DIPLOMA zadnja verzijaJul01pop · 2017. 11. 27. · Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju ..... 43 Slika 5.6: Prikaz zvo čnega posnetka paketov RTP, ki

LUKA MLAKER

KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE IP 3CX

Diplomsko delo

Maribor, julij 2011

i

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa


Študent: Luka Mlaker

Študijski program: VS ŠP Elektrotehnika

Smer: Telekomunikacije

Mentorica: red. prof. dr. Tatjana Kapus

Somentor: doc. dr. Robert Meolic

Lektorica: Marjeta Mihalič

Maribor, julij 2011

iii

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici za pomoč in vodenje

pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se

zahvaljujem somentorju.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij, in dekletu Marjetki, ki me je

skozi študij spodbujala.

iv


Klju čne besede: telekomunikacije, telefonija IP, naročniška centrala IP,

konfiguriranje, protokol za zagon seje

UDK: 621.395(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu opisujemo konfiguriranje naročniške telefonske centrale 3CX kot

učinkovitega telekomunikacijskega sistema za manjše podjetje. Centrala je nastavljena

tako, da omogoča interne klice med zaposlenimi, kakor tudi povezavo s ponudnikom

telefonije IP, kar omogoča dohodne in odhodne klice, vezane na številke ponudnika. V

delu so najprej predstavljene funkcije, ki jih omogoča brezplačna različica 3CX-a. V

nadaljevanju so opisane nastavitve terminalov ter vmesnikov PSTN in ISDN, ki smo jih

uporabili, nato pa se osredotočimo na konfiguriranje same centrale. Na koncu

prikazujemo in opisujemo grafe, ki nam jih je izrisal program Wireshark za primere

klicev,-kateri-so-bili -izvedeni-preko-naše-naročniške-centrale.

v

CONFIGURING 3CX IP PRIVATE BRANCH EXCHANGE

Key words: telecommunications, IP telephony, IP private branch exchange,

configuration, session initiation protocol

UDK: 621.395(043.2)

Abstract In this diploma thesis we describe the configuring of 3CX public branch exchange as an

efficient telecommunications system for small business. The exchange is set up to allow

internal calls between employees as well as a connection to an IP telephony provider,

thus enabling incoming and outgoing calls related to the telephone numbers of the

provider. We first present the features offered by the free version of 3CX. Thereafter, we

describe the settings of terminals and PSTN and ISDN interfaces we used, and then

focus on the configuring of the exchange itself. At the end of the thesis we show and

describe the graphs drawn by the Wireshark program for examples of calls that were

made through our private branch exchange.

vi

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

2 TELEFONSKA CENTRALA 3CX ....................................................................... 3

2.1 KAJ JE 3CX ....................................................................................................... 3

2.2 PRIMERJAVA ASTERISKA IN 3CX ...................................................................... 4

2.3 SPLOŠNE FUNKCIJE NAROČNIŠKE CENTRALE 3CX ............................................. 5

2.4 RAZŠIRITVE ....................................................................................................... 6

2.5 PODPORA GOVORNIH KODEKOV ......................................................................... 6

2.6 SESTAVA PROGRAMSKE OPREME 3CX ............................................................... 7

2.6.1 Programski telefon 3CX ............................................................................... 7

2.6.2 Pomočnik 3CX .............................................................................................. 8

2.6.3 Odjemalec VoIP 3CX.................................................................................... 9

2.6.4 Prehod 3CX za Skype ................................................................................... 9

2.6.5 Hotelski modul .............................................................................................. 9

2.6.6 Poročevalec o klicih ..................................................................................... 9

2.7 PROTOKOL SIP IN OMREŽNI STREŽNIKI ............................................................ 11

2.7.1 Opis SIP-a in njegovih komponent ............................................................. 11

2.7.2 Sporočila SIP .............................................................................................. 12

2.7.3 Potek enostavnega klica SIP....................................................................... 13

3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME ..................................................... 15

3.1 KRITERIJI ZA POPOLN TELEFONSKI SISTEM Z UPORABO NAROČNIŠKE CENTRALE

IP 3CX. ....................................................................................................................... 15

3.1.1 Spojni vod SIP ............................................................................................ 15

3.2 MINIMALNE ZAHTEVE ZA NAMESTITEV CENTRALE 3CX NA RAČUNALNIKU .... 15

3.3 NAMESTITEV CENTRALE 3CX .......................................................................... 16

3.3.1 Izbira spletnega strežnika ........................................................................... 16

3.3.2 Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a ............................................... 17

4 KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE ........................................ 18

4.1 OPIS NALOGE ................................................................................................... 18

vii

4.2 POTEK DELA .................................................................................................... 19

4.3 PRIJAVA V SISTEM 3CX ................................................................................... 20

4.4 DODAJANJE RAZŠIRITEV .................................................................................. 21

4.5 NASTAVITEV PROGRAMSKEGA TELEFONA 3CX ............................................... 22

4.6 NASTAVITEV TELEFONSKEGA APARATA IP KONZEPT ...................................... 22

4.7 DODAJANJE IN NASTAVITVE PONUDNIKA GOVORNIH STORITEV NA CENTRALI

3CX…. ........................................................................................................................ 25

4.8 NASTAVITEV PARAMETROV ZA DOHODNE KLICE ............................................. 27

4.9 NASTAVITEV PARAMETROV ZA ODHODNE KLICE ............................................. 28

4.10 POSREDOVANJE DOHODNIH KLICEV ................................................................. 29

4.11 DODAJANJE RAZŠIRITEV V SKUPINO ZVONJENJA .............................................. 31

4.12 NASTAVITVE DIGITALNE TAJNICE .................................................................... 32

4.13 SPLOŠNE NASTAVITVE NA CENTRALI 3CX ....................................................... 33

4.14 KONFIGURIRANJE VMESNIKA PSTN IN ISDN .................................................. 35

4.15 PRIKAZ IN UPORABA UPORABNIŠKEGA VMESNIKA 3CX ................................... 37

5 PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK ........ ........... 40

5.1 NAMESTITEV PROGRAMA WIRESHARK ............................................................ 40

5.2 OSNOVNE NASTAVITVE ZA SNEMANJE PROMETA KLICEV ................................. 40

5.3 PRIKAZ IN OPIS GRAFOV KLICEV, POSNETIH S PROGRAMOM WIRESHARK ......... 43

5.3.1 Opis grafa internega klica v podjetju ......................................................... 43

5.3.2 Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika

spojnega voda SIP .................................................................................................. 47

5.3.3 Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju ......................... 47

6 SKLEP ................................................................................................................... 49

PRILOGA ..................................................................................................................... 53

KRATEK ŽIVLJENJEPIS.................................................................................................. 53

viii

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje ........................................................ 4

Slika 2.2: Programski telefon 3CX ................................................................................... 7

Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX............................................................ 8

Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev ................................................................. 10

Slika 2.7: Enostaven klic SIP ......................................................................................... 13

Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX ................................................ 16

Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja........................ 18

Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX ...................................................................................... 20

Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX ......................................................... 21

Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah ................................................................. 22

Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX ......................................................... 23

Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP ............................................... 24

Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora ...... 25

Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP ......................................................... 26

Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk ............................................................. 26

Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP .................................................... 27

Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev ....................................................... 28

Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice ..................................................... 28

Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev .................................................................... 30

Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja.............................................................. 30

Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa ......................................... 31

Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja ....................................................................... 32

Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice ............................................................. 33

Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX ............................................................ 34

ix

Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN .......................................................................... 35

Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood 292........................................................................ 36

Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika ................................................................. 36

Slika 4.22: Nastavitve za kanal A ................................................................................... 37

Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN ......................................................... 38

Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX .............................................. 38

Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX ............................................................ 39

Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark .............................................................. 40

Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark ........................................................ 41

Slika 5.3: Meni statistik .................................................................................................. 42

Slika 5.4: Pregled klicev VoIP ....................................................................................... 42

Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju ............................... 43

Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali ....... 44

Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B 44

Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A 45

Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali ....... 45

slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja ......................................... 45

Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko .......................... 46

Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju ........................ 48

x

UPORABLJENE KRATICE

BLF Busy Lamp Field, polje lučke zasedenosti

CD Compact Disc, zgoščenka

CRM Customer Relationship Management, upravljanje odnosov s strankami

DDI Direct Dialing In, neposredno izbiranje navznoter

DHCP Dynamic Host Configuration Protocol, protokol za dinamično

konfiguriranje računalnikov

FAX Facsimile, faksimile

GUI Graphical User Interface, grafični uporabniški vmesnik

ID IDentification, identifikator

IETF Internet Engineering Task Force, delovna skupina za internetsko

inženirstvo

IP Internet Protocol, medmrežni protokol

ISDN Integrated Services Digital Network, digitalno omrežje z integriranimi

storitvami

LAN Local Area Network, lokalno omrežje

MGCP Media Gateway Control Protocol, protokol za krmiljenje medijskih

prehodov

MWI Message Waiting Indicator, indikator čakajočega sporočila

NAT Network Address Translation, prevajanje omrežnih naslovov

PBX Private Branch Exchange, naročniška centrala

PIN Personal Identification Number, osebna identifikacijska številka

POS Point Of Sale, prodajno mesto

PSTN Public Switched Telephone Network, javno preklapljano telefonsko

omrežje

RTP Real-time Transport Protocol, protokol za prenos v realnem času

xi

SDP Session Description Protocol, protokol za opis seje

SIP Session Initiation Protocol, protokol za zagon seje

SMTP Simple Mail Transfer Protocol, preprosti protokol za prenos pošte

SQL Structured Query Language, strukturirani povpraševalni jezik

STUN Session Traversal Utilities for NAT, orodje za prehod sej preko NAT

TDM Time Division Multiplexing, časovno multipleksiranje

UAC User Agent Client, odjemalec uporabniškega agenta

UAS User Agent Server, strežnik uporabniškega agenta

VoIP Voice over Internet Protocol, govor preko medmrežnega protokola

Konfiguriranje naročniške centrale IP 3CX Stran 1

1 UVOD

V zadnjem desetletju je prišlo do hitrih in velikih sprememb v načinu komuniciranja med

ljudmi in organizacijami. Mnoge od teh sprememb izhajajo iz naraščajoče uporabe

interneta in aplikacij na osnovi protokola IP (»Internet Protocol« – medmrežni protokol)

[9]. Internet in protokol IP ponujata mnoge nove rešitve.

