GOZD KOT UČILNICA: UČENJE O DREVESIH V …Slika 4: Pravi kostanj 12 Slika 5: Breza 13 Slika 6: Divji kostanj 14 Slika 7: Gorski javor 15 Slika 8: Črni bor 16 Slika 9: Navadna smreka

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BRIGITA ŠUPERGER

GOZD KOT UČILNICA: UČENJE O DREVESIH V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA

BRIGITA ŠUPERGER

Mentorica: viš. pred. dr. MARJANCA KOS

GOZD KOT UČILNICA: UČENJE O DREVESIH V

PREDŠOLSKEM OBDOBJU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici viš. pred. dr. Marjanci Kos za vso pomoč, nasvete in za strokovno

usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Hvala za njene hitre odgovore in pozitivno energijo

ter pozitiven odnos do narave.

Iskreno se zahvaljujem svoji druţini, ki mi je med celotnim študijem stala ob strani in me

podpirala.

Še posebej se zahvaljujem svojemu Marku, ki je ves čas študija verjel vame, mi zaupal, me

spodbujal in mi nudil finančno pomoč. Hvala tudi njegovi druţini za vso pomoč, ki sem jo

potrebovala.

Zahvaljujem se tudi vodstvu in sodelavkam Vrtca Šoštanj, ki so se prilagajale mojim

študijskim potrebam in me pri tem podpirale. Še posebej se zahvaljujem vzgojiteljici Zorani

Globačnik za vse praktične nasvete in pomoč pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti z otroki.

Najlepše se zahvaljujem tudi vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri celotnem

študiju in pisanju diplomskega dela.

POVZETEK

Znano je, da je naravno okolje najboljše za učenje zgodnjega naravoslovja. Različni avtorji v

svoji literaturi naštevajo dejavnosti za otroke, ki jih lahko izvajamo v naravnem okolju,

vendar nam kljub vsemu manjkajo konkretni podatki o tem, koliko se otroci dejansko naučijo

prek teh dejavnosti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kak je napredek znanja otrok o

drevesnih vrstah in spretnostih opazovanja s pomočjo strukturiranih dejavnosti in proste igre v

naravnem okolju (gozd, travnik). Naredila sem poskus z eksperimentalno in s kontrolno

skupino. V vsaki skupini je bilo 16 otrok, starih 5‒6 let. Najprej sem izvedla individualna

testiranja in ugotovila, koliko predznanja imajo otroci o drevesnih vrstah in opazovalnih

spretnostih. Imeli so tri naloge: poimenovanje listov 10 drevesnih vrst, povezava med listi in

plodovi 8 drevesnih vrst ter iskanje parov listov 10 drevesnih vrst med skupaj 17 drevesnimi

vrstami (ugotavljanje napredka opazovalnih spretnosti otrok). Otroci iz eksperimentalne

skupine so po prvih testiranjih nadaljevali vodene aktivnosti v naravnem okolju, po teh

dejavnostih pa so spet sledila individualna testiranja obeh skupin. Rezultati so pokazali, da je

predznanje otrok o drevesnih vrstah in opazovalnih spretnostih slabo, po končanih dejavnostih

pa se je znanje eksperimentalne skupine bistveno izboljšalo. Iz tega sklepam, da ustrezne

dejavnosti v naravnem okolju omogočajo otrokom napredek znanja na področju zgodnjega

naravoslovja.

Ključne besede: zgodnje učenje naravoslovja, igra v naravnem okolju, predšolski otroci,

drevesne vrste

SUMMARY

It is a known fact that the best way to explore early science concepts is in the natural

environment. Different authors cite activities for children that can be conducted in nature.

However, there is insufficient data on whether such activities actually help children learn. The

purpose of the thesis is to determine how children progress in terms of their knowledge about

tree species and their ability to observe through structured activities and games in nature

(forest, meadow). We conducted an experiment with an experimental and a control group of

children, each group consisting of 16 children aged from 5 to 6 years. The first step was to

conduct individual tests to determine how much children knew about tree species and whether

they possessed any observation skills. The children were asked to perform 3 tasks: name the

leaves of 10 tree species; recognise the leaves and fruits of 8 tree species; look for pairs of

leaves from 10 tree species among the leaves of 17 tree species (tracking progress of

children's observation skills). The children in the experimental group were tested and then

they continued with guided activities in the natural environment. After they finished, both

groups were tested again. The results indicate that the children's prior knowledge about tree

species as well as their observation skills were poor. However, the knowledge of the

experimental group improved significantly after completing their activities. We can conclude

that adequate activities in nature help children improve their knowledge in the field of early

science.

Keywords: exploring early science concepts, play in nature, preschool children, tree species

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................................1

1.1 AKTIVNO UČENJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU .................................................1

1.2 ZGODNJE UČENJE NARAVOSLOVJA .....................................................................3

1.3 VPLIV NARAVNEGA OKOLJA NA UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK ..................7

1.4 DREVESNE VRSTE, OBRAVNAVANE V RAZISKAVI ...........................................9

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODE

19

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................... 19

2.2 RAZISKOVALNI CILJI ........................................................................................ 20

2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ......................................................................... 20

2.4 METODE DELA.................................................................................................... 20

3 REZULTATI Z RAZPRAVO ....................................................................................... 23

3.1 PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI Z ANALIZO .................................................... 23

3.2.1 PRVI DAN .......................................................................................................... 23

3.2.2 DRUGI DAN ....................................................................................................... 26

3.2.3 TRETJI DAN ....................................................................................................... 29

3.2.4 ČETRI DAN ........................................................................................................ 33

3.2.5 PETI DAN ........................................................................................................... 37

3.2.6 ŠESTI DAN ......................................................................................................... 39

3.2.7 SEDMI DAN ....................................................................................................... 44

3.2 REZULTATI RAZISKAVE O POZNAVANJU IN OPAZOVANJU DREVESNIH

VRST ............................................................................................................................... 49

