diplomsko delo - PeFprintspefprints.pef.uni-lj.si/889/1/diplomsko_delo.pdf · Agresivnost kot tako pojmujejo mnogi klini čni psihologi in psihiatri, ki na takšen na čin opredeljujejo

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MONIKA RADIVOJEVI

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOKA FAKULTETA

Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko

Pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju

DIPLOMSKO DELO

Mentor: doc.dr.Janez Jerman Monika Radivojevi

Ljubljana, junij 2012

ZAHVALA Pri nastajanju diplomskega dela je sodelovalo veliko ljudi, zato bi se rada zahvalila:

profesorju dr. Ivanu kofleku, ki me je do svoje upokojitve usmerjal in opozarjal na tevilne monosti, ki so se sproti odpirale pri raziskovanju in pisanju diplomskega dela

profesorju doc.dr. Janezu Jermanu, ki je prevzel mentorstvo pred koncem in mi pomagal priti do cilja

vodstvu in uiteljskemu zboru CVIU Velenje, O

Glazija ter 3. O Slovenj Gradec, ki so prijazno izpolnili vpraalnike in mi pomagali priti do rezultatov

mojim najdrajim, ki so imeli neusahljive vire

podpore celotni as izobraevanja in pisanja diplomskega dela

Vsem skupaj hvala iz srca, saj brez vae podpore ne bi uspela.

Nihe ni tako velik, da ne bi potreboval pomoi in nihe ni tako majhen, da je ne bi mogel nuditi.

(kralj Salomon)

POVZETEK Diplomsko delo "Pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmeno motnjo v duevnem razvoju" je razdeljeno na dva dela. V prvem delu bom prestavila agresivnost in razvoj otrok z lajo ter zmerno motnjo v duevnem razvoju (v nadaljevanju MDR) na splono, njihove osnovne zakonitosti razvoja. V drugem delu bom predstavila empirino raziskavo, rezultate pridobljene z vpraalnikom ter povzetek rezultatov. Bistvo diplomskega dela je ugotoviti pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmerno MDR, v kakni obliki se kae in kakne so razlike med skupinama. V diplomskem delu bom s pomojo literature in raziskave poskusila osvetliti mone vzroke, ki vplivajo na pojav agresivnosti. V diplomskem delu bom uporabila prirejen Buss-Durkeejev vpraalnik agresivnosti, rezultati le-tega bodo razvidni v empirinem delu raziskave. eprav rezultatov ne morem posploiti na vse otroke z lajimi in zmernimi motnjami v duevnem razvoju, nam bodo sluili kot orientacija v nadaljnih projektih, saj si mono elim, da se podroje raziskovanja agresivnega vedenja poglobi in dodatno nadgradi, saj sem tekom pisanja diplomske naloge prila do spoznanja, da je ta problematika slabe raziskana. Upam, da bo moja naloga delovala kot motivacija oz. sproilec v smeri nadaljnega raziskovanja tega podroja. KLJUNE BESEDE: agresivno vedenje, otroci z lajo motnjo v duevnem razvoju, otroci z zmerno motnjo v duevnem razvoju;

ABSTRACT

My thesis entitled The occurrence of aggression in children with mild and moderate developmental cognitive disabilities is divided into two parts. The first part introduces the phenomenon of aggression and the development of children with mild and moderate dysfunctions in cognitive development, whereas the focus of the second part is on the empirical research, the results acquired through questionnaire survey and the summary results. The essence of my thesis lies in determining the occurrence of aggression in both - children with mild and those with moderate developmental cognitive disabilities (DCD), its manifestations and the differences between the two groups. My attempt is to enlighten - with the help of literary sources and empirical research - the possible causes for the occurrence of aggression. In my thesis I use a modified Buss-Durkee aggression questionnaire, the results of which are presented in the empirical part of my research. Even though the results cannot be generalised for all children with DCD, they may be used as an orientational tool in any subsequent projects which would hopefully extend and deepen the research of aggressive behaviour. While writing my thesis, I have come to a conclusion that the presented phenomenon has thus far been very poorly researched. I sincerely hope that my personal contribution will function as a motivational factor and trigger further research of the problem in question. KEY WORDS: aggressive behaviour, children with mild developmental cognitive disabilities, children with moderate developmental cognitive disabilities

Monika Radivojevi Pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju

1

I TEORETINI UVOD DIPLOMSKEGA DELA

1. AGRESIVNOST.....................................................................4 1.1 OPREDELITEV POJMA AGRESIVNOST.................4

1.2 TEORETINA POJMOVANJA AGRESIVNOSTI....5

1.3 OBLIKE AGRESIVNOSTI.........................................7

1.4 AGRESIVNOST PRI OTROCIH................................9

1.5 AGRESIVNO VEDENJE PRI OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI..10

1.6 VPLIV RAZLINIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ

AGRESIVNEGA VEDENJA PRI OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI.12

1.6.1 Vpliv biolokih dejavnikov......................................13 1.6.2 Vpliv druinskih dejavnikov....................................14 1.6.3 Vpliv olskih dejavnikov.........................................15 1.6.4 Vpliv socialnih dejavnikov......................................15 1.6.5 Vpliv varovalnih dejavnikov...................................16

2. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI..................18

2.1 MOTNJA V DUEVNEM RAZVOJU...........................20

2.2 ETIOLOGIJA MOTNJE V DUEVNEM RAZVOJU...21


2

2.3 OTROCI Z LAJO IN ZMERNO MOTNJO V

DUEVNEM RAZVOJU.................................................22

2.3.1 Osnovne znailnosti otrok z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju.........................................................24

II EMPIRINI DEL DIPLOMSKEGA DELA

3. UVOD............................................................................30

3.1 NAMEN RAZISKAVE.............................................30

3.2 CILJ RAZISKAVE.....................31

3.3 HIPOTEZE.........31

3.4 METODE RAZISKOVANJA...................................32

3.4.1 Opis vzorca..............................32 3.4.2 Pripomoki.......32 3.4.3 Organizacija meritev........32 3.4.4 Opis instrumentarija.....33 3.4.5 Metoda obdelave podatkov..........38

3.5 REZULTATI..........39

4 . INTERPRETACIJA REZULTATOV..........49 4.1 . POTRDITEV IN ZAVRNITEV HIPOTEZ...............51 5. ZAKLJUEK.......51

6. LITERATURA.............................................................53


3

7. PRILOGE............................................................55

7.1 PRILOGA 1 (vpraalnik)....................................55

KAZALO TABEL: Tabela 3.4.4.1 (odvisna spremenljivka telesna agresivnost) ........33 Tabela 3.4.4.2 (frekvenca pojavljanja telesna agresivnost)..........34 Tabela 3.4.4.3 (odvisna spremenljivka besedna agresivnost).......35 Tabela 3.4.4.4 (frekvenca pojavljanja besedna agresivnost)........36 Tabela 3.4.4.5 (odvisna spremenljivka posredna agresivnost).....36 Tablea 3.4.4.6 (frekvenca pojavljanja posredna agresivnost).......37 Tabela 3.4.4.7 (odvisna spremenljivka druinski odnosi)............38 Tabela 3.4.4.8 (frekvenca pojavljanja druinski odnosi)..............38 Tabela 3.5.1 (besedna agresivnost glede na motnjo).......................39 Tabela 3.5.2 (telesna agresivnost glede na motnjo).........................40 Tabela 3.5.3 (posredna agresivnost glede na motnjo)......................40 Tabela 3.5.4 (telesna agresivnost gleda na spol)..............................41 Tabela 3.5.5 (besedna agresivnost glede na spol)............................42 Tabela 3.5.6 (posredna agresivnost glede na spol)..........................42 Tabela 3.5.7 (telesna agresivnost glede na domae okolje).............43 Tabela 3.5.8 (besedna agresivnost glede na domae okolje)...........43 Tabela 3.5.9 (posredna agresivnost glede na domae okolje).........44 Tabela 3.5.10 (telesna agresivnost glede na starost)........................45 Tabela 3.5.11 (besedna agresivnost glede na starost)......................45 Tabela 3.5.12 (posredna agresivnost glede na starost)....................46 Tabela 3.5.13 (telesna agresivnost glede na druinske odnose)......47 Tabela 3.5.14 (besedna agresivnost glede na druinske odnose).....47 Tabela 3.5.15 (posredna agresivnost glede na druinske odnose)...48


4

I) TEORETINI UVOD DIPLOMSKEGA DELA Agresivnost ima v naem pogovornem jeziku vedno negativen prizvok. Kadar reemo, da je nekdo agresiven, ga oigosamo in imamo o njem slabo mnenje. Kaj je krivo, kateri dejavniki so tisti, ki doloajo, da je neko dejanje izraz agresivnosti? Razlini avtorji pojmujejo agresivnost kot nagon, ustvo, instinkt, reakcijo na frustracijo...kako jo dojemajo ljudje po svetu, je odvisno predvsem od zornega kota s katerega opazujejo. Kulture obravnavajo agresivnost na ve razlinih nainov, kar je v eni kulturi agresivno, spet v drugi ni. Poglejmo primer: v skandinavskih dravah v prepirih ne uporabljajo kletvic, prepir je mirno podajanje druganih mnenj, in vsako preglasno govorjenje, ki ga spremljajo neusklajene kretnje rok, stisnjene usnice in oi, hitro oznaijo za agresivno, medtem ko je v nekaterih bivih dravah Jugoslavije pri prepiru popolnoma normalno ubesediti najbolj sone kletvice kar obstajajo. Torej je isti nain govora lahko nekje oznaen kot agresiven, nekje pa popolnoma neagresiven. (Lamovec, 1978) Veliko je literature, ki govori o razvoju in pojavih agresivnosti pri veinskem delu populacije, tako kot pri otrocih kot pri odraslih. Pa vendar raziskav, ki bi vkljuevale otroke z MDR, nisem zasledila, zato sem se odloila izvesti raziskavo s pomojo prirejenega vpraalnika o agresivnosti. Zdelo se mi je nujno najprej predstaviti pojav in razvoj agresivnosti nasplono, o tem kako se pojavlja pri normalno razviti populaciji otrok ter otrok s posebnimi potrebami. Raziskavo sem izvedla na treh osnovnih olah s prilagojenim programom, ki vkljuujejo tudi oddelke vzgoje in izobraevanja (v nadaljevanju OVI). Vzorec otrok zajetih v raziskavo, so otroci z lajo motnjo v duevnem razvoju in otroci z zmerno motnjo v duevnem razvoju, ki obiskujejo razline programe izobraevanja.

1. AGRESIVNOST 1.1 OPREDELITEV POJMA AGRESIVNOST Vsaka druba, tudi vsaka skupina ali ustanova, v kateri ivi ve ljudi skupaj, uveljavlja norme in pravila medsebojnega soitja. Z njimi poskua zagotoviti nemoteno delovanje skupine ali institucije (drube), zaititi njene vrednosti, vrednote in pridobitve, pa tudi omogoiti medsebojno soitje oziroma skupno ivljenje. Pravila in norme omogoijo posamezniku, da ivi in dela z drugimi, da v skupini in s pomojo skupine zadovoljuje svoje bioloke in socialne potrebe. Po drugi strani pa pravila in norme omejujejo, zato ne more zadovoljevati vseh svojih potreb in motivov in si ne more prav vsak trenutek dovoliti vsega, kar bi si zaelel in esar bi se


5

domislil (Skalar, 1987). Mnogi zaradi neuresnievanja svojih potreb in elja, razvijejo specifine obrambne mehanizme, s katerimi pripravijo svojo osebnost na razvoj agresivnosti. Le-ta je skozi zgodovino lovetva odigrala izredno pomembno vlogo, mnogi znanstveniki so jo opredeljevali na veliko razlinih nainov. Lamovec v svojem delu pravi, da "Agresivnost v najirem smislu je vsak aktivni pristop k okolju in izraa prvotni pomen besede "aggredi" (priblievati se, pristopiti). Zajema vse oblike gibanja in iztegovanja rok in grizenja hrane, nekatera ustva kot so jeza, bes in sovratvo, tja do telesnega nasilja nad drugimi." (1978, Agresivnost, str.7) Agresivnost kot tako pojmujejo mnogi klinini psihologi in psihiatri, ki na taken nain opredeljujejo njene negativne ter pozitivne vidike. Kot je e znano agresivnost ni samo izraz negativnih osebnostnih struktur ampak tudi pozitivnih. Mogoe deluje to nasprotno vsemu kar so nas uili kot otroke, vendar ni vsako agresivno dejanje kodljivo in nevarno. Pozitivne oblike agresivnosti so predvsem tiste, ki omogoajo uspeno razreitev konfliktnih situacij. Ne smemo pozabiti, da s pomojo pozitivnih aspektov agresivnosti doloamo sprejemljive in nesprejemljive oblike vedenja v drubi. 1.2 TEORETINA POJMOVANJA AGRESIVNOSTI Glede na napisano, je znano, da obstaja veliko teorij in avtorjev, ki obravnavajo agresivnost. Zavoljo preglednosti poznavanja pojava, se teorije razvrajo v nekaj ve skupin. Merilo, ki razvra doloeno vedenje kot agresivno vedenje, je vzrok oziroma izvor agresivnosti. Tako lahko teorije avtorjev razvrstimo v naslednje skupine:

skupina instinktivistinih teorij agresivnosti skupina teorij, ki pojmuje agresivnost kot odziv na frustracijo skupina teorij, ki agresivnost pojmuje kot posledica uenja

