DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · naravnim metodam in kroenju snovi v naravi« (Medmrežje 2). »Ekoloko kmetovanje je posebna oblika kmetijske pridelave,

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

DIPLOMSKO DELO

Sabina Stipanovič

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

EKOLOŠKE KMETIJE V OKOLICI

SLOVENSKE BISTRICE

Graduation thesis

ORGANIC FARMS IN THE MUNICIPALITY OF

SLOVENSKA BISTRICA

MENTOR: KANDIDATKA:

Izr. prof. dr. Vladimir Drozg Sabina Stipanovič

Maribor, 2016

Lektorica: Katja Leskovar

Prevajalka: Katja Leskovar

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Vladimirju Drozgu za nasvete, strokovno

pomoč, skrb in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Velika zahvala gre tudi

moji družini, ki mi je stala ob strani v času študija in med nastajanjem diplom-

skega dela. Posebno zahvalo pa namenjam mojima Mateju in Tianu, ki sta poskr-

bela za mojo dobro voljo, s katero sem lažje zaključila diplomsko delo.

IZJAVA

Podpisana Sabina Stipanovič, rojena 26.12.1985, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer geografija, sociologija, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Ekološke kmetije v okolici Slovenske Bistrice pri mentorju izr.

prof. dr. Vladimirju Drozgu, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 19.5.2016

_________________________________

(podpis študenta-ke)

POVZETEK

Ekološko kmetovanje je način pridelave in reje, ki se vedno bolj uveljavlja in raz-

vija. Pomeni trajnostni način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle in

ne onesnažuje okolja, obenem pa zagotavlja sveža, okusna in lokalno pridelana

živila. Veliko kmetovalcev se je za to obliko kmetovanja odločilo zaradi želje po

drugačnosti, želje po boljšem načinu življenja ali zaradi nove tržne niše, hkrati pa

tudi zaradi ekološke ozaveščenosti. V Sloveniji število ekoloških kmetij vztrajno

narašča. Namen diplomske naloge je predstaviti bistvene značilnosti, prednosti in

slabosti ekološkega kmetijstva ter na osnovi ankete opredeliti, opisati in analizirati

ekološke kmetije v občini Slovenska Bistrica.

KLJUČNE BESEDE

Ekološko kmetijstvo

Konvencionalno kmetijstvo

Ekološke kmetije

Slovenska Bistrica

ABSTRACT

Organic agriculture is a way of cultivation and farming, which has spread increas-

ingly in recent years and is still being developed. It represents a sustainable way

of farming that respects the natural life cycle and does not pollute the environ-

ment. At the same time it is providing fresh, tasty and authentic locally produced

food. Many farmers have decided for this way of farming because of their desire

to be different, the desire for a better lifestyle, due to new market niche or because

of their ecological awareness. The number of organic farms in Slovenia is quickly

increasing. The aim of our work is to present the main characteristics of organic

farming, including its advantages and disadvantages. On the basis of a survey we

will describe and analyze some organic farms in the municipality of Slovenska

Bistrica.

KEY WORDS

Organic agriculture

Conventional agriculture

Organic farms

Slovenska Bistrica

KAZALO VSEBINE

1. UVOD __________________________________________________ 1

1.1 CILJI IN NAMEN _______________________________________ 2

1.2 HIPOTEZE ______________________________________________ 2

1.3 METODE DELA _________________________________________ 3

1.3.1 RAZISKOVALNI VZOREC _______________________________ 3

1.3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV _______________________ 3

1.3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ______________________ 3

2. TEORETIČNI DEL _______________________________________ 3

2.1 KAJ JE EKOLOŠKO KMETIJSTVO _______________________ 4

2.1.1. GLAVNE ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA _____ 5

2.1.2 CILJI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ______________________ 6

2.1.3 NAČELA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ____________________ 7

2.1.4 VPLIV EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA NA OKOLJE __________ 9

2.1.5 RAZLIKE MED KONVENCIONALNIM IN EKOLOŠKIM

KMETIJSTVOM _____________________________________________ 10

2.1.6. PREUSMERITEV IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO

KMETIJO _________________________________________________ 11

2.2 RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SVETU IN EVROPI 15

2.3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO V SLOVENIJI _________________ 16

2.3.1 PROSTORSKA RAZPOREDITEV EKOLOŠKIH KMETIJ V

SLOVENIJI _______________________________________________ 19

2.3.2 ORGANIZIRANOST EKOLOŠKIH KMETIJ V SLOVENIJI ____ 21

2.4 KULTURNA POKRAJINA _______________________________ 21

2.5 KMETIJSKO GOSPODARSTVO __________________________ 22

2.6 KMETIJSTVO V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA _______ 23

3. EMPIRIČNI DEL _______________________________________ 24

3.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ___________________________ 24

3.2 SPREMENLJIVKE _____________________________________ 24

3.3 ANALIZA ANKETIH VPRAŠALNIKOV ___________________ 25

3.3.1 SOCIALNE LASTNOSTI ANKETIRANIH _________________ 25

3.3.2 OSTALE ZNAČILNOSTI KMEČKIH GOSPODARSTEV ______ 29

3.4 SKLEP _________________________________________________ 51

4. VIRI IN LITERATURA ___________________________________ 54

KAZALO SLIK

Slika 1: Kroženje snovi v ekološkem kmetijstvu ___________________________________ 5

Slika 2: Enotna uradna državna označba za ekološke pridelke in živila _______________ 15

Slika 3: Raba tal kmetija 1 __________________________________________________ 38

Slika 4: Raba tal na kmetiji 2, leto 2006 ________________________________________ 39

Slika 5: Raba tal na kmetiji 2, leto 2016 _______________________________________ 39





Slika 10: Sadovnjak _______________________________________________________ 42

Slika 11: jabolka Topaz _____________________________________________________ 42

Slika12: Raba tal na kmetiji 5, leto2006 _______________________________________ 43

Slika 13: Raba tal na kmetiji 5, leto 2016 _______________________________________ 43

Slika 14: Raba tal na kmetiji 6 _______________________________________________ 44

KAZALO TABEL

Tabela 1: Razlike med ekološkim in konvencionalnim kmetijstvom ___________________ 10

Tabela 2: Skupno število ekoloških kmetij in površina zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja po

letih ___________________________________________________________________ 17

Tabela 3: Spol anketiranih __________________________________________________ 25

Tabela 4: Starost anketiranih ________________________________________________ 25

Tabela 5: Dokončana izobrazba ______________________________________________ 26

Tabela 6: Število družinskih članov v gospodinjstvu vključno z anketiranim ____________ 26

Tabela 7: Starost družinskih članov ___________________________________________ 27

Tabela 8: Dokončana stopnja izobrazbe družinskih članov in nosilca dejavnosti ________ 27

Tabela 9: Število družinskih članov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom skupaj z nosilcem

dejavnosti _______________________________________________________________ 28

Tabela 10: Leto začetka ekološkega kmetovanja _________________________________ 29

Tabela 11: Prevladujoč način kmetovanja ______________________________________ 29

Tabela 12: Razlogi za prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo ______________ 30

Tabela 13: Povezava med starostjo nosilca kmetijske dejavnosti in razlogi za prehod na ekološko

kmetovanje ______________________________________________________________ 31

Tabela 14:Povezava med stopnjo izobrazbe nosilca kmetijske dejavnosti in razlogi za prehod na

ekološko kmetovanje _______________________________________________________ 32

Tabela 15: Povezava med lego kmetije in razlogom za prehod na ekološko kmetijstvo ____ 33

Tabela 16: Velikost kmetije __________________________________________________ 34

Tabela 17: Usmeritev kmetijske dejavnosti ______________________________________ 34

Tabela 18: Živali, ki jih redijo na kmetijah kjer se ukvarjajo z živinorejo ______________ 35

Tabela 19: Lega kmečkega gospodarstva _______________________________________ 36

Tabela 20: Prevladujoča raba tal _____________________________________________ 36

Tabela 21: Sprememba rabe tal na kmetiji 1 ____________________________________ 38






Tabela 27: Povezava med nadmorsko višino in prevladujočo rabo tal ________________ 45

Tabela 28: Povezava med nadmorsko višino in usmeritvijo kmetijske dejavnosti ________ 45

Tabela 29 : Ocena tržne usmerjenosti na kmetiji _________________________________ 46

Tabela 30: Ekološko kmetovanje kot edini vir zaslužka ali kot dodatna dejavnost _______ 50

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Povpraševanje po ekološko pridelani hrani ______________________________ 47

Graf 2 : Pridelava poljščin, delež prodaje in lastna poraba ________________________ 48

Graf 3: Pridelava vrtnin, delež prodaje in lastna poraba __________________________ 49

1

1. UVOD

Okolju neprijazne dejavnosti zaradi vedno večjih potreb prebivalstva nenehno

naraščajo. V porastu so intenzivno kmetijstvo, industrija in ostale gospodarske

dejavnosti, ki uničujejo in izčrpavajo naš planet. Način razmišljanja ljudi se je v

zadnjem času močno spremenil in spoznali smo, da takšno ravnanje z okoljem

ne prinaša nič dobrega. Pojavljati se je začela ekološka miselnost, zato lahko

danes izraze, kot so bio, ekološko in naravno, zasledimo že povsod (Šisernik,

2012). Prav zato se kot alternativa konvencionalnemu kmetovanju vedno bolj

uveljavlja ekološki način kmetovanja, ki predstavlja model praktičnega

uresničevanja trajnostnega razvoja. Med njegove najpomembnejše funkcije

sodijo skrb za zagotavljanje trajne rodovitnosti prsti, preprečevanje oziroma

zmanjševanje onesnaževanja vode s pesticidi in z nitrati, zmanjševanje

obremenjevanja zraka s toplogrednimi plini, ohranjanje biološke pestrosti,

pridelava kakovostnih in varnih živil in ohranjanje podeželske ekonomije

(Lampič, 2005, str. 44).

Povedano preprosto, ekološko kmetijstvo je sistem, katerega namen je pridelava

svežih, okusnih in pristnih živil na način, ki čim manj posega v okolje.

Predstavlja obliko in način kmetovanja, ki v slovenskem kmetijskem prostoru

pridobiva vse večji pomen. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na naravi prijazno

obdelovanje zemljišč.

V zadnjem času se vse bolj kažejo slabosti intenzivnega poljedelstva in

živinoreje, kakršno prevladuje v razvitem svetu. Gre predvsem za ekološke

probleme, ki jih povzroča intenzivno kmetovanje. S stališča okolja najbolj

poudarjena razlika med ekološkim in konvencionalnim načinom kmetovanja je v

načinu gnojenja in varstvu rastlin. Pri ekološkem obdelovanju ne uporabljajo

mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin (pesticidov). To pa

pomeni precej manjše emisije zaradi kmetijske dejavnosti in veliko manjši vpliv

na kakovost voda, prsti in pridelkov (Lampič, 2005, str. 45).