3.2.1 POIMENOVANJE DREVESNIH LISTOV ......................................................... 50

3.2.2 ISKANJE PAROV: DREVESNI LIST – PLOD/STORŢ ...................................... 53

3.2.3 OPAZOVALNA NALOGA: ISKANJE PAROV USTREZNEMU

DREVESNEMU LISTU ............................................................................................... 54

4 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 58

5 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................... 60

KAZALO SLIK

Slika 1: Lipa 9

Slika 2: Navadna bukev 10

Slika 3: Hrast dob 11

Slika 4: Pravi kostanj 12

Slika 5: Breza 13

Slika 6: Divji kostanj 14

Slika 7: Gorski javor 15

Slika 8: Črni bor 16

Slika 9: Navadna smreka 17

Slika 10: Navadna jelka 18

Slika 11: Sprehod po gozdu, nabiranje listov, plodov ... 25

Slika 12: Igra »Srečanje z drevesom« 25

Slika 13: Igra »Izdelovanje čarobnih preprog« 26

Slika 14: Iskanje listov breze in lipe 28

Slika 15: Igra »K pravemu drevesu« 28

Slika 16: Izdelava vzorcev iz listov različnih drevesnih vrst 29

Slika 17: Igra »Podvojitev« 31

Slika 18: Odhod proti vrtcu s pisanimi kronami 31

Slika 19: Izdelovanje jesenskih kron 32

Slika 20: Razvrščanje javorjevih listov po barvi in velikosti 32

Slika 21: Metanje listov 33

Slika 22: Igra s pisanimi javorjevimi listi 33

Slika 23: Izdelovanje hiške za palčke 35

Slika 24: Izdelovanje hiške za miško 35

Slika 25: Iskanje parov 36

Slika 26: Deklica je poiskala smreko; njeno vejico mora le še utrgati in jo prilepiti poleg

prilepljene 36

Slika 27: Izdelovanje puščic in markacij v vrtcu 38

Slika 28: Označevanje poti z markacijami in s puščicami 38

Slika 29: Ena izmed petih postaj z določeno nalogo 39

Slika 30: Iskanje puščic in markacij 39

Slika 31: Izdelava načrta za didaktično igro »Potovanje po gozdu« 42

Slika 32: Igranje didaktične igre v igralnici 42

Slika 33: Izvedba igre »Potovanje v gozdu« na bliţnjem travniku 43

Slika 34: Igranje didaktične igre 43

Slika 35: Igranje didaktične igre 44

Slika 36: Iskanje parov listov, plodov, vejic 45

Slika 37: Dokončanje plakata o lesnatih rastlinah 46

Slika 38: Izdelovanje dnevnikov o drevesnih vrstah 46

Slika 39: Plakat lesnatih vrst rastlin, ki smo jih spoznali 47

Slika 40: Umetniški izdelek iz naravnih predmetov 47

Slika 41: Izdelava dinozavra iz različnih listov 48

Slika 42: Listi in plodovi/storţi 17 drevesnih vrst, ki so bili pripravljeni na mizi, na kateri sem

z otroki izvajala testiranja 49

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Pravilna poimenovanja 10 drevesnih vrst eksperimentalne skupine – primerjava pred

dejavnostmi in po njih .......................................................................................................... 52

Graf 2: Pravilna poimenovanja 10 drevesnih vrst kontrolne skupine – primerjava pred


Graf 3: Rezultati eksperimentalne skupine iskanja parov med listi in plodovi: primerjava pred


Graf 4: Rezultati kontrolne skupine iskanja parov med listi in plodovi – primerjava pred


Graf 5: Rezultati iskanja parov med listi desetih drevesnih vrst eksperimentalne skupine...... 56

Graf 6: Rezultati iskanja parov med listi desetih drevesnih vrst kontrolne skupine ................ 56

KAZALO TABEL

Tabela 1: Drevesne vrste, ki so se uporabile v raziskavi. ....................................................... 22

Tabela 2: Rezultati poimenovanja drevesnih vrst eksperimentalne in kontrolne skupine........ 50

Tabela 3: Rezultati napačnega iskanja parov drevesnih listov obeh skupin pred dejavnostmi in

po njih. ................................................................................................................................. 55

Šuperger, B. (2015). Gozd kot učilnica: učenje o drevesih v predšolskem obdobju. Diplomsko delo. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

1

1 UVOD

1.1 AKTIVNO UČENJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Pojem učenja po navadi povezujemo z negativnimi čustvi, še posebej učenci in dijaki v šolah.

UNESCO/ISCED (1993) je pojem učenja definiral na naslednji način: »Učenje je vsaka

sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali

zmoţnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih

vedenjskih vzorcev« (Marentič Poţarnik, 2000, str. 10).

B. Marentič Poţarnik pravi, da pride do učenja na osnovi izkušenj, ob interakciji med

človekom ter njegovim fizikalnim in socialnim okoljem. Aktivno učenje pa je tisto, ki učenca

celostno, miselno in čustveno aktivira. Učenje je kakovostnejše, če poteka s samostojnim

iskanjem, z razmišljanjem, dialogom ter s postavljanjem in preizkušanjem hipotez (Marentič

Poţarnik, 2000).

»Učenje je povezano z otrokovo radovednostjo oz. s teţnjo, da razume svet ter rešuje

probleme« (Batistič Zorec, 2002, str. 11). V predšolskem obdobju prevladuje spontano

učenje, ki poteka predvsem prek igre, praktičnih dejavnosti in vsakdanjih rutin ter povezuje

vsa področja osebnosti – miselni pa tudi gibalni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni

razvoj (Batistič Zorec, 2002).

Načelo aktivnega učenja temelji na spoznanju kognitivnih psiholoških teorij M. Montessori,

Piageta, Vigotskega, Brunerja, M. Donaldson, Gardnerja … Vsem tem kognitivnim teorijam

je skupno to, da poudarjajo (Batistič Zorec, 2002):

aktivno vlogo otroka v procesu pridobivanja in konstruiranja znanja;

kvalitativno razliko med mišljenjem otrok v različnih razvojnih obdobjih in tudi

razlike med otroki iste starosti;

pomen optimalnega (občutljivega) obdobja za določeno učenje;

izhajanje iz otrokove notranje motivacije (smiselnosti problemov) za učenje.

V Kurikulumu za vrtce (2010) je načelo aktivnega učenja opisano kot stalna skrb za sprotno

zagotavljanje udobnega in za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje iz

vzgojiteljevega načrtovanja in nenačrtovanega usmerjanja kakor tudi iz otrokovih

samoiniciativnih pobud. Predšolska vzgoja mora graditi na otrokovih zmoţnostih in ga voditi



2

k pridobivanju novih doţivetij, izkušenj spoznanj, tako da mu, preden postavlja smiselne

zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, omogoča izraţanje in

doţivljanje ter ga močno čustveno in socialno angaţira (prav tam).

V procesu aktivnega učenja otroci konstruirajo znanje, ki jim pomaga razumeti njihov svet.

Tako sami dajejo pobude za dejavnosti, ki izvirajo iz osebnih interesov in namenov, izbirajo

vrsto materiala in se odločajo, kaj z materiali početi, ga z vsemi čuti aktivno raziskujejo,

odkrivajo razmerja skozi neposredno izkušnjo s predmeti, preoblikujejo in kombinirajo

materiale, govorijo o svojih izkušnjah in tem, kar počnejo (Hohmann in Weikart, 2005).