Predvsem v podjetjih, kjer imajo več dislociranih poslovnih enot in intenzivnih

komunikacijskih tokov, se je izkazala klasična telefonija kot nezadostna in očitna je postala

potreba po enotni rešitvi komunikacij. Pravo rešitev prinaša uvajanje poslovne telefonije

IP, ki ponuja konvergenco različnih tipov omrežij v preprosto, močno in učinkovito

omrežno infrastrukturo ter omogoča upravljanje tako s podatki kot tudi z govorom. To je

tudi najpogostejši razlog za uvajanje telefonije IP v poslovna okolja.

Razvoj programskih naročniških central IP PBX (»Private Branch Exchange« – naročniška

centrala) se je začel leta 1999 s strani Marka Spencerja iz podjetja Digium, ki je razvil

odprtokodno programsko opremo za telefonsko naročniško centralo, imenovano Asterisk,

ki deluje v operacijskem sistemu Linux. Leta 2005 pa je bila razvita programska oprema

za naročniško centralo 3CX s strani Nicka Galee, ki deluje v operacijskih sistemih

Windows in je enostavnejša za uporabnika [8].

Cilj diplomske naloge je instalirati naročniško centralo IP 3CX in jo nastaviti tako, da bo

predstavljala učinkovit sistem za komunikacijo v majhnem podjetju, vključno z vmesniki

ISDN (»Integrated Services Digital Network« – digitalno omrežje z integriranimi

storitvami) in PSTN (»Public Switched Telephone Network« – javno preklapljano

telefonsko omrežje). Za preskušanje nastavitev bomo potrebovali tudi ustrezen programski

telefon in nekaj telefonskih aparatov IP. Predpostavljamo, da so telefoni povezani v

omrežje IP in zmorejo uporabljati signalizacijski protokol SIP (»Session Initiation

Protocol« – protokol za zagon seje).

Diplomsko delo je razdeljeno na šest poglavij. Uvod, ki predstavlja prvo poglavje, vsebuje

kratek opis poslovne telefonije IP in razvoj central IP PBX. V drugem poglavju


predstavimo telefonsko naročniško centralo 3CX. Naštejemo prednosti in slabosti v

primerjavi z Asteriskom in opišemo funkcije, ki jih omogoča naročniška centrala 3CX. V

tretjem poglavju na kratko opišemo namestitev programa 3CX in opišemo zahteve, ki jih

moramo izpolnjevati, da bo naš telefonski sistem deloval pravilno. Četrto poglavje opisuje

konfiguriranje naročniške centrale in posameznih terminalov. Nadaljujemo z namestitvijo

programa Wireshark, ki ga uporabimo za prikaz poteka posameznih klicev v petem

poglavju. V šestem poglavju navedemo, s katerimi težavami smo se srečevali pri

konfiguriranju naročniške centrale 3CX.


2 TELEFONSKA CENTRALA 3CX

2.1 Kaj je 3CX

Telefonska centrala 3CX za operacijski sistem Windows je večkrat nagrajena, cenovno

ugodna, programsko zasnovana telefonska centrala IP, ki v celoti nadomesti ali nadgradi

naš klasičen poslovni telekomunikacijski sistem. Leta 2005 jo je razvil Nick Galea. Gre za

podjetnika, ki je kariero začel v uveljavljenih podjetjih, kot sta 2X in Acunnetix (za spletno

varnost) [8].

Napredna telefonska programska centrala IP je jedro sodobnih telekomunikacij tako za

podjetja, kot za posameznike. Poleg nižjih stroškov pogovorov ter enostavne vzpostavitve

infrastrukture programska centrala omogoča dodatne storitve, ki postajajajo nujne za

uspešno poslovanje podjetja. Poleg tega so stroški uvedbe zanemarljivo majhni glede na

ceno nakupa strojne telefonske centrale. Sistem je razširljiv in nadgradljiv ter omogoča

napredne storitve VoIP (»Voice over Internet Protocol« – govor preko medmrežnega

protokola) tako za posameznike, mala podjetja, ki želijo samo del storitev (ugodne klice v

tujino, preusmeritve, faksimile, manjši klicni center), kot za večja podjetja, z visokimi

zahtevami glede funkcionalnosti, kadar imajo poslovalnice in zaposlene razpršene po več

lokacijah [13].

Pri telefonskih sistemih VoIP glasovni promet poteka po istem ethernetnem kablu kot

podatkovni omrežni promet z računalnikov in klici se izvajajo s pošiljanjem podatkovnih

paketov. Telefonski sistem 3CX deluje na osnovi protokola SIP in podpira običajne

odjemalce SIP, omogoča klicanje preko ponudnikov VoIP in podpira tudi tradicionalne

analogne povezave PSTN in digitalne povezave ISDN [13].

Brezplačna izdaja 3CX ni prosta koda, ampak je komercialen izdelek. Uporaba brezplačne

različice ni časovno omejena, vendar ima omejene določene funkcije. Slika 2.1 prikazuje

primer, kako je naročniška centrala povezana s terminali preko enotnega omrežja v

podjetju [4].


Slika 2.1: Povezava naročniške centrale na omrežje

Obstajajo manjša podjetja, ki uporabljajo brezplačno različico 3CX za poslovno ali

domačo telefonijo. V našem primeru smo uporabili brezplačno različico, ki smo jo prenesli

z uradne spletne strani http://www.3cx.com/.

2.2 Primerjava Asteriska in 3CX

Asterisk je v prvi vrsti razvit za okolje Unix (tudi Linux). Podpira TDM (»Time Division

Multiplexing« – časovno multipleksiranje), kakor tudi VoIP s tremi protokoli (SIP, H.323,

MGCP (»Media Gateway Control Protocol« – protokol za krmiljenje medijskih prehodov))

[8].

Prednosti IP PBX Asterisk:

• ker Asterisk obstaja že več kot deset let, se je nabralo mnogo izkušenj z njegovo

uporabo,

• obstaja veliko izdelkov, ki so združljivi z Asteriskom,

• Asterisk lahko namestimo na operacijski sistem Linux,

• brezplačna različica Asteriska omogoča storitve, primerljive s komercialno izdajo

3CX.


Prednosti 3CX:

• prilagojen je operacijskemu sistemu Windows,

• lažja povezava z obstoječimi omrežji Windows,

• lažje povezovanje z Microsoft Exchange,

• ima prijazen grafični vmesnik za konfiguriranje (GUI, »Graphical User Interface« –

grafični uporabniški vmesnik),

• podpira razcepitev SIP (omogoča, da ob klicu na eno razširitev zvoni na več

lokacijah).

2.3 Splošne funkcije naročniške centrale 3CX

Funkcije, ki jih ponuja tako brezplačna kot plačljiva različica [14]:

• poročanje o klicih,

• beleženje podatkov o klicih,

• slepa predaja klicev,

• nadzorovana predaja klicev,

• posredovanje klicev ob zasedenosti,

• posredovanje klicev, ko ni odgovora,

• usmerjanje klicev,

• prikaz identitete kličočega,

• konferenčni klic,

• digitalna tajnica (avtomatski odgovor),

• glasovna pošta,

• glasba na čakanju,

• skupine zvonjenja,

• centralni imenik,


• dodelitvene skupine.

Funkcije, ki jih omogoča samo plačljiva različica [14]:

• parkiranje klicev,

• snemanje klicev,

• klic na ime (»call by name«),

• MWI (»Message Waiting Indicator« – indikator čakajočega sporočila),

• osveževanje stanja BLF (»Busy Lamp Field« – polje lučke zasedenosti),

• konferenčna soba,

• medkomunikacijska funkcija,

• storitev osebnega klica.

2.4 Razširitve

Telefonski sistem ne bi imel smisla brez razširitev (tj. razširitvenih številk). Na podlagi

razširitve lahko povežemo katerokoli napravo, ki podpira protokol SIP, na telefonski

sistem 3CX. Preko razširitev lahko povežemo na centralo programske telefone, telefonske

aparate PSTN in ISDN … Pri dodajanju razširitev pri 3CX-u nismo omejeni, tako da jih

lahko dodamo, kolikor jih pač potrebujemo. Vsaka telefonska številka, ki je vezana na

centralo, je ena razširitev. Razširitve potrebujemo tudi za povezovanje naše centrale na

glasovno pošto in digitalno tajnico [8].

2.5 Podpora govornih kodekov

3CX podpira naslednje govorne kodeke [8]:

• G.711 (A-zakon in µ-zakon),

• G.722,

• G.726,

• G.728,


• G.723.1,

• G.729,

• LPC10,

• GSM,

• iLBC,

• DoD CELP.

2.6 Sestava programske opreme 3CX

Naročniška cenrala 3CX je sestavljena iz več storitev Windows, podatkovne baze SQL

(»Structured Query Language« – strukturirani povpraševalni jezik) za shranjevanje

konfiguracijskih podatkov in spletnega vmesnika za administracijo. Programski telefon

(soft phone) 3CX in odjemalec VoIP sta programa, ki nam omogočata uporabo računalnika

za komuniciranje s pomočjo slušalk in mikrofona [8].