Lamovec (1978) stalia posameznih avtorjev podaja na taken nain:

Instinktivistino pojmovanje agresivnosti je eno najstarejih in ga lahko zasledimo pri velikem tevilu filozofov, od katerih je najbolj znan Thomas Hobbes. Prvi pa je to skupino opisal Sigmund Freud, ki je agresivnost opisoval kot sestavni del seksualnega instinkta, znanega kot libido. Pozneje je govoril o agresivnosti kot instinktu smrti, saj je odraala loveko samounievalnost. Med psihologi, ki so opisovali agresivnost, je tudi Adler, ki je agresivnosti na samem zaetku raziskovanja pripisoval odloilno vlogo, popolno vlogo. Predstavljala je instinkt, ki zadovoljuje vse potrebe in se kae v


6

razlinih vedenjih. Lahko je nihala od krutosti in unievanja, vse do socializiranih oblik kot sta portna tekmovalnost in umetniko ustvarjanje. Pomen agresivnosti in njeno vlogo je Adler kasneje znial na premagovanje ovir v vsakdanjem ivljenju. Jung je izvor agresivnosti videl v loveku samem, v njegovi kolektivni podzavesti, na alost pa ni doumel vloge drubenih odnosov pri njenem nastanku. Lorenz je ugotovitve o lovekovi agresivnosti izpeljal na podlagi opazovanj ivali (ribe iz vrste rumenih ciklid ter sive podgane). Poudarjal je funkcionalno vrednost agresivnosti, ki naj bi skrbela za enakovredno razporejenost vrst. lovek je po Lorenzovem mnenju razvil moan agresivni nagon, ki ga v sodobnem svetu ne more sprostiti, posledica temu so pa razlina psihosomatska obolenja. Njegovo teorijo je hitro obsodilo mnogo avtorjev, saj so menili, da je Lorenz prehitro posploil malotevilna raziskovanja ivali v nenaravnem okolju.

Agresivnost kot posledico frustracij pojmujejo sodobneji avtorji, kot so Fromm, Horneyeva, Maslow in drugi. Nateti avtorji v celoti zavraajo instinktivistino pojmovanje agresivnosti.

Fromm loi dve vrsti agresivnosti: pozitivno (benigno) agresivnost ter negativno agresivnost. Te oblike agresivnosti niso dedno pogojene in nimajo prilagoditvene vloge. Fromm jih opredeljuje kot strasti, ki izvirajo iz neugodnih pogojev lovekovega ivljenja in predstavljajo vir nenadomestljivega zadovoljstva. Ta oblika agresivnosti se kae kot izraz neustreznega zadovoljevanja lovekovih potreb, ki je doloen z znaajem. Le-ta je opredeljen kot sorazmerno trajen sistem vseh nebiolokih teenj. Sem tejemo potrebe po sistemu preprianja, zakoreninjenosti in pripadnosti skupini, potrebe po uinkovitosti ter spodbudah. Znaaj je tisti, ki doloa posameznikov odnos do okolja in na ustvarjalen ali razdiralen nain pomaga posamezniku prebroditi in obvladati obutke loenosti in nemoi, ki izvirajo iz lovekove eksistencialne situacije. Pri ustvarjalnih znaajskih aspektih prevladujejo strasti kot so ljubezen, nenost, neodvisnost, pristnost. Za razdiralne so znailne netete oblike sovranosti, maevalnosti, sadizma. Teorija pozitivne in negative agresivnosti po Frommu bo podrobneje predstavljena v naslednjem poglavju. Na alost nihe od teh avtorjev, neoanalitikov, ni upoteval znailnosti medosebnih odnosov, socialnih razmer in podobno.

Predstavniki teorij socialnega uenja nikakor ne zavraajo motivacijskih dejavnikov pri uenju agresivnega vedenja in njegovega ohranjanja, vendar pojmujejo ire in sem vkljuujejo tudi


7

socialne vplive, ki vedenje krepijo. Menijo, da osnovni vzroki vedenja ne leijo v samem posamezniku, ampak v socialni situaciji. Ta teorija izvira iz"sociobehavioristine" usmeritve, kjer lovek ni rtev svojih notranjih sil, prav tako pa ga okolje ne obvladuje popolnoma. Eden od pomembnejih predstavnikov je Bandura, ki pri agresivnosti izpostavlja naslednje tri pomembne dejavnike: izvori agresivnosti - naini in pogoji, v katerih se razvije agresivno

vedenje; vzbujevalci agresivnosti - dejavniki, ki spodbujajo posameznika, da

naueno agresivno vedenje izvaja; ojaevalci agresivnosti - notranji in zunanji vplivi, ki vedenje ohranjajo; Pri preuevanju agresivnosti pa moramo biti pozorni tudi na osebnostne lastnosti, saj Buss navaja tiri dejavnike, ki doloajo stopnjo agresivnosti posamezne osebnosti: pogostost frustracij, pogostost negativnih in pozitivnih ojaanj, socialni vplivi in temperament. Berkowitz agresivnost pojmuje kot osebnostno potezo, ki povzroa funkcionalno enakovrednost mnogih draljajev in vpliva na doslednost v vedenju. Oba avtorja tako pojmujeta agresivnost kot trajno osebnostno lastnost, navado. Iz vsega navedenega je razvidno, da so se pojmovanja agresivnosti spreminjala in da se razlage e vedno razlikujejo med seboj, tako po vsebini kot tudi po dodelanosti in obsenosti. Pa vendar vsaka od njih prispeva k pregledneji podobi in boljemu razumevanju agresivnosti. V preteklosti so vzroke agresivnega vedenja iskali najprej v loveku, v njegovih nagonih, kasneje so izvor agresivnosti pripisovali dejavnikom okolja (frustracije). loveka in njegov razvoj so popolnoma zanemarili. Zanemarili so njegove bioloko-organsko-genetske dejavnike in njihovo povezanost ter medsebojno prepletanje z okoljem. Znano je, da se lastnosti ljudi, vplivi okolja v preteklosti in v sedanjosti prepletajo, ter da vzrokov za neko vedenje, doivljanje ali miljenje ne moremo iskati le pri enem dejavniku ali lastnosti. 1.3 OBLIKE AGRESIVNOSTI Poznamo ve vrst delitev agresivnosti, glede na to odkod agresivnost izvira, kam je usmerjena...Delimo jo glede na vidik, iz katerega izhaja. Med vsemi delitvami agresivnosti, je naslednja najbolj znana:


8

1) Glede na usmerjenost agresivnosti poznamo: navznoter usmerjeno agresivnost - posredna (depresivnost, psihosomatika, alkoholizem) - neposredna (samomorilnost, obutki krivde) navzven usmerjeno agresivnost

- neposredna (aktivna - telesna/besedna, pasivna - negativizem)

- posredna (sovranost, sumniavost, razdraljivost) 2) Glede na izbor cilja agresivnega vedenja poznamo: Agresivnost, ki je usmerjena na izvor frustracij. Agresivnost, ki je usmerjena na drug cilj (je prenesena). 3) Glede na psiholoko vlogo poznamo:

instrumentalno agresivnost, ki pomaga dosei nek zunanji cilj; V tem primeru je agresivnost uporabljena kot instrument, ki se uporablja za doseganje neagresivnih ciljev, kot so materialne dobrine, pritegovanje pozornosti, doseganje moi in neodvisnosti..;

frustracijsko agresivnost, katere namen je sprostiti napetost;

posnemovalno agresivnost, ki temelji na pripadnosti doloeni

skupini ali na istovetenju z vzorniki; 4) Glede na ustvarjalno oziroma razdiralno vlogo (Fromm, 1986):

Ustvarjalna - pozitivna agresivnost ohranja, potrjuje ivljenje. Nujna za obstanek posameznika in vrste. Pomaga pri prilagoditvi in z razreitvijo frustracije preneha.

- psevdoagresija - nehotna, igriva, samopotrditvena - obrambna agresija - konformistina, razdiralna

Razdiralna - negativna agresivnost ("zloesta") izniuje ivljenje,

nima prilagoditvene vloge, tudi ni dedno zasnovana.


9

- zaasna maevalna in ekstatina agresivnost (lahko preraste v) - znaajsko posebnost sadizem in nekrofilizem.

5) Poznamo tudi prikrite oblike agresije, kot so:

pasivne oblike - pozabljanje, napano razumevanje, zamujanje;

aktivne oblike - vloga zaitnika, moralna vzvienost nad drugimi, pretirana intelektualizacija, kritizerstvo, vzbujanje obutkov krivde;

Obstaja e mnogo drugih teorij in pojmovanj agresivnosti, ki so se skozi zgodovino prenavljale, spreminjale in obnavljale. Vse skupaj so izrednega pomena, saj nam ponujajo osvetlitev razlinih, posameznih vidikov agresivnosti iz veih zornih kotov, kar nam lahko pomaga, da laje pridemo do neke sploneje teorije agresivnosti. 1.4 AGRESIVNOST PRI OTROCIH Glede na znane raziskave lahko trdimo, da ima agresivno vedenje svoj razvoj in da ima agresivno vedenje odraslih oseb vekrat korenine e v zgodnjem otrotvu, ko potekajo vsi pomembni razvojni koraki. Preuevanje agresivnosti, ki temelji le na razvojnih korakih, brez upotevanja druinske klime, vpliva okolja in mnogih drugih dejavnikov, da le enosmerne in nepopolne rezultate, saj se vplivi otrokove starosti povezujejo in prepletajo z vplivi vseh druinskih obdobij. Goodenoughova je bila ena redkih, ki je preuevala razvojne korake posameznih oblik agresivnosti na podlagi dnevnikov, ki so jih pisale matere. Ugotovila je, da v obdobju od prvega do drugega leta prevladujejo brcanje, krianje in zadrevanje diha, kar kasneje upade. Besedne gronje se zano pri dveh letih in naraajo v vsem predolskem obdobju. Povrailno agresivnost opazimo e pri enem letu, vendar je redka, kasneje naraa v vsem otrotvu. tudija Goodenoughove nedvoumo potrjuje obstoj razvojnih zakonitosti v izraanju agresivnosti. Neusmerjena jeza je najpogosteja pri dojenkih, kasneje pa se zmanja, tako zaradi neodobravanja starev kot tudi zaradi poveanega obvladovanja ustev. Telesna agresivnost se pojavi dokaj zgodaj, z vejim obvladovanjem motorike e naraa. Besedna agresivnost se pojavi kasneje in s starostjo postaja pogosteja. (Lamovec, 1978)