Ekološko kmetijstvo temelji na ravnotežju sistema tla-rastline-živali-človek in

na sklenjenem krogotoku hranil v njem. Podlage ekološkega kmetijstva v

rastlinski pridelavi so kolobar, ohranjanje oziroma povečanje rodovitnosti tal,

2

prepovedana je uporaba lahko topnih rudninskih gnojil in sintetičnih pripravkov

za varstvo rastlin. Gnoji se z organskimi gnojili, varstvo rastlin temelji na

preprečevanju bolezni, škodljivcev in plevela s kolobarjem. Pomemben je tudi

izbor odpornejših sort. Določeni so minimalni standardi glede hlevskih površin,

prepovedani so živalim neprilagojena reja, uporaba hormonov, preventivna

uporaba antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom ter uporaba gensko

spremenjenih organizmov (Bavec in sod., 2009).

1.2 CILJI IN NAMEN

V diplomskem delu želim ugotoviti razmere na ekoloških kmetijah na območju

občine Slovenska Bistrica. Namen je spoznati razloge in okoliščine, zaradi

katerih so se kmetovalci odločili za prehod iz konvencionalnega kmetovanja v

ekološko. Pri tem bom upoštevala podatke o velikosti kmetij, načinu trženja,

proizvodni usmeritvi, težavah in prednostih pri kmetovanju in povpraševanju po

ekoloških izdelkih, predvsem pa o načinu mišljenja kmetovalcev. Ugotoviti

želim tudi socialne lastnosti članov kmečkih gospodinjstev, saj predpostavljam,

da so te pomemben razlog za prehod na ekološko obliko kmetovanja.

1.2 HIPOTEZE

V diplomski nalogi želim potrditi ali ovreči naslednje hipoteze.

Prehod iz konvencionalnega kmetijstva v ekološko je povezan z

odkritjem nove tržne niše.

Prehod iz konvencionalnega kmetijstva v ekološko je povezan z višjo

stopnjo izobrazbe kmetov oziroma nosilcev kmetijske dejavnosti.

Prehod v ekološko kmetijstvo je povezan s spremembo rabe zemljišč.

3

1.3 METODE DELA

V diplomski nalogi sem uporabila različne metode. V prvem, teoretičnem delu,

sem uporabila metodo kompilacije, s katero sem iz različne literature povzela

spoznanja o obravnavani temi. V drugem, empiričnem delu, pa sem uporabila

deskriptivno metodo. Podatke, ki sem jih pridobila z anketo, sem obdelala

kvantitativno in kvalitativno.

1.3.1 RAZISKOVALNI VZOREC

Anketa je bila izvedena pri šestih ekoloških kmetovalcih. Anketo sem opravila

tako, da sem se najprej dogovorila s Kmetijsko svetovalno službo Slovenska

Bistrica, da mi bodo posredovali podatke o ekoloških kmetijah. Nato sem se z

izbranimi nosilci kmetijske dejavnosti dogovorila za obisk. Vsi so bili

pripravljeni sodelovati in na anketni vprašalnik tudi odgovoriti.

1.3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Na anketne vprašalnike so odgovorili vsi nosilci kmetijske dejavnosti. Anketni

vprašalniki so bili izpolnjeni med avgustom in septembrom 2015. Vprašanja na

anketnem vprašalniku so bila odprtega in zaprtega tipa. Vprašalnik vsebuje 27

vprašanj. Anketa se nahaja v prilogi A.

1.3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke, pridobljene s pomočjo kvantitativnih tehnik, sem obdelala z metodo

deskriptivne statistike. Rezultati so prikazani s pomočjo grafov in tabel. Podatke,

pridobljene s kvalitativnimi tehnikami, sem obdelala kvalitativno.

2. TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu naloge bom predstavila, kaj je ekološko kmetijstvo in katere

so glavne značilnosti, podlage, cilji ter načela ekološkega kmetijstva. Opisala

bom, kako poteka preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, ter

4

podala prednosti in slabosti le-tega. Prikazala bom tudi ekološko kmetijstvo v

svetu in Evropi, podrobneje bom predstavila razvoj ekološkega kmetijstva v

Sloveniji ter prostorsko razporeditev ekoloških kmetij v Sloveniji. Opredelila

bom tudi pojma kmetijsko gospodarstvo in kulturna pokrajina ter nazadnje

predstavila še stanje kmetijstva v občini Slovenska Bistrica.

2.1 KAJ JE EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Obstaja veliko definicij ekološkega kmetijstva, navedla bom nekatere.

»Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki upošteva ravnovesje v sistemu tla-

rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v

njem. Je oblika sonaravnega gospodarjenja s kulturno krajino in naravnimi

viri« (Medmrežje 1).

»Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z

neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma

živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo. V ekološkem kmetijstvu se

celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje

naravnim metodam in kroženju snovi v naravi« (Medmrežje 2).

»Ekološko kmetovanje je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja

gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva

kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za

ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek je dan ohranjanju

rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil«

(Medmrežje 3).

»Ekološko kmetijstvo je sistem, ki si prizadeva, da uporabnike preskrbuje s

svežimi, okusnimi, pristnimi živili, ob tem pa spoštuje sistem naravnih ciklov«

(Bavec in sod., 2001).

5

Iz tega lahko povzamem, da ekološko kmetovanje prispeva k manjšim

obremenitvam in boljši kakovosti okolja, pri obdelovanju se zgleduje po

naravnih zakonitostih ekosistemov in tako zagotavlja sklenjeno kroženje hranil

in energije na kmetiji ter prideluje zdravo hrano pridelano na naraven način.

Slika 1: Kroženje snovi v ekološkem kmetijstvu

Vir: Zeleni oktober, 1996, str. 10

2.1.1. GLAVNE ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

Ekološko kmetijstvo rodovitnost zemljišč ohranja s kolobarjenjem. Za gnojenje

uporabljajo lokalno dostopna organska gnojila, kot sta hlevski gnoj in kompost.

Varstvo rastlin temelji na preprečevanju pojava bolezni, škodljivcev in plevela s

kolobarjem, obdelavo tal, izbiro odpornejših sort, uporabo biotičnih in

biotehniških sredstev (vabe, lepljive plošče). Za preprečevanje bolezni

uporabljajo krepilne snovi, ki izboljšajo odpornost rastlin. Gojenje ali uporaba

gensko spremenjenih organizmov sta prepovedana. Strogo je prepovedana tudi

uporaba pesticidov, mineralnih gnojil, antibiotikov ter živilskih in pomožnih

tehnoloških dodatkov (Bavec, 2001, str. 9).

6

Reja domačih živali poteka v skladu z njihovimi življenjskimi zahtevami. Stalež

živine mora biti prilagojen lastni pridelavi krme, živina mora imeti omogočen

izpust najmanj 180 dni na leto, določeni so minimalni standardi glede hlevskih

površin (osvetlitev, zrak, velikost, kakovost ležišč). Prepovedana je živalim

neprilagojena raba, krmljenje kostne in krvne moke ter druge krme živalskega

izvora, prav tako pa ne smejo uporabljati hormonov in zdravil proti stresu pred

zakolom (Bavec, 2001, str. 9).

2.1.2 CILJI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

Osnovni cilji ekološkega kmetijstva so:

• pridelovati hrano z visoko prehransko vrednostjo v zadostnih količinah;

• ravnati v skladu z naravnimi sistemi, namesto, da si jih poskušamo

podrediti;

• stopnjevati biološke cikle znotraj kmetijskega sistema in pri tem

upoštevati mikroorganizme, talno floro in favno, rastline in živali;

• ohranjati in dolgoročno povečevati rodovitnost tal;

• uporabljati obnovljive vire energije v lokalno organiziranih kmetijskih

sistemih;

• poskušati delovati znotraj zaprtega sistema glede na organske in hranljive

snovi;

• poskrbeti, da vse domače živali živijo s svojo prirojeno naravo;

• izogibati se vsem oblikam onesnaževanja, katere so lahko posledica

kmetijskih tehnologij;

• ohraniti genetsko različnost kmetijskega sistema in njegovega okolja, kar

obsega tudi zaščito naravnega okolja rastlin in živali;

• omogočiti kmetovalcem ustrezne življenjske pogoje, zadovoljevanje

osnovnih življenjskih potreb, primeren zaslužek, zadovoljstvo pri delu,

vključno z varnim delovnim okoljem;

• upoštevati širše družbene in ekološke vplive kmetijskega sistema

(Ećimovič, 1992).

7

Cilji ekološkega kmetijstva zajemajo tudi:

• ohranjanje rodovitnosti tal;

• sklenjeno kroženje hranil;

• živalim ustrezno rejo in krmljenje;

• pridelavo zdravih živil;

• zaščito naravnih življenjskih virov (tla, voda, zrak);

• minimalno obremenitev okolja;

• aktivno varovanje okolja in biološke raznovrstnosti;

• manjšo porabo energije in surovin;

• zagotovitev delovnih mest v kmetijstvu (Marvin, 2002, str. 5).

2.1.3 NAČELA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

Obstajajo štiri temeljna načela ekološkega kmetovanja: načelo zdravja,

ekologije, pravičnosti in načelo varstva (The principles...,2009).

Ta načela predstavljajo osnovo za razvoj ekološkega kmetovanja, hkrati pa so to

merila, ki ponujajo in kažejo pot k viziji za izboljšanje vsega kmetijstva.

Načelo zdravja

Ekološko kmetijstvo bi moralo ohraniti in izboljšati zdravje tal, živali, rastlin,

ljudi in planeta. To načelo poudarja, da zdravja posameznikov in skupnosti ni

mogoče ločiti od zdravja ekosistemov, kateri so pogoj za zdravje živih bitij.

Zdravje pa ne pomeni samo odsotnost bolezni, pač pa ohranjanje telesne,

duševne, ekološke in socialne blaginje. Ključni pogoji za zdravje so imuniteta,

odpornost in regeneracija. Ekološko kmetijstvo je namenjeno proizvodnji visoko

kakovostne hrane, ki prispeva k preventivnemu zdravstvenemu varstvu in

blaginji. Ravno zaradi tega se izogiba gnojil, pesticidov, aditivov in živilskih

drog, ki škodljivo vplivajo na zdravje ( The principles..., 2009).

Načelo ekologije

Kmetovanje na ekološki način naj bi se prilagajalo ekološkemu ravnovesju v

naravi. Prav tako je potrebno ekološko kmetovanje prilagoditi lokalnim

8

ekološkim in kulturnim razmeram in obsegu proizvodnje. Kakovost okolja bi

morali izboljšati z večkratno uporabo odpadkov ter z recikliranjem in

učinkovitim ravnanjem z materiali in energijo. Ekološko kmetijstvo bi moralo

ekološko ravnovesje doseči s sistemskim kmetovanjem, ohranjanjem in

oblikovanjem habitatov in z biotsko raznovrstnostjo. Okolje bi morali varovati

vsi, ki proizvajajo, trgujejo ali uživajo ekološke proizvode (The principles...,

2009).