2.6.1 Programski telefon 3CX

Telefon 3CX je brezplačen programski telefon VoIP, ki nam omogoča sprejemanje in

pričenjanje klicev kar na našem računalniku. Telefon 3CX temelji na protokolu SIP in ga

je razvilo podjetje 3CX, ki je pionir na področju tehnologije VoIP za okolje Microsoft

Windows.

Slika 2.2: Programski telefon 3CX


Namestitev programskega telefona VoIP 3CX je zelo enostavna in traja le nekaj minut.

Brezplačno ga lahko prenesemo s spletne strani http://www.3cx.com/VOIP/voip-

phone.html. Programski telefon 3CX prikazuje slika 2.2. Omogoča pregled prejetih,

odhodnih in neodgovorjenih klicev. Na voljo so vsi posnetki in seznami klicev. Vidimo

lahko količino in trajanje različnih vrst klicev. Programski telefon 3CX prav tako lahko

snema klice na trdi disk našega računalnika [8].

2.6.2 Pomočnik 3CX

Pomočnik 3CX je zelo uporaben program, ki dopolnjuje naročniško centralo 3CX. Pomaga

nam, da lahko učinkovito upravljamo s klici in razširitvenimi številkami kar z namizja

računalnika. Z nekaj kliki lahko z namizja prenašamo, parkiramo ali začnemo klice preko

telefona IP, ki podpira SIP, ali preko programskega telefona [3]. Omogoča sprožitev klicev

iz našega osebnega imenika ali imenika podjetja. Pomočnik 3CX prikaže povezave

aktivnih klicev (vključno z neodgovorjenimi klici). Klice lahko sprožimo tudi neposredno

iz Microsoft Outlooka ali katerega koli paketa CRM (»Customer Relationship

Management« – upravljanje odnosov s strankami). Pomočnik 3CX omogoča preprost

nadzor klicev, kadar so le-ti preusmerjeni na mobilno številko ali glasovno pošto,

preusmerja klice na telefonski predal, kadar je linija zasedena, ali pa neposredno preusmeri

klic na drugega uporabnika. Omogoča nam pregled informacij o prisotnosti naših kolegov

v podjetju, še preden se bo izvršil klic.

Slika 2.3: Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX


Zaposleni, ki uporabljajo funkcijo klepeta, se lahko med seboj hitro obvestijo o klicu ali

sestanku. Nadzorniki v podjetju lahko preprosto pregledajo vse dohodne klice in statuse

klicev v čakalnih vrstah. Z enim samim klikom miške lahko povlečemo klic v čakalno

vrsto ali ga dodamo v konferenco. Pri brezplačni različici centrale 3CX nima pomočnik

3CX nobene uporabnosti. Konfiguracijsko okno pomočnika 3CX prikazuje slika 2.3.

Dobra lastnost pomočnika 3CX je, da deluje z vsemi namiznimi telefoni, ki podpirajo SIP,

in programskimi telefoni [3].

2.6.3 Odjemalec VoIP 3CX

Odjemalec VoIP 3CX je manjša aplikacija Windows, ki omogoča, da prejemamo klice

preko našega programskega telefona na namizju računalnika ali z uporabo slušalk,

priključenih na računalnik. Preko odjemalca si lahko ogledamo, ali so drugi uporabniki na

voljo za sprejem klica.

2.6.4 Prehod 3CX za Skype

Prehod 3CX za Skype omogoča, da lahko Skype uporabljamo za klice v telefonskem

sistemu 3CX [8].

2.6.5 Hotelski modul

Hotelski modul je komercialna spletna aplikacija, ki omogoča funkcije, kot so:

• klici za bujenje,

• prijava in odjava gosta,

• izpisek klicev gostov,

• nastavitve obveščanja o razpoložljivosti sobe preko telefonskega klica … [8].

2.6.6 Poročevalec o klicih

Poročevalec o klicih 3CX omogoča tiskanje grafov in poročil s podrobnostmi o

posameznem klicu [8]. Osnovno okno poročevalca prikazuje slika 2.4. Lahko natisnemo

statistiko klicev za izbrano časovno obdobje, kot je prikazano na sliki 2.5. Poročevalec o

klicih omogoča tudi pregled podrobnega seznama vseh klicev, ki so se vršili v izbranem

časovnem obdobju. Izpiše se, s katere številke se je vršil klic, navede številko, ki je bila

klicana, status klica, kako dolgo je trajalo zvonjenje, kako dolgo je stranka govorila in pa

seveda datum in čas klica. Podrobni seznam klicev prikazuje slika 2.6.


Slika 2.4: Osnovno okno poročevalca klicev

Slika 2.5: Statistika klicev za določeno časovno obdobje


Slika 2.6: Seznam klicev

2.7 Protokol SIP in omrežni strežniki

2.7.1 Opis SIP-a in njegovih komponent

Protokol SIP se uporablja za vzpostavitev, spreminjanje in končanje sej med dvema ali več

terminali. Razvila ga je organizacija IETF (»Internet Engineering Task Force« – delovna

skupina za internetsko tehniko) [10].

Glavna enota v protokolu SIP je uporabniški agent (»user agent«). Uporabniški agent je

končna naprava, ki jo uporablja uporabnik. Logično je sestavljena iz dveh podenot [10]:

• UAC (»user agent client« – odjemalec uporabniškega agenta),

• UAS (»user agent server« – strežnik uporabniškega agenta).

UAC je aplikacija, ki sproži zahtevo SIP. UAS pa je aplikacija, ki sprejema zahteve SIP in

pošilja odgovore SIP v imenu uporabnika (sprejme ali zavrne povabilo k seji). Vsak

uporabnik ima ponavadi oboje [10].

V sistemu SIP sta glavni dve vrsti omrežnih strežnikov:

• proksi strežnik in


• preusmeritveni strežnik.

Proksi strežnik lahko vzglavje sprejete zahteve SIP spremeni in jo poda naslednjemu

strežniku SIP.

Preusmeritveni strežnik pa sprejetih zahtev ne pošilja naprej drugim strežnikom. Namesto

tega odgovori z odzivom SIP, ki vsebuje naslov naslednjega strežnika, s katerim potem

odjemalec neposredno kontaktira [16].

2.7.2 Sporočila SIP

Protokol SIP definira dve vrsti sporočil: zahteve in odgovore. Zahteve se pošiljajo od

odjemalca do strežnika SIP.

Možne zahteve so [6]:

• »INVITE« za povabilo uporabnika h klicu,

• »BYE« za prekinitev zveze med končnima točkama,

• »ACK« za potrditev vzpostavitve zveze,

• »OPTIONS« za povpraševanje o zmožnostih naprave,

• »REGISTER« za informiranje registracijskega strežnika o lokaciji uporabnika SIP,

• »CANCEL« za preklic poslane zahteve.

Na vsako prejeto zahtevo mora strežnik poslati odgovor. Odgovori na zahteve so

razvrščeni v šest skupin:

1. 1xx – odgovori iz te skupine so začasni in kličoči strani sporočajo, da je zahteva prejeta,

vendar rezultat obdelave še ni znan. Najpogostejša odgovora sta 100 Trying, to je, ko

klicani začne obdelovati zahtevo, in pa 180 Ringing, kar pomeni, da je začel klicanemu

zvoniti telefon [5].

2. 2xx – to so pozitivni končni odgovori, katere prejme klicatelj, ki je poslal zahtevo.

Najpogostejši odgovor 200 OK se na primer pošlje, ko uporabnik prejme povabilo za

vzpostavitev seje INVITE in dvigne slušalko.

3. 3xx – ti odgovori se uporabljajo za preusmerjanje klicatelja. Odgovor o preusmeritvi

zagotavlja informacije o novi lokaciji uporabnika. Ko preusmeritveni strežnik prejme


zahtevo INVITE, klicatelju pošlje odgovor o preusmeritvi in navede drugo lokacijo, s

katero lahko klicatelj vzpostavi sejo. Odgovori 3xx so dokončni.

4. 4xx – to so negativni končni odgovori. 4xx odgovor pomeni, da je problem na strani

klicatelja. Zahteva se ni obdelala, ker vsebuje napačno sintakso ali pa je ni mogoče

obdelati na tem strežniku.

5. 5xx – odgovori s to številko pomenijo, da je problem na strani strežnika. Zahteva je

veljavna, vendar je strežnik ni obdelal. Praviloma bi v tem primeru morali kasneje ponoviti

zahtevo.

6. 6xx – odgovori iz te skupine pomenijo, da se zahteva ne more izvesti na nobenem

strežniku. Ta odgovor navadno pošlje strežnik, ki ima končno informacijo o določenem

uporabniku. Uporabniški agenti ponavadi pošljejo »603 Decline«, ko uporabnik ne želi

sodelovati v seji.

2.7.3 Potek enostavnega klica SIP

Slika 2.7 prikazuje primer, ko uporabnik A kliče uporabnika B brez posredovanja

kakršnega koli proksi ali preusmeritvenega strežnika. Uporabnik A pošlje uporabniku B

zahtevo za vzpostavitev komunikacijske seje INVITE, ki poleg naslovne informacije v

telesu sporočila vsebuje tudi informacijo o vrsti ter načinu vzpostavitve medijskega kanala

v obliki v skladu s protokolom SDP (»Session Description Protocol« – protokol za opis

seje). Uporabnik B pošlje začasni odgovor 100 Trying.

Slika 2.7: Enostaven klic SIP


Terminal uporabnika B prične zvoniti in uporabniku A se pošlje začasni odgovor »180

Ringing«. Po dvigu slušalke se pošlje potrditev zahteve OK, ki tudi vsebuje informacijo

SDP o medijskem kanalu. Nato se pošlje še potrditev med končnima točkama ACK.