10

V predolskem obdobju se razvije tudi negativizem, ki se kae kot pasivni odpor, ko otrok postane "gluh" in se na elje in zahteve starev preprosto ne odzove ali pa trmasto vztraja pri svojem. eprav nobeden od razvojnih korakov ne velja tono za vsakega otroka in obstajajo precejnje individualne razlike, se obdobje negativizma pojavlja v dveh obdobjih: okoli leta in pol ter okoli etrtega leta starosti. Dolgo asa so bili znanstveniki mnenja, da je negativizem razvojna znailnost in kot taka neizbena, pa vendar si jo zdaj razlagamo drugae. Obe omenjeni obdobji sovpadata z vejim tevilom zahtev, ki jih otroku v socializacijskem procesu posredujejo stari. Zahteve so otroku tuje in nerazumljive, zato mora uenje potekati nevsiljivo in skladno z njegovimi razvojnimi zmonostmi, saj v nasprotnem primeru otrok razvije visoko stopnjo negativizma, s tem da poskua ohraniti stare vzorce. Tako da negativizma ve ne pojmujemo kot neko nujno posledico zorenja, kot del razvojnih korakov, ampak kot posledico neustreznega socialnega uenja. Druba in razredi znotraj drube, kaejo razlike pri koliini in obliki agresivnega vedenja, na katerega gledamo s sprejemljivimi ali nesprejemljivi omi. V nai drubi so deki vedno bolj agresivni, pravzaprav bolj telesno agresivni, medtem ko dekleta svojo agresivnost kaejo na besedni, verbalni nain (Maccoby in Jacklin, 1980). Temu so verjetno krivi tudi bioloki dejavniki, eprav vse ve znanstvenikov daje poudarek na uenju socialnih vlog, ki so vezana na spol. Od dekov priakujemo, da se bodo postavili zase, da bodo tekmovalni, da se bodo sposobni ubraniti...in v takih primerih ima telesna agresivnost dosti vijo vlogo kot druge oblike agresivnosti. Za dekleta se pretepanje ne spodobi, zato so jim "dovoljene" druge oblike izraanja agresivnosti, kot so verbalna agresivnost in posredna agresivnost (sovranost, sumniavost..). Do teav pride, e so zaviranja agresivnih izrazov pri dekletih v zgodnjem otrotvu na previsokem nivoju, saj se dekleta kasneje razvijejo v pasivne, komformistine, odvisne osebnosti. Zato je v zgodnjem otrotvu izrednega pomena vpliv starev, ki morajo paziti, da izrazov neodvisnosti in samopotrjevanja ne zamenjajo za agresivnost, saj lahko s tem povzroijo veliko kode kasnejemu osebnostnemu razvoju deklic. (Lamovec, 1978) 1.5 AGRESIVNO VEDENJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Pri osebah z MDR loimo tri glavne oblike agresivnega vedenja:

Destruktivno vedenje Oznaujejo ga destruktivne agresije, posledica katerih so: raztrgana oblaila, vdrta vrata, razbito pohitvo, razmetana posoda; prisotna so tudi naslednja vedenja: udarjenje, brcanje, grizenje drugih oseb, ogroanje, izzivanje,


11

poniujoe kletvice, pljuvanje. Res pa je, da so omenjene situacije izredno asovno kratke, zato jih ne moremo teti kot pomembne znaajske lastnosti oseb s posebnimmi potrebami, saj vemo, da imajo veliko dobrih lastnosti in pohvalnih sposobnosti. Najpogosteje se destruktivno vedenje sproi zaradi: premono omejevalnih ali manjkajoih socialnih mej, prekomerne zaite ali pomanjkanja pozornosti, nedoslednega ali rigidnega vedenja osebja, negotovosti, napetosti, straha v asu sporov, nejasnih zahtev in pravil, kritik, sankcij, premajhnih ali prevelikih kognitivnih, emocionalnih in socialnih spodbud v vsakdanjem ivljenju. Na agresivno vedenje posameznika vplivajo njegovi individualni pogoji: telesna in psihina napetost, stanje nemira, slabo poutje, boleine, bolezni, travmatske izkunje, razna psihotina doivljanja...sem tejemo tudi obutek ogroenosti, nemoi, strahu, panike, neizpolnjene elje, priakovanje, iskanje obutka varnosti in opore.

Tiki Organska osnova te motnje nam sicer ni znana, vendar se kae kot medli, nehotni in navidez nesmotrni in dokaj pogosto ponavljajoi se gibi, ki pa nimajo nobene povezave z travmatinimi motnjami. Tiki najvekrat zganejo miice obraza, eprav so znailni za vse dele telesa. Ponavljajo se lahko le v eni obliki ali pa kot kombinacija tikov.

Stereotipno vedenje Najpogosteja oblika vedenja, ki jo okolica opazi in oigosa kot nesprejemljivo, vpadljivo oziroma takno da onemogoa uenje novih vein in navad, so stereotipije. Za stereotipije pravimo, da so nefunkcionalno motorino gibanje, od katerih so najpogosteje: kimanje z glavo, zibanje, trepetanje s prsti, mahanje, ploskanje, sesanje prstov, guganje telesa levo-desno ali naprej-nazaj, tudi ponavljanje istih besed tejemo za stereotipije. Manifestirajo se lahko kratkotrajno ali pogosto, trajajo lahko cele ure ali pa se pojavijo enkrat dnevno. Agresivno vedenje je bilo od vseh oseb s posebnimi potrebami, najvekrat raziskano pri osebah z MDR. Pri njih se vsako vedenje pojmuje kot agresivno, e ga njihova socialna sredina doivlja kot neprimernega, nesprejemljivega ali taknega da onemogoa uenje novih navad in vein. Za okolje je agresivno vedenje oseb z MDR nesprejemljivo, eprav se mnogi ne zavedajo, da je lahko njihova agresija tudi pozitivna, nakazuje lahko na znak ali signal neke elje ali potrebe oseb z MDR, saj je znano, da


12

imajo osebe z MDR kompleksne zdravstvene teave in s tem povezane komunikacijske ovire. Glede na e znano literaturo, je agresivnost pri osebah z MDR izredno pogosta, saj naj bi od 20 do 40 odstotkov oseb izraala agresivno vedenje. Razlogov za to je veliko, eden pogostejih in tudi najvekrat omenjenih je zaostanek v razvoju. Brez razvoja intelekta ni razvoja drugih vijih funkcij. Brez razvoja intelekta se tudi ustva slabe diferencirajo. Korteks postane mrea za vse, kar prehaja iz nijih sfer mogan. Tako lahko pojasnimo, zakaj je na nijih intelektualnih ravneh prehajanje impulzoviz nijih delov moganov slabe. Prav tako pa lahko s tem pojasnimo vijo pojavnost agresivnosti pri osebah z MDR. 1.6 VPLIV RAZLINIH DEJAVNIKOV NA RAZVOJ AGRESIVNEGA VEDENJA tevilni avtorji so raziskovali vpliv razlinih dejavnikov na pojav in razvoj, na obseg in trajanje agresivnosti. Mnogi so ugotovili, da so trije dejavniki, ki vplivajo na trajanje agresivnosti:

pojav agresivnosti doma, v oli, med vrstniki razlina antisocializacijska vedenja zgodnji zaetki

Pojav teh dejavnikov e ne pomeni, da bo otrok v odraslem obdobju agresiven ter antisocijalen, pomeni pa, da ima dosti veje monosti za razvoj agresivnosti v odraslem obdobju. Glede na dostopne podatke, je Loeber (1995) s sodelavci priel do bolj jasne slike. Otroci z zgodnjimi zaetki so imeli vijo stopnjo nasilnega vedenja in hitreje so prili do vejih teav. Ne glede na starost v kateri so zaeli, je obstajala razvojna pot, ki se je zaela z hiperaktivnostjo in pomanjkanjem pozornosti, sledilo ji je nasprotovanje in trmoglavost v obnaanju, vse do vedenjskih teav. Konno so Kalvin in sodelavci (1989) naredili longitudinalno raziskavo o varovalnih dejavnikih za visokorizine otroke in delikvenco v odraslem obdobju. Ugotovili so, da inteligenca ter temperament; stari, vrstniki in ola; socijalne monosti, kot so socialno-ekonomski status in tevilo druinskih lanov; ter kodljivi telesni vzroki, kot so pokodbe; imajo vano, vendar razlino vlogo v razvojnih obdobjih.


13

V obdobju prvih pet let, primerna starevska skrb, pozitivne socialne izkunje in nizko tevilo neprimernih telesnih izkuenj v perinatalnem kot v kasnejem obdobju, predstavljajo zaitne, varovalne dejavnike. Naslednjih pet dejavnikov se pojavlja v obdobju pred mladostnitvom: nadzor, odsotnost razvojnih zaostankov, razmeroma visok inteligenni koeficient in akademska uspenost, pozitivne kvalitete temperamenta ter pozitivno druenje z vrstniki in uspene socijalne aktivnosti. VPLIV BIOLOKIH DEJAVNIKOV Odnos do biolokih dejavnikov se ves as spreminja. Loeber opozarja, da pri nekaterih otrocih obstaja veja nevarnost delikvence, predvsem takrat, ko imajo otroci e prej teave z hiperaktivnostjo, impulzivnostjo in zbranostjo. Otroci z vedenjskimi teavami so bolj rizini, kot tisti brez. Vse to je izraz genetskih in biolokih razlik med otroki. Eden od biolokih dejavnikov, ki ga nadalje omenja Loeber, je zgodnje dozorevanje deklic, saj le-te pod vplivom starejih deklet ve prispevajo k vijemu tevilu delikventnih dejanj. Tudi Kosova navaja, da se otroci z motnjami v duevnem razvoju slabe obvladujejo, so bolj vzburljivi, razdraljivi in nestrpni. Njihova monost samoobvladovanja in prenaanja frustracij, s katerima se sreuje vsak otrok, je dosti manja. Reakcije na neugodna doivetja in omejitve znajo biti izredno burne in nesorazmerne draljaju, ki jih je povzroil. Razline neugodne ustvene draljaje teje prenaajo. Izkunje hitro pozabljajo, poasneje ponotranjijo vedenjske vzorce in moralne norme, ki jim jih posreduje okolje. Mnogi so precej sugestibilni in zato hitro dostopni tako dobrim kot slabim vplivom drugih ljudi (1990). Poleg hiperaktivnosti je impulzivnost v zgodnjem obdobju pokazatelj monega razvoja agresivnega vedenja v odraslem obdobju. Impulziven otrok ima sorazmerno majhno sposobnost prenaanja obremenitev in ovir, zato e majhen draljaj sproi izredno mone reakcije, ki jih otrok ne more obvladati. Na mnoge obiajne provokacije reagira z agresivnostjo. Impulziven otrok ima velike teave pri uenju premagovanja agresivnih vzgibov; kazen vzbuja pri njem le nove agresivne impulze in vea tenjo po napadalnosti in razdiralnosti. Pomanjkanje ljubezni in pohval pri takem otroku lahko povzroi razvoj sovranega ali agresivnega odnosa do sveta nasploh (Kos, 1990). Potrebno je omeniti e zlorabo toksinih substanc, ki se v zadnjih asih vse ve kae kot pokazatelj zaostanka v razvoju. Namre, e nizka stopnja zastrupitve s svincem v predolskem obdobju koduje otrokovem nevrolokem razvoju in drastino vpliva na raztresenost, hiperaktivnost in impulzivnost otroka (Loeber, 1995).


14

VPLIV DRUINSKIH DEJAVNIKOV Nerazumevanje v druini privede do zelo plodnih tal, kjer se razvija agresivnost, tako pri dekih kot pri deklicah. Verjetnost agresivnega vedenja ni dobesedno odvisna od "razpadanja" druine, npr. loitvijo ali smrtjo, ampak od nelagodja, ki spremlja to "razpadanje". Primer: Ko loitev pripelje do zmanjanja konfliktov med strai, se bo tudi nivo agresivnega vedenja pri otroku znial, z druge strani - e konflikti med strai e vedno trajajo, se bo verjetnost agresivnega vedenja sorazmerno veala. e enkrat, ni pomembno ali se strai loijo ali ne, pomembno je, kako dobro ali slabo stari prenesejo loitev. Mnogo avtorjev je tekom vejega asovnega obdobja raziskovalo starevsko disciplino. Prili so do zakljuka, da je nedosledna meanica strogosti in popustljivosti tudi eden od vzrokov razvoja agresivnosti. Pomanjkanje nadzora, nezainteresiranost starev, neprimeren ustveni odnos starev do otrok...vse to vodi do potencialnega razvoja agresivne osebnosti. Rizini dejavnik je tudi, e stari svoje otroke v najzgodnejem obdobju njihovega razvoja zapustijo ali jih iz razlinih vzrokov oddajo v drugo okolje. Taki otroci so ustveno prikrajani in okodovani za starevsko ljubezen (Vodopivec Glonar, 1987). Na razvoj agresivnega vedenja vpliva tudi kazen. Kazen ima mnogo neprimernih in stranskih uinkov na agresivnost otrok. Namen kazni je prekinitev neprimernega, kaznovanega vedenja. Njen uinek ni samo v tem, da vzbuja tesnobo in s tem zavira nezaeleno vedenje, temve deluje tudi na spoznavne procese in predstavlja doloeno sporoilo. Poznamo ve vrst kazni, a vendar je sprejemljiva le tista oblika, ki ne spodkopava osebnega dostojanstva, tista, ki nima znaaja maevanja. Mnogi avtorji poudarjajo, da so uinki kaznovanja vekrat kodljivi kot koristni, kar je v veini primerov posledica neprimernega in napanega naina kaznovanja, ki je esto pretirano in ponievalno. Taka kazen deluje kot frustracija in sili otroka k obrambnemu vedenju, ki nezaeleno vedenje tako e bolj okrepi, povzroi maloduje ali ponoven pojav razvojno nijih oblik. Posebno kodljiva je kazen za negotovega in frustriranega otroka, saj njegove probleme le poveuje. e stari zamenjajo kaznovanje z nasiljem, utrjujejo preprianje v otroku, da je agresivnost do ibkejih sprejemljiva. Tako kazen postane vzorec za uenje agresivnosti (Lamovec, 1978). Stari s svojim vzorom lahko naredijo ogromno kode ali koristi e v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja.