Načelo pravičnosti

To načelo vključuje pošteno in spoštljivo upravljanje z okoljem ter pravične

odnose do ljudi in ostalega živega sveta. Načelo pravičnosti poudarja, da morajo

vsi, ki so vključeni v ekološko kmetijstvo, ravnati tako, da zagotavljajo

pravičnost na vseh ravneh in za vse vključene elemente. Vsem vpletenim v

ekološko kmetijstvo bi le-to moralo omogočiti boljšo kakovost življenja,

prispevati k povišanju kakovosti hrane in zmanjšanju revščine. Cilj naj bi bil

proizvesti zadostno količino kakovostne hrane in drugih izdelkov. To načelo

zahteva tudi, da se uredi prostor in način življenja živali v skladu z njihovo

fiziologijo in prirojenim vedenjem. Z naravnimi in okoljskimi viri bi naj ravnali

na način, ki je družbeno in ekološko pravičen do okolja in do naslednjih rodov

(The principles..., 2009).

Načelo varstva

Po tem načelu naj bi ekološko kmetijstvo pomagalo varovati okolje, zdravje in

blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Ekološko kmetijstvo je življenjski in

dinamičen sistem. Povečanje produktivnosti ekološkega kmetijstva ne sme

ogrožati počutja in splošnega zdravja vseh vpletenih (od ljudi do ekosistemov),

zato je potrebno z obstoječimi metodami uvajati nove tehnologije. Načelo

varstva določa, da sta odgovornost in previdnost ključni zadevi v upravljanju,

razvoju in izbiri tehnologije v ekološkem kmetijstvu. Ugotovitve znanosti so, da

naj bi bila ekološka pridelava zdrava, varna in neškodljiva. Vendar pa samo

znanstveno spoznanje ni dovolj. Tveganja pri ekološkem kmetijstvu bi se morala

preprečevati z uporabo ustrezne tehnologije, izogibati bi se morali

9

nepredvidljivosti kot je na primer genski inženiring (prav tam).

2.1.4 VPLIV EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA NA OKOLJE

Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z

neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti življenjskim

vrstam in pasmam prilagojeno rejo (Medmrežje 2).

Ekološko kmetijstvo je edini resnično trajnostno naravnan kmetijski pridelovalni

sistem. S svojim načinom obdelave omogoča varovanje okolja (tla, vode, zrak)

ter ohranja biotsko pestrost (Medmrežje 5).

Veliko postopkov, ki v ekološkem kmetijstvu povečujejo produktivnost, pomaga

po naravni poti učinkovati na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Z uporabo

naravnih gnojil se povečuje koncentracija mikroorganizmov, deževnikov in

hroščev v tleh. Vnašanje naravnih sovražnikov plevela in škodljivcev, namesto

uporabe pesticidov, pomaga povečevati pestrost živalskega sveta (Čukec, 2013,

str. 12). Ekološko kmetijstvo ohranja naravno rodovitnost prsti. S plitvim

oranjem, zelenim gnojenjem in kolobarjenjem zmanjšuje erozijo prsti.

Pripomore tudi k izboljšanju kakovosti vode s pomočjo zmanjševanja količine

kemikalij, ki se uporabljajo v kmetijstvu in ki lahko pronicajo v jezera, reke,

potoke, podtalnico. S prepovedovanjem rabe sintetičnih gnojil in pesticidov ter

pospeševalcev rasti in antibiotikov v ekološkem kmetijstvu se zmanjšuje

tveganje, da bi te snovi zašle v vodna telesa (Medmrežje 6).

Pri ekološkem kmetijstvu je manjši tudi izpust toplogrednih plinov (v povprečju

nad 50%) (Bavec in sod., 2009), zato pomembno prispeva k blažitvi podnebnih

sprememb. Z neuporabo mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov posredno

prispeva k zmanjšanju porabe energije za njihovo izdelavo.

10

Ekološko kmetijstvo ima pomembno vlogo tudi pri ohranjanju naravne kulturne

pokrajine. Raznolikost vrst rastlin in pasem domačih živali ter raznoliki načini

rabe zemljišč ustvarjajo bolj raznoliko pokrajino, ki je tako na pogled bolj

privlačna (Čukec, 2013).

2.1.5 RAZLIKE MED KONVENCIONALNIM IN EKOLOŠKIM

KMETIJSTVOM

Razlike so predvsem v izboljšanju rodovitnosti tal, pogojih za gojenje rastlin,

varstvu rastlin, živinoreji, prehrani živali in zdravljenju živali (Šisernik, 2012).

Tabela1: Razlike med ekološkim in konvencionalnim kmetijstvom

EKOLOŠKO KONVENCIONALNO

Izboljšanje rodovitnosti

tal

S pravilnimi postopki

obdelave, organskim

gnojenjem.

Z uporabo mineralnih

gnojil.

Prehrana rastlin Posredna (sproščanje

hranil iz tal).

Direktna (z uporabo lahko

topnih mineralnih gnojil).

Varstvo rastlin Odprava vzrokov,

preprečevanje nastanka

bolezni in škodljivcev ter

rasti plevelov.

Odprava z uporabo

sintetičnih

fitofarmacevtskih

sredstev.

Živinoreja Živalim primerna reja

(izpusti, prostori,

svetloba).

Baterijska reja perutnine,

privezana reja brez

izpustov.

Prehrana živali Optimalna kakovost doma

pridelane krme.

Optimalno dopolnilno

krmljenje (beljakovinski

in drugi dokupljeni

dodatki).

Zdravljenje živali Povečanje odpornosti. Zdravljenje bolezenskih

znamenj.

Vir: Bavec, 2001, str.22

Obe smeri kmetijstva pa imata svoje prednosti (pozitivni učinki) in slabosti

11

( pomanjkljivosti, nevarnosti) (Bavec, 2001).

Prednosti ekološkega kmetijstva so: pridelki imajo najvišjo notranjo vrednost

(živila brez ostankov pesticidov), varstvo okolja, nadzor kontrolnih služb, ki

kontrolirajo pridelavo na kmetiji, zadovoljitev povpraševanja na trgu, zdravo

življenje na kmetiji, okolje ni onesnaženo s pesticidi, zmanjšana odvisnost od

industrije gnojil in pesticidov, ni množične živalim neprilagojene reje,

samooskrba ter ohranitev stika z naravo.

Kot pomanjkljivosti pa lahko navedem: manjši pridelki, višji pridelovalni stroški,

neozaveščenost kmetov in kupcev, v prvih letih po preusmeritvi se pojavlja velik

porast plevelov, bolezni in škodljivcev, potrebne so velike investicije v

prilagoditev hlevov in nakup novih strojev, potrebna je pridobitev novih znanj o

pridelavi, prav tako pa je potrebno spremeniti način razmišljanja (Bavec, 2001,

str. 23).

Zaenkrat v svetu prevladuje konvencionalno kmetijstvo, ker le-to omogoča večje

pridelke na manjšem prostoru in s tem tudi večji zaslužek, vendar se zanje čase

kaže velik porast ekološkega kmetijstva, saj se vedno več ljudi zaveda pomena

zdrave prehrane in varovanja okolja za prihodnje generacije.

2.1.6. PREUSMERITEV IZ KONVENCIONALNE V EKOLOŠKO KMETIJO

Dandanes je vse več tistih, ki so naklonjeni ekološki pridelavi in predelavi.

Zdravi prehrani dajemo vedno večji pomen in tudi kupovati želimo kakovostna,

zdrava in ekološko pridelana živila. Posledično se želi vedno več kmetij vključiti

v sistem kontrolirane ekološke pridelave (Šisernik, 2012).

Razlogi za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo:

• ekološki (narava je naše največje bogastvo, zato stremi k ohranitvi

biološke pestrosti, varovanju okolja in tal ter uporabi gensko

12

nespremenjene krme za živali);

• gospodarski (možnost pridobitve dodatnega prihodka zaradi državnih

subvencij, zadovoljitev povpraševanja na trgu, gospodarska priložnost za

kmečka gospodarstva, manjša odvisnost od industrije);

• svetovnonazorski (ekološka pridelava je tudi način mišljenja in

življenja);

• prehransko – fiziološki (zdrava živila za prebivalstvo, hrana brez uporabe

pesticidov in hormonov za živali) (Bavec, 2001, str. 20-21 ).

V ekološko kmetovanje se kmetje preusmerijo iz različnih razlogov. Takšno

kmetovanje manj obremenjuje okolje in zagotavlja ohranjanje pestrosti rastlin in

živali. Bogati ekosistemi so manj občutljivi na negativne vplive in zagotavljajo

boljše okolje za bivanje. Pridelki in živila, pridelani na ekološki način, so brez

ostankov pesticidov in drugih nevarnih snovi ter predstavljajo zdravo hrano za

ljudi. Ekološko kmetijstvo je tudi način razmišljanja in življenja, zato se nekateri

zanj odločijo iz prepričanja, da prispevajo lastnemu zdravju, zdravju družbe in

dobrobiti planeta. Pri samooskrbnih kmetijah igra pri odločitvi veliko vlogo tudi

ekonomski učinek preusmeritve v ekološko kmetovanje.

Za preusmeritev iz konvencionalnega kmetijstva v ekološko je, ne glede na

razloge, najpomembnejša motivacija. Način življenja, kot je ekološki, namreč

zahteva veliko več razmišljanja, eksperimentiranja in uvajanja novosti.

Pomembno je, da imajo kmetje veselje in voljo do sprejemanja novosti. Pri

novem načinu kmetovanja se je potrebno odpovedati uporabi sintetičnih sredstev

za varstvo rastlin, lahko topnih mineralnih gnojil in povečanju zaloge krme za

živali (Bavec, 2001, str. 20-21).

PREUSMERITEV je proces, v katerem se konvencionalna kmetija

organizacijsko in tehnološko preoblikuje na način, da potekata pridelava in reja v

skladu s pravili ekološkega kmetovanja. Vsebuje tudi oblikovanje novega

odnosa do kmetovanja (Medmrežje 14). Prehod v ekološko kmetovanje je

postopen, saj je potrebno celotno kmetijsko gospodarstvo in zemljo pripraviti na

ekološko pridelavo ter jo očistiti vseh škodljivih snovi. Za pridobitev certifikata

13

sheme kakovosti ekološke pridelave sta potrebni 2 oziroma 3 leta. V tem

vmesnem času je kmetija v preusmeritvi iz konvencionalnega v ekološko

kmetijstvo. Preusmeritev se začne po prijavi v kontrolo in certificiranje

ekološkega kmetovanja, podpisu pogodbe in opravljenem uvodnem tečaju o

ekološkem kmetovanju. Prav tako je zaželeno, da se kmetija včlani v združenje

za ekološko kmetovanje. Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti, za trajne

nasade pa tri leta. Obdobje preusmeritve se lahko v določenih primerih tudi

podaljša. Pri tem je potrebno poudariti, da se v primeru uporabe kateregakoli

nedovoljenega sredstva, po podpisu pogodbe o kontroli in certificiranju,

preusmeritev šteje od datuma zadnje uporabe nedovoljenega sredstva. Določitev

statusa pridelka je odvisna od tega, v katerem obdobju vegetacije se je

pridelovalec vključil v sistem kontrole.