Uporabnika sta tako dogovorjena za odprtje kanalov za prenos paketov RTP (»Real-time

Transport Protocol« – protokol za prenos v realnem času). Ti paketi vsebujejo otipke

govornih signalov. Pogovor se konča tako, da eden od uporabnikov, v našem primeru

uporabnik B, pošlje drugemu sporočilo BYE [16].


3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME

3.1 Kriteriji za popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX

Če želimo ustvariti popoln telefonski sistem z uporabo naročniške centrale IP 3CX,

moramo slediti naslednjim kriterijem [8]:

• imeti moramo računalnik ali strežnik z nameščenim operacijskim sistemom

Windows,

• v lokalnem omrežju mora biti strežnik DHCP (»Dynamic Host Configuration

Protocol« – protokol za dinamično konfiguriranje računalnikov),

• nekaj telefonov IP in kakšen programski telefon,

• širokopasovni dostop do interneta in spojni vod SIP (»SIP trunk«).

3.1.1 Spojni vod SIP

Spojni vod SIP je logična povezava med naročniško centralo in strežnikom ponudnika

storitev telefonije IP, ki omogoča prenos govornega prometa IP med njima. Kadar se izvaja

klic z interne številke na zunanjo številko, naročniška centrala pošlje potrebne podatke, da

ponudnik spojnega voda SIP vzpostavi klic do klicane številke in deluje kot posrednik za ta

klic [2].

3.2 Minimalne zahteve za namestitev centrale 3CX na računalniku

• 1GB RAM-a,

• procesor Pentium IV ali več,

• zmožnost predvajanja zvoka.


3.3 Namestitev centrale 3CX

Najprej smo obiskali spletno stran http://www.3cx.com/phone-system/download-phone-

system.html, kjer smo podali naše podatke vključno z veljavnim elektronskim naslovom.

Nanj so nam kasneje poslali demo ključ, ki omogoča, da lahko preizkusimo vse poslovne

funkcije telefonskega sistema 3CX, ki jih omogoča brezplačna različica. Pri brezplačni

različici je možno opravljati samo dva sočasna klica. Za namestitev je najbolje uporabiti

kakšen zmogljiv hišni računalnik, na katerem naj je samo 3CX. S tem se izognemo

nevšečnostim, kot je pomanjkanje prostora na disku in podobno.

Najprej prenesemo datoteko s končnico .exe in jo poženemo. Na zaslonu se prikažejo

zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za uspešno namestitev telefonskega sistema 3CX, kot je

prikazano na sliki 3.1 [8].

Slika 3.1: Zahteve za uspešno namestitev centrale 3CX

3.3.1 Izbira spletnega strežnika

Pri namestitvi telefonskega sistema 3CX je prav tako treba izbrati spletni strežnik, ki ga

bomo uporabljali. Na razpolago je Microsoft IIS ali Microsoft Cassini. Pri naši namestitvi


smo se odločili za slednjega, čeprav ni tako dober kot IIS, vendar bo v našem primeru

zadostoval. Nameščen mora biti na istem računalniku, kot je naročniška centrala, kajti

preko njega dostopamo do grafičnega vmesnika 3CX.

Spletni strežnik je računalnik oziroma programje v strežniku za vzdrževanje spletnega

mesta na internetu. Ko kdo s spletnim brskalnikom obišče spletno mesto in zahteva

dokument, mu oddaljeni strežnik začne pošiljati spletni dokument [11].

3.3.2 Čarovnik za uporabniške nastavitve 3CX-a

Čarovnik nas samodejno vodi skozi uporabniške nastavitve, ki pa jih kasneje lahko tudi

spreminjamo, tako da na koncu dobimo učinkovit telefonski sistem. Začne se z nekaj

splošnimi in globalnimi nastavitvami, kasneje pa se doda nekaj nastavitev telefona, kot so

razširitve in nato nastavitve prehoda.

Osnovne nastavitve [8]:

• izbira jezika: izbrali smo jezik, ki nas je vodil skozi naše osnovne nastavitve,

• nastavitve: izbrali smo, da ustvarjamo nov telefonski sistem 3CX,

• številke razširitev: izbrali smo nekaj razširitev, ki jih kasneje potrebujemo za

dodajanje telefonskih številk na centralo,

• domena SIP: uporabili smo naslov strežnika IP 3CX, ki smo ga kasneje

ustrezno spremenili,

• strežnik za spletno pošto: izberemo SMTP (» Simple Mail Transfer Protocol«

– preprosti protokol za prenos pošte), ki bo pošiljal elektronsko pošto za ta

strežnik 3CX,

• prijava skrbnika: ustvarimo uporabniško ime in geslo, ki ju bomo uporabljali

za prijavo v naš telefonski sistem 3CX.


4 KONFIGURIRANJE NARO ČNIŠKE CENTRALE

4.1 Opis naloge

Za navidezno podjetje je treba konfigurirati naročniško centralo, ki bo predstavljala

učinkovit sodoben telefonski sistem preko IP. Zamislili smo si, da bomo uporabili štiri

telefonske aparate IP, en programski telefon znamke 3CX, en vmesnik PSTN, ki bo

omogočal analogno linijo za FAX (»Facsimile« – faksimile) ali terminal POS (»Point Of

Sale« – prodajno mesto) in en vmesnik ISDN za primer, da bi v podjetju želeli uporabljati

obstoječi telefonski aparat ISDN. Slika 4.1 prikazuje, kako smo povezali posamezne

terminale na naročniško centralo 3CX preko omrežja podjetja.

Slika 4.1: Povezava naročniške centrale s terminali v omrežju podjetja

Telefonske številke v podjetju:

• direktor (059***300) – telefon IP,

• tajnica (059***301) – telefon IP,

• računovodstvo (059***302) – programski telefon,

• projektiva (059***303) – telefon IP,

• vodja projektive (059***304) – telefon IP,


• faksimile (059***305) – PSTN,

• skladišče (059***306) – ISDN.

Cilj naloge je konfigurirati centralo 3CX, tako da bo imel vsak zaposleni v podjetju svojo

telefonsko številko iz nabora od 059***300 do 059***306. Centralo bomo nastavili tako,

da bo vsak zaposleni lahko upravljal z dohodnimi in odhodnimi klici vseh slovenskih

operaterjev brez mednarodnih klicev. Direktor bo imel pregled nad celotnim dogajanjem v

telefonski centrali vključno s posameznimi posnetimi klici. Vedno bo lahko pregledoval,

koliko linij je v določenem trenutku zasedenih. Zaposleni v podjetju se bodo med seboj

lahko klicali z internimi številkami od 300 do 306. Centralo je treba nastaviti tako, da se

bodo dohodni klici, ki se bodo izvedli izven delovnega časa, preusmerili na glasovno pošto

ali mobilno številko. Če tajnica v podjetju po tridesetih sekundah ne sprejme dohodnega

klica, naj se le-ta preusmeri na digitalno tajnico s pozdravnim sporočilom in pojasnilom

»trenutno nihče ne more sprejeti klica in vas bomo v najkrajšem možnem času poklicali

nazaj«. Tvoriti je treba tudi skupino z imenom »vodstvo«, ki bo omogočala zvonjenje vseh

telefonov iz skupine, zveza pa naj se vzpostavi s prvim, ki bo odgovoril na klic. V

računovodstu želimo uporabljati programski telefonski aparat, ki bo nameščen na

računalniku v povezavi z mikrofonom in slušalkami. V skladišču se nahaja telefonski

aparat ISDN, ki ga želimo obdržati kljub prehodu na telefonijo IP. Želeli bi tudi, da se vsi

dohodni klici, prejeti na številko projektive 303, v primeru zasedenosti linije preusmerijo

na številko vodje projektive 304. Za komuniciranje z zunanjim telefonskim omrežjem

bomo uporabljali ponudnika VoIP T-2, katerega blok številk bomo tudi uporabljali.

4.2 Potek dela

Na začetku se bomo lotili osnovnih nastavitev na naročniški centrali 3CX. Naredili bomo

nekaj razširitev, ki jih bomo kasneje potrebovali za povezovanje z drugimi napravami s

pomočjo protokola SIP na naši centrali. Naložili in konfigurirali bomo programski telefon

3CX, konfigurirali bomo štiri telefonske aparate IP in jih povezali na našo naročniško

centralo. Glede na to, da so zahteve podjetja tudi, da bodo uporabljali FAX in obstoječi

telefonski aparat ISDN, bomo konfigurirali tudi analogni vmesnik PSTN in digitalni

vmesnik ISDN, ki bosta to omogočala. Sledilo bo konfiguriranje posameznih terminalov in

konfiguriranje same centrale, tako da bo omogočala dohodne in odhodne klice,


prevezovanje in posredovanje klicev v dani situaciji. Na koncu naloge bomo posneli

promet klicev VoIP s programom Wireshark in prikazali grafe SIP za nekaj različnih

primerov klicev.

4.3 Prijava v sistem 3CX

Najprej se z uporabniškim imenom in geslom prijavimo na našo naročniško centralo, ki jo

bomo konfigurirali, kot prikazuje slika 4.2.

Slika 4.2: Prijavno okno v 3CX

Po uspešni prijavi na našo naročniško centralo pridemo v osnovni meni z veliko podmeniji,

kjer lahko spreminjamo različne nastavitve. Na sliki 4.3 vidimo osnovni meni, ki se odpre

po uspešni prijavi. 3CX omogoča ogromno nastavitev, tako da vseh niti ne opisujemo

oziroma jih pri pisanju tega dela nismo potrebovali, ker smo uporabljali brezplačno

različico naročniške centrale 3CX. Glavni podmeniji, ki smo jih največ uporabljali pri

našem delu, so:

• razširitve,

• nastavitve dohodnih klicev,

• nastavitve odhodnih klicev,

• dodajanje ponudnika storitev,

• digitalna tajnica,

• nastavitve.