15

VPLIV OLSKIH DEJAVNIKOV Socializacija se v olskem obdobju nadaljuje. Z vstopom v olo otroci postanejo uenci, dobijo nove obveznosti, spoznavajo novo okolje, nove ljudi. Pred njimi so nove zahteve, prilagoditi se morajo iri skupnosti, upotevati morajo mnenja uiteljev in vrstnikov. ola definitivno vpliva na otrokov psihosocialni razvoj, saj otrok v njej preivi veji del svojega asa. Prvi olski dan prinese obremenitve, ki nekaterim otrokom predstavljajo veliko tevilo stisk in stresov. Na frustracije se odzovejo tako kot se poutijo, zato je klima v razredu v veliki meri odvisna od uitelja, predvsem od tega kako je usposobljen v vodstvu zahtevne skupine, kaken vzor sam predstavlja, koliini nagrad in spodbud, prenosu odgovornosti na uence...Tako je znano, da v skupini, kjer ni organizacije, kjer so prenizka priakovanja, kjer je veliko kaznovanja in premalo spodbud, obstaja vija monost razvoja agresivnega in neprimernega vedenja (Kasen, Johnson in Cohen, 1990). Celotno olsko okolje lahko negativno vpliva ne otroka s svojo zahtevnostjo, togostjo, nedoslednostjo in rigidnostjo. VPLIV SOCIALNIH DEJAVNIKOV Dejavniki tveganja v socialnem okolju otroka obstajajo v otrokovi druini ter druenju z vrstniki. Socialni sistem lahko na otroka deluje pozitivno ali negativno. Negativno deluje takrat, ko otroka odtuji od posameznih delov drube: od druine, ole, vrstnikov. e otrok ivi v druganem okolju, v druganem vrednostnem sistemu, lahko pride do konfliktov. Pozitivno delovanje socialnega sistema pomeni to, da otroku uspeva vzdrevati odnose med socialnimi dejavniki, da cel sistem deluje na otroka kot podpora. Televizija, radio, asopisi, internet..vsa sredstva mnoinega obveanja so z leti postala sestavni in nepogreljivi del ivljenja za mnogo ljudi. Njihov vpliv je mnogokrat tako velik, da ga v veini primerov niti ne opazimo. Najveja teava se kae v tem, ker nam ponujajo ogromno "vzornikov", ki pripomorejo k uenju najrazlinejih oblik vedenja, tudi agresivnega. "Vzorniki vplivajo na agresivno obnaanje na tri naine in sicer: nudijo prilonost za uenje novih oblik agresivnega vedenja, poveujejo ali zmanjujejo zavore za izvajanje e nauenega obnaanja, so pa tudi neposredna spodbuda za izraanje agresivnosti." (Lamovec: Agresivnost, 1978, str.52)


16

Nikjer ne pie, da prisotnost agresivnih vzornikov nujno pomeni, da jih bo individum tudi posnemal. Kateri vzornik bo pritegnil posameznikovo pozornost, je odvisno predvsem od njegovih osebnih nagnjenj. Uenje agresivnega vedenja s posnemanjem vzornikov, so potrdile mnoge tudije. Veino raziskav so izvedli na otrocih, katerim so neposredno ali pa na televizijskem zaslonu prikazovali nasilno vedenje. Eno prvih tovrstnih raziskav je izvedel Bandura. Pri obdelavi rezulatov so prili do zanimivih spoznanj: otroci so se nauili novih oblik agresivnega obnaanja, prav tako so se zmanjale zavore pri uporabi e nauenih agresivnih vzorcev. V kasneji tudiji, ki jo je izvedel s sodelavci, so ugotovili, da si mlaji otroci prej in bolje zapomnijo agresivno kot neagresivno vedenje. Verjetno iz razloga, ker jih agresivno vedenje bolj ustveno vznemiri in ga v mislih bolj obnavljajo. Vzorniki iz televizije, radia, asopisov...pa tudi doma ali v oli, vrtcu, lahko utrdijo ali oslabijo zavore za izvajanje e nauenih oblik vedenja. Izrednega pomena je, da se le-tega zavedamo vsi, saj s tem hote ali nehote kreiramo ivljenje jutrinjega dne. VPLIV VAROVALNIH DEJAVNIKOV e v uvodu poglavja smo omenili nekatere varovalne dejavnike, do katerih so prili razlini avtorji. Mnogi zagovarjajo pomembnost poznavanja varovalnih dejavnikov, s katerimi lahko prepreimo marsikatero psiholoko in socialno motnjo. Nekatere varovalne dejavnike lahko upeljemo v otrokovo ivljenje ali pa poveamo mo njihovega delovanja. Varovalni dejavniki, ki so v otroku, so npr.: enski spol, temperament, inteligentnost, dobri odnosi z vrstniki, sposobnost prevzemanja razlinih vlog v skupini, prilagodljivost socialnim razmeram, miselna pronost, sposobnost preizkuanja razlinih pristopov pri reevanju nalog v novih okoloinah, pozitivna naravnanost in usmerjenost v prihodnost. V mnogih raziskavah je ugotovljeno, da je razvoj otrok, ki nastaja ob neugodnih razmerah, dosti bolj ogroen kot razvoj otrok, katerih razmere so urejene. Pa vendar veina otrok, ki izhaja iz zelo neurejenih in neugodnih okolij, ostane kljub ogroujoim dejavnikom zdrava. Tudi druina ima veliko varovalnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, in sicer: dobri medsebojni odnosi; dober odnos otroka vsaj z enim od starev ali s kakim drugim druinskim lanom; jasno postavljena pravila vedenja v druini ter psihosocialno zdravje matere.


17

V oli je varovalni dejavnik lahko olski uspeh, dober odnos z uiteljem, sprejetost v razredu, povezanost s skupino, uspenost pri interesnih dejavnostih ali vsaj dober uspeh pri enem predmetu (Miku Kos, 1991). Mnogo je varovalnih dejavnikov, ki vplivajo, podpirajo ali kako drugae skrbijo za razvoj otrok. Mi smo omenili le tiste najpomembneje, ki so v prvi vrsti pomembni za nadaljne raziskave, nato za razvoj agresivnosti in razvoj vseh otrok, tudi tistih s posebnimi potrebami. e nekateri drugi dejavniki, ki vplivajo na pojav in razvoj agresivnosti:

nove situacije - vzroki novih, ustvenih stanj, so lahko nove situacije, ki nastajajo zrazvojem otrok z MDR. V teh novih situacijah se otrok z MDR pouti neprilagojen in premalo usposobljen za obvladovanje le-teh. To lahko izzove val novih frustracij, ki posledino vodijo v agresivnost. ustveno napetost lahko ublaimo, e otroku v naprej povemo kaj lahko priakuje, da se na nove dogodke lahko pripravi.

slabe druinske razmere - Stari se v zgodnji fazi razvoja otroka sreajo z njegovo druganostjo. Kako otroka sprejemejo je pomemben faktor, ne samo za otrokov ustveni razvoj, ampak tudi za druga podroja njegovega razvoja. Ni nujno, da se stari loujejo, prepirajo in vsakodnevno pretepajo, da so druinske razmere neprimerne za otrokov razvoj. Lahko da otroka zavijajo v vato, ga preve pazijo...s tem otroka prikrajajo za pomembne izkunje, ki jih otrok nujno potrebuje. Zato so neurejene druinske razmere velik pokazatelj emocionalne lestvice na kateri se otrok z lajo MDR nahaja. e se otrok skozi svojo mladost in razvoj pouti ljubljenega in sprejetega, bo laje obvladoval oz. se bo prej nauil obvladovati ustva, ki jih povzroajo frustracije. Znal bo odreagirati primerno situaciji in ne bo imel agresivnih izbruhov.

obdobje mladostnitva (adolescenca) - v tem obdobju se ustvene teave pojavijo kot posledica psihobiolokih in psihosocialnih determinant. Dokazano je, da imajo adolescenti z MDR spodnji prag ustev prenizek, ter da odreagirajo na vse, tudi na tisto, na kar veina sploh ne odreagira. Za to obdobje je znailno ve agresivnega, labilnega, pretiranega, lahkomiselnega in razdraljivega vedenja.


18

Glede na stopnjo motnje so razlike v nivoju agresivnega vedenja. Le-ta se kae v razlinih oblikah, ki so posledica razlinih vzrokov. Vedenjske posebnosti se kaejo v neprilagojenih vzorcih, ki so globoko vsajeni, sem tejemo: nizko frustracijsko toleranco, impulzivnost, sebinost, izbruhe jeze, elemente avtizma, zmanjano samokontrolo, lepljivost, slabe ali nikakrne socialne stike, avtoagresijo, pretirano onaniranje...Teja kot je motnja, vija je monost, da bo oseba impulzivna in da bo reagirala agresivno na frustracijo. Klasifikacija agresivnosti glede na stopnjo motnje v duevnem razvoju:

Laja motnja v duevnem razvoju - vzroki za agresivnost so lahko vzgojni problem nauene obrambe ali patologija; Tukaj se pojavlja kontrolirana oblika vedenja, ki je usmerjena na doloeno osebo ali predmet.

Zmerna motnja v duevnem razvoju - vzroke iemo v nezadostni socialni interakciji in patologiji; Oblika agresivnosti, ki je pogojena s situacijo (akcija - reakcija) je usmerjena na doloeno osebo.

Teja motnja v duevnem razvoju - najpogosteji vzrok za pojav agresivnosti je frustracija; V tej skupini se agresivnost pojavlja nekontrolirano in je prav tako usmerjena na doloene osebe v okolju. Agresivnost je usmerjena v veini primerov najprej na sebe.

Teka motnja v duevnem razvoju - tudi tukaj je najpogosteji vzrok za pojav agresivnosti frustracija; Agresivnost je nekontrolirana, usmerjena na sebe, druge in okolico.

2. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI 2. len. Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pojasnjuje, da so otroci s posebnimi potrebami otroci otroci z motnjami v duevnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in nagluni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih podrojih uenja, otroci z avtistinimi motnjami ter otroci s ustvenimi in vedenjskimi motnjami.


19

Natete otroke s posebnimi potrebami usmerjamo v programe za predolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomojo, prilagojene programe za predolske otroke, vzgojno-izobraevalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomojo, prilagojene programe vzgoje in izobraevanja z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojene programe vzgoje in izobraevanja z nijim izobrazbenim standardom, posebne programe vzgoje in izobraevanja za otroke z zmerno, tejo in teko motnjo v duevnem razvoju in druge posebne programe ter vzgojne programe. Po usmeritvi v doloen vzgojno izobraevalni program, mora dobiti vsak otrok s posebnimi potrebami individualiziran program, katerega sestavi strokovna skupina vzgojno-izobraevalne ustanove (Zakon o usmerjanju, julij 2011, 36. len). Po Kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebniimi potrebami, je motnja v duevnem razvoju definirana takole:

Otroci z motnjami v duevnem razvoju imajo zniano splono ali specifino raven inteligentnosti, nije sposobnosti na kognitivnem, govornem, motorinem in socialnem podroju ter pomanjkanje vein, kar vse se odraa v neskladju med njihovo mentalno in kronoloko starostjo.

Glede na motnje v duevnem razvoju se razlikuje:

Otroke z lajo motnjo v duevnem razvoju: otrok ima zniane sposobnosti za uenje. V prilagojenih pogojih uenja lahko dosee temeljna olska znanja, ki pa ne zagotavljajo pridobitve minimalnih standardov znanja, doloenih z izobraevalnimi programi. Ob ustreznem olanju se praviloma usposobi za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno ivljenje.

Otroke z zmerno motnjo v duevnem razvoju: otrok ima posamezne sposobnosti razlino razvite. Pri olskem uenju osvoji osnove branja, pisanja in raunanja, na drugih podrojih (gibalnih, likovnih, glasbenih) pa lahko dosee ve. Sposoben je sodelovati v enostavnem razgovoru in razume navodila. Lahko uporablja tudi nadomestno komunikacijo. Svoje potrebe in elje zna sporoati. Pri skrbi zase zmore preprosta opravila, sicer pa potrebuje vodenje in razlino stopnjo pomoi skozi celo ivljenje. Usposobi se za enostavna praktina dela, vendar se le izjemoma usposobijo za povsem neodvisno socialno ivljenje.