Pridelki imajo v obdobju preusmeritve kmetije v ekološko kmetovanje naslednje

statuse:

v 1. letu preusmeritve v ekološko kmetovanje so pridelki na kmetiji

»konvencionalni«,

v 2. in 3. letu preusmeritve v ekološko kmetovanje se pridelki prodajajo kot

»pridelki iz preusmeritve«,

po 3. letu preusmeritve v ekološko kmetovanje pridelke označujemo kot

»ekološke«.

(Inštitut za kontrolo in certificiranje v kmetijstvu in gozdarstvu (KON-CERT),

2012).

V ekološkem kmetijstvu je prepovedana:

• uporaba kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin,

• uporaba razkuženega semena,

• uporaba lahko topnih mineralnih gnojil,

• uporaba sintetičnih dodatkov v krmilih,

• uporaba surovin živalskega izvora v krmnih gnojilih,

• uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO),

• preventivno zdravljenje živali s kemoterapevtiki (antibiotiki,

kokcidiostatitiki, …) (Marvin, 2002, str. 6).

14

Škodljivce, bolezni in plevele se mora zatirati z izbiro ustreznih vrst in sort, z

mehanskimi postopki oskrbe, z načrtovanjem ustreznega kolobarja in z varstvom

naravnih sovražnikov škodljivcev.

Rodovitnost in biološko aktivnost tal je treba izboljševati z gojenjem metuljnic,

podorin ali rastlin z globokim koreninskim spletom v okviru večletnega

kolobarja ter z vdelovanjem kompostiranega ali nekompostiranega organskega

materiala.

Za omejevanje zdravstvenih težav živali je potrebno uporabljati kakovostno

krmo, izbirati primerne rase in pasme živali, omogočiti živalim redno gibanje na

pašnikih ter zagotoviti primerno gostoto živali (Bavec et al., 2009).

Po uspešni preusmeritvi prejme kmečko gospodarstvo Certifikat. To je uradni

dokument, ki ga izda certifikacijski organ, s katerim se potrjuje skladnost

pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov,

živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Pri prodaji pridelkov

in živil z oznako "ekološki" mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu

(Medmrežje 7).

Če so upoštevani vsi predpisi in določila, ki veljajo za ekološko pridelavo,

prejmejo kmetje po izvedeni kontroli certifikat, ki zagotavlja, da poteka

pridelava skladno z določili in predpisi ekološke pridelave, kar predstavlja

zagotovilo potrošniku, da gre za živilo najvišje kakovosti (prav tam).

Kontrolo nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih

pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi, ki urejajo

ekološke kmetijske pridelke oziroma ekološka živila, lahko izvajajo

organizacije, ki so pravne ali fizične osebe in ki jih na podlagi vloge z dokazili o

izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev z odločbo imenuje minister.

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Uprava

RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Medmrežje 5).

Osnovni cilji, ki jih postavlja kontrola ekološkega kmetijstva so:

• zavzemanje za razlikovanje med ekološko pridelanimi in lažnimi

15

ekološkimi živili in s tem povezano preprečevanje zavajanja kupcev;

• zaščita naravnih bogastev in biološka pestrost, zagotavljanje varstva

okolja in kulturne pokrajine;

• zagotoviti in oskrbeti prebivalstvo z zdravo in okolju prijazno pridelano

hrano;

• v skladu z zakonsko določenimi standardi in smernicami, zaščititi

pridelovalce z izvajanjem rednih doslednih kontrol;

• uvesti in sprejeti nove smernice v že obstoječe programe standardne

kontrole ekološke pridelave in predelave;

• določiti jasne in razumljive kontrolne kriterije;

• z izvajanjem kontrole in certifikacije povečati prodajo ekološko

pridelane hrane (Bavec, 2001, str. 38).

Slika 2: Enotna uradna državna označba za ekološke pridelke in živila

Vir: Medmrežje 12

2.2 RAZVOJ EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V SVETU IN EVROPI

Ekološko kmetijstvo se je pomembneje povečalo v zadnjih dveh desetletjih, ko

so se v Evropi začela uveljavljati številna okoljska gibanja, kmetje in vlade pa so

se ukvarjali s presežki hrane in negativnimi posledicami zaradi preobremenitve

okolja z intenzivnim kmetijstvom (Bavec, 2001, str. 17).

2009 je bilo na svetu 37.172.635 hektarjev ekoloških kmetijskih površin. Največ

jih je v Oceaniji (12.152.108 ha), sledijo Evropa (9.204.245 ha), Latinska

Amerika (8.558.910 ha) in Severna Amerika (1.026.632 ha), najmanj ekoloških

kmetijskih površin pa je v Afriki (1.026.623 ha). Iz teh podatkov je razvidno, da

je kar 25% vseh ekoloških kmetijskih površin na svetu v Evropi (Šisernik, 2012;

16

cit. po Organic world, 2012). Tudi v Latinski Ameriki, Aziji, Afriki in drugih

razvitih območjih je ekološko kmetijstvo v porastu. Bavčeva pravi, da gre

večinoma za izdelke, ki so namenjeni za izvoz v razviti svet in ne za lastno

uporabo. Evropsko primerljiv delež ekoloških površin najdemo samo še v

Avstraliji in drugih državah Oceanije. Pomen ekološkega kmetijstva se veča tudi

v Kanadi in ZDA (Bavec et al., 2009).

Ekološko kmetijstvo se je kot poseben sistem pričelo razvijati v 20. letih

prejšnjega stoletja z začetkom biološko - dinamičnega kmetijstva. Popolnoma se

je oblikovalo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je

razvila potreba standardizacije in nadzora po vedno večjem povpraševanju po

ekološko pridelanih živilih. Ta potreba se je najprej pojavila na zasebni ravni v

okviru združenj za ekološko kmetovanje. Gibanje je hitro preraslo v svetovno z

ustanovitvijo Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo (IFOAM) leta

1972. IFOAM je leta 1982 izdal prve temeljne standarde za ekološko kmetijstvo

in predelavo živil, ki so tako postali mednarodno priznan okvir in osnova za

certificiranje ekoživil (Global..., 2009).

Obseg ekološkega kmetijstva in prometa z eko živili v Evropi in v svetu narašča.

Prav tako mu Evropska unija posveča vedno večjo politično pozornost. V okviru

ekološkega kmetovanja je bila leta 2001 v Kopenhagnu podpisana in sprejeta

deklaracija, v kateri je zapisano:

• ekološko kmetijstvo je zelo pomembno orodje, ki vsebuje možnost za

reševanje številnih problemov, povezanih s pridelovanjem hrane,

okoljem, varstvom živali in razvojem podeželja;

• zaradi naraščajočega povpraševanja potrošnikov po certificiranih

ekoživilih postaja kmetijstvo izjemno velika priložnost za evropske

pridelovalce;

• ekološka živila in kmetijstvo v Evropi je potrebno pospešeno razvijati.

Deklaracija je spodbudila pripravo Akcijskega načrta za ekološka živila in

kmetijstvo na ravni Evropske unije, ki ga je potrdil Svet ministrov EU oktobra

2004 (Stolze in Lampkin, 2006).

17

2.3 EKOLOŠKO KMETIJSTVO V SLOVENIJI

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen tudi v

slovenskem prostoru. Slovenija ima bogate naravne danosti: od različnih tipov

pokrajin, bogate krajinske členitve, do velikega števila višinskih kmetij in

območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Pestre naravne danosti

so dobra priložnost za pospeševanje razvoja ekološkega kmetovanja, saj to

prispeva k:

• zagotavljanju javnih dobrin,

• ohranjanju kulturne pokrajine,

• ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti,

• varstvu virov pitne vode,

• trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri,

varovanju okolja (Medmrežje 2).

Tabela 2: Skupno število ekoloških kmetij in površina zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja

po letih

Leto Ekološke kmetije v

kontroli, število

Ekološko obdelane

površine v kontroli, ha

2006 1879 26381

2007 2000 29322

2008 2067 39836

2009 2096 29388

2010 2218 30688,51

2011 2363 32148,74

2012 2682 35100,67

2013 3049 38664,49

2014 3298 41237,19

2015 3417 42173,16

Vir: Medmrežje 8

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča.

V letu 1998 jih je bilo v kontrolo vključenih le 41, v letu 2013 pa že 3.049. V

18

letu 2015 je 3417 kmetij uspešno zaključilo preusmeritveno obdobje in pridobilo

certifikat, s tem pa tudi pravico do označevanja svojih pridelkov oziroma živil z

označbo »ekološko«. Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in

povečanje ekoloških površin predstavlja nenehno rast, kar se pričakuje tudi v

prihodnjem obdobju (Medmrežje 4).

Začetki razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji segajo v devetdeseta leta

prejšnjega stoletja. Leta 1999 je bila ustanovljena Zveza združenja ekoloških

kmetov (ZZEKS). Kmetovalci, ki so vpisani v evidence ekoloških kmetij, imajo

certifikat, ki zagotavlja neoporečnost in pristnost izdelkov (Pravila..., 2006).

1991

• Ustanovljeno biodinamično društvo Ajda.

• Prvi poskus ekološke pridelave, povezan s predavanji gostujočih

profesorjev iz tujine.

1997

• (ZEKS) ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov Slovenije.

1999

• Delovati prične ekološka tržnica v Ljubljani.

• Ustanovljena Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS).

2000

• Otvoritev ekološke tržnice v Mariboru.

• Biosipozij Alpe – Jadran v Mariboru.

• Registracija znamke BIODAR, prve slovenske znamke za ekoživila.

Razvilo jo je ZZEKS.

2003

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ekološki pridelavi in

predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ( Ur. l. RS, št. 52/03).

• Podpis Listine o sodelovanju v okviru pobude »Ekoregija ALPE

JADRAN«. V to regijo je poleg Slovenije vključena še Avstrija, kot

avstrijska Koroška in avstrijska Štajerska, in Italija, kot Furlanija in

Julijska krajina.

19

2004

• Sklep vlade RS o problematiki soobstoja GSO (11.3.2004). Sprejet je bil

Evropski akcijski načrt za ekološko kmetijstvo in prehrano.