N. Turnšek (2004) pravi, da v strokovnih krogih prihaja do pomislekov o uporabi pojma

»aktivno učenje«. Ta pojem naj bi bil neustrezen, ker je vsako učenje aktivno. Avtorica meni,

da vsako otrokovo učenje gotovo aktivira določene mišljenjske procese, vendar pa ni vsak

pristop vzgojitelja k učenju aktiven. O aktivnem (dejavnem, participativnem) učenju

govorimo takrat, ko vzgojitelj namenoma uporablja take pristope, ki zagotavljajo čim višjo

stopnjo otrokovega sodelovanja v procesu pridobivanja informacij, izkušenj, še zlasti pa v

procesu nastajanja novega znanja, novih predstav in pojmov (prav tam).

Sodobni kurikulumi se kljub prepričanju, da se otroci najuspešnejše učijo, kadar sami

raziskujejo in odkrivajo zakonitosti in principe, zavedajo, da otrok vsega ne more odkriti sam

(Batistič Zorec, 2002). Odrasli spodbujajo aktivno učenje, tako da podpirajo razvoj otroka in

da pri izpolnjevanju te vloge niso le aktivni, ampak tudi zavestno sodelujejo in opazujejo

(Hohmann in Weikart, 2005, str. 20):

organizirajo okolje in rutine za aktivno učenje;

vzpostavljajo ozračje za pozitivne socialne interakcije;

spodbujajo otrokova namenska dejanja, reševanje problemov in verbalno razmišljanje;

opazujejo in interpretirajo dejanja vsakega otroka v luči razvojnih načel;

načrtujejo izkušnje, ki gradijo na otrokovih dejanjih in interesih.



3

1.2 ZGODNJE UČENJE NARAVOSLOVJA

Otroci začnejo odkrivati, doţivljati in spoznavati okolje hkrati z razvojem lastnih miselnih

sposobnosti in osebnostnim razvojem. Dejavnosti v okolju in na okolje vodijo k oblikovanju

miselnih operacij, oblikovanju temeljnih pojmov ter k spoznavanju odnosov med predmeti pa

tudi odnosov med bitji in okoljem, v katerem ţivijo. Tako je spoznavanje okolja hkrati cilj in

proces; postopoma se oblikujejo pojmi in razvija se mišljenje (Krnel, 2001, str. 159, v

Marjanovič Umek, 2001).

V Kurikulumu za vrtce (2010, str. 55) je naravoslovje opredeljeno v področju dejavnosti

narava: »Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za

dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in druţbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in

varnega ţivljenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji,

naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija

naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmoţnosti za uvidevanje in reševanje

problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja, iskanja ter povzemanja bistva in pomena ter

oblikovanja konceptov. Ti procesi pri otroku potekajo nezavedno, vendar so hkrati osnovne

znanstvene metode v naravoslovju« (prav tam).

Kurikulum za vrtce naravoslovje povezuje z vsemi področji dejavnosti (Katalinič s sod.,

2007, str. 12):

NARAVA: opazuje pojave, procese, povezuje in ugotavlja zakonitosti pri opazovanju,

spoznava naravoslovne postopke, išče rešitve, uporablja spoznanja, spoznava in

uporablja orodja in naprave, razvija spretnosti in ustvarjalne sposobnosti, spoznava do

okolja prijazna gradiva …

UMETNOST: opazuje, riše, pripoveduje, ustvarja …

JEZIK: ubeseduje občutja in spoznanja, govori, se pogovarja …

DRUŢBA: druţi se s sovrstniki, z odraslimi, spoznava oţje in širše okolje …

MATEMATIKA: razvršča, grupira, šteje, prikazuje s simboli, meri, primerja …

GIBANJE: iskanje in nabiranje semen, plodov v gozdu, na travniku, v parku …

Otrok pogosto pridobiva izkušnje v okviru naravoslovne dejavnosti prek tehnične in

tehnološke dejavnosti, ki se konča z igro vlog, verifikacijo in z evalvacijo dejavnosti. V tem

delu pa se naravoslovju, tehniki in tehnologiji priključi še priloţnost za uresničevanje ciljev in

vsebin z drugimi področji dejavnosti (Papotnik, 2004, v Katalinič s sod., 2007).



4

Harlen (1985) navaja, da je naravoslovje vsebina, metoda, proces pa tudi produkt. Med njimi

je soodvisnost, ki spodbuja razvoj mišljenja (v Krnel, 1993).

Od dvojnosti metode in vsebine v naravoslovju je odvisno razvijanje ustvarjalnosti in

kritičnega mišljenja. Ustvarjalnost je naravni smoter učenja naravoslovja (Abruscato, 1988, v

Krnel, 1993), izraţa pa se v načrtovanju in opravljanju poskusov ter v razlagi rezultatov in

iskanju zakonitosti. Kritično mišljenje je pomembno za organiziranost in discipliniranost

mišljenja, odgovornost do svojih pogledov in za zavestno sledenje eni sami ideji. Izraţa se v

procesu odkrivanja kot raziskava, v preizkušanju hipotez in opravljanju znanstveno

zasnovanih poskusov. Proces poteka prek zbiranja podatkov, preverjanja idej in iskanja

razlag, produkt pa so zamisli, ki jih uporabljamo v razlagi novih izkušenj (Krnel, 1993).

Krnel (1993, str. 17) tudi pravi: »Učenje naravoslovja je dinamičen proces spreminjanja,

rekonstrukcije in tvorjenja novih pojmov.« Konstruktivisti pa razlagajo nastajanje znanja kot

dinamičen proces vklapljanja novih informacij v obstoječe informacijske strukture. Piaget je

konstruktivizem utemeljil s tremi načeli (Krnel, 1993):

ASIMILACIJA (vključevanje novih izkušenj v obstoječe okvire);

AKOMODACIJA (obstoječi okviri znanja se pod pritiskom novih spoznanj

spreminjajo in bogatijo);

URAVNOTEŢENJE/EKVILIBRACIJA (uravnoteţenje obeh procesov, ki je potrebno

za doseganje višjih stopenj znanja in razumevanja).

Na osnovi teh načel nastajajo strukture, ki si v razvoju stopenjsko in zakonito sledijo

(Labinowicz, 1989, v Krnel, 1993):

1. predoperacionalna stopnja;

2. stopnja konkretnih operacij;

3. stopnja formalnih operacij (abstraktno mišljenje).

Metode dela v naravoslovju (Krnel, 1993)

Opazovanje (povezano z zbiranjem podatkov)

Dejavnosti v opazovanju si sledijo skladno s kognitivnim razvojem: od iskanja in določanja

podobnosti do sposobnosti za delo z več spremenljivkami.



5

Razvijanje in testiranje zamisli (povezano z obdelavo podatkov)

V tem delu si dejavnosti sledijo skladno s potekom raziskovanja – od načrtovanja do iskanja

zakonitosti in sporočanja. Potek je univerzalen in ni vezan na stopnjo kognitivnega razvoja

(prav tam).

Naravoslovje poleg kognitivnih sposobnosti razvija tudi vrsto vrednot, kot so: resnica,

svoboda, skepticizem, izvirnost, red, komunikativnost – sploh ta zadnja prihaja v ospredje pri

učenju naravoslovja in kognitivnem razvoju (Krnel, 1993).