20

Otroke s tejo motnjo v duevnem razvoju: otrok se lahko usposobi za najenostavneja opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebuje pomo drugih. Razume enostavna sporoila in se nanje odziva. Orientira se v ojem okolju vendar pri tem potrebuje varstvo. Otrok s tejo motnjo v duevnem razvoju ima lahko teave v gibanju, druge motnje in bolezni.

Otroke s teko motnjo v duevnem razvoju: otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomo in vodenje. Je omejen v gibanju, prisotne so teke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upotevanje navodil je hudo omejeno.

Kriteriji, ki vplivajo na prepoznavanje motenj: medicinski kriterij - pojasni organski vzrok doloenih razvojnih

motenj motorini kriterij - ugotavlja se vzporedni, mentalni in motorini

razvoj pedagoki kriterij - sposobnost obvladovanja unih navad in uenja psiholoki kriterij - na osnovi tega se razporeja otroke v oblike

izobraevanja in kae na stopnjo motnje v intelektualnem razvoju socioloki kriterij - sposobnost otrok v prilagajanju drubi in okolju 2.1 MOTNJA V DUEVNEM RAZVOJU Kaj sploh je motnja v duevnem razvoju? Motnja v duevnem razvoju pomeni pomembno omejitev v vsesplonem funkcioniranju posameznika. Je splono podpovpreno intelektualno funkcioniranje, ki se pojavlja v razvojni dobi in je vezano na neadekvatnost prilagojenega reagiranja (vedenja) in to na podrojih samostojnosti, komunikacije, socializacije in razumevanja. Analiza opredelitve MDR nam pokae, da je le-ta definirana takole:

MDR je opredeljena razvojno, kar pomeni, da MDR ni nekaj stalnega, nespremenljivega, saj se oseba z MDR opazuje v razvoju in nalogah, ki ustrezajo njeni starosti;

definicija se usmeri samo na sedanje stanje in ne prognozira za

vnaprej, saj je stanje neke osebe danes takno, v preteklosti je bilo morda drugano, v prihodnosti bo lahko zopet drugano;


21

MDR opredeljuje preko adaptivnega vedenja oz. adaptivnega

potenciala, kar pomeni, da je izhodie v tem kako neka oseba funkcionira, kako je socializirana, kako se odziva v doloenih ivljenjskih situacijah;

Kdo je torej oseba z motnjo v duevnem razvoju? To je oseba, ki pri testiranju dosee rezultat, ki bistveno odstopa v podpovpreje na vsaj dveh od naslednjih podroij adaptivnega vedenja: komunikacija, skrb za samega sebe, domaa opravila, znajdenje v okolju, funkcionalno akademska znanja, samousmerjanje, zdravje in varnost, prosti as, delo in zaposlitev, socialno interpersonalna sposobnost (Laen, 2001). 2.2 ETIOLOGIJA MOTNJE V DUEVNEM RAZVOJU Le pri 25% oseb z motnjo v duevnem razvoju poznamo vzrok. In ko govorimo o vzrokih motnje v duevnem razvoju, je potrebno omeniti, da je motnja v duevnem razvoju lahko organska ali funkcionalna. (notranji krog slike 1) O organski motnji govorimo, ko obstaja organski vzrok, ki ga ugotovimo z diagnostinimi postopki, medtem ko pri funkcionalni motnji ni organskega vzroka. Motnja v duevnem razvoju ima funkcionalni vzrok takrat, ko z diagnostinimi postopki ne moremo odkriti organske okvare, otrok pa kljub temu funkcionira kot otrok z motnjo v duevnem razvoju. e je motnja v duevnem razvoju organsko pogojena, gre lahko za posledico teav v prenatalnem, perinatalnem in postnatalnem obdobju. Med samo nosenostjo lahko pride do teav zaradi raznih virusnih in bakterijskih infekcij, zastrupitev, uporabe keminih substanc, rentgenskih arkov, neustrezne prehrane matere med nosenostjo (prenatalni vzroki). Ne smemo pozabiti na genske ali kromosomske anomalije od katerih je najbolj znan Downov sindrom oziroma trisomija 21 ter na genetske recesivne bolezni (fenilketonurija); tudi te tejemo k prenatalnim vzrokom. Perinatalni vzroki so tisti, ki vplivajo na plod med porodom: nedonoenost, pomanjkanje kisika med porodom, nezdruljivost materine in otrokove krvi v Rhesus faktorju, zlatenica... Po porodu lahko pride to razlinih pokodb in bolezni, ki vplivajo na razvoj motnje v duevnem razvoju: pokodba glave, meningitis, encefalitis, zastrupitve s svincem ali ivim srebrom, pomanjkanje hrane, cepljenja...(postnatalni vzroki)


22

V primeru funkcionalne motnje, to je okoljsko pogojena motnja, ne poznamo organskega vzroka, ampak govorimo o vejem tevilu dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in vplivajo na nastanek motnje. E. Novljan (1997) je na podlagi literature strnila dejavnike v est kategorij: nevropsihiatrini dejavnik - povezanost vplivov okolja in biokemijskih

reakcij v moganih genetini dejavnik - izpostavlja vpliv dednosti kulturni in druinski dejavnik - izpostavlja vpliv dezorganizacije druine

in okolja dejavnik socialno ekonomskega stanja nizek status, nizka samopodoba

in nizka motivacija specifini dejavnik, npr. hospitalizacija 2.3 OTROCI Z LAJO IN ZMERNO MOTNJO V DUEVNEM RAZVOJU Priblino 85% oseb z inteligennim kolinikom, ki je niji od 70 (med 50 in 70) uvramo med osebe z lajo motnjo v duevnem razvoju. Kot takne jih teko razlikujemo od ostale populacije, vse dokler ne odidejo v olo. Tam do estega razreda osnovne ole usvajajo akademske spretnosti (branje, pisanje, raunanje). Ko odrastejo so sposobni opravljati enostavna in preprosta dela, eprav e vedno potrebujejo pomo pri finannih in socialnih zadevah. Se poroajo in imajo otroke. Priblino 1% oseb z lajo motnjo v duevnem razvoju (v nadaljevanju MDR) je v obdobju adolescence institucializirano zaradi teavnega vedenja. Osebe z lajo MDR preteno ne kaejo znakov patologije mogan in v veini primerov pripadajo druinam z nizko izobrazbo, nijim inteligennim kolinikom ter nijim socialnoekonomskim statusom. Za osebe z zmerno motnjo v duevnem razvoju velja, da imajo inteligenni kolinik niji od 50 (med 35 in 50), ter da med osebami z motnjo v duevnem razvoju zavzamejo 10%. Pogosto imajo moganske okvare in druge patologije. Mone so razne telesne pomanjkljivosti in neuroloke disfunkcije, ki se oitno kaejo v pomanjkanju finomotorinih spretnosti, kot so lovljenje oge in barvanje znotraj rte ter grobomotorinih spretnosti, kot so skakanje in plezanje. Kot olarji obiskujejo posebne programe vzgoje in izobraevanja ali programe, kjer se veinoma asa uijo skrbi samega zase, manj poudarka je na akademskih veinah. Veliko oseb z zmerno motnjo v duevnem razvoju je kasneje institucializirano.


23

eprav je veliko oseb z zmerno MDR sposobno priuitve in opravljanja koristnega dela, jih je izredno malo zaposlenih. Veina taknih oseb je odvisna ali od svoje druine ali ivi v neki skupini kjer je nadzor. Malo je taknih, ki imajo svoje prijatelje, eprav se jih lahko nekaj ur dnevno pusti same. Njihova motnja se najpogosteje odkrije e v zgodnjem otrotvu, saj so teave na podroju senzomotorike, koordinacije, komunikacije in socializacije, ve kot oitne. Za razliko od oseb z lajo MDR, osebe z zmerno MDR najdemo v vseh socialnoekonomskih skupinah.


24

2.3.1 OSNOVNE ZNAILNOSTI OTROK Z LAJO IN ZMERNO MOTNJO V DUEVNEM RAZVOJU

Slika 1: Etiologija motnje v duevnem razvoju, prilagojeno vedenje ter kognitivne sposobnosti,

ki primanjkujejo osebam z motnjo v duevnem razvoju; (Wenar, 2003, str.35)

Prilagojeno vedenje

senzomotorine

veine akademske

veine

komunikacija

skrb samega zase

zase

socialne

veine

kognitivne sposobnosti

kontrolne

funkcije

govora

konno

funkcioniranje

hitrost

procesiranja

pomanjkanje

kratkotrajnega

spomina

pozornost

usmerjanja

k draljaju

znana

(organska)

etiologija

25%

neznana

etiologija 75%


25

Teave se, poleg znianega inteligennega kolinika, kaejo na vseh podrojih funkcioniranja: na podroju prilagojenega vedenja (komunikacija, socialne spretnosti, akademske spretnosti, senzomotorine spretnosti, na podroju samostojnosti in skrbi samega zase, na podroju profesionalnih vein) ter na podroju kognitivnih sposobnosti (pozornost, spomin, hitrost procesiranja, konno funkcioniranje, kontrolne funkcije). Kot je prikazano v zunanjem krogu slike 1, je oseba z motnjo v duevnem razvoju prikrajana na estih podrojih potrebnih za vsakodnevno funkcioniranje: komunikacija, socialne spretnosti, akademske veine, senzomotorine spretnosti, skrb za samega sebe in profesionalne veine. Komunikacija: eprav najveje tevilo otrok spontano razvija sposobnost govora in komunikacije, otroci z motnjo v duevnem razvoju potrebujejo pomo. Da bi dosegli uinkovito komunikacijo, otroci z lajo MDR potrebujejo podporo, v smislu razlinih govornih obravnav. Otroci z lajo motnjo v duevnem razvoju kasneje zanejo izgovarjati prve glasove. Strokovnjaki so ugotovili, da nija kot je inteligentnost, slaba je stopnja razvitosti govora. Dokler ne odidejo v olo, je njihov razvoj govora izredno poasen. Podpora s strani uiteljev, starev in vrstnikov je zelo pomembna, saj se otrok z motnjo v duevnem razvoju boji spregovoriti in komunicirati. Zaradi slabo razvitega govora teko sodelujejo v pogovoru z odraslimi osebami. Takne komunikacije se bojijo, zato odgovarjajo plano, kratko in nepravilno. Teave v razvoju komunikacije se pojavljajo zaradi neustrezne koordinacije govornih organov, poasnega fonetinega razvoja, neustreznega razvoja semantike, poznavanja pomena besede. Razvoj govora je dobro merilo psihinega razvoja otroka, saj govor ni le osnovno sredstvo komunikacije med ljudmi, ampak sodeluje v mnogih drugih procesih: miljenje (analiza, sinteza, primerjanje..), spomin, organizacija opazovanja, formiranje eljenih procesov in ustvena doivljanja; Otroci z lajo motnjo v duevnem razvoju praviloma e v predolskem obdobju razvijejo osnovne govorne sposobnosti in se naue preproste, vsakdanje komunikacije, medtem ko otroci z zmerno motnjo v duevnem razvoju e pred vstopom v olo potrebujejo konstantne in intenzivne govorne vaje, s katerimi doseejo tisto stopnjo govornega razvoja, ki jim omogoa posredovanje svojih elj in osnovnih potreb. Socialne spretnosti in razvoj ustev: eprav se socialni razvoj otrok z lajo motnjo v duevnem razvoju pribliuje otrokom veinske populacije,