Slika 4.3: Osnovni meni naročniške centrale 3CX

4.4 Dodajanje razširitev

Za uspešno delovanje naše centrale je treba najprej narediti nekaj razširitev, ki jih bomo

kasneje uporabljali za povezovanje in konfiguriranje posameznih terminalov s pomočjo

protokola SIP. Pri vsaki dodani napravi, kot je telefon IP, vmesnik PSTN/FAX, se vedno

sklicujemo na določeno razširitev na 3CX-u. V našem primeru smo potrebovali razširitve

od 300 do 306. V podmeniju izberemo zavihek Extensions in dodamo našo prvo razširitev,

kot prikazuje slika 4.4. Razširitev se samodejno oštevilči, vendar to lahko poljubno

spremenimo. Razširitvi določimo ime in priimek uporabnika, za katerega nastavljamo

razširitev, elektronski naslov uporabnika in morebitno mobilno številko, če hočemo

posredovanje klicev na le-to. Tvori se ID (»IDentification« – identifikator) in geslo

razširitve, ki ju potrebujemo pri nastavitvah posameznih terminalov. Pod zavihkom

Forwarding Rules lahko nastavimo, kam naj se preusmeri klic v primeru zasedenosti ali v

primeru, da ni odgovora. Tukaj tudi določimo, po kolikšnem času naj se klic preusmeri.

Klic lahko preusmerimo na glasovno pošto, lahko ga preusmerimo na drugo razširitev,

mobilno številko ali ga preusmerimo na Skype. Vse te nastavitve potem lahko posamezni

uporabnik spreminja preko vmesnika 3CX, kamor se prijavi z uporabniškim imenom in

geslom razširitve. Več o tem bomo govorili v poglavju 4.15.


Slika 4.4: Osnovne nastavitve pri razširitvah

4.5 Nastavitev programskega telefona 3CX

Za prvi preizkus delovanja naših internih klicev smo najprej uporabili kar programski

telefon 3CX, ki smo ga predstavili v podpoglavju 2.6.1.

Najprej gremo pod nastavitve in dodamo nov uporabniški račun, kjer nastavimo številko

razširitve, ki smo jo nastavili na naši centrali, in iz centrale prepišemo geslo za to

razširitev. Na telefonu je treba nastaviti tudi naslov IP, ki ga uporablja naročniška centrala.

V našem primeru je bil to naslov IP našega prenosnega računalnika. Nastavitve našega

programskega telefona prikazuje slika 4.5. Javne naslove IP in druge parametre, ki se

nanašajo na spojni vod SIP, smo zatemnili zaradi varovanja naslovov IP podjetja, ki nam je

omogočilo preizkus delovanja naročniške centrale 3CX.

4.6 Nastavitev telefonskega aparata IP Konzept

Za nastavitev telefonskega aparata IP se moramo najprej povezati nanj preko naslova IP, ki

ga je pridobil, lahko pa mu tudi vnesemo statični naslov IP, če ga imamo.


Slika 4.5: Nastavitve programskega telefona 3CX

V našem primeru smo v telefonu nastavili, da dobi naslov IP od strežnika DHCP. Za

nastavitve telefona potrebujemo uporabniško ime in geslo, ki ju dobimo ob nakupu

telefonskega aparata IP. Pri 3CX-u lahko uporabljamo vse telefonske aparate IP, ki

podpirajo protokol SIP. V našem primeru smo se odločili za telefonske aparate IP Konzept

KE 2100. Po uspešni prijavi na aparat se prikaže osnovno okno, kot prikazuje slika 4.6.


Slika 4.6: Konfiguracijsko okno telefonskega aparata IP

V telefonu IP ni treba nastaviti drugih parametrov kot imena oziroma številke, ki se nam

bo kasneje prikazovala na zaslonu telefona, kot uporabniško številko lahko vpišemo kar

številko razširitve iz 3CX-a. Kot geslo za registracijo prepišemo kar tisto iz 3CX-a, ki ga

najdemo pri razširitvi, za katero nastavljamo telefon. Na koncu vpišemo še naslov IP

našega strežnika oziroma računalnika. Drugih nastavitev ni treba spreminjati. Na sliki 4.7

se vidi, da je možno govorne kodeke za telefon nastavljati tudi po prioriteti. To pomeni, da

bodo govorni kodeki v opisu SDP v zahtevi INVITE navedeni v enakem vrstnem redu, kot

so navedeni v telefonu. Telefon pošlje zahtevo INVITE centrali ali strežniku, ta pa se mora

odločiti za prvega, ki ga podpira. Centrala je v naših primerih, ko je pošiljala zahtevo

INVITE, vedno imela na prvem mestu govorni kodek G.711 po zakonu µ, na drugem

mestu pa kodek G.711 po zakonu A. V naših primerih so tako centrala kot telefoni IP

podpirali oba tipa govornih kodekov. Možnosti določitve prioritete govornih kodekov

nismo zasledili na sami centrali 3CX. Je pa možno na centrali spreminjati prioriteto

govornih kodekov pod zavihkom »VoIP provider«, kjer lahko nastavimo za vsako

telefonsko številko posebej vrstni red kodekov. V našem primeru to ni prišlo v poštev, ker

naš ponudnik uporablja kodek za govor G.711 po zakonu A.


Iz slike 4.7 je tudi razvidno, da je možno za govorne kodeke nastaviti dolžino paketov

RTP.

Slika 4.7: Zaporedje govornih kodekov, ki se lahko uporabljajo za prenos govora

Privzeto je nastavljena dolžina paketov RTP, tj. interval paketiranja, na 20 ms za govorne

kodeke G.711. Po standardih za RTP je 20 ms privzeto za vse govorne kodeke z 20 ms

dolgimi okvirji in krajšimi, sicer je interval paketiranja enak intervalu uokvirjanja [1].

Interval paketiranja vpliva na prenos od konca do konca. Manjši interval pomeni več

paketov, to pa pomeni več glav in tako več balasta. Pri daljših paketih RTP pa so večje

zakasnitve in izgube paketov opaznejše. Dolžino paketov RTP na telefonu IP lahko

nastavljamo samo za govorne kodeke G.711, G.729 in G.723.

4.7 Dodajanje in nastavitve ponudnika govornih storitev na centrali 3CX

V podmeniju 3CX-a izberemo zavihek »ponudniki VoIP«, kot prikazuje slika 4.8.

Izberemo možnost Add Provider, kot prikazuje slika 4.9, kjer vpišemo ime ponudnika, v

našem primeru je to operater T-2, ki ponuja storitev telefonije IP. Pod izbiro pri ponudniku

označimo Generic SIP Trunk in kliknemo naprej.


Slika 4.8: Podmeni za dodajanje ponudnika VoIP

Slika 4.9: Izbira ponudnika Generic SIP Trunk

V naslednjem koraku se odpre okno, kjer moramo vpisati parametre za spojni vod SIP, ki

nam jih dodeli ponudnik telefonije IP. Od njega prejmemo tudi blok številk, ki smo jih

naročili (v našem primeru so bile to številke od 059**9300 do 059**9309). Nastavitev

parametrov za spojni vod SIP prikazuje slika 4.10.


Slika 4.10: Nastavitve parametrov za spojni vod SIP

Pri nastavitvah ponudnika je pomembno, da vpišemo tudi telefonsko številko, ki se bo

uporabljala za dohodne in odhodne klice. Za posamezno telefonsko številko lahko tudi

določimo, na katero številko oziroma razširitev se bo preusmeril klic za stanje, kot je

prosto ali zasedeno. V našem primeru smo nastavili, da se klic posreduje na številko, ki jo

je kličoči poklical. Centrala nam omogoča, da lahko klic preusmerimo na katero drugo

zunanjo številko, lahko ga preusmerimo na digitalno tajnico ali pa na glasovno pošto

razširitve. Lahko nastavimo tudi, da se številka preusmeri neposredno na mobilni telefon

zaposlenega, ali pa da ta zvoni istočasno kot telefon v pisarni.

4.8 Nastavitev parametrov za dohodne klice

Naslednji korak je, da nastavimo parametre za dohodne klice posamezne telefonske

številke v spojnem vodu SIP, kar prikazuje slika 4.11. Za vsako številko, ki jo dodamo v

spojni vod SIP, je treba nastaviti parametre za dohodne klice. Prav tako je treba za vsako

številko izbrati ponudnika telefonije IP, ki smo ga tvorili v podpoglavju 4.7. Najprej

vpišemo ime DDI-ja, ki je v našem primeru »dohodni klici«. Številke DDI (»Direct Dial

In« – neposredno izbiranje navznoter) pa nam dodeli operater telefonije IP. Pri našem

primeru je to blok številk od 0593**300 do 0593**309. Za vsako številko DDI je treba

nastaviti parametre, kot prikazuje slika 4.11.


Slika 4.11: Nastavitev parametrov dohodnih klicev

4.9 Nastavitev parametrov za odhodne klice

Najprej moramo vpisati ime parametra oziroma ime pravila za odhodne klice, kar je v

našem primeru Rule for T-2, kot je prikazano na sliki 4.12.