Vloga učitelja pri strategiji kognitivnega konflikta in strategiji razvijanja pojmov

(Krnel, 1993)

Spodbujanje in vodenje otrok proti pravilnim rešitvam, ne sugeriranje rešitev.

Pri eksperimentiranju vodi otroke z akcijskimi vprašanji (nanje lahko odgovorijo le, če

opravijo poskus ali ga opazujejo);

Pomaga razjasniti različna stališča, jih pravilno izraziti, voditi razgovor v smer sinteze,

skupne rešitve (pomembna sta zaupanje in odprtost skupine otrok do učitelja).

Učitelj mora (Scott, Asoko, Driver, 1991, v Krnel, 1993, str. 46, 47):

poznati otroške zamisli in razumevanje, povezano z obravnavano temo;

poznati vzorce razvoja določenega naravoslovnega pojma;

biti občutljiv na otroško napredovanje pri učenju;

znati postavljati prava vprašanja in naloge, ki bodo otrokom omogočale razvoj po

lastni poti;

dovolj poznati naravoslovje, da lahko suvereno presoja in reagira na različne zamisli;

biti usposobljen za vodenje oddelka in organizacijo širšega okolja, v katerem bodo

naštete zahteve lahko uresničene.

Izkušnjam izpostavljeni otroci si morajo za svoje uspešno delovanje svet razlagati. To izhaja

iz naravne človeške teţnje, da sam oblikuje znanje, s katerim osmišlja svet, seveda na

najboljši mogoč način, odvisno od okoliščin. Če jim pri tem pomagamo, je njihova pot v

naravo in druţbo krajša in laţja. Brez pravočasne pomoči ostajajo pri lastnih intuitivnih ali

napačnih pojmih. Kako so utrjeni napačni pojmi odporni za spremembe, pa dokazujejo



6

raziskave napačnih pojmovanj tudi izobraţenih odraslih (Gil - Perez, Carrascosa, 1990, v

Krnel, 1993, str. 10).

Zato je predšolsko obdobje primeren čas za razvijanje osnov naravoslovja. Nekateri postopki

so teţji, drugi preprostejši, a prav na teh temelji oziroma se začne naravoslovje v vrtcu. Prek

naravoslovnih dejavnosti si otrok lahko oblikuje svoja stališča in pojme, ki mu omogočajo

razumevati pojave in dogodke v naravi (Katalinič s sod., 2007, str. 18).

Pri nas je premalo začetnega naravoslovja za razvijanje osnovnih pojmov, zato nastanejo

teţave pri srečanju s pravo znanostjo: s kemijo, fiziko, z biologijo. Otroci ne najdejo povezav

med svojimi napačnimi pojmi in novo snovjo. Pojavita se zmeda in odpor proti naravoslovju.

To pa vpliva na prihodnjo odločanje o študiju in poklicu (Krnel, 1993).

»Posebnost učenja naravoslovja je poleg širjenja in poglabljanja znanj v oţjem pomenu tudi

razvijanje procesnih znanj ali naravoslovnih postopkov« (Krnel, 2010, str. 37). Avtor navaja,

da so to dejavnosti, ki so značilne za odkrivanje in raziskovanje t. i. naravoslovne sposobnosti

in spretnosti. »Pomenijo kompleksno pojmovanje aktivnega učenja« in so »temeljni kamen

zgodnjega naravoslovja« (prav tam).

V predšolskem obdobju spadajo med temeljne spoznavne postopke razvrščanje, urejanje,

prirejanje, razporejanje v prostoru in času ter uporaba sistemov znamenj, v obdobju

konkretnih miselnih operacij pa se pojavijo specifični postopki (določanje spremenljivk,

uporaba abstraktnih modelov …). Temelj naravoslovja v predšolskem obdobju je predvsem

na učenju razlikovanja, ki izhaja iz opazovanja, pri tem pa otroci uporabljajo vsa čutila

(zaznave so vidne, slušne in tipne; zaznavajo naj vonj in okus). Iz razlikovanja se postopno

razvije razvrščanje, pri katerem pa otroci iščejo podobnosti. Je splošni spoznavni postopek, ki

vodi k oblikovanju pojmov, in je zato zelo pomembna spretnost. Nato sledi urejanje, ki je

miselno zahtevnejše od razvrščanja, saj je povezano z razlikovanjem med vrstami

spremenljivk, prirejanje pa je spretnost povezovanja odnosov med dvema objektoma in se

razvije v razvrščanje v preproste preglednice, kar je začetek obdelave podatkov in ravnanja z

njimi. Eksperimentiranje je v predšolskem obdobju omejeno na operacijsko določanje

lastnosti in simulacijo pojavov ali tehnoloških postopkov. Pri tem spoznavamo različne

pripomočke (posode, preprosta orodja, merilne naprave), upravljanje z njimi pa prav tako

spada med naravoslovne spretnosti (uporaba kapalke, spretnosti prelivanja, presipanja …)

(Krnel, 2010).



7

Naravoslovni postopki se do določene stopnje razvijajo in uvajajo vzporedno z miselnim

razvojem otroka, njihov nadaljnji razvoj pa je v veliki meri odvisen od dialoga z odraslim

(veščine spraševanja; motivacija za nadaljnjo učenje in raziskovanje).

»Znanje o naravi in odnos do nje se začneta oblikovati ţe v zgodnjem otroštvu« (Krnel, 1993,

str. 7). Če se otrok začne ţe zgodaj znanstveno opismenjevati, bo kot odrasel v demokratičnih

druţbah lahko vplival tudi na delo znanstvenikov in uporabo znanstvenih odkritij. V

vsakdanjem ţivljenju bo laţje sprejemal nove doseţke znanosti in tehnologije, jih pravilneje

uporabljal in vrednotil v odnosu do narave (Krnel, 1993, str. 7). Tudi Danks in Schofield

(2007, str. 12) pravita, da »če otroci raziskujejo okolje ţe od zgodnjih let, postanejo

vedoţeljni odrasli, ki se z veseljem učijo o svetu.« Vemo, da morajo biti naši otroci v 21.

stoletju računalniško pismeni, vendar moramo paziti, da pri tem ne izgubijo svoje prirojene

ljubezni in spoštovanja do narave.

Tudi drugi avtorji (Tilbury, 1994; Wilson, 1994; Kahn in Kellert, 2002) pravijo, da je treba

spoštljiv odnos do naravnega okolja in skrb zanj pri otroku začeti razvijati ţe v prvih letih

njegovega ţivljenja (Hadzigeorgiou s sod., 2010).