26

le-ta vseeno zaostaja. Zaradi zaostanka senzomotorinega razvoja, zaostanka govora in miljenja, je razvoj socialnih spretnosti, sposobnosti in vein, oteen. Otroci z lajo motnjo v duevnem razvoju imajo malo prijateljev, tudi te teko obdrijo. Otroci z zmerno motnjo pa kaejo nizko stopnjo razumevanja socialnih pravil, npr. mnogi mladi z zmerno MDR kaejo svojo naklonjenost do drugih tako da jih ves as objemajo, boajo in prav tako na nek nain zahtevajo objeme in naklonjenost nazaj. Ne glede na to, da so to osebo pravkar spoznali in jo vidijo prvi v ivljenju. Osebe z zmerno MDR imajo lahko okvare govornega aparata, pa vendar se bodo nasmehnili osebi, ki jim je ve. Pomanjkanje vidnega socialnega stika e ne pomeni, da otrok na njih ne reagira. Oseba doivlja mnogo ve emocij, kolikor jih je v stanju pokazati. Vpliv starev na zgodnji socialni razvoj je velik, ustrezna emocionalna klima pozitivno vpliva na proces socializacije. Poleg starev in vrstnikov, predolskih in olskih ustanov, je potrebno omeniti e razvoj ustev, ki prav tako vpliva na proces socializacije. ustva so posebno podroje, ki jih je izredno teko opisati in definirati. ivljenje brez ustev bi bilo enolino in dolgoasno. Veliko vlogo pri razvoju ustev ima uenje. Emocionalno izraanje, kot vsa kompleksneja vedenja, se razvija s pomojo dozorevanja in uenja. Uenje modificira nain izraanja emocij. Agresivnost se lahko izrazi s pretepom, grdimi besedami ali obraanjem hrbta. ustva otrok z lajo MDR se postopoma irijo in vsebinsko poglabljajo. Veina znanstvenikov je ugotovila, da novorojenek z lajo MDR nima izdiferenciranih ustev, tako kot novorojenek brez MDR, ter da se ustva diferencirajo kasneje. V predolskem obdobju so obutja otrok z lajo MDR spontana in labilna. Izrednega pomena zanje je sredina v kateri ivijo, posebno emocionalna atmosfera druinskih lanov. V kolikor je druinsko okolje primerno, otroci obutijo ve ljubezni in veselja. V nasprotnem primeru otroci postanejo agresivni, strahopetni in nesamostojni. Dollard smatra, da je agresivnost pri otrocih z lajo MDR posledica frustracije. Sam je preiskoval odnos med inteligencijo in frustracijami ter ugotovil, da so otroci z lajo MDR bolj frustrirani, in posledino temu tudi bolj agresivni, kot otroci brez MDR. Raziskovalca Angelino in Shedd sta v svoji raziskavi potrdila dejstvo, da otroci z lajo MDR odreagirajo na frustracijo na enak nain kot otroci brez MDR, in sicer da stareji kot je otrok z lajo MDR, manj je njegova agresivnost uperjena v okolje in ve proti sebi. (Wenar, 2003)


27

Nekatere longitudinalne raziskave so pokazale, da otroci z lajo MDR e v petih mesecih po rojstvu kaejo reakcije na zvoke, ume, loveki glas. V osmem mesecu loijo loveka od predmeta. e v estem mesecu z jokom prikliejo odraslo osebo. V predolskem obdobju se najvekrat druijo le z enim otrokom. So podvreni prepirom, vendar so prepiri v zgodnjem otrotvu kratkotrajni. Fantki z lajo MDR v veini primerov uporabljajo pesti za reevanje konfliktov, medtem ko se deklice z lajo MDR verbalno obraunavajo z nasprotnicami. ustva oseb z zmerno MDR so manj razvita kot pri osebah z lajo MDR. Kanner je mnenja, da osebe z zmerno MDR niso sposobne vijih ustev, in tudi da se osnovna ustva oseb z zmerno MDR razlikujejo od ustev oseb z lajo MDR. Glede na vidnost ustev, deli osebe z zmerno MDR v dve skupini: na tiste, ki ustev sploh ne kaejo in na tiste, ki hitro padejo v afekte. Jacobs in Pierce sta ugotovila, da so osebe z zmerno MDR pogosto pretirano razburjene in agresivne. To naj bi bila posledica pokodbe ivnega sistema. Te pokodbe vodijo do impulzivnosti, ustvene labilnosti, preobutljivosti in nepredvidljivih ustvenih reakcij. Otroci z MDR so pogosto impulzivni in agresivno reagirajo na kakrnokoli vedenje. Nerazumevanje njihovih potreb pogosteje vodi do agresivnih reakcij, kot pri otrocih povprenega razvoja. Vendar tudi tukaj obstajajo individualne razlike. Akademske veine: Uenje branja, pisanja in matematinih vein, je velik problem tudi otrokom z lajo motnjo v duevnem razvoju. Pa vendar mnogi od njih nauijo osnovne bralne, napisovalne ali raunske spretnosti, tako da lahko sami odidejo v trgovino in vodijo skrb o svojem finannem stanju. Res da potrebujejo ustrezno pedagoko in dodatno pomo, a se ob pravi spodbudi in usmerjanju lahko nauijo osnovnih stvari, potrebnih za vsakdanje ivljenje. Ni veliko uiteljev ki taknih spretnosti poskuajo nauiti tudi otroke zmerno MDR, pa vendar se jih velika veina da usposobiti do tolikne mere, da lahko sami preberejo znake in etikete, ki se nahajajo v njihovem vsakdanjem ivljenju. Raziskovalci, ki so se ukvarjali z razvojem akademskih vein, so ugotovili, da se otroci z LMDR (v nadaljevanju laja motnja v duevnem razvoju) lahko nauijo vseh tiskanih in pisanih rk, medtem ko se otroci z ZMDR (v nadaljevanju zmerna motnja v duevnem razvoju) lahko nauijo le nekaterih velikih tiskanih rk.


28

Teavno opismenjevanje je predvsem posledica nepopolnega razvoja govora, tako pri eni kot pri drugi skupini, saj so nepripravljeni na fonetino in morfoloko analizo besed. Senzomotorine spretnosti: Stopnja senzomotorine prizadetosti ni konsistentno povezana s stopnjo motnje v duevnem razvoju. Res je, da mnogi otroci z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju, imajo resne teave na podroju motorike in zaznavanja. Res pa je tudi, da imajo nekateri otroci veliko fizinih pomanjkljivosti v povezavi z minimalno ali popolno odsotnostjo duevne motnje. Naalost je veliko otrok s telesnimi motnjami, npr. otroci s cerebralno paralizo ali otroci s pokodbami sluha, ki so navidez podobni otrokom z motnjo v duevnem razvoju, in zato konajo v neustreznih vzgojno-izobraevalnih programih. Skrb samega zase: Veine skrbi samega zase se utrjujejo z rutinskimi vsakodnevnimi opravili, kot so umivanje, kopanje, oblaenje, hranjenje, uporaba telefona..Veina otrok z lajo motnjo v duevnem razvoju usvoji vse natete in potrebne veine. Otroci z ZMDR potrebujejo dalji in intenzivneji trening, s katerim usvojijo nekatere potrebne veine. Profesionalne veine: Eden od ciljev izobrazbenega narta, je tudi priprava na poklic. Pred obdobjem, ko veina mladih z lajo motnjo v duevnem razvoju dokona olanje, usvojijo vse potrebne veine za zadrevanje slub na borzi dela. Ne glede na to, da se oseba z lajo motnjo v duevnem razvoju hitro opazi, na podroju dela ne bi smela biti tako izstopajoa. Osebe z lajo motnjo v duevnem razvoju lahko opravljajo enostavne slube, kot so: pisarnike zadeve, pranje perila, pakiranje, delo na kmetiji, vrtnarjenje... Osebe z zmerno motnjo v duevnem razvoju se lahko nauijo opravljati vsakodnevne dejavnosti in lahko najdejo preprosto slubo, npr. razna gospodinjska opravila, streba hrane, pa tudi dela v tovarnah, saj so izredno dobri pri delu, kjer se zahteva avtomatizem. Osebe z MDR znajo biti kot delavci zelo vztrajni, toni in natanni. Srednji krog na sliki 1 nateva splone kognitivne sposobnosti, ki do neke mere primanjkujejo otrokom z motnjo v duevnem razvoju: Pozornost: Avtorja Zeaman in Hanley (Wenar, 2003)) sta skozi raziskave prila do zakljuka, da je razlika v pozornosti oseb z motnjo v duevnem razvoju in normalno populacijo oseb. Naloge loevalnega tipa zahtevajo od reevalcev nalog loevanje glede na neke kriterije, npr. po barvi, obliki, materialu..Rezultati kaejo, da majhni otroci in osebe z motnjo v duevnem razvoju vejo pozornost dajo barvi, medtem ko stareji otroci in osebe


29

normalne inteligence svojo pozornost prej usmerijo na obliko predmeta. Otroci z motnjo v duevnem razvoju so prej pozorni na to, kje se predmet nahaja, kot e bi gledali in upotevali e kakne druge dimenzije. Pomanjkanje kratkotrajnega spomina: Dobro dokumentirani rezultati raziskovanja, ki potrjujejo pomanjkanje kratkotrajnega spomina pri osebah z motnjo v duevnem razvoju, postavljajo vpraanje o spremenljivosti oziroma nespremenljivosti kognitivnih funkcij. eprav razultati raziskovanja kaejo, da je dolgotrajni spomin oseb z MDR enakovreden spominu oseb brez MDR, imajo otroci z MDR siromaneji kratkotrajni spomin. Hipoteza kontrolnega procesa, ki razlaga takne pomankljivosti, je usmerjena na nesposobnost uporabe strategij reevanja problemov. Otroci brez MDR se bodo nauili seznam besed na pamet oz. bodo iznali klju po katerem si bodo laje zapomnili besede. Otroci z MDR pa teh strategij ne znajo uporabljati. eprav otroci z motnjo v duevnem razvoju strategij reevanja problemov ne bi uporabljali sami od sebe, jih je potrebno le-tega nauiti, saj bo to vodilo k njihovemu razvoju in napredku. Naslednji krivec za pomanjkanje kratkotrajnega spomina, je strukturalni deficit v kapaciteti spomina, ki onemogoa veje "skladienje" informacij (Ellis, Deacon in Wooldridge, 1985: v Wenar, 2003)). Hitrost procesiranja: Poleg natetih stvari, je hitrost procesiranja podatkov eden od dejavnikov, ki so ga mnogi avtorji preuevali in prili do zakljuka, da motnja v duevnem razvoju vpliva tudi na to. Nettelbeck (1985) je dal skupini enostavne naloge razlikovanja, kot npr. poiskati katera rta od dveh danih je kraja. Naloga se je hitro prikazovala na platnu, sledila ji je lana naloga (lani draljaj), dana z namero, da se procesiranje ustavi. Osebe z motnjo v duevnem razvoju so potrebovale dvakrat ve asa za reitev glede na svoje prijatelje brez MDR. (Davison, 1999) Otroci z MDR delujejo predvsem na podlagi konkretnega miljenja, imajo slabe zmonosti dojemanja abstraktnih pojmov, posploevanja in sklepanja ter manjo miselno fleksibilnost. Konno funkcioniranje: Mnogi otroci z MDR imajo teave pri prenosu oz. generalizaciji strategij na neke druge dejavnosti. eprav je uporaba strategij spomina samo eden od aspektov konnega funkcioniranja, vkljuuje metakognitivne aktivnosti, kot npr. znanje o tem kako se planira, sledenje napredku, reevanje problemov, preverjanje pravilnosti reitve. Osebe z motnjo v duevnem razvoju lahko imajo strateke sposobnosti, a jih niso sposobne uporabiti. Kontrolna funkcija govora: Vigotski je postavil teorijo govora in miljenja v kateri pravi, da imata miljenje in govor razline osnove, pa vendar kasneje koindicirata. Smatral je tudi, da privatni govor izhaja iz socialnega govora in prevzema kontrolno funkcijo. Kontrolna funkcija govora je


30

izredno pomembna za inteligentno obnaanje, razvije se v tri faze (Vygotsky, 1978). Vedenje otrok je v samem zaetku usmerjeno in nadzorovano s strani odraslih. Tako otrok naglas ponavlja ta navodila, ona mu sluijo kot orientacija ali vodii obnaanja. Proces se zakljui, ko otrok internalizira prej izgovorjene besede, jih ponotranji in one postanejo njegov notranji govor. Ampak se povezanost govora in vedenja pri otrocih z MDR lahko razvije nepopolno, kar pripelje do pomanjkanja v samoregulaciji. Otroci z MDR ne razvijejo notranjega govora, in s tem povzroijo ponavljanje navodil in veliko nervozo pri odraslih osebah, saj dajejo vtis, da si namerno noejo ni zapomniti. Kar pa spet vodi v frustracije.