• Izvedba ekosimpozija Alpe - Jadran v Ljubljani z naslovom Ekološko

kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi.

• Aktivne ekološke tržnice v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Novem

mestu.

• Imenovanje dveh organizacij za kontrolo (Medmrežje 2).

2005

• Sprejet Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetovanja v Sloveniji do leta

2015 (ANEK). V njem sta podana analiza stanja in načrt ukrepov za

spodbuditev razvoja eko kmetijstva ter tudi cilji (na primer ekološko

kmetijstvo kot prioriteta kmetovanja, ki pospešuje trajnostni razvoj

kmetijstva in soustvarja pogoje za učinkovit trajnostni razvoj države)

(Medmrežje 14).

2009

• Veljavnost nove EU zakonodaje in enotne uredbe ( Medmrežje 2).

2014

Sprejet samostojen ukrep Ekološko kmetijstvo v okviru PRP 2014 -2020.

2.3.1 PROSTORSKA RAZPOREDITEV EKOLOŠKIH KMETIJ V

SLOVENIJI

Prvi prikaz prostorske zastopanosti ekološkega kmetijstva je bil izveden leta

2000. Iz te analize lahko ugotovimo, da so se geografske značilnosti ekološkega

kmetijstva zelo spremenile. Avtor te analize (Kosi, 2004) ugotavlja, da je največ

ekoloških kmetij na območju Pohorskega Podravja in Bele Krajine. Izpostavil je

tudi centre, kjer je ekološko kmetijstvo najmočneje zastopano: Vinica, Bohinjska

Bistrica, Šmartno na Pohorju, Mislinja, Oplotnica, Hoče-Fram, območje

Lukovice, dolina Dragonje, Laško, Solčava, Senovo ter Šmarješke Toplice.

Ravno v Šmarjeških Toplicah je vidna največja sprememba, saj se tukaj danes

20

nahaja le 5 ekoloških kmetij s skupnim obsegom 39 ha ekoloških površin. Pravi

tudi, da se ekološko kmetijstvo ni razvilo na kraških območjih zahodne in

jugozahodne Slovenije, čeprav je danes prav tam zastopanost ekoloških kmetij

zelo velika. Največji absolutni porast števila ekoloških kmetij od leta 2003 do

2008 je bil v Notranjsko-kraški regiji in Jugovzhodni Sloveniji. Leta 2013 se je

največ ekoloških kmetij nahajalo v Savinjski regiji, sledijo Koroška,

Osrednjeslovenska in Goriška regija. Največ ekološko obdelanih površin v

kontroli je v Jugovzhodni Sloveniji in Notranjsko-kraški regiji.

Opazimo lahko tudi zelo velike razlike v povprečni velikosti ekoloških kmetij po

različnih regijah. Največje so ekološke kmetije v Obalno-kraški regiji,

Notranjsko-kraški regiji ter v Jugovzhodni Sloveniji. V okviru slovenskega

povprečja, ki znaša 12,68 ha (2013) (Medmrežje 9), so tudi ekološke kmetije iz

Goriške regije, v ostalih regijah pa so podpovprečno velike (okoli 10 ha).

Razloge za to gre iskati v naravnih pogojih in zato prevladi večjih živinorejskih

kmetij (Podmenik, 2012).

Slovenijo pogosto označujemo kot gorato deželo. S povprečno nadmorsko višino

okoli 557 m je nad evropskim povprečjem. Do nadmorske višine 600 metrov

podnebje še omogoča gojenje vseh poljščin. V Sloveniji največ ekoloških kmetij

leži v višinskem pasu od 200 do 299 m (17%), sledijo pa višinski pasovi med

300 in 399 m (15%), 700 in 799 m (13%), 400 in 499 m (12%). Zelo velik delež

kmetij leži v višinskem pasu med 700 in 799 m (13%), 800 in 899 m (9%) ter

900 in 999 m (7%). Povprečna nadmorska višina ekoloških kmetij je 512 m

(Kosi, 2004, str. 50). Ekološko kmetijstvo v Sloveniji splošno gledano ni

specializirano. V glavnem gre za kombinacijo rastlinske pridelave in živinoreje

(Markeš in Juvančič, 1997; cit. po Kosi, 2004, str. 51). V alpskem svetu

(severozahodna Slovenija) in hribovitih območjih prevladuje govedoreja (mleko,

meso), v zadnjem času pa tudi ovčereja. Na severovzhodu in jugozahodu (obalna

in kraška območja) ter jugovzhodu Slovenije so »ekološki« vinogradi, prisotni

pa sta tudi ovčereja in kozjereja. Ovčerejo najdemo tudi na kočevskem območju.

Sonaravna rastlinska pridelava obsega žita, krmilne rastline, zelenjavo, sadje in

grozdje. Sadovnjaki so razširjeni po vsej Sloveniji. Med najpomembnejše

21

pridelke sodijo jabolka, hruške, slive, breskve in češnje. V glavnem gre za stare,

ekstenzivne sadovnjake, ampak so se leta 1999 v nekaj projektih lotili sadjarstva

na intenziven način. V obalni regiji sonaravne kmetije med ostalim v majhnih

količinah pridelujejo tudi olive, smokve in kaki. Vrtnine pridelujejo predvsem na

obrobjih večjih mest (Kosi, 2004, str. 51).

2.3.2 ORGANIZIRANOST EKOLOŠKIH KMETIJ V SLOVENIJI

Zraven Združenja ekoloških kmetov Slovenije (ZEKS), ki je bilo ustanovljeno

leta 1997, so se počasi uveljavljala še druga društva, ki se ukvarjajo s

sonaravnimi oblikami ekološkega kmetovanja:

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije;

Združenje ekoloških kmetov obale;

Združenje ekoloških kmetov Slovenije;

Združenje ekoloških kmetov Gorenjske;

Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje;

Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda;

Društvo za permakulturo Slovenije;

Bioekološko združenje Vigred;

Društvo sonaravnih kmetov Slovenije;

Združenje ekoloških pridelovalcev Deteljica;

Zadruga zelena Dragonja;

Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine

( Kosi, 2004, str 44-45).

2.4 KULTURNA POKRAJINA

Kulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in

človekovih družbeno-gospodarskih aktivnosti v njem. Naravno okolje je temelj,

ki ga človek spreminja. Kulturna pokrajina izraža veliko stopnjo povezanosti

družbe in naravnega okolja, kar še posebej velja za podeželske kulturne

22

pokrajine. V preteklosti so bili zaradi nizke stopnje tehnološkega razvoja in

drugačnih družbeno-ekonomskih razmer vsi procesi počasni in zato bolj ali manj

uravnoteženi z naravnim okoljem, z razvojem tehnike pa so se le-ti pospešili.

Najbolj razširjen tip kulturne pokrajine je agrarna krajina. Za ta tip so značilne

sorazmerno ohranjene lastnosti prvobitne pokrajine ter ureditev za različne

načine uporabe kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo ima v procesih pokrajinskega

preoblikovanja odločilen pomen. Ekološko kmetijstvo ima velik pomen pri

ohranjanju kulturne krajine. Z ustvarjanjem in vzdrževanjem živih mej,

travnikov, prvotne flore in favne ter naravnih vodotokov pomaga izboljšati in

ohranjati kmetijsko pokrajino. Pestrost vrst rastlin in pasem živali ter različni

načini rabe zemljišč ustvarjajo bolj raznoliko pokrajino, ki je tako na pogled

privlačnejša (Medmrežje 10).

2.5 KMETIJSKO GOSPODARSTVO

Kmetijsko gospodarstvo je skupen izraz za kmetijska podjetja in družinske

kmetije. To je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč,

gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je

enotno vodena. Kmetijsko gospodarstvo je enotno vodeno, če je enotno vodeno

pri delitvi dobička in izgub, ne glede na število oseb, ki ga vodijo. Če je

upravljanje kmetijskega gospodarstva porazdeljeno med vse družinske člane,

vendar sta dobiček in izguba skupna, skupni so tudi delovna sila in stroji, je to

eno kmetijsko gospodarstvo.

H kmetijski dejavnosti sodi: pridelovanje kmetijskih rastlin, reja živine, gojenje

čebel, predelava grozdja v vino (pretežno iz lastnega grozdja) ter oliv v olje

(pretežno iz lastnih oljk), vzdrževanje lastnih kmetijskih objektov in opreme ter

vzdrževanje kmetijske pokrajine.

H kmetijski dejavnosti ne sodi: predelava kmetijskih pridelkov, kupljenih in/ali

pridelanih na kmetijskem gospodarstvu; opravljanje kmetijskih storitev za druge,

gozdarstvo, ribogojstvo in ribištvo ter reja konj za športne namene, če je vsa

krma kupljena (Kutin Slatnar in sod., 2012, str. 6). Ob popisu kmetijstva 2010 je

23

bilo v Sloveniji 74.646 kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko

gospodarstvo je obdelovalo 6,4 ha kmetijskih zemljišč in redilo 5,6 glave velike

živine (Kutin Slatnar in sod., 2012, str. 6). Leta 2010 je bilo največ kmetijskih

gospodarstev v Podravski regiji, sledita Savinjska in Pomurska statistična regija,

najmanj pa jih najdemo v Zasavski statistični regiji (prav tam).

2.6 KMETIJSTVO V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA

Za občino Slovenska Bistrica je kmetijstvo izrednega pomena, saj skoraj

polovico celotnega ozemlja pokrivajo kmetijske površine.

Ob upoštevanju tržnih zakonitosti mora kmetijstvo skrbeti za okolje, upoštevati

trajnostna načela in si prizadevati za socialno ravnovesje. V zadnjih 15 letih so

ukrepi Občine Slovenska Bistrica in vseh strokovnih služb, društev, kot tudi

posameznih kmetovalcev dosegli razvoj kmetijstva, ki uvršča občino Slovenska

Bistrica v Sloveniji med tiste z najvišjim standardnim prihodkom na kmetijsko

gospodarstvo. To pomeni, da so veliko vlagali v znanje, inovativnost in večanje

družinskih kmetij. Ob popisu kmetijstva 2010 je bilo v lasti kmetijskih

gospodarstev v Slovenski Bistrici 10.207 ha kmetijskih zemljišč in 11.994 glav

živine. Pred leti so na kmetijah prevladovali gospodarji z osnovno ali srednjo

izobrazbo. Še vedno ni veliko tistih z višjo ali visoko izobrazbo, a se delež

izobraženih gospodarjev povečuje, med drugim tudi z vedno večjim

uveljavljanjem ekološkega kmetovanja. Tudi starostna struktura gospodarjev

družinskih kmetij je neugodna, saj povprečje znaša 57 let, vendar se tudi na tem

področju stvari spreminjajo (Medmrežje 15).