1.3 VPLIV NARAVNEGA OKOLJA NA UČENJE PREDŠOLSKIH OTROK

»Majhne otroke svet narave neustavljivo privlači, nenasitno so radovedni in sposobni so se

čuditi ţe najmanjšim podrobnostim« (Danks in Schofield, 2007, str. 13). Vse, kar vidijo,

ţelijo potipati, povohati ali okusiti. Vse, kar slišijo, ţelijo videti, z vsem, kar je dosegljivo in

dovolj priročno, ţelijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in

spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega. Iz vrtca naj se

dejavnosti s področja narave razširijo na okolico vrtca (Krnel, 2001, str. 160, v Marjanovič

Umek, 2001).

Otroci vstopajo v naravno okolje in ga doţivljajo drugače kakor odrasli. Zanje ni le ozadje za

neke druge dejavnosti (npr. šport, sprehod, piknik, nabiranje gob …), ampak vstopajo v

naravo aktivneje kot odrasli (White, 2008, v Kos in Gregorič, 2011).

Danks in Schofield (2007) sta povzeli, da je »svet narave prostor za raziskovanje, učenje o

tveganju, krepitev samozaupanja in pobeg v domišljijo.« Z drugimi besedami Kos (2013)

pravi, da je naravno okolje prostor za učenje, v katerem otrok pridobiva bogate čutne



8

izkušnje, na voljo je veliko naravnega materiala in priloţnosti za raziskovanje. Zaradi teh

značilnosti se prosta, iz otroka izhajajoča igra ali strukturirane dejavnosti z delnim

vključevanjem odraslih v naravnem okolju razvija v kakovostnejše, ustvarjalnejše oblike

kakor na igriščih ali v notranjih prostorih (prav tam).

Igra v naravnem okolju ima na razvoj otroka zelo velik vpliv. Wilson (2008) pravi, da takšna

igra omogoča veliko več priloţnosti za razvoj in učenje kot pa igra na igrišču s standardnimi

igrali. Še posebej spodbuja razvoj otroka na vseh razvojnih področjih (kognitivni,

senzomotorični ali socialno-emocionalni razvoj); omogoča razvoj grobe in fine motorike,

pravilni telesni razvoj, razvoj jezikovnih in govornih zmoţnostih, socialni razvoj in

izboljšanje samopodobe. Omogoča bolj dovršeno, zabavno, kompleksno in kreativno igro kot

notranji prostori, preprečuje nasilje med otroki, zmanjša moţnost poškodb in nesreč, spodbuja

učenje vseh otrok ne glede na njihove učne stile in navade ter razvija otrokovo naturalistično

inteligenco (prav tam). Igra v naravnem okolju vpliva tudi na boljšo koncentracijo

(Martensson s sod., 2009, v Kos in Jerman, 2013); s svojo raznolikostjo in z

nepredvidljivostjo prinaša spodbude za lastna raziskovanja otrok, ki omogočajo pridobivanje

znanja, spretnosti in konceptov (Fjortoft, 2004, v Kos in Jerman, 2013).

Kot sem ţe omenila, je naravno okolje idealno za igro predšolskih otrok. Otroška igra pa je

dejavnost, ki je notranje motivirana, prijetna za otroka, in se izvaja zaradi nje same. V igri se

prepletajo in povezujejo različna področja kurikuluma, kar je za razvojno stopnjo in način

učenja v tem starostnem obdobju smiselno in strokovno utemeljeno (Kurikulum za vrtce,

2010).

Raziskave so pokazale, da čeprav se večina vzgojiteljic zaveda, da čas, ki ga preţivijo z otroki

v naravi, ni zadosten, slovenski vrtci igri in učenju še vedno posvečajo premalo pozornosti in

časa – le štiri ure tedensko (drugi »vrtci na prostem« po Evropi pa v naravnem okolju

preţivijo štiri ali celo več ur dnevno). Čas, ki ga preţivijo v naravi, pa prepogosto posvečajo

samo hoji in sprehodu, veliko manj pa prosti igri otrok. Tudi ţelja predšolskih otrok je, da bi

na prostem preţiveli veliko več časa kot zdaj. Upajmo, da bo izobraţevanje vzgojiteljev in

staršev o pomenu igre in učenja na prostem ter o pozitivnih izkušnjah evropskih »vrtcev na

prostem« bolj pripomoglo k premagovanju organizacijskih in materialnih ovir ter predsodkov

(Kos in Gregorič, 2011).



9

1.4 DREVESNE VRSTE, OBRAVNAVANE V RAZISKAVI

Učenje o pomenu dreves se lahko obravnava kot pomembna izobraţevalna aktivnost v

zgodnjem otroštvu, saj lahko takšno učenje pomembno prispeva k razvoju naravnanosti in

vedenja do narave, lahko pa spodbudi povezanost z naravnim okoljem (Hinds in Sparks,

2008, v Hadzigeorgiou s sod., 2010).

LIPA (Tilia platyphyllos)

Običajno lipe ne povezujemo z gozdom, čeprav je tudi gozdno drevo. Največkrat jo vidimo

kot okrasno drevo na dvoriščih, pri kmetijah, na vaških trgih, ob gostiščih, cerkvah, parkih in

drugje, kjer s svojo krošnjo dela senco. Prav zaradi razvejane in košate krošnje jo uvrščamo

med mogočnejša drevesa (www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/lipa).

Lipa je do 40 m visoko in do kar 5 m debelo listopadno drevo. Spada v druţino lipovk

(Tiliaceae). Deblo je ravno, krošnja na prostem široka in debelo vejnata, v gozdu pa oţja.

Skorja je sivorjava, v starosti globoko razpokana. Koreninski sistem je močno razvit. Listi so

premenjalno nameščeni in preprosti, dolgi 7‒10 cm, so zašiljeni in srčaste nesimetrične

oblike. Imajo 1,5‒5 cm dolg dlakav pecelj. Listna ploskev je zgoraj gola ali rahlo dlakava ter

svetlejša, spodaj pa ima dobro izraţene ţile. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, rumeni in dišeči,

navadno po 2‒5 rastejo v socvetju na skupnem peclju, ki je zraščen z od 5 do 12 cm dolgim

ovršnim listom. Plodovi so okroglasti, 8‒18 mm debeli in gosto dlakavi oreški z od 4 do 5

razločnimi vzdolţnimi rebri, ki vsebujejo 1‒2 semeni. Cveti junija in v prvi polovici julija.

Naravno je razširjena v velikem deli Slovenije in Evrope (Brus, 2004).

Slika 1: Lipa



10

NAVADNA BUKEV (Fagus sylvatica)

Je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Njen deleţ je prib. 29-odstoten

(www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa/lipa). Raste v večjem delu Evrope in

Slovenije, razen na poplavnih niţinah panonskega sveta in suhih rastiščih sredozemskega

sveta.