Slika 4.12: Nastavitev parametrov za odhodne klice

Izbrati moramo predpono odhodnega klica, kar je v našem primeru 00. Lahko bi izbrali

tudi 0. Če imamo nastavljeno 00, moramo pri vsakem odhodnem klicu uporabiti eno ničlo

za klicanje ven in nato številko omrežne skupine (primer: 00590025**). Nastaviti moramo


tudi, s katerih razširitev se bodo lahko izvajali odhodni klici, kar je v našem primeru samo

razširitev 300. Lahko bi nastavili več številk, vendar jih je potem treba ločiti z vejico ali

podpičjem. To pomeni, da če bi imeli pod Calls from extensions na primer še številko

razširitve 301, bi lahko tudi preko nje izvajali odhodne klice. Določiti moramo tudi, koliko

števk lahko vsebuje številka, ki jo bomo klicali. Pod Calls to Numbers with a length of

smo nastavili deset, kar je v našem primeru zadostovalo, saj smo klice opravljali le v

slovenska omrežja.

Nastavitve v poglavjih 4.7, 4.8 in 4.9 so osnova, da delujejo dohodni in odhodni klici med

omrežjem in našo naročniško centralo 3CX preko ponudnika telefonije IP. V naslednjih

podpoglavjih bomo prikazali, kaj vse lahko naša naročniška centrala dela z dohodnimi in

odhodnimi klici.

4.10 Posredovanje dohodnih klicev

Naša naročniška centrala omogoča, da se lahko vsak dohodni klic v podjetju preveže na

drugo številko, tako kot nastavimo za posamezno razširitev. Lahko tudi na primer

naredimo prioritetno preusmeritev, tako da najprej preusmerimo klic na eno številko, po

določenem času, na primer dvajsetih sekundah, pa se klic lahko preusmeri še na mobilno

številko ali pa v predal glasovne pošte. Možnosti pri 3CX-u je ogromno, tako da lahko

vsak uporabnik prilagodi posredovanje klicev svojim potrebam preko uporabniškega

vmesnika. Slika 4.13 prikazuje nastavitve preusmeritev za eno telefonsko številko, za vse

druge pa je postopek popolnoma enak. Pod zavihkom Other lahko nastavimo stanje

posamezne razširitve (dosegljiv, zaseden, izven delovnega časa …), kar pa si lahko

uporabnik nastavlja tudi naknadno preko uporabniškega vmesnika. V našem primeru smo

naredili preusmeritev klica za razširitev 300 – direktor, tako da se dohodni klic po desetih

sekundah, v primeru da ni odgovora, preusmeri na mobilno številko. V primeru

zasedenosti se bo klic preusmeril na razširitev 301 – tajništvo. Na centrali lahko tudi

nastavimo preusmeritve klicev izven delovnega časa, kot prikazuje slika 4.14. V tem

primeru moramo za vsak dan posebej vpisati delovni čas, do kdaj posamezni uporabnik

dela, po tem času pa lahko vse dohodne klice preusmerimo na glasovno pošto, kjer tajnica

sporoči, da se je klic izvršil izven delovnega časa, ali pa nastavimo, da se klic preusmeri na

mobilno številko zaposlenega.


Slika 4.13: Nastavitve posredovanja klicev

Slika 4.14: Nastavitve delovnega časa podjetja


V zavihku Exceptions lahko nastavimo izjemo, za katero se bo klic preusmeril izven

delovnega časa na digitalno tajnico, kot prikazuje slika 4.15. Za naš prikaz preusmeritev je

dovolj brezplačna izdaja 3CX, če želimo več dodatnih funkcij, pa potrebujemo

komercialno izdajo, ki omogoča še več nastavitev.

Slika 4.15: Izjema posredovanja klica izven delovnega časa

4.11 Dodajanje razširitev v skupino zvonjenja

Naročniška centrala omogoča, da lahko tvorimo skupino, za katero določimo, da ob

dohodnem klicu zvoni več telefonov v njej. Določimo ji svojo navidezno številko

razširitve, na primer 801, ki jo uporabljamo za nastavitve. Kasneje moramo v to navidezno

razširitev dodati zunanjo številko preko spojnega voda SIP, če želimo, da bodo delovali

zunanji dohodni klici v to skupino. Tudi pri tvorjenju skupine lahko določimo, da se klic

izvaja po prioriteti od vrha seznama navzdol, kot smo nastavili v našem primeru na sliki

4.16. Glede na naše nastavitve bo klic v skupini najprej prejel direktor, če pa po desetih

sekundah ne dvigne slušalke, bo začel zvoniti telefon tajnici, ki je v isti skupini. Lahko pa

na centrali nastavimo, da bo zvonilo več telefonov, ki so vezani na posamezno razširitev,

istočasno, klic pa se bo vzpostavil s prvim, ki bo dvignil slušalko.


Slika 4.16: Nastavitve skupine zvonjenja

4.12 Nastavitve digitalne tajnice

Za nastavitve digitalne tajnice moramo klikniti na zavihek Digital Receptionist, kot

prikazuje slika 4.17. Za navidezno razširitev smo izbrali številko 800, na katero se

sklicujemo pri nastavitvah posredovanja klicev na digitalno tajnico. Razširitvi smo dali ime

Digitalna tajnica, tako da kasneje točno vemo, za katero razširitev gre. Pod Prompt

pripnemo zvočno datoteko, ki smo jo poprej posneli s programom Audacity. Zvočna

datoteka mora imeti končnico .wav. Pod Menu options nastavimo, kam se posreduje klic

ob pritisku na določeno številko na telefonu. V našem primeru se bo klic v primeru, da bo

klicatelj izbral številko ena, preusmeril k direktorju, če bo izbral številko dva, se bo klic

preusmeril v računovodstvo itd. Tako lahko naredimo na primer devet različnih primerov

in naredimo ustrezni zvočni posnetek, ki nas usmerja po meniju.


Slika 4.17: Meni za nastavitev digitalne tajnice

Na koncu določimo, da se na primer klic po šestdesetih sekundah konča ali pa, da se

zvočni posnetek ponovno predvaja. Digitalna tajnica tako opravi delo namesto receptorja,

ki bi ga morali imeti v podjetju, da bi sprejemal in usmerjal klice.

4.13 Splošne nastavitve na centrali 3CX

Pod zavihkom Settings, kot prikazuje slika 4.18, izvajamo nastavitve za:

• pregledovalec požarnega zidu,

• telefonski imenik podjetja,

• omrežje,

• splošne nastavitve,

• napredne nastavitve,

• sistemske pozive,

• črno listo.


Slika 4.18: Osnovne nastavitve na centrali 3CX

Pri konfiguriranju naše centrale smo morali biti pozorni predvsem na nastavitve omrežja.

Vrata SIP morajo biti nastavljena, kot prikazuje slika 4.18, in sicer morajo biti nastavljena

na 5060, da bo naš telefonski sistem lahko prejemal klice. Vrata SIP 5060 se pogosto

uporabljajo za nešifrirano prometno signalizacijo. Pod zavihkom STUN (»Session

Traversal Utilities for NAT« – orodje za prehod sej preko NAT) server moramo paziti, da

imamo kljukico pri Turn off stun server. Strežnik STUN omogoča, da odjemalci NAT

(»Network Address Translation« – prevajanje omrežnih naslovov), to je naprave z

zasebnim naslovom IP, lahko vzpostavljajo klice do ponudnikov VoIP izven svojega

omrežja. Omogoča, da odjemalci odkrijejo prisotnost prevajalnika naslovov omrežja in

dobijo preslikavo v javni naslov IP in številko vrat na strani javnega omrežja [12]. Pozorni

moramo biti, da imamo pravilno nastavljen javni naslov IP in da se ujema z omrežno

kartico vmesnika, kot prikazuje slika 4.19.


Slika 4.19: Nastavitve strežnika STUN

Prav tako moramo biti pozorni, da je naslov IP pod zavihkom 3CX Tunnel enak naslovu IP

našega strežnika, na katerem je nameščena naročniška centrala. Tunel port je že

avtomatsko nastavljen na 5090, tako da to lahko pustimo tako, kot je. Tudi pod zavihkom

Public IP mora biti nastavljen naslov IP strežnika, na katerem je nameščena naša centrala

in bo poslan v oddaljene telefone 3CX in pomočnika 3CX z upravljavsko opremo.

4.14 Konfiguriranje vmesnika PSTN in ISDN

Da bi v podjetju lahko prejemali faksimilna sporočila preko telefonije IP, moramo

konfigurirati ustrezni vmesnik PSTN/FAX, ki nam omogoča dva izhoda za analogno linijo,

kamor lahko priključimo terminal FAX, terminal POS ali alarm. V našem primeru smo se

odločili za vmesnik Vood 292, kot je na sliki 4.20, ki ima dva analogna izhoda in osem

izhodov LAN (»Local Area Network« – lokalno omrežje). Za konfiguriranje analognega

vmesnika se moramo povezati z uporabniškim imenom in geslom preko vmesnika GUI na

samo napravo, kjer vnesemo nastavitve SIP in določimo, kateri analogni izhod bo aktiven.

Nastavitve analognega vmesnika prikazuje slika 4.21. Grafični vmesnik GUI za

konfiguriranje analognega vmesnika dobimo skupaj z njim ob nakupu.


Slika 4.20: Analogni vmesnik Vood 292

Slika 4.21: Nastavitve analognega vmesnika

Najprej vnesemo nastavitve za samo registracijo analognega vmesnika v našem omrežju.

Vnesti moramo naslov IP in označiti, kateri analogni izhod bo konfiguriran. V našem

primeru smo se odločili za kanal A. Če bi želeli uporabljati tudi kanal B, bi morali enake

nastavitve vnesti tudi zanj. Tako bi potem imeli aktivna dva analogna izhoda in vsak bi bil

vezan na svojo telefonsko številko oziroma razširitev. Na vmesniku moramo nastaviti tudi,

katera številka je vezana na posamezni kanal, kot prikazuje slika 4.22. V našem primeru

smo vezali na kanal A razširitev 305, za uporabniško ime smo vnesli številko razširitve, za

geslo pa smo vnesli tisto iz 3CX-a, ki se nahaja pod razširitvijo 305.