II) EMPIRINI DEL DIPLOMSKE NALOGE

3. UVOD V diplomskem delu "Pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmerno motnjo v duevnem razvoju" (v nadaljevanju MDR) sem v teoretinem delu predstavila agresivnost ter njena razlina pojmovanja. Dotaknila sem se razvojnih korakov otrok z lajo in zmerno MDR. V empirinem delu pa bom preverila podobnosti in razlike med obema skupinama, e seveda obstajajo. Ker v strokovni literaturi ni velikega poudarka na razvoju agresivnosti pri otrocih z MDR, bodo rezultati toliko bolj zanimivi za nadaljnje raziskave v tej smeri. Obstaja ogromno literature, ki govori o agresivnosti pri otrocih, pa vendar je podroje otrok z MDR v tej smeri slabe raziskano. 3.1 NAMEN RAZISKAVE Namen diplomskega dela je narediti primerjavo med agresivnostjo otrok z lajo in zmerno MDR ter poiskati mone vzroke za agresivnost. Med najbolje multidimenzionalne vpraalnike o agresivnosti, pritevamo Buss-Durkejev vpraanik. Le-tega sem priredila in ga kot intrument uporabila za pridobivanje podatkov o agresivnem vedenju. Standardizirani vpraalnik meri telesno, verbalno, posredno agresivnost, razdraljivost ter prikrito agresivnost (maevalnost in sumniavost). V posebno kategorijo teje obutke krivde. Skupaj meri osem razlinih oblik agresivnega vedenja. V empirinem delu sem se osredotoila na navzven usmerjeno neposredno agresivnost, in sicer na:


31

telesno agresivnost (se nanaa na pripravljenost za pretepanje

oziroma za fizino obraunavanje med osebami, ne vkljuuje unievanja predmetov),

besedno agresivnost (se nanaa na negativni odnos, ki se izraa v nainu ali vsebini govora. Nain govora je lahko prepirljiv ali kriav, vsebina pa vkljuuje gronje, preklinjanje ter pretirano kritinost.) in

posredno agresivnost (vkljuuje neusmerjeno agresivnost, to je, vse

oblike agresivnosti, ki niso usmerjene na specifien cilj. Sem spadajo napadi besa, loputanje z vrati, pa tudi opravljanje in zbijanje al na tuj raun).

(Lamovec, 1978) Predmet diplomskega dela bodo otroci z lajo in zmerno MDR, problem bo njihov pojav agresivnosti. Ker je v literaturi manj znanega o razvoju agresivnosti, vzrokih agresivnosti pri otrocih z MDR, sem pripravila vpraalnik, ki je povzet po Buss-Durkeejevem vpraalniku agresivnosti. Rezultati so prikazani v empirinem delu diplomske naloge.

3.2 CILJ RAZISKAVE Skladno s predmetom in problemom raziskave, sem postavila naslednje cilje: raziskati pojav agresivnosti pri otrocih z lajo in zmerno MDR ugotoviti podobnosti in razlike pri otrocih z lajo MDR in zmerno MDR poiskati mone vzroke za nastanek razlik med otroci z MDR 3.3 HIPOTEZE Glede na postavljene cilje, sem opredelila naslednje hipoteze:

otroci z lajo MDR kaejo ve besedne in posredne agresivnosti, medtem ko otroci z zmerno MDR kaejo ve telesne agresivnosti

ne glede na MDR so deki so bolj agresivni od deklic

ne glede na MDR so otroci iz neurejenega druinskega okolja bolj

agresivni


32

3.4 METODE RAZISKOVANJA Raziskavo smo izvedli po deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi. 3.4.1 OPIS VZORCA V raziskavo je bilo vkljuenih 96 oseb, 37 z lajo motnjo v duevnem razvoju in 59 z zmerno motnjo v duevnem razvoju. Od tega je bilo 45 deklet in 51 fantov. Udeleenci raziskave so bili stari od 8 do 18 let in so bili izbrani nakljuno. Otroci in mladostniki, ki so bili vkljueni v raziskavo, so obiskovali CVIU Velenje, O Glazija Celje in Tretjo O Slovenj Gradec. Te tri ustanove zdruujejo OPP in OVI oddelke. 3.4.2 PRIPOMOKI, GRADIVA IN INTRUMENTI Za merjenje agresivnosti sem uporabila Buss-Durkerjev vpraalnik, ki sem ga priredila za potrebe svoje raziskave. Standardizirani vpraalnik je narejen v obliki vpraanj, na katere odgovarja testiranec sam z odgovori TAKO JE, NI TAKO. (Lamovec, 1978). Moj vpraalnik (Priloga 1) je bil prirejen tako, da so ga reevali specialni pedagogi, ki delajo z otrokom in ne otrok sam. Obsegal je 52 trditev, vseboval je le trditve, ki se nanaajo na telesno, besedno in posredno agresivnost. Pravtako sem dodala trditev, ki se nanaa na reevanje konfliktov v druini. 3.4.3 ORGANIZACIJA MERITEV Meritve so potekale na treh ustanovah, ki vkljuujejo OPP in OVI. Vsak razrednik, ne glede na to kateri program pouuje, je dobil za vsakega otroka en vpraalnik. Izpolnili so ga glede na poznavanje otroka ali mladostnika. Na vsakem vpraalniku so obkroevali trditve, ki veljajo za doloenega uenca. Na vpraalniku so bila napisana jasna in razumljiva navodila za reevanje, pa vendar so bili trije vpraalniki neuporabni za statistino obdelavo, saj na njih ni bilo kljunih podatkov, ki so bili za merjenje potrebni. Reene vpraalnike so specialni pedagogi iz O Glazija in Tretje O Slovenj Gradec prinesli osebno na tudijsko skupino na CVIU Velenje (tam sem bila zaposlena v asu pridobivanja podatkov za diplomsko delo), ki je bila organizirana prav v tistem asu.


33

3.4.4 OPIS SPREMENLJIVK V raziskavo so bile vkljuene naslednje spremenljivke: neodvisne: - vrsta motnje v duevnem razvoju (laja, zmerna) - spol (dekleta, fantje) - starost otrok z motnjo v duevnem razvoju - tip okolja v katerem ivijo (mestno, vako) odvisne: Specialni in rehabilitacijski pedagogi so morali agresivnost opisati z 52 trditvami. Izmed teh trditev, so obkroili tiste, za katere so smatrali, da veljajo za njihove uence. Na podlagi odgovorov sem nato naredila spremenljivke, ki oznaujejo tri vrste agresivnosti:

- telesna agresivnost - besedna agresivnost - posredna agresivnost

Iz ene od trditev sem generirala spremenljivko, ki meri druinske odnose. Telesna agresivnost

Izvedena odvisna spremenljivka telesna agresivnost je bila merjena z naslednjimi trditvami:

Legenda za tabele (od 3.4.4.1 do 3.4.4.8):

t (1-52) trditev f frekvenca

% - dele

Tabela 3.4.4.1, Odvisna spremenljivka - telesna agresivnost

t11 e ga kdo uali, mu prisoli klofuto.

t18 e ga kdo udari, udarca ne vrne.

t20 Kadar izgubi potrpljenje, je zmoen koga udariti.

t22 Ni ga ne pripravi do tega, da bi koga udaril.


34

t27 e ga kdo udari, udarec vrne.

t29 Za svoje pravice se je pripravljen tudi fizino boriti.

t30 e ga kdo uali, se stepe.

t46 Pretepa se tako pogosto ali ve, kot njegovi vrstniki.

Trditve sem nato tokovala. Pozitiven odgovor na trditev (potrditev agresivnosti) je pomenila toko. Med vpraanji so tudi obrnjene trditve, kjer pomeni agresivnost zanikanje trditve (t18 e ga kdo udari, udarca ne vrne)

Poleg tega so v vpraalniku trditve, ki se pojavljajo v obeh smereh enkrat kot pozitivna enkrat kot negativna (primer: t18 e ga kdo udari udarca ne vrne in t27-e ga kdo udari, udarec vrne; tak primer sta tudi trditvi t20 in t22). e je bilo pri kateri od trditev ugotovljena nekonsistentnost, se tistih odgovorov ni upotevalo.

Na tak nain sem naredila skupno spremenljivko, katere porazdelitev predstavljam v naslednji tabeli. Minimalno tevilo tok je 0, maksimalno pa 6 (4 trditve so zdruene v 2).

Tabela 3.4.4.2, Frekvenca ponavljanja - telesna agresivnost

tevilo navedb agresivnih dejanj telesna agresivnost

f %

0 44 46 %

1 13 14 %

2 10 10 %

3 10 10 %

4 5 6 %

5 4 4 %

6 2 2 %

izloeno 8 8 %


35

Besedna agresivnost

Tabela 3.4.4.3, Odvisna spremenljivka - besedna agresivnost

t3 e mu gre kdo na ivce, mu takoj pove kaj si misli o njem.

t4 Vedenja, ki mu pri prijateljih niso ve, popravlja.

t12 Kadar se razjezi, uporablja nespodobne besede.

t19 Raje popusti, kot da bi se zapletel v prepir.

t31 Ne more biti grob z nikomer.

t39 esto uporablja gronje, tudi e jih ne misli uresniiti.

t40 Zahteva upotevanje svojega mnenja.

t42 Tudi e je jezen, ne uporablja nespodobnih izrazov.

t44 Ko se prepira, povia glas.

t47 e kdo vpije nanj, vpije nazaj.

Skupno spremenljivko sem naredila na enak nain. Pozitiven odgovor na trditev (potrditev agresivnosti) je pomenila toko. Med vpraanji sta dve obrnjeni trditvi, kjer pomeni agresivnost zanikanje trditve (t19 in t31).

Tudi tukaj se pojavita trditvi, ki merita v obe smeri enkrat kot pozitivna enkrat kot negativna (primer: t12 in t42). e je bilo pri odgovarjanju na ti dve trditvi ugotovljena nekonsistentnost, sem to osebo izloila.

Na tak nain sem naredila skupno spremenljivko, katere porazdelitev predstavljam v naslednji tabeli. Minimalno tevilo tok je 0, maksimalno pa 9 (2 trditvi sta zdrueni v 1).


36

Tabela 3.4.4.4, Frekvenca ponavljanja - besedna agresivnost

tevilo navedb agresivnih dejanj besedna agresivnost

f %

0 8 8 %

1 8 8 %

2 18 19 %

3 12 13 %

4 20 21 %

5 6 6 %

6 9 10 %

7 6 6 %

8 2 2 %

9 4 4 %

izloeno 3 3 %

Posredna agresivnost:

Tabela 3.4.4.5, Odvisna spremenljivka - posredna agresivnost

t6 e dolgo nima napadov besa.

t23 e je jezen, pobere najbliji predmet in ga unii.

t26 Nikoli ne zbija zlobnih al na raun drugih.

t28 Vasih pokae jezo z udarcem po mizi.

t34 Nikoli ni tako jezen, da bi metal stvari po tleh.

t41 Kuja se, e ni po njegovo.


37

t48 Kadar je jezen, postane kljubovalen.

Tudi tukaj sem skupno spremenljivko naredila na enak nain. Pozitiven odgovor na trditev (potrditev agresivnosti) je pomenila toko. Med vpraanji so tri obrnjene trditve, kjer pomeni agresivnost zanikanje trditve (t6, t26, t34).

Tukaj se trditve, ki merijo v obe smeri, ne pojavljajo.

Na tak nain sem naredila skupno spremenljivko, katere porazdelitev predstavljam v naslednji tabeli. Minimalno tevilo tok je 0, maksimalno pa 7.

Tabela 3.4.4.6, Frekvenca ponavljanja - posredna agresivnost

tevilo navedb agresivnih dejanj - posredna agresivnost

f %

0 2 2 %

1 13 14 %

2 19 20 %

3 18 19 %

4 12 12 %

5 17 18 %

6 10 10 %

7 5 5 %

izloeno 0 0 %


38

Druinski odnosi:

Tabela 3.4.4.7, Odvisna spremenljivka druinski odnosi

t51 Doma konflikte reujejo na miren, obiajen nain

Pri spremenljivki druinski odnosi sem vzela originalno spremenljivko t51. Porazdelitev odgovor je naslednja:

Tabela 3.4.4.8, frekvenca ponavljanja druinski odnosi

Druinski odnosi f %

NE reujejo na miren, obiajen nain 59 62 %

reujejo na miren, obiajen nain 37 38 %

96 100% 3.4.5 METODA OBDELAVE PODATKOV Podatke smo statistino analizirali s programom SPSS. Pri tem smo izraunali frekvence (f), delee (%), srednje vrednosti (M), standardne odklone (SD) in enosmerno analizo varianc (F). Pri statistinem sklepanju smo upotevali stopnjo tveganja 0,050. Homogenost variabel smo preverili z Levenejevim testom, le-te so bile vedno homogene.


39

3.5 REZULTATI

Vpliv motnje duevnega razvoja na izraanje agresivnosti

Legenda za tabelo 3.5.1 in vse naslednje:

M srednja vrednost

N numerus

SD standardni odklon/standardna deviacija

F analiza variance

P stopnja statistine signifikantosti

Besedna agresivnost

V prvi analizi sem preverila vpliv motnje otroka na izraanje besedne agresivnosti. Pri otrocih z lajo motnjo v duevnem razvoju se nakazuje veje izraanje besedne agresivnosti, vendar le-ta ni statistino znailna.