Na območju občine Slovenska Bistrica je 4.473,23 ha travnih površin, na katerih

se pridela krma, ki predstavlja osnovo za rejo prežvekovalcev. Vodilna kmetijska

panoga v občini Slovenska Bistrica je živinoreja. Najmočneje je zastopana

govedoreja in v zadnjih letih tudi reja drobnice, ki znatno pripomore k

obdelanosti kulturne krajine. Med ekonomsko najbolj zanimivimi panogami je

prireja mleka, ki ima vodilno vlogo na tem območju. Na območju občine se

24

uveljavlja reja posebnega mesa z zaščitno znamko »Pohorje Beef«, ki temelji na

prireji mladega mesa na ekološki način. Na območju je 20 kmetij, ki so

vključene v ekološko kmetovanje in redijo teleta za to blagovno znamko. V

Slovenski Bistrici je odstotek ekoloških kmetij nekoliko nižji od slovenskega

povprečja. Leta 2013 je bilo kmetij s certifikatom 30. Če primerjamo delež

ekoloških kmetij v Sloveniji in Slovenski Bistrici, ugotovimo, da ta znaša v

Sloveniji 4,8 %, v Slovenski Bistrici pa nekoliko manj, 3,52 % (Medmrežje 15).

3. EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu bom zbrala in obdelala podatke, s katerimi prikazujem razvoj

in stanje ekološkega kmetijstva na obravnavanem območju. V poglavju so zbrani

podatki o obravnavanih ekoloških kmetijah, ki sem jih pridobila v razgovoru z

nosilci kmetijske dejavnosti.

3.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kateri so razlogi za preusmeritev v ekološko kmetijstvo?

2. Kako se je z ekološkim kmetovanjem spremenila oblika rabe zemljišč?

3. Ali je prehod iz konvencionalnega kmetijstva v ekološko povezan z odkritjem

nove tržne niše?

4. Ali je prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo povezan z višjo

izobrazbo kmetov oziroma nosilcev kmetijske dejavnosti?

3.2 SPREMENLJIVKE

Predpostavljam, da so odgovori na raziskovalna vprašanja v veliki meri povezani

s starostjo, spolom, doseženo stopnjo izobrazbe, položajem in usmerjenostjo

kmečkega gospodarstva.

25

3.3 ANALIZA ANKETIH VPRAŠALNIKOV

3.3.1 SOCIALNE LASTNOSTI ANKETIRANIH

1. SPOL ANKETIRANIH

Spol Število Delež v %

Moški 4 66.67 %

Ženski 2 33.22 %

Skupaj 6 100 %

Tabela 3: Spol anketiranih

Anketiranih je bilo šest ekoloških kmetovalcev. Iz tabele lahko vidimo, da je več

moških nosilcev dejavnosti, kot pa žensk.

2. STAROST ANKETIRANIH

Starost Število Delež v %

Manj kot 20 0 0 %

Od 21 do 30 0 0 %

Od 31 do 40 0 0 %

Od 41 do 50 3 50 %

Od 51do 60 2 33,33 %

Nad 60 1 16,67 %

Skupaj 6 100 %

Tabela 4: Starost anketiranih

Največ ekoloških kmetovalcev je v starostnem razredu od 41 do 50 let. V tej

starostni skupini so ljudje pripravljeni na spremembe, oziroma so se pripravljeni

učiti in spremeniti način življenja.

26

3. IZOBRAZBA ANKETIRANIH

Izobrazba Število Delež v %

Osnovna šola 1 16,67 %

Srednja šola 5 83,33 %

Višja šola 0 0

Univerza 0 0

Skupaj 6 100 %

Tabela 5: Dokončana izobrazba

Kar pet od šestih anketiranih ima srednješolsko izobrazbo, le eden anketirani

ima dokončano le osnovno šolo, kar dokazuje, da je za ekološko kmetovanje

potrebno znanje in sprejemanje novosti.

4. ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV VKLJUČNO Z ANKETIRANIM

Število Delež v %

Sam/a 0 0

2 člana 0 0

3 člani 1 16,67%

4 člani 3 50%

5 članov ali več 2 33,33 %

Skupaj 6 100 %

Tabela 6: Število družinskih članov v gospodinjstvu vključno z anketiranim

Nihče od anketiranih ekoloških kmetovalcev ne živi in kmetuje sam. Polovica

jih živi v štiričlanskih družinah, dva živita v pet ali več članski družini in eden v

tričlanski družini.

27

5. STAROST DRUŽINSKIH ČLANOV

Starost Število Delež v %

Manj kot 10 let 0 0

Med 10 in 20 letom 4 17,40 %

Med 21 in 30 letom 6 26,09 %

Med 31 in 40 letom 3 13,04 %

Med 41 in 50 letom 5 21,74 %

Med 51 in 60 letom 3 13,04 %

Več kot 60 let 2 8,69 %

Skupaj 23 100 %

Tabela 7: Starost družinskih članov

Na vprašanje o starosti družinskih članov sem dobila šest popolnih odgovorov o

starosti 23 družinskih članov. Otrok do 10 leta starosti ni, štirje so najstniki med

10 in 20 letom, mladih med 21 in 3 letom je 6. Med 31 in 40 letom so 3

družinski člani, med 41 in 50 letom jih je kar 5, trije so med 51 in 60 letom in le

dva sta starejša od 60 let. Starostna sestava kmečkih gospodarstev je mlada.

6. DOKONČANA STOPNJA IZOBRAZBE DRUŽINSKIH ČLANOV IN NOSILCA DEJAVNOSTI

Izobrazba Kmetija

1

Kmetija

2

Kmetija

3

Kmetija

4

Kmetija

5

Kmetija

6

OŠ 1 1 2

SŠ 3 2 4 2 3 3

VŠ 2 1 1 1

UNI 1 1

Tabela 8: Dokončana stopnja izobrazbe družinskih članov in nosilca dejavnosti

Prikazana je stopnja izobrazbe družinskih članov, ki živijo v gospodinjstvu

skupaj z nosilcem kmetijske dejavnosti. Razvidno je, da imajo štirje člani

28

dokončano osnovno šolo, ampak od tega so trije otroci še šoloobvezni. Eden

član star nad 60 let ima dokončano le osnovno šolo in je nosilec kmetijske

dejavnosti. Vsi ostali člani v gospodinjstvih, skupaj z nosilcem dejavnosti, pa

imajo dokončano vsaj srednjo šolo, višjo ali pa tudi univerzitetno. V povprečju

imajo anketirani nosilci gospodarske dejavnosti 5. stopnjo izobrazbe, kar je za

razvoj ekološkega kmetijstva pomembno, saj je večina anketiranih izobražena in

pripravljena na spremembe in novosti.

7. ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV, KI SE UKVARJAJO Z

EKOLOŠKIM KMETIJSTVOM SKUPAJ Z NOSILCEM

DEJAVNOSTI

Kmetija Dela sam Skupaj z 1

družinskim

članom

Skupaj z 2

družinskima

članoma

Skupaj z 3

družinskimi

člani

Delajo vsi

družinski

člani

KMETIJA 1 x

KMETIJA 2 x

KMETIJA 3 x

KMETIJA 4 x

KMETIJA 5 x

KMETIJA 6 x

Tabela 9: Število družinskih članov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom skupaj z nosilcem

dejavnosti

V polovici anketiranih družin se z ekološkim kmetovanjem ukvarjajo vsi člani z

gospodarjem vred, le v eni družini ekološko kmetuje sam gospodar oziroma

nosilec dejavnosti, v dveh družinah pa ekološko kmetujeta z gospodarjem še dva

družinska člana. Sklepam, da se z ekološkim kmetijstvom v glavnem ukvarja

celotna družina, na kar kaže, da starejši vključujejo mlajše v dejavnost ter tako

skrbijo, da se bo le-ta na kmetiji obdržala.

29

3.3.2 OSTALE ZNAČILNOSTI KMEČKIH GOSPODARSTEV

8. LETO ZAČETKA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA

Kmetija 1 2015

Kmetija 2 2000

Kmetija 3 2008

Kmetija 4 2013

Kmetija 5 2002

Kmetija 6 2005

Tabela 10: Leto začetka ekološkega kmetovanja

Polovica vprašanih se je za ekološko kmetovanje odločila med letom 1999 in

letom 2005. V obdobju med letoma 2005 in 2010 se je na območju občine

Slovenska Bistrica preusmerila le ena izmed obravnavanih kmetij, v letih med

2010 in 2015 pa kmetovanje v ekološko preusmerita dve kmetiji.

9. PREVLADUJOČ NAČIN KMETOVANJA

Prevladujoč način

kmetovanja

Število Delež v %

Ekološko 6 100 %

Biodinamično 0 0

Permakulturno 0 0

Drugo 6 100 %

Tabela 11: Prevladujoč način kmetovanja

Vsi anketirani uporabljajo zgolj ekološko kmetovanje.

30

10. RAZLOGI ZA PREHOD IZ KONVENCIONALNEGA V

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Tabela 12: Razlogi za prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo

Najpogostejši razlog za preusmeritev v ekološko kmetijstvo je želja po bolj

zdravi prehrani. Druga dva najpogostejša razloga sta boljše možnosti prodaje

pridelkov in ekološka ozaveščenost. Zaradi višjih subvencij sta se za

preusmeritev odločila dva gospodarja, prav tako sta dva nosilca kmetijske

dejavnosti kot razlog za preusmeritev navedla naravne razmere in nadaljevanje

RAZLOGI KMETIJA

1

KMETIJA

2

KMETIJA

3

KMETIJA

4

KMETIJA

5

KMETIJA

6

Smo ekološko

osveščeni

x x X x

Želja po bolj

zdravi

prehrani

x x x x X x

Zaradi

spremenjenega

načina

mišljenja

X

Boljše

možnosti

prodaje

pridelkov

x x x X x

Zaradi

subvencij s

strani države

x x

Zaradi

naravnih

razmer

x x

Nadaljevali

smo z delom

naših

prednikov

x x

31

dela svojih prednikov. Le eden nosilec kmetijske dejavnosti je kot razlog za

preusmeritev navedel spremenjen način mišljenja.

Starost 21-30 31-40 41-50 51-60 nad 60

Smo ekološko

osveščeni

5,6 2 4

Želja po bolj

zdravi

prehrani

1, 5, 6 2, 3 4

Zaradi

spremenjenega

načina

mišljenja

5

Boljše

možnosti

prodaje

pridelkov

1, 5, 6 2, 3

Zaradi

subvencij s

strani države

3 4

Zaradi

naravnih

razmer

6 4

Nadaljevali

smo z delom

naših

prednikov

1 4

Tabela13: Povezava med starostjo nosilca kmetijske dejavnosti in razlogi za prehod na ekološko

kmetovanje.