Konfiguriranje vmesnika ISDN je zelo podobno konfiguriranju analognega vmesnika, le da

se tukaj povežemo na terminal z naslovom IP, ki ga vmesnik pridobi. Uporabniško ime in


geslo dobimo zraven, ko kupimo vmesnik, kakor tudi CD (»Compact Disc« – zgoščenka) z

navodili za nastavitve. Tudi pri vmesniku ISDN moramo vpisati strežnik SIP in določiti,

katera številka bo vezana na vmesnik. Prikazno okno konfiguracijskega menija in

nastavitev v našem primeru prikazuje slika 4.23. Vse nastavitve, ki smo jih vnesli, moramo

shraniti in vmesnik ponovno pognati, da si naloži nove nastavitve. Na naši naročniški

centrali se potem lahko prepričamo, da smo vse uspešno nastavili, tako da kliknemo na

zavihek Extension Status, kjer se mora prikazati, da je vmesnik registriran na našo centralo

in imeti mora status idle, kar lahko vidimo na sliki 4.3.

Slika 4.22: Nastavitve za kanal A

4.15 Prikaz in uporaba uporabniškega vmesnika 3CX

Naročniška centrala 3CX ima tudi uporabniški vmesnik, ki omogoča vsakemu

zaposlenemu v podjetju, da se lahko prijavi s svojo številko razširitve in kodo PIN

(»Personal Identification Number« – osebna identifikacijska številka), ki jo prejme od

administratorja in na ta način spreminja svoje nastavitve in pregleduje klice ter glasovno

pošto, ne more pa spreminjati nastavitev same centrale. Slika 4.24 prikazuje okno za

prijavo v uporabniški vmesnik.


Slika 4.23: Konfiguracijski meni vmesnika ISDN

Slika 4.24: Okno za prijavo v uporabniški vmesnik 3CX

Po uspešni prijavi se odpre uporabniški vmesnik, kot prikazuje slika 4.25 in sedaj lahko

pregledamo vse naše klice, ki so vezani na našo razširitev. Vsak uporabnik lahko za svojo

številko določi stanje, kdaj bo dosegljiv oziroma kdaj bo stranka poklicala izven delovnega


časa in se bo posledično klic preusmeril na glasovno pošto. S pomočjo vmesnika lahko tudi

poslušamo in brišemo glasovno pošto. Na ta način omogočamo vsem zaposlenim, da lahko

za svojo številko spreminjajo nastavitve in imajo celoten pregled nad izvajanjem klicev za

svojo razširitev.

Slika 4.25: Meni uporabniškega vmesnika 3CX


5 PRIKAZ POTEKA KLICEV S PROGRAMOM WIRESHARK

5.1 Namestitev programa Wireshark

Za prikaz poteka klicev smo uporabili brezplačni program Wireshark, ki smo ga prenesli

na naš računalnik s spletnega naslova http://www.wireshark.org/. Wireshark smo namestili

na računalnik, na katerem smo imeli nameščeno naročniško centralo 3CX.

Po uspešni namestitvi program poženemo in najprej se prikaže osnovno okno, kot

prikazuje slika 5.1.

Slika 5.1: Osnovno okno programa Wireshark

5.2 Osnovne nastavitve za snemanje prometa klicev

V programu Wireshark moramo nastaviti, iz katere omrežne naprave naj snema promet.

Izberemo meni Capture in v podmeniju izberemo možnost Options, nakar se odpre


nastavitveno okno, kot prikazuje slika 5.2. Pod Interface najprej izberemo omrežno

napravo, preko katere bomo snemali promet klicev [15]. V našem primeru smo izbrali

omrežno kartico našega prenosnega računalnika. Naslednji korak, ko smo izbrali, kje naj

snema promet, je samo še, da kliknemo na gumb Start in program bo začel snemati ves

promet, ki teče skozi našo omrežno kartico.

Sedaj opravimo preko naše centrale klic, na primer pokličemo s številke 302 na številko

300, kjer nam po določenem času, ko ni odgovora, preveže klic na mobilno številko.

Slika 5.2: Nastavitveno okno programa Wireshark

Pri našem delu nas je zanimal predvsem potek posameznih klicev, zato smo v programu

izbrali zavihek Statistics in v podmeniju VoIP calls, kot prikazuje slika 5.3. Odpre se novo

okno, kjer se nahajajo vsi klici VoIP, ki so šli skozi našo centralo, kar se lepo vidi na sliki

5.4. Vidimo lahko tudi, koliko paketov je bilo poslanih, kateri protokol je bil uporabljen in

pa čas, kako dolgo je trajala seja. Sedaj kliknemo na sejo, za katero si želimo podrobneje

ogledati graf, ki nam ga program Wireshark izriše. Grafe podrobneje prikazujemo in

opisujemo v podpoglavju 5.3. Podatke kot so javni naslovi IP in podatki za nastavitev


spojnega voda SIP smo tudi pri opisu grafov zatemnili, zaradi varovanja podatkov

operaterja, ki nam je omogočil spojni vod SIP.

Slika 5.3: Meni statistik

Slika 5.4: Pregled klicev VoIP


5.3 Prikaz in opis grafov klicev, posnetih s programom Wireshark

5.3.1 Opis grafa internega klica v podjetju

Slika 5.5 prikazuje potek klica med kličočim A (interna številka 300) in klicanim B

(interna številka 301) preko naročniške centrale 3CX, ki deluje kot proksi strežnik.

Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju


Kli čoči A najprej sestavi zahtevo s povabilom INVITE. Ne pozna naslova klicanega B,

pozna pa naslov IP naročniške centrale. Kličoči A najprej pošlje zahtevo INVITE njej.

Telo zahteve INVITE vsebuje parametre SDP (kodeke, naslov IP, vrata UDP), ki jih

klicani potrebuje, da pošlje RTP tok kličočemu. Kakor prikazuje graf na sliki 5.5, centrala

3CX po prejetem povabilu INVITE pošlje telefonu odgovor 407 »Proxy Authentication

Required«. S tem centrala hoče preveriti pristnost kličočega A. Ta odgovor vsebuje t.i.

izziv [7]. Ko ga telefon prejme, najprej pošlje ACK. Nato je predvideno, da izračuna

primeren odziv in ponovno pošlje zahtevo INVITE, ki tokrat vključuje izračunani odziv.

Centrala potem preveri odziv. Če je odziv pravilen, se klic lahko nadaljuje. Centrala se

odzove s »100 Trying« in očitno je bilo preverjanje pristnosti uspešno. V naslednjem

koraku centrala klicanemu B posreduje zahtevo INVITE s parametri SDP, ki jih B

potrebuje, da bo lahko pošiljal pakete RTP. Klicani B se takoj odzove s »100 Trying« in

»180 Ringing«, s čimer sporoča centrali, da mu je začel zvoniti telefon. Centrala je to s

»180 Ringing« sporočila kličočemu A. Klicani B pošlje centrali še odgovor o uspešnosti

vzpostavitve klica »200 OK«, ki v telesu vsebuje opis SDP z izbranim kodekom za

govorno komunikacijo s centralo. To je kodek G.711 po zakonu µ. Nato klicani pošilja

pakete RTP, ki vsebujejo njegov govor, do centrale. Zvočni posnetek teh paketov RTP

prikazuje slika 5.6.

Slika 5.6: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje klicani B centrali

Tukaj smo pričakovali, da bo centrala te pakete RTP, ki vsebujejo govor klicanega B,

poslala takoj do kličočega A, vendar je program Wireshark v naslednjem koraku izrisal

pošiljanje paketov RTP, ki vsebujejo govor kličočega A, do klicanega B, kakor prikazuje

slika 5.5. Zvočni posnetek paketov RTP klicatelja A prikazuje slika 5.7.

Slika 5.7: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala klicanemu B


V Wiresharku smo preverili tudi zaporedje paketov UDP in prišli do enake ugotovitve, da

so se paketi RTP pošiljali, kot je prikazano na grafu na sliki 5.5. Zdaj pa centrala prične

pošiljati pakete RTP z govorom klicanega B do kličočega A. Zvočni posnetek prikazuje

slika 5.8. Klicanemu B pa pošlje ACK. V naslednjem koraku pošlje centrala kličočemu A

odgovor o uspešnosti vzpostavitve klica »200 OK«.

Slika 5.8: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje centrala kličočemu A

Kli čoči A pošlje centrali ACK in takoj za tem pakete RTP, ki vsebujejo govor kličočega A

na sliki 5.9, namenjen klicanemu B.

Slika 5.9: Prikaz zvočnega posnetka paketov RTP, ki jih pošlje kličoči A centrali

Predvidevali smo, da se bodo paketi RTP, ki jih bo poslal klicani B centrali, takoj poslali

do kličočega A in šele nato paketi RTP od kličočega do klicanega B. V našem primeru pa

je centrala poslala pakete RTP kličočega A do klicanega B, še preden jih je sama dobila od

njega. Zasledili smo, da se lahko pojavi ACK za paketi RTP, kar bi še bilo logično.

slika 5.10: Parametri SDP v sporočilu INVITE od klicatelja


Ni pa mogoče, da se paketi RTP pošiljajo tako, kot jih je izrisal Wireshark. Iz slike 5.5 je

razvidno, da je prvi končal klic klicani B, ki je poslal centrali BYE, ona pa je zahtevo

potrdila z »200 OK«. Nato pa je posredovala BYE še kličočemu A, ki je prav tako potrdil

zahtevo z »200 OK«.

