovornost in zanesljivost 3,30
Odnos do lastnine in delovnih sredstev 3,26
Pripadnost in pripravljenost na pomoč širši skupnosti 3,23
Osebna urejenost in splošna kultura 2,92
19 Raziskava unisVET, 2010 © Vidovič, Vodeb, Damjan
Olimia, 20. 10. 2009 © Vodeb
TIMSKI PRISTOP
Predmet/ modul Vzgojno izobraževalni
cilji
Razredništvo, tutorstvo,
mentorstvo
Nosilci dejavnosti
kakovost
SLO Bralna pismenost R POKLICNA MATURA
EKSTERNA
SPREMLJAVA DIJAKOV,
POSAMEZNIH
UČITELJEV
IN ŠOLE
ANJ Bralna pismenost v ANJ R POKLICNA MATURA
MAT Matematična pismenost R POKLICNA MATURA
NAR
(BIO, KEM, GEO) IKK R, T, M
IZBIRNE DEJAVNOSTI,
Raziskovalne dejavnosti
ZADOVOLJNOST
UPORABNIKOV -
POČUTJE
DRŽ
(ZGO, UME, SOC, PSI) IKK R, T, M
IZBIRNE DEJAVNOSTI
Raziskovalne dejavnosti
TUJ II IKK R, T, M IZBIRNE DEJAVNOSTI
Raziskovalne dejavnosti
ŠVZ IKK T, M IZBIRNE DEJAVNOSTI
Raziskovalne dejavnosti
Strokovni predmeti /
moduli
POKLICNE
KVALIFIKACIJE T, M, R
Poslovanje učnih podjetij,
Interna poklicna matura,
Mentorstvo projektnim
nalogam
ZAPOSLJIVOST
DIPLOMANTOV
Pomen sodelovanja v teoriji
• “Če želimo izboljšati poučevanje in učenje, moramo okrepiti sodelovanje med vsemi deležniki v šoli in zunaj nje. V sodelovalnih skupnostih vsi udeleženci lažje izboljšujejo obstoječo prakso, razvijajo se bolj ustvarjalne oblike mišljenja in s tem novo znanje, hkrati pa tudi vsi prevzamejo odgovornost za doseganje rezultatov.”
(Huffman in Hipp 2003, 5)
Brdo, 2012 © Erčulj
Pomen sodelovanja v praksi
• »S sodelovanjem v skupini lažje od zunaj
pogledam na spremembe in njihovo uvajanje.«
• “Šele zaradi sodelovanja z drugimi zdaj
razumem, da ni nič narobe, če imamo v šoli
različne poglede.«
• “Delo v skupinah mi je dalo veliko dobre prakse,
izmenjava izkušenj ima svojo dodano vrednost
pri vodenju. Ob tem je nastajalo tudi novo
znanje.”
Brdo, 2012 © Erčulj
Šole kot učeče se skupnosti
• Spodbudno in skupno vodenje
• Skupne vrednote in vizija
• Skupno učenje in uporaba tega znanja
• Spodbudni pogoji
• Izmenjava in oblikovanje skupne prakse
Kako vam je uspelo v vaši šoli?
Brdo, 2012 © Erčulj
Skupina za sodelovalno delo
• Samo Juvan, Rihard Režek, Darja Vidovič
in Dušan Vodeb, SUAŠ Ljubljana
• Meta Kamšek, Gimnazija Kočevje
• Lojze Likar, Srednja šola veno Pilon
Ajdovščina
• Justina Erčulj, Šola za ravnatelje, Kranj
Brdo, 2012 © Erčulj
Delovanje skupine
• Kot podpora procesu prenove
• Spremljanje dela v šolah, vključenih v
konzorcij
• Predstavitve izkušenj
• Strokovne razprave
Brdo, 2012 © Erčulj
Sodelovanje v šolah na različnih ravneh
• Med učitelji
• Med učitelji in ravnatelji
• Med učitelji in dijaki
• Med dijaki
• Med učitelji, ravnatelji in starši
• Med učitelji, ravnatelji, dijaki in delodajalci
• …
Brdo, 2012 © Erčulj
Pogled naprej
• Oblikovati pogoje za še tesnejše
sodelovanje na področju poučevanja in
učenja
• Ohraniti in še okrepiti dosedanje oblike
sodelovanja v šolah (oblike dela z dijaki,
med učitelji …)
• Še več povezovanja med šolami
Brdo, 2012 © Erčulj