Največ kmetovalcev starih do 60 let se je za preusmeritev iz konvencionalnega v

ekološko kmetijstvo odločilo zaradi želje po bolj zdravi prehrani in zaradi

boljših možnosti prodaje pridelkov. Zaradi subvencij s strani države sta se za

preusmeritev odločila dva nosilca kmetijske dejavnosti, in sicer eden star med 51

in 60 let, drugi pa starejši od 60 let. Iz tabele je razvidno, da so se mlajši kmetje

za ekološko kmetovanje odločili zaradi ekonomskih učinkov (boljše možnosti

prodaje pridelkov) pa tudi zaradi ekološke ozaveščenosti in bolj zdrave hrane,

starejši pa zaradi zavesti o drugačnem načinu kmetovanja. Kot najpogostejši

razlog za preusmeritev v vseh starostnih obdobjih lahko navedemo zdravo hrano,

najmanj pogost pa spremenjen način mišljenja.

32

Stopnja

izobrazbe

Osnovna

šola

Srednja

šola

Višja

šola

Visoka

šola

Univerza

Smo ekološko

osveščeni

4 2, 5, 6

Želja po bolj

zdravi

prehrani

4 1, 2, 3, 5,

6

Zaradi

spremenjenega

načina

mišljenja

5

Boljše

možnosti

prodaje

pridelkov

1, 2, 3, 5,

6

Zaradi

subvencij s

strani države

4 3

Zaradi

naravnih

razmer

4 6

Nadaljevali

smo z delom

naših

prednikov

4 1

Tabela 14:Povezava med stopnjo izobrazbe nosilca kmetijske dejavnosti in razlogi za prehod na

ekološko kmetovanje

Največ, kar pet anketiranih nosilcev kmetijske dejavnosti, ima zaključeno

srednjo šolo. Najpogostejši razlog za preusmeritev iz konvencionalnega v

ekološko kmetijstvo pri njih je želja po bolj zdravi prehrani in boljše možnosti

prodaje pridelkov, sledi pa ekološka ozaveščenost. En gospodar ima

osnovnošolsko izobrazbo. Ta je kot razloge za prehod na ekološko kmetijstvo

navedel ekološko ozaveščenost, željo po bolj zdravi prehrani, naravne razmere,

subvencije s strani države in nadaljevanje z delom prednikov.

33

Lega Ravninska

kmetija

Gričevnata

kmetija

Hribovska

kmetija

Gorsko

višinska

kmetija

Smo ekološko

osveščeni

2, 4, 5 6

Želja po bolj

zdravi

prehrani

1, 2, 3, 4, 5 6

Zaradi

spremenjenega

načina

mišljenja

5

Boljše

možnosti

prodaje

pridelkov

1, 2, 3, 5 6

Zaradi

subvencij s

strani države

3, 4

Zaradi

naravnih

razmer

4 6

Nadaljevali

smo z delom

naših

prednikov

1, 4

Tabela15: Povezava med lego kmetije in razlogom za prehod na ekološko kmetijstvo

Večina obravnavanih ekoloških kmetij je hribovskih. Kot najpogostejši razlog za

preusmeritev v ekološko kmetijstvo ti gospodarji navajajo željo po bolj zdravi

prehrani in boljše možnosti prodaje pridelkov, sledi ekološka ozaveščenost. Ena

kmetija je gorsko višinska. Tudi tukaj sta najpomembnejša razloga za

preusmeritev želja po bolj zdravi prehrani in boljše možnosti prodaje pridelkov,

prav tako pa ekološka ozaveščenost in naravne razmere. Iz tega lahko sklepam,

da lega ekološke kmetije ni pomemben dejavnik, ki vpliva na preusmeritev v

ekološko kmetovanje.

34

11. VELIKOSTNI RAZRED KMETIJE

Kmetija Velikost v hektarjih

Kmetija 1 14,6 ha

Kmetija 2 10,45 ha

Kmetija 3 14,35 ha

Kmetija 4 5,8 ha

Kmetija 5 9,10 ha

Kmetija 6 12,15 ha

Tabela 16: Velikost kmetije

Štiri kmetije so v velikosti od 10,1 hektarja do 15 hektarjev. Dve kmetiji

obsegata od 5,1 do 10 hektarja obdelovalne površine. Iz tega lahko povzamem,

da je večina kmetij povprečno velika. Povprečna velikost ekoloških kmetij v

Sloveniji je 12,68 hektarjev (Medmrežje 9).

12. USMERITEV KMETIJSKE DEJAVNOSTI

Kmetija Poljedelstvo Živinoreja Sadjarstvo Vinogradništvo Vrtnarstvo

Kmetija

1

x x

Kmetija

2

x x

Kmetija

3

x x

Kmetija

4

x x

Kmetija

5

x x

Kmetija

6

x x

Tabela 17: Usmeritev kmetijske dejavnosti

35

Vsi se ukvarjajo s poljedelstvom in pridelavo žit. S poljedelstvom se jih večina

ukvarja zaradi pridelave krme za živino. Ekološko kmetijstvo v Sloveniji

generalno gledano ni specializirano, v glavnem gre za kombinacijo rastlinske

pridelave in živinoreje, kar sovpada z rezultati ankete. Le ena kmetija se poleg

poljedelstva ukvarja še s sadjarstvom.

13. VRSTA ŽIVALI NA KMETIJAH

Kmetija Govedo Prašiči Kokoši Ovce Konji

Kmetija 1 x

Kmetija 2 x x x

Kmetija 3 x x x x

Kmetija 4 x

Kmetija 5

Kmetija 6 x x

Tabela 18: Živali, ki jih redijo na kmetijah, kjer se ukvarjajo z živinorejo

Na kmetiji 1 redijo samo govedo, na kmetiji 2 skupaj z govedom redijo še

prašiče in kokoši, na kmetiji 3 se skupaj z govedom, prašiči in kokošmi

ukvarjajo še z rejo konjev, na kmetiji 4 se posvečajo le ovčereji, na kmetiji 5 se

ne ukvarjajo z živinorejo, na kmetiji 6 pa redijo govedo in kokoši. Vse živali so

rejene v skladu s pravili ekološkega kmetovanja, ne uporabljajo umetne hrane,

prav tako imajo živali urejene prostore in omogočene izhode, kot zahteva

pravilnik kontrole ekološkega kmetovanja. Medtem ko po usmerjenosti v

živinoreji v slovenskem povprečju prevladuje drobnica (Medmrežje 9), na

obravnavanih kmetijah prevladuje govedo.

36

14. LEGA KMEČKEGA GOSPODARSTVA

Lega Število Delež v %

Hribovska kmetija 5 83,33 %

Gorsko višinska

kmetija

1 16,67 %

Ravninska kmetija 0 0

Gričevnato hribovska 0 0

Skupaj 6 100 %

Tabela 19: Lega kmečkega gospodarstva

Največ obravnavanih ekoloških kmetij v občini Slovenska Bistrica je hribovskih.

Ena se uvršča med gorsko višinske kmetije.

15. PREVLADUJOČA RABA TAL

Prevladujoča

raba tal

Kmetija

1

Kmetija

2

Kmetija

3

Kmetija

4

Kmetija

5

Kmetija

6

Njive x

Travniki in

pašniki

x x x x x

Sadovnjaki

Vinogradi

Gozdovi

Tabela 20: Prevladujoča raba tal

Na obravnavanih ekoloških kmetijah prevladujejo travniki in pašniki, le na eni

kmetiji je največ polj. Za ekološko kmetijstvo v Sloveniji je značilno, da v

rastlinski pridelavi med kulturami prevladuje travinje, kar se ujema z rezultati

ankete.

37

16. KAKO SE JE Z EKOLOŠKIM KMETIJSTVOM SPREMENILA RABA TAL

Na štirih kmetijah se je raba tal s preusmeritvijo v ekološko kmetijstvo

spremenila. Pri tem vprašanju sem uporabila podatke, katere sem s pomočjo

Kmetijske svetovalne službe Slovenska Bistrica pridobila iz Javnega

pregledovalnika grafičnih podatkov GERK. Na kmetijah 1 in 6 je namembnost

zemljišč ostala nespremenjena, na kmetiji 2 so povečali njive ter zmanjšali trajne

travnike, na kmetiji 3 so povečali njive in prav tako zmanjšali trajne travnike, na

kmetiji 4 so trajne travnike spremenili v njive, na kmetiji 5 pa so njive

spremenili v sadovnjake. Sprememba namembnosti se kaže v zmanjšanju ali

povečanju trajnih travnikov in v zmanjšanju ali povečanju njiv in sadovnjakov.

V največ primerih so spreminjali njive in trajne travnike. Na treh kmetijah so

povečali njive in zmanjšali travnike, na kmetiji 5 pa so del njiv in travnikov

spremenili v sadovnjake. Za spremembe so se odločali iz različnih razlogov. Eni

so se usmerili v živinorejo, drugi v večjo pridelavo poljščin in sadja. Na

nekaterih kmetijah so videli večje možnosti zaslužka, na drugih boljšo

izkoriščenost tal glede na lego oziroma relief.

SPREMEMBE RABE TAL NA KMETIJAH V OBDOBJU 10 LET

Kmetija 1 se nahaja v hribovskem predelu občine Slovenska Bistrica,

natančneje v naselju Razgor pri Žabljeku. Nahaja se na nadmorski višini 299 m.

Usmerjena je v poljedelstvo in živinorejo. Velikost kmetije je 14,6 ha. Ekološko

kmetujejo od leta 2015. Že pred letom 2015 so pričeli s spreminjanjem načina

kmetovanja, od 2015 dalje pa tudi uradno kmetujejo kot ekološka kmetija. S

poljedelstvom se ukvarjajo zaradi živinoreje, redijo namreč govedo, križanec

med rdečim angusom in limuzinom. Govedo redijo zaradi prireje mesa, na

travnikih pa pridobivajo krmo za govedo.

38

Tabela 21: Sprememba rabe tal na kmetiji 1

Slika3: Raba tal kmetija 1

Legenda:

V obdobju desetih let se na kmetiji raba tal ni spremenila. Površina trajnih

travnikov, njiv in vinogradov je ostala nespremenjena.

Kmetija 2 leži v hribovskem območju v naselju Laporje na nadmorski višini

269 m. Na ekološki kmetiji je glavna dejavnost pridelava in predelava

kmetijskih pridelkov in proizvodov. Ekološko kmetujejo od leta 2000. Pridelki,

ki že imajo status ekološki, so zelenjava za lastne potrebe ter trava, krompir in

sadje (jabolka, hruške). Kmetija je pričela proizvode tudi bolj tržiti, predvsem

korenje, solato, ohrovt, paradižnik, kumare, česen, čebulo in redkev (so v

preusmeritveni fazi), zato so tudi povečali obdelovalne površine iz travnikov v

njive, saj kar 50% pridelka prodajo. Redijo tudi živali, in sicer govedo, prašiče in

Kmetija 1 Trajni travniki Njive Vinograd

2006 11,2 ha 2,3 ha 1,1 ha

2016 11,2 ha 2,3 ha 1,1 ha

Trajni travniki

Njive

Vinogradi

39

kokoši, ki gredo v prodajo za nadaljnjo rejo ali pa za prodajo proizvodov

živalskega izvora.