Bukev je do 40 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo. Spada v druţino bukovk

(Fagaceae). Ima veliko zaobljeno krošnjo in razvejan koreninski sistem. Deblo je ravno,

skorja pa tanka, siva in gladka. Poganjki so rjavkasti, goli in bleščeči, brsti pa rjavi,

podolgovato zašiljeni in dolgi do 3 cm. Listi so večinoma dvoredno nameščeni, preprosto,

eliptični, 6‒10 cm dolgi in imajo 5‒9 stranskih ţil. Zgoraj so temno zeleni in bleščeči, spodaj

pa svetlejši. Cvetovi so enospolni. Iz vsake plodnice se razvije do 1,5 cm dolg, trirob rjav

orešek oz. ţir, po dva ţira pa leţita skupaj v oleseneli, trdo zaprti skledici ali bukvici, ki je

pokrita s kaveljčastimi bodicami. Plod je ţir skupaj z bukvico, ki se jeseni v času zrelosti

odpre. Cveti maja, razmnoţuje pa se s semeni (Brus, 2004).

Slika 2: Navadna bukev



11

HRAST DOB (Quercus robur)

Je do 40 m visoko in do 2,5 m debelo listopadno drevo z nepravilno, močno razvejano krošnjo

ter močnimi vejami. Spada v druţino bukovk (Fagaceae). Skorja na deblu je v mladosti

gladka, pozneje pa je vzdolţno razpokana. Mladi poganjki so zeleno-rjavi in goli, brsti pa so

dolgi do 8 mm in jajčaste oblike. Listi so premenjalno nameščeni, pernato krpati, najširši v

zgornji tretjini in goli, le v mladosti rahlo dlakavi. Dolgi so do 15 cm in široki do 10 cm. List

ima 4‒8 parov različno velikih listnih krp, njihov pecelj pa je kratek. Na veliko listih najdemo

interkalarne ţile, ki potekajo od glavne ţile do dna zarez med krpami. Moški cvetovi so

sedeči in zdruţeni v 2‒5 cm dolge rumene mačice, ţenski cvetovi pa so posamezni ali v

manjših skupinah zdruţeni v redke klase na dolgih pecljih. Plod se imenuje ţelod. Je

podolgovat, na koncu zašiljen, skupaj s polkroţno do kroţnikasto skledico (»kapico«).

Plodovi so v skupinah do 5 zdruţeni na pecljih, dolgih 3‒6 cm.

Drevo cveti maja, ţelod pa dozori oktobra. Na splošno je razširjen skoraj po vsej Evropi in

Sloveniji. Najraje uspeva v s humusom in z minerali bogatih tleh z visoko podtalnico (Brus,

2004).

Slika 3: Hrast dob



12

PRAVI KOSTANJ (Castanea sativa)

Pravi oz. domači kostanj je do 35 m visoko in do 3 m debelo listopadno drevo z mogočno in s

široko krošnjo. Spada v druţino bukovk (Fagaceae). Če raste na prostem, so drevesa vejnata

skoraj do tal in večdebelna. Skorja je v mladosti gladka, pozneje pa se pojavijo globoke

vzdolţne razpoke. Poganjki so goli, rjavkasti ali rdečkasti. Listi so preprosti, premenjalno

razporejeni, dolgi do 30 cm. Zgoraj so temno zeleni in gladki, spodaj pa svetlejši. Bočne ţile

so vtisnjene v listno ploskev in se končujejo z izrazito konico na listnem robu. Cvetovi rastejo

skupaj (moški in ţenski) na 10‒30 cm dolgi pokončni osti. Vsak cvet ima prib. tridelno

plodnico. Bleščeče rjavi kostanji (orehi) imajo na koncu značilen repek, ki je ostanek

cvetnega odevala. Plod je kostanj skupaj s bodečo jeţico, ki se odpre s štirimi loputami. V

jeţici najdemo od enega do tri kostanje, ki dozorijo in odpadejo oktobra, cveti pa konec

junija, v začetku julija.

Raste na globokih, zmerno vlaţnih, humoznih in kislih tleh, ki so bogata s kalijem. Potrebuje

veliko toplote. Razširjen je predvsem v juţnem delu Evrope, pri nas pa skoraj povsod (Brus,

2004).

Slika 4: Pravi kostanj



13

BREZA (Betula pendula)

Breza je do 30 m visoko in do 0,6 m debelo listopadno drevo. Spada v druţino brezovk

(Betulaceae). Ima ozko in redko stoţčasto krošnjo, ki je po navadi nepravilne oblike. Skorja

na deblu in debelejših vejah je bele barve in z rastjo drevesa poka, v starosti pa razpoke v

spodnjem delu potemnijo. Koreninski sistem je plitev, vendar zelo gost. Mlade veje so

povešene in rdečkastorjave. Brsti so jajčasti, od zeleno-rjavi do temno rjavi in dolgi do 4 mm.

Listi so preprosti, rombasti, dolgi do 7 cm, po robu pa so ostro naţagani in goli. Pecelj je dolg

do 3 cm. Moški cvetovi so 3‒6 cm dolga viseča klasasta socvetja (mačice), ki se razvijejo ţe

poleti, zacvetijo pa spomladi. Ţenski cvetovi se razvijejo spomladi in so pecljate, pokonci

stoječe ter do 2 cm dolge zelene mačice. Soplodja se povesijo in julija ali avgusta dozorijo.

Plodovi so rjavi krilati oreški, ki so majhni in lahki, veliki do 2 mm.

Najraje raste na rahlih, sveţih, globokih, peščeno-ilovnatih in nekoliko zakisanih tleh.

Potrebuje veliko svetlobe. Raste skoraj po vsej Evropi in Sloveniji, redkejša je samo v

sredozemskem svetu. Največkrat raste posamezno ali v manjših skupinah. Je priljubljeno

okrasno drevo. Raste predvsem na posekah in gozdnem robu, zasadi se tudi na pogoriščih

(Brus, 2004).

Slika 5: Breza



14

DIVJI KOSTANJ (Aesculus hippocastanum)

Je do 30 m visoko in do 1 m debelo listopadno drevo. Spada v druţino divje kostanjevke

(Hippocastanaceae). Največkrat ima kratko deblo ter gosto, pravilno in široko razvejano

okroglasto krošnjo z debelimi, a s krhkimi vejami. Koreninski sistem je površinski, glavna

korenina je šibka, močne so stranjske korenine. Skorja je sivkasto rjava. Mladi poganjki so

debeli, sivo-rjavi in gladki. Brsti so jajčasti in zašiljeni, dolgi do 3 cm in debeli do 1,5 cm. So

rdečerjavi in gladki, spomladi pred odpiranjem pa močno lepljivi. Listi so navzkriţno

razporejeni, dlanasto sestavljeni iz 5‒7 lističev, ki so skupaj pritrjeni na 15‒20 cm dolg pecelj.