Tabela 3.5.1, Besedna agresivnost glede na motnjo

motnja M

- besedna agresivnost

N SD

laja motnja 4,1 36 2,3

zmerna motnja 3,3 57 2,3

SKUPAJ 3,6 93 2,3

F= 0,364 P = 0,117


40

Telesna agresivnost

Nadalje sem preverila vpliv motnje otroka na izraanje telesne agresivnosti. Pri otrocih z lajo motnjo v duevnem razvoju se kae veje izraanje telesne agresivnosti, povezanost pa je srednje mona.

Tabela 3.5.2, Telesna agresivnost glede na motnjo

motnja M

- telesna agresivnost

N SD



SKUPAJ 1,3 88 1,7

F= 2,34 P=0,039

Posredna agresivnost

Preverila sem tudi vpliv motnje otroka na izraanje posredne agresivnosti. Ugotavljam, da ni razlik v izraanju posredne agresivnosti med otroki z lajo motnjo v duevnem razvoju in tistimi z zmerno motnjo.

Tabela 3.5.3, Posredna agresivnost glede na motnjo

motnja M

- posredna agresivnost

N SD




41

SKUPAJ 3,5 96 1,8

F= 2,81 P = 0,808

Vpliv spola na izraanje agresivnosti

Telesna agresivnost

Najprej sem preverila vpliv spola otroka na izraanje telesne agresivnosti.

Pri otrocih mokega spola se nakazuje veje izraanje telesne agresivnosti kot pri dekletih, vendar ta razlika ni statistino znailna.

Tabela 3.5.4, Telesna agresivnost glede na spol

spol M

- telesna agresivnost

N SD

moki 1,6 45 1,8

enski 1,0 43 1,5

SKUPAJ 1,3 88 1,7

F=2,44 P = 0,122

Besedna agresivnost

Nadalje sem preverila vpliv spola otroka na izraanje besedne agresivnosti.

Pri otrocih mokega spola se nakazuje veje izraanje besedne agresivnosti kot pri dekletih, vendar ta razlika ni statistino znailna.


42

Tabela 3.5.5, Besedna agresivnost glede na spol

spol M

-besedna agresivnost

N SD

moki 3,8 49 2,5

enski 3,5 44 2,2

SKUPAJ 3,6 93 2,3

F=0,377 P = 0,541


Nazadnje sem preverila vpliv spola otroka tudi na izraanje posredne agresivnosti.

Pri otrocih mokega spola se kae veje izraanje posredne agresivnosti kot pri dekletih, kar kae tudi ibka statistina znailnost povezave.

Tabela 3.5.6, Posredna agresivnost glede na spol

spol M - posredna agresivnost

N SD

moki 3,8 51 1,8

enski 3,1 45 1,8

SKUPAJ 3,5 96 1,8

F=2,905 P = 0,092


43

Vpliv okolja na izraanje agresivnosti

Telesna agresivnost

Najprej sem preverila vpliv domaega okolja na izraanje telesne agresivnosti.

Ugotovila sem, da ni razlik glede na stopnjo telesne agresivnosti glede na domae okolje, iz katerega otroci prihajajo.

Tabela 3.5.7, Telesna agresivnost glede na domae okolje

domae okolje M - telesna agresivnost

N SD

vako 1,3 51 1,8

mestno 1,3 37 1,6

SKUPAJ 1,3 88 1,7

F=0,007 P = 0,934

Besedna agresivnost

Nadalje sem preverila vpliv domaega okolja na izraanje besedne agresivnosti.

Ugotovila sem, da ni razlik glede na domae okolje, iz katerega otroci prihajajo.

Tabela 3.5.8, Besedna agresivnost glede na domae okolje

domae okolje M - besedna N SD


44

agresivnost

vako 3,6 56 2,4

mestno 3,7 37 2,3

SKUPAJ 3,6 93 2,3

F=0,052 P = 0,820


Nazadnje sem preverila vpliv domaega okolja tudi na izraanje posredne agresivnosti. Prav tako kot pri ostalih dveh vrstah agresivnosti, sem ugotovila, da ni razlik glede na domae okolje, iz katerega otroci prihajajo.

Tabela 3.5.9, Posredna agresivnost glede na domae okolje

domae okolje M - posredna agresivnost

N SD

vako 3,4 57 1,9

mestno 3,6 39 1,7

SKUPAJ 3,5 96 1,8

F=0,285 P = 0,595

Vpliv starosti na izraanje agresivnosti

Telesna agresivnost

Preverila sem tudi vpliv starosti na izraanje telesne agresivnosti.

Ugotovila sem, da med otroki razline starosti ni razlik v telesnem izraanju agresivnosti.


45

Tabela 3.5.10, Telesna agresivnost glede na starost otrok

starost otrok M -

telesna agresivnost

N SD

10 let ali manj 0,8 5 1,1

11 do 13 let 1,9 28 1,9

14 do 16 let 1,0 39 1,5

1 let ali ve 1,1 16 1,8

SKUPAJ 1,3 88 1,7

F=1,550 P = 0,208

Besedna agresivnost

Nadalje sem preverila vpliv starosti na izraanje besedne agresivnosti.

Ugotovila sem, da med otroki razline star

diplomsko delo - PeFprintspefprints.pef.uni-lj.si/889/1/diplomsko_delo.pdf · Agresivnost kot tako pojmujejo mnogi klini čni psihologi in psihiatri, ki na takšen na čin opredeljujejo

Text of diplomsko delo - PeFprintspefprints.pef.uni-lj.si/889/1/diplomsko_delo.pdf · Agresivnost kot tako...

zelenival.com · EVROPSKI PARLAMENT 2019 Pravila opredeljujejo obseg, pogoje in naän za izrabo programskega asa med volilno kampanjo (od 26-4.2019 do 24.5.2019) za volitve poslank

CÂTEVA SFATURI PENTRU TINERII PSIHIATRI, URMATE DE UN ... · CÂTEVA SFATURI PENTRU TINERII PSIHIATRI, URMATE DE UN SCURT ELOGIU AL PSIHIATRIEI DIN PARTEA UNUI PROFESOR, PENSIONAR

Deinstitucionalizacija v psihiatri nih ustanovah: Primer ...dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/zvajkar-simon.pdf · Deinstitucionalizacija v psihiatričnih ustanovah: Primer Zavoda Hrastovec

Automatically generated PDF from existing images. medici psihiatri si... · Determinarea grupelor sanguine; teste de compatibilitate. Teste pentru diagnosticul bolilor autoimune:

Polonca Učakardk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ucakar-polonca.pdf · se opredeljujejo racionalno in znotraj posameznih političnih tematik, ... 3.1 Opis problema in domneve ... (v

STRATEGIJA TRŽENJA INVALIDSKEGA PODJETJA · teoretiki trženja opredeljujejo definicije trženja na več načinov. Bolj ali manj pa so si enotni v tem, da prav trženje kot ekonomski

INSEGNARE L’URGENZA PSIHIATRI A - Sito AcEMC · una scala predittiva del rischio di aggressività auto o ... ITEM DELLA PANSS-EC Poor impulse control Tension Hostility Uncooperativeness

Analiza obrambnih reform v Bosni in Hercegovinidk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/Docs/spec_sviga-demitrij.doc · Web viewKot sistem notranje ureditve skupne vojske ne pojmujejo kot

GLASILO ZDRUŽENJA PSIHIATROV PRI SLOVENSKEM … · 4 VICEVERSA - glasilo Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu št. 58 Izvleček Izhodišča: Psihiatri čne

ZDRAVJE · ki mladim omogoča, da na enem mestu sistematično zberejo vse neformalno pridobljene in s strani organizacij potrjene kompetence, ... (2015), ki opredeljujejo le

ANALIZA IN SPREMEMBA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE: … · 1 ORGANIZACIJA: ORGANIZACIJSKE STRUKTURE IN PROCESI 1.1 Opredelitev organizacije Različni avtorji v svojih delih različno opredeljujejo

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJIPojem elektronsko poslovanje je širok izraz, ki izhaja iz angleškega jezika in ga različni avtorji opredeljujejo različno. Gradišar (2003,

spitalgataia.rospitalgataia.ro/wp-content/uploads/2018/01/rezolutia-nr-2-din-1983-a... · diagnosticul unei tulburäri psihice va fi pus de psihiatri în conformitate cu „Clasificarea

Učni načrt - DOBA · Posebna znanja opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih učitelj obravnava glede na zmožnosti in interese dijakov. Posebna znanja so pri vsakem

Posebne gradbene uzance 2020 - OZS Rozman... · 2020. 12. 3. · Posebne gradbene uzance (PGU) podrobneje opredeljujejo pravila za ravnanje pogodbenih partnerjev pri izvedbi del na

STROKOVNA PRIPOROČILA ZA SPLOŠNE KNJIŽNI Ecezar.nuk.uni-lj.si/common/files/predavanja/... · Poslovanje z uporabniki knjižnica uredi s sprejetimi pravili, ki opredeljujejo medsebojne

Domnevni storilec kot vir operativnih in dokaznih informacij · Darko Maver; Domnevni storilec kot vir opet"ativnih in dokaznih informacij naved€lIli pisci pojmujejo dokaze kot

Umetniška gimnazija – glasbena smereportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/... · 4 1 OPREDELITEV PREDMETA Predmet tuba opredeljujejo in zamejujejo graditeljske značilnosti

LETNI DELOVNI NAČRT OŠ VRHOVCI · 2 1 UVOD Letni delovni načrt opredeljujejo 31. člen Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11 in 40/12 ZUJF) in spremembe

SKUPNOSTNA PSIHIATRI NA OBRAVNAVA DANES …...SKUPNOSTNA psihiatriþna obravnava danes in jutri : zbornik prispevkov z recenzijo / [urednika Darko Loncnar, Aljoša Lapanja]. - Ljubljana

iz srca do srca...7 Dejstvo, da je področje transfuzijske medicine za zdaj edino v javnem zdravstvu, ki ga zelo natančno urejajo evropske direktive in opredeljujejo ustrezni standardi,

CÂTEVA SFATURI PENTRU TINERII PSIHIATRI, …demo.imageright.ro/lazarescu/user_files/204/2017_cateva_sfaturi... · Gheorghe M.D. - Ghid terapeutic. Tulburare bipolara, Ed. ... Marinescu

POT FI CA TINE! DESCOPERĂ-MI LUMEA! · provocările aduse de diagnosticul autismului. Pe parcurs mi s-au alăturat specialiști psihologi, medici psihiatri, sponsori, donatori și

— Cum ar fi? — Cum ar fi cä prin tavan si toate alea. — Grovers, esti nebun. N-ai nevoie de mine, ci de un psihiatru. — Am fost pe la psihiatri. — Si ei ce spun? —

CONFERINȚA NAȚIONALĂ - radiooltenia.ro · Marți, 04 Octombrie C1. CURS PENTRU REZIDENȚI ȘI TINERI PSIHIATRI Dimensiunea biologică a conceptului de Sănătate Mintală Loc de

STROŠKOVNO RAČUNOVODSTVO - Predstavitev - Zavod IRC · Stroškovno raunovodstvo 4 V učbeniku boste našli ikone, ki opredeljujejo posebne sklope teksta: Posamezno poglavje bomo

VPLIV SPREMEMBE VREDNOTENJA NA FINANČNI POLOŽAJ ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/cizman-bohinc-irena-mag.pdfkategorij, kot jih opredeljujejo ti standardi in metoda CCA, smo raziskovali

Supliment al Revistei Vestitorul SEMINARIUM Anul XIIV ... · Christos şi în învăţăturile Sale și nu în practici oculte şi dăunătoare. Cartea „Exorcişti şi Psihiatri”

NEP: - Portal GOV.SI · Web viewFokusna tema pa je letos posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že tekom tega desetletja in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo

JEZIK – kaj je · Web viewParole / govor …je sekundaren, trenuten in heterogen. Gra za pojave, ki jih opisujejo BIO, FIZ, PSIH. pojmujejo ga kot psihološko-fizikalno etiteto

Documents

diplomsko delo - PeFprintspefprints.pef.uni-lj.si/889/1/diplomsko_delo.pdf · Agresivnost kot tako pojmujejo mnogi klini čni psihologi in psihiatri, ki na takšen na čin opredeljujejo

Text of diplomsko delo - PeFprintspefprints.pef.uni-lj.si/889/1/diplomsko_delo.pdf · Agresivnost kot tako...