Kmetija 2 Trajni travniki Njiva Vinogradi

2006 9,9 ha 3,5 a 2 a

2016 8,65 ha 1,6 ha 2 a


Slika 4: Raba tal na kmetiji 2, leto 2006 Slika 5: Raba tal na kmetiji 2, leto 2016

Na kmetiji 2 se je raba tal nekoliko spremenila. Povečali so njive ter zmanjšali

trajne travnike.

Tudi kmetija 3 je hribovska kmetija. Leži na nadmorski višini 318 m. Nahaja se

v okolici Poljčan, v naselju Stanovsko. Z ekološkim kmetijstvom se ukvarjajo od

leta 2008, ko so pričeli z ekološkim poljedelstvom. Takrat je bila njihova glavna

dejavnost pridelava žita, predvsem ovsa, saj so se nameravali ukvarjati z vzrejo

konj, imeti lastno konjušnico in tudi šolo jahanja. Kmetija je svojo dejavnost

razširila, saj so pričeli gojiti tudi poljščine, kot so krompir, korenje, fižol in

Legenda

Njive Trajni travniki Vinograd

40

koruzo. Večino svojega pridelka porabijo doma, saj redijo perutnino (kokoši in

purane), konje in govedo.


Slika 6: Raba tal na kmetiji 3, leto 2006 Slika 7: Raba tal na kmetiji 3, leto 2016

Pri tej kmetiji se je prav tako spremenila raba tal. V obdobju desetih let so

zmanjšali trajne travnike in povečali njive.

Kmetija 4 leži v hribovskem delu občine Slovenska Bistrica, v kraju Laporje.

Nahaja se na nadmorski višini 269 m. Z ekološkim kmetovanjem se ukvarjajo od

Kmetija 3 Trajni

travniki

Njive

2006 13,6 ha 75 a

2016 12,6 ha 1,75 ha

Legenda


41

leta 2013. Največ pridelajo poljščin, kot so krompir, grah in druge stročnice, pa

tudi koruze. Sadje v celoti porabijo za lastno porabo, poljščine pa namenijo tudi

za prodajo. Na kmetiji redijo tudi ovce, ki so namenjene nadaljnji reji in

pridelavi mesa. Izdelujejo tudi izdelke iz ovčje volne. Prav tako želijo pod

statusom ekološko pridelovati grozdje, kar je še v fazi preusmeritve.

Kmetija 4 Trajni travniki Njive

2006 4,5 ha 5,8 a

2016 3,1 ha 1,98 ha

Tabel 24: Sprememba rabe tal na kmetiji 4

Na kmetiji 4 so v obdobju desetih let del travnatih površin spremenili v njive.

Slika 8: Raba tal na kmetiji 4, leto 2006

42


Kmetija 5 se nahaja pod vznožjem Pohorja, v naselju Črešnjevec. Leži na

nadmorski višini 421 m. Z ekološkim kmetovanjem se ukvarjajo od leta 2002. V

ponudbi za prodajo so jabolka in poljski pridelki. Pod oznako ekološko

pridelujejo poljščine (pira, rž, ječmen, buče, ajda), domače izdelke (bučno olje)

in sadje (jabolka, jagode, češnje in kaki). Gojijo jabolka sorte Topaz, iz katerih

stiskajo sok, vendar je sadjarstvo oziroma pridelava sadja še v preusmeritveni

fazi. Ravno zaradi želje po večji pridelavi sadja so povečali sadovnjake.

Slika 10: Sadovnjak Slika 11: jabolka Topaz

Vir: Medmrežje 11

Legenda


43

Kmetija 5 Njive Sadovnjaki

2006 12,70 ha 6,60 ha

2016 12,70 ha 7,9 ha (1,3 ha) v najemu


Na kmetiji 5 se je prav tako spremenila struktura rabe tal. Poleg njiv v velikosti

12,70 ha in sadovnjakov 6,60 ha je nosilec dejavnosti najel še 1,30 ha

sadovnjakov.



Legenda:

Njive Sadovnjaki

44

Kmetija 6 je višinska kmetija. Leži na jugovzhodnem obrobju Pohorja, na

nadmorski višini 421 m. Usmerjena je v pridelavo žit (ajda, oves, pšenica, pira)

in poljščin. Z ekološkim kmetovanjem se na kmetiji ukvarjajo že od leta 2005,

pod oznako ekološko so že vse poljščine in žita, sadjarstvo in živinoreja pa sta še

v preusmeritveni fazi. Svojo dejavnost bodo še povečali, zato bodo najeli še

dodatne obdelovalne površine, saj jabolka v tem okolišu zelo dobro uspevajo.


Slika 14: Raba tal na kmetiji 6

KMETIJA 6 TRAJNI

TRAVNIKI

NJIVE SADOVNJAK

2006 11,6 ha 2 a 3,5 a

2016 11,6 ha 2 a 3,5 a

Legenda :

Njive Trajni travniki Sadovnjaki

Na kmetiji 6 se struktura tal v obdobju desetih let ni spremenila.

.

45

17. NADMORSKA VIŠINA OBRAVNAVANIH EKOLOŠKIH KMETIJ

V Sloveniji leži največ ekoloških kmetij v pasu od 200 do 399 m (32 %). V tem

višinskem pasu se nahaja 5 obravnavanih kmetij, le ena leži višje, v pasu med

400 in 599 m. Zaradi nadmorske višine se kmetovalci ukvarjajo s poljedelstvom

in živinorejo, na dveh kmetijah tudi s sadjarstvom. Teren, ki je namenjen

obdelavi, je dostopen s kmetijsko mehanizacijo, tako da je obdelava lažja in

hitrejša, del terena, ki je težje dostopen, pa uporabijo kot pašnik, ali pa ga

obdelajo ročno.

Prevladujoča raba

tal

200 - 399m 400 - 599m Nad 599 m

Njive 5

Travniki in

pašniki

1, 2, 3, 4 6

Sadovnjaki

Vinogradi

Gozdovi

Tabela 27: Povezava med nadmorsko višino in prevladujočo rabo tal

Tudi na kmetiji, ki leži nad 400 m, je največ travnikov in pašnikov. Iz tabele je

razvidno, da na nadmorski višini od 200 do 599 m prevladujejo travniki in

pašniki.

Usmeritev

kmetijske

dejavnosti

200 - 399m 400 - 599m Nad 599 m

Poljedelstvo 1, 2, 3, 4, 5 6

Živinoreja 1 2 3 4 6

Sadjarstvo 5

Vinogradništvo

Vrtnarstvo

Tabela 28: Povezava med nadmorsko višino in usmeritvijo kmetijske dejavnosti

46

Večina kmetij na nadmorski višini 200 - 399 m je usmerjena v poljedelstvo in

živinorejo, le pri eni kmetiji se ukvarjajo še s sadjarstvom. Tudi na kmetiji, ki

leži na nadmorski višini nad 400 m, sta prevladujoči usmeritvi živinoreja in

poljedelstvo. Iz tega lahko sklepam, da od nadmorske višine 200 do 599 m

prevladujejo travniki in pašniki, glavna usmeritev je živinoreja, hkrati pa se

večina kmetovalcev ukvarja tudi s poljedelstvom, s katerim pridelujejo krmo za

živali.

18. OCENA TRŽNE USMERJENOSTI KMEČKEMU

GOSPODARSTVU

Kmetija Prodaja na domu Prodaja na trgu Lastna poraba

KMETIJA 1 60 % / 40 %

KMETIJA 2 10 % 40 % 50 %

KMETIJA 3 20 % / 80 %

KMETIJA 4 30 % / 70 %

KMETIJA 5 80 % / 20 %

KMETIJA 6 70 % / 30 %

Tabela 29 : Ocena tržne usmerjenosti na kmetiji

Kot je razvidno iz tabele, vse kmetije prodajajo izdelke na domu, ena tudi na

trgu. Del pridelka porabijo za lastne potrebe. Odstotki prodaje na domu in lastne

porabe so od kmetije do kmetije zelo različni.

47

19. POVPRAŠEVANJE PO EKOLOŠKO PRIDELANI HRANI

Graf 1: Povpraševanje po ekološko pridelani hrani

Trije anketiranci menijo, da povpraševanje po ekološko pridelani hrani hitro

narašča. Le eden kmetovalec meni, da je povpraševanje po ekološko pridelani

hrani premajhno, dva anketirana pa menita, da je povpraševanje veliko in da celo

presega ponudbo po ekoloških izdelkih in pridelkih.

20. USTREZNOST CEN EKOLOŠKIH PRIDELKOV GLEDE NA

VLOŽENO DELO

Trije anketiranci menijo, da so cene ekološko pridelane hrane ustrezne glede na

vloženo delo, trije pa so mnenja, da cene niso ustrezne oziroma so prenizke

glede na vloženo delo in trud.

33%

17%

50%

0%

Veliko Premajhno Narašča

48

21. PRIDELAVA POLJŠČIN, DELEŽ PRODAJE IN LASTNA PORABA

Graf 2 : Pridelava poljščin, delež prodaje in lastna poraba

Kmetija 1: krompir in stročnice.

Kmetija 2: pšenica, koruza, oves, krompir.

Kmetija 3: pira, pšenica, oves, ajda, buče.

Kmetija 4: pira, pšenica, oves, proso, ajda, buče.

Kmetija 5: pira, pšenica, ajda, rž, koruza, buče.

Kmetija 6: ajda, oves, pšenica, pira.

Iz podatkov je razvidno, da večina prideluje žita, od tega dve kmetiji polovico

pridelka prodata, drugo polovico pa namenita za lastno porabo. Dve kmetiji

skoraj ves pridelek prodata. Ena kmetija 80 % pridelka porabi za lastne potrebe,

20 % pridelka proda, ena kmetija pa 70 % pridelka proda, 20 % pa ga porabi za

lastne potrebe.

22. PRIDELAVA VRTNIN, DELEŽ PRODAJE IN LASTNA PORABA

Tudi to vprašanje je bilo odprtega tipa, zato sem analizirala vsako kmetijo

posebej.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Kmetija 1 Kmetija 2 Kmetija 3 Kmetija 4 Kmetija 5 Kmetija 6

Lastna poraba

Prodaja

49

Graf 3: Pridelava vrtnin, delež prodaje in lastna poraba

Na kmetijah pridelujejo vrtnine v večini samo za lastno porabo. Le na kmetiji 6

polovico pridelka na vrtu namenijo prodaji

Documents

DIPLOMSKO DELO - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · naravnim metodam in kroenju snovi v naravi« (Medmrežje 2). »Ekoloko kmetovanje je posebna oblika kmetijske pridelave,