Lističi so podolgovati, kratko zašiljeni, do 25 cm dolgi in do 10 cm široki. So sedeči, naţagani

po robu, zgoraj temno zeleni, spodaj pa svetlejši. Cvetovi so beli in zdruţeni v pokončnih,

20‒30 cm dolgih latastih socvetjih. Plodovi so do 6 cm debele, okrogle, zelene glavice z

redkimi bodicami. Zrele razpadejo na tri dele. V vsakem plodu so 1‒3 bleščeča, okroglasta,

kostanjevo rjava semena z značilno belo liso.

Divji kostanj najbolje raste na prostem pri polni osvetljenosti. Rad ima toploto. Najbolj

značilen je za Balkanski polotok. V Sloveniji je eno najpogosteje sajenih okrasnih dreves.

Najdemo ga po vrtovih, parkih, drevoredih … (Brus, 2004).

Slika 6: Divji kostanj



15

GORSKI JAVOR (Acer pseudoplatanus)

Je do 40 m visoko in do 2 m debelo listopadno drevo. Spada v druţino javorovk (Aceraceae).

Je do 500 let staro drevo s pravilno razvito krošnjo ter z ravnim in močnim deblom. V

mladosti je skorja sivkasta in gladka, pozneje pa razpoka. Poganjki so zelenkasto rjavi in goli,

brsti pa so olivno zeleni, široko jajčasti in kratko zašiljeni. Terminalni brst je večji od

lateralnega. Listi, ki so navzkriţno razporejeni, so dolgi 8‒16 cm in do 20 cm široki, dlanasto

krpasti, pecelj pa je dolg do 25 cm. Med petimi listnimi krpami sta spodnji dve manjši. Krpe

so široko jajčaste, grobo naţagane, zareze med njimi pa ostre. Cvetovi so zdruţena

dolgozelena, viseča in grozdasta socvetja. Plod se imenuje pokovec ali samara (pogovorno

tudi« krilca«, »helikopterčki«). Sestavljen je iz dveh krilatih delnih plodičev. Krilce je dolgo

pribliţno 3 cm in mreţasto ţilnato.

Za rast potrebuje javor najboljšo rastišče. Naravno je razširjen predvsem v srednji, juţni in v

vzhodni Evropi, pri nas pa raste skoraj po vsej Sloveniji. Kot okrasno drevo ga najdemo v

parkih, drevoredih … (Brus, 2004).

Slika 7: Gorski javor



16

ČRNI BOR (Pinus nigra)

Bor je do 30 ali 40 m visoko in 1,3 m debelo vedno zeleno iglasto drevo. Spada v druţino

borovk (Pinaceae). Pri mlajših drevesih je krošnja široko valjasta, konci vej pa usmerjeni

navzgor; pri starejših je deţnikasta. Koreninski sistem je razvejan in močen, le glavna

korenina je slabše razvita. Skorja je sivo-črna, debela in močno razbrazdana. Poganjki so goli

in svetlo rjavi, brsti pa podolgovato jajčasti, sivo-rjavi in smolnati. Na veji sta v šopku po dve

iglici, ki sta temno zeleni, trdi, bodeči in do 16 cm dolgi. Ovoj, ki v spodnjem delu obdaja

šopek iglic, je trajen, zato iglice odpadejo šele po 4‒8 letih; zaradi tega je krošnja bora gosta

in temna. Storţi zorijo dve leti. Ko so zreli, so jajčasti, do 8 cm dolgi in do 4 cm debeli,

bleščeče rumeno-rjave barve, spodnja stran olesenelih plodnih lusk pa je črna.

Črni bor raste na vseh vrstah matične kamnine. V naravi raste na ekstremnih rastiščih na

strmih skalnatih pobočjih. Odporen je proti mrazu, vendar za rast potrebuje precej poletne

toplote. Zelo dobro prenaša sušo in močen veter, slabo pa prenaša sneg, ki mu hitro zlomi vrh

ali deblo (Brus, 2004).

Slika 8: Črni bor



17

NAVADNA SMREKA (Picea abies)

Je vedno zeleno, do 50 m visoko in do 1 m debelo iglasto drevo s stoţčasto krošnjo. Spada v

druţino borovk (Pinaceae). Ima plitev koreninski sistem, vendar pokrivajo veliko površino.

Deblo je ravno in polnolesno, veje pa izraščajo v izrazitih vejnih vencih. Skorja na deblu je

rdečkasta, sprva gladka, pozneje pa začne odstopati v obliki okroglastih ploščic. Brsti so

jajčasto zašiljeni, rjavkasti in niso pokriti s smolo. Iglice so dolge do 2,5 cm, v prečnem

prerezu rombaste, na poganjku so razvrščene spiralno. Iz vejice izraščajo na značilnih

nastavkih in na drevesu ostanejo 5‒7 let. Moški cvetovi so rdečkasti (pozneje rumeno-rjavi) in

dolgi do 2 cm, ţenska storţasta socvetja pa so rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov

v zgornji tretjini krošnje. Po oploditvi se razvijejo v storţe, ki se med zorenjem povesijo in so

sprva zelenkasti (rdečkasti), nato rjavi. Dolgi so do 16 cm in debeli okoli 4 cm. Polni obrod je

vsakih 4‒8 let. Dozorijo oktobra, odpirati se začnejo februarja naslednje leto in odpadejo

poleti.

Smreka ima najraje sveţa in zračna tla na vseh podlagah. Suše in vročine ne prenaša, odporna

pa je proti mrazu in nizkim temperaturam. Je značilna borealno-alpska vrsta. Naravna rastišča

smreke so v Sloveniji samo v gorskih delih, v zelo hladnih dolinah niţjih leg in v

visokokraških mraziščih. Sajena in pospeševana pa danes raste po vsej Sloveniji, razen na

močvirskih rastiščih v panonskem svetu, obrečnih niţinah in na suhih predelih sredozemskega

sveta (Brus, 2004).

Slika 9: Navadna smreka



18

NAVADNA JELKA (Abies alba)

Navadna jelka je do 50 m visoko in do 2 m debelo vedno zeleno drevo. Spada v druţino

borovk (Pinaceae). Mlada drevesa imajo stoţčasto krošnjo, ki pozneje postane valjasta ali

jajčasta. Veje so plosko razvite. Za starejše jelke je značilen gnezdast ali potlačen vrh. Ob

nekaj stranskih je pogosto močno razvita tudi glavna korenina. Deblo je polnolesno. Skorja je

v mladosti tanka, gladka in siva, v starosti pa razpoka v bolj ali manj pravilne pravokotne

luske. Brsti so jajčasti, dolgi do 5 mm, rdečkasto rjavi in niso smolnati, poganjki pa so sivo-

rjavi in rahlo dlakavi. Iglice so ploščate, do 3 cm dolge. Na zgornji strani so temno zelene in

bleščeče, spodaj pa imajo dve značilni beli progi. Moški cvetovi so rumenkasti, dolgi do 2 cm

in sestavljeni iz številnih spiralasto nameščenih prašnikov. Ţenska storţasta socvetja so

pokončna, dolga do 6 cm, in rastejo na koncu lanskih poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Po

oprašitvi postanejo modro-zelena in zorijo 5 mesecev. Storţi nato postanejo temno rjave

barve in valjaste oblike; so pokončni, do 20 cm dolgi. Razpadejo na drevesu.