S programom Wireshark si lahko tudi podrobno ogledamo telesa sporočil SIP po protokolu

SDP, ki vsebujejo podroben opis parametrov za klic, kar prikazuje slika 5.10. Iz opisa SDP

je razvidno, da so govorni kodeki navedeni v enakem vrstnem redu, kot smo jih nastavili

na telefonu. Na prvem mestu je ponujen kodek G.711 po zakonu A. Ker centrala ta kodek

podpira, se je odločila za njegovo uporabo.

Slika 5.11: Potek klica z interne številke podjetja na zunanjo številko


5.3.2 Opis klica z interne številke podjetja na zunanjo številko preko strežnika spojnega

voda SIP

Opis grafa na sliki 5.11 je skoraj popolnoma enak kot pri grafu, ki smo ga opisovali v

podpoglavju 5.3.1, zato ga podrobneje ne opisujemo. Razlika je edino ta, da tukaj poteka

komunikacija med kličočim A, ki kliče iz podjetja na zunanjo številko preko naročniške

centrale 3CX in strežnika spojnega voda SIP, ki omogoča vzpostavitev klica z zunanjo

številko ponudnika storitev VoIP. Na sliki 5.11 se vidi, da so se tukaj najprej poslali paketi

RTP od klicanega B in šele nato pride potrditev zahteve INVITE, kar je spet presenetljivo.

Pričakovali bi, da se začnejo prenašati paketi RTP v obeh smereh po zahtevi ACK od

kličočega, vendar so se paketi RTP pošiljali že veliko prej. Tudi pri tem primeru klica

Wireshark izriše pakete RTP drugače, kot smo predvidevali in bi bilo pravilno.

5.3.3 Opis klica z interne številke na skupino številk v podjetju

Graf na sliki 5.12 prikazuje klic z interne številke podjetja 303 na skupino številk, ki so

vezane na navidezno razširitev 801, kar pomeni, da 3CX omogoča razcepitev SIP. Oba

telefona v skupini sta zvonila istočasno, klic pa se je vzpostavil s prvim, ki je odgovoril na

klic, to je v primeru na sliki 5.12 interna številka podjetja 300. Začetek komunikacije med

kličočim A in naročniško centralo je enak, kot smo opisovali že v podpoglavjih 5.3.1 in

5.3.2. Iz grafa na sliki 5.12 je razvidno, da centrala posreduje zahtevo INVITE, ki jo je

prejela od kličočega, do klicanih v skupini (klicanega B in klicanega C). Oba odgovorita

centrali s »100 Trying« in »180 Ringing«. Centrala posreduje odgovor »180 Ringing«

kličočemu A in s tem sporoča, da klicanima zvoni telefon. Pri 52,964 sekunde pošlje

klicani B centrali potrditev zahteve »200 OK« in s tem sporoča, da je pripravljen na

prevzem klica. Kot smo že opisovali pri prejšnjih primerih, se tudi tukaj začnejo pošiljati

paketi RTP med kličočim, centralo in klicanim B mnogo prej, kot smo predvidevali in bi

bilo smiselno. Iz grafa na sliki 5.12 vidimo, da pošlje centrala pakete RTP z govorom

kličočega A klicanemu B, ki je odgovoril na klic, še preden jih je sama prejela od

kličočega A. Kot je razvidno iz grafa, pošlje centrala po uspešni vzpostavitvi seje do

klicanega B CANCEL za preklic zahteve INVITE klicanemu C. Šele sedaj pošlje centrala

kličočemu A potrditev »200 OK« za vzpostavitev seje do klicanega B. Klicani C se odzove

na preklic zahteve z »200 OK« in javi negativni končni odgovor »487 Request

Terminated«. Centrala nato pošlje klicanemu C ACK. Pri 53,263 sekunde pošlje ACK

centrali tudi kličoči A in pošlje pakete RTP, namenjene klicanemu B. Klic prvi konča


klicani B, ki pri 59,586 sekunde pošlje centrali zahtevo BYE. Centrala odgovori z »200

OK« in posreduje zahtevo BYE kličočemu A, ki odgovori centrali z »200 OK«.

Slika 5.12: Potek klica z interne številke na skupino številk v podjetju


6 SKLEP

Cilj diplomskega dela je bil konfigurirati naročniško centralo 3CX, tako da bo

predstavljala učinkovit telekomunikacijski sistem, ki ga je možno uporabiti v manjšem

podjetju, kjer uporabljajo do okoli deset telefonskih številk.

Najprej smo na naš prenosni računalnik naložili program 3CX in poiskali ustrezno

literaturo. Za preskušanje smo uporabili nekaj telefonov IP, ki smo si jih izposodili pri

ponudniku telefonije IP. Ugotovili smo, da je za podjetje mnogo cenejša rešitev, če si

naložijo na svoje računalnike programske telefone, ki so v povezavi s slušalkami in

mikrofonom po funkcijah primerljivi z dragimi telefoni IP, kateri lahko za manjše podjetje

pomenijo že kar velik strošek, priznati pa moramo, da so navadni telefoni udobnejši. Pri

našem delu smo uporabili programski telefonski aparat znamke 3CX, lahko pa bi uporabili

tudi katerega drugega.

Ugotovili smo, da 3CX omogoča veliko več, kot smo v diplomskem delu zajeli, vendar bi

za to potrebovali komercialno različico 3CX-a. Problem pri brezplačni različici je tudi ta,

da lahko hkrati opravljamo največ dva klica.

Pri praktičnem delu naloge je bila težava, da smo imeli naložen 3CX kar na našem

prenosnem računalniku, kar se je izkazalo za nepraktično. Če bi imeli možnost, bi bilo

bolje, da bi za 3CX uporabili kakšen strežnik z nameščenim operacijskim sistemom

Windows, do katerega bi lahko dostopali z oddaljenega računalnika.

Za prikaz izvajanja klicev VoIP smo uporabili program Wireshark, ki nazorno izriše potek

posameznega klica.

Nastavitve naše centrale smo imeli možnost tudi praktično preizkusiti z uporabo vseh

terminalov, ki smo jih v opisu naloge navedli. Nastavitve so delovale tako, kot smo

pričakovali, vendar smo na koncu ugotovili, da bi se dalo še marsikaj dodati, če bi

uporabljali komercialno izdajo programa 3CX.


Naročniška centrala 3CX se je izkazala kot zelo učinkovita in do uporabnika zelo prijazna,

vendar se podjetja zaenkrat množično še ne odločajo za njeno uporabo, čeprav je veliko

cenejša od starih strojnih central in jih po naprednih funkcijah prekaša.


LITERATURA

[1] S. Casner, H. Schulzrinne, RTP Profile for Audio and Video Conferences with Minimal

Control, RFC 3551,

http://www.ietf.org/rfc/rfc3551.txt, dostopano 18. 6. 2011

[2].J. Cook, A web, technology, programming and SEO blog by Justin Cook,

http://www.justin-cook.com/wp/2007/02/23/what-is-sip-trunking/,.dostopano 25. 5. 2011

[3] 3CX Assistant, domača stran 3CX-a,

http://www.3cx.com/3CXAssistant/, dostopano 24. 5. 2011

[4] 3CX Phone System,

http://www.net-point.com/3CXPhoneSystemsforWindows.aspx, dostopano 10. 3. 2011

[5] D. Gajić, SIP protokol, seminarska naloga, Fakulteta informacijskih tehnologij,

Beograd, marec 2009

[6] D. Goleš, Zvok preko internetnega protokola kot prihodnost telefonije, specialistično

delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, 2006

[7].http://linuxnet.ch/groups/linuxnet/wiki/1727d/VoIP_SIP_Authentication.html,

dostopano 10.6.2011

[8] M. M. Landis, R. A. LIoyd, The 3CX IP PBX Tutorial, 1. izdaja, februar 2010

[9] LTFE, ITKT slovar,

http://slovar.ltfe.org/?q=sql&type=all, dostopano 24. 4. 2011

[10] R. Meolic, Gradivo za vaje,

http://lms.uni-mb.si/~meolic/tko-e/gradivo-voip.pdf, dostopano 20. 4. 2011

[11] Spletni strežnik, Wikipedija, prosta enciklopedija,

http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletni_strežnik/, dostopano 26. 5. 2011

[12] STUN server, domača stran 3CX-a,

http://www.3cx.com/PBX/stun-server.html, dostopano 24. 5. 2011

[13] Telefonska centrala 3CX,

http://www.narvis.si/Files/Datoteke/Pdf/Telefonska%20centrala%203CX.pdf, dostopano 4.

4. 2011


[14] Telefonski sistem, domača stran 3CX-a,

http://www.3cx.com/phone-system/edition-comparison.html, dostopano 25. 5..2011

[15] Domača stran Wiresharka,

http://www.wireshark.org/, dostopano 15. 3. 2011

[16] M. Zupančič, Uvedba VOIP telefonije v poslovnem okolju, diplomsko delo, Univerza

v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, 2006


PRILOGA

Kratek življenjepis

Naslov: Luka Mlaker

Ulica v Zadrže 25

3240 Šmarje pri Jelšah

Email: [email protected]

Rojen: 28. 06. 1982 v Celju

Šolanje: 1989–1997

1997–2000

2000–2002

2002–2011

Osnovna šola Šmarje pri Jelšah

Srednja elektro računalniška šola Maribor (IV. stopnja)

Srednja elektro računalniška šola Maribor (V. stopnja)

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, visokošolski študijski program Elektrotehnika, smer Telekomunikacije

Zaposlitev: 2008– T-2 d.o.o.

Documents

DIPLOMA zadnja verzijaJul01pop · 2017. 11. 27. · Slika 5.5: Potek klica med dvema internima številkama v podjetju ..... 43 Slika 5.6: Prikaz zvo čnega posnetka paketov RTP, ki