Jelka uspeva na sveţih, globokih in hranilnih tleh. Potrebuje dovolj vlage, slabše pa prenaša

sušo in nizko temperaturo. Odporna je proti vetru in preţivi z zelo malo svetlobe.

Najpogosteje raste med 800 do 1200 metri n. v. (Brus, 2004).

Slika 10: Navadna jelka



19

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA

VPRAŠANJA IN METODE

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Namen naravoslovja v vrtcu je naravoslovje v srečanju z okoljem, in to z okoljem, v katerem

se otroci gibajo, ţivijo. V tem okolju otroci začnejo odkrivati, doţivljati in spoznavati okolje

hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem. Zato je naravno

okolje ena prvih »učilnic« za potešitev otroške radovednosti, naloga staršev in vzgojiteljev pa

je spodbujati to radovednost, ker je to pozitivna lastnost za ustvarjalnost oz. akcijski odnos do

okolja, v katerem otrok ţivi (Katalinič, 2007). Odrasli moramo otroke peljati v našo bliţnjo

okolico ter jim ponuditi moţnost aktivnega odkrivanja in spoznavanja naravnega okolja

(Krnel, 2001).

Znanje o naravi in odnos do nje se začneta oblikovati ţe v zgodnjem otroštvu (Krnel, 1993).

Za predšolske otroke je naravno okolje zato zelo pomembno in koristno. Nudi jim sveţ zrak

in prostor, v katerem se lahko prosto gibljejo (Rivkin, 1995), prinaša boljše razvite motorične

sposobnosti (Fjortoft, 2001), izboljšano fizično zdravje (Fjortoft, 2001, 2004), manj

agresivnosti in sporov (Wilson, 1995; Ouvry, 2003) ter boljšo koncentracijo (Martensson et

al., 2009) (povz. po Kos in Jerman, 2013). Naravno okolje tako spodbuja otrokov celostni

razvoj in omogoča napredek na vseh področjih (Wilson, 2008). Prinaša spodbude za lastna

raziskovanja otrok ter omogoča pridobivanje znanja, spretnosti in konceptov (Fjortoft, 2004)

(povz. po Kos in Jerman, 2013).

Otroci si z neposrednimi izkušnjami po svoje razlagajo svet okrog sebe. Z našo pomočjo si

lahko prek naravoslovnih dejavnosti pravilno oblikujejo svoja stališča in pojme ter tako

pravilno razumejo pojave in dogodke v naravi (Katalinič s sod., 2007).

Konstruktivisti razlagajo nastajanje znanja kot dinamičen proces vklapljanja novih informacij

v obstoječe strukture. Piaget je konstruktivističen način pridobivanja znanja v predšolskem

obdobju utemeljil z načeli asimilacije, akomodacije in ekvilibracije. Otroci v naravnem okolju

s pridobivanjem novih izkušenj gradijo in spreminjajo osnovno znanje ter s tem doseţejo

višjo stopnjo znanja in razumevanja (Krnel, 1993).

Raziskave o razvoju pojma rastlina kaţejo, da imajo otroci pri razvrščanju v taksonomske

razrede večje teţave z rastlinami kot z ţivalmi (enako velja tudi pri določanju ţivega in

neţivega). Otroci pojem rastlina sprejemajo kot samostojnega in mu ne pripisujejo podrejenih



20

pojmov, kot so: seme, plevel, zelenjava. Tudi drevo zanje ni rastlina, ampak je bilo drevo

rastlina takrat, ko je bilo še majhno (Krnel, 2007).

V diplomskem delu sem se posvetila vprašanju, kako lahko naravno okolje izkoristimo kot

prostor za učenje začetnega naravoslovja. Ugotavljala sem, koliko naravoslovnega znanja o

drevesih lahko otroci pridobijo in kako lahko napredujejo v naravoslovnih spretnostih ob

dejavnostih v gozdu.

2.2 RAZISKOVALNI CILJI

Raziskovalni cilji mojega diplomskega dela so:

ugotoviti, koliko znanja imajo od 5 do 6 let stari predšolski otroci o drevesnih vrstah;

oblikovati in izpeljati dejavnosti, s katerimi se bodo otroci prek igre aktivno učili o

drevesnih vrstah v naravnem okolju;

po izvedenih dejavnostih ugotoviti, koliko znanja o drevesih in naravoslovnih

spretnostih (predvsem spretnostih opazovanja, primerjanja, opisovanja) lahko

predšolski otroci ob takšnih dejavnostih pridobijo.

2.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Koliko znanja imajo od 5 do 6 let stari predšolski otroci o drevesnih vrstah?

Koliko znanja o drevesih lahko predšolski otroci pridobijo ob dejavnostih v naravnem okolju?

Koliko spretnosti opazovanja, primerjanja in opisovanja lahko predšolski otroci pridobijo ob

dejavnostih v naravnem okolju?

2.4 METODE DELA

Opis vzorca

Vzorec je eksperimentalna skupina otrok, starih od 5 do 6 let Enote Urška iz Topolšice Vrtca

Šoštanj. V skupini je 16 otrok – 5 dečkov in 11 deklic. Otroci do zdaj gozda niso pogosto

obiskovali, zato menim, da imajo malo znanja o drevesnih vrstah.



21

Kontrolno skupino je sestavljalo 16 otrok, starih od 5 do 6 let, iz Enote Biba Vrtca Šoštanj. V

skupini je bilo 7 dečkov in 9 deklic.

Tehnike zbiranja podatkov

Pred dejavnostmi sem vsakega otroka posebej testirala in si rezultate testov zapisovala v

preglednico. V testiranju sta bila zajeta prepoznavanje listov in plodov ali storţev desetih

drevesnih vrst ter njihovo poimenovanje. Otrok je dobil določen list oz. plod ali storţ, ga

primerjal/poiskal par na mizi (na mizi so bili listi in plodovi ali storţi teh desetih drevesnih

vrst in sedem vrst listov in plodov drugih lesnatih rastlin) ter ga poskušal poimenovati. V

preglednico sem si zapisovala, kateri list/plod je otrok poiskal kot par osnovnemu listu/plodu

ali storţu in kako ga je poimenoval.

Testiranja sem z otroki opravila tudi po izvedenih dejavnosti v naravi. Dejavnosti v naravnem

okolju sem fotografirala in si zapisovala opaţanja otrok.

S kontrolno skupino sem testiranja opravila istočasno kot v eksperimentalni skupini (opravila

sem začetne in končne teste). Na koncu sem rezultate testov eksperimentalne skupine

primerjala z rezultati testov kontrolne skupine.



22

Tabela 1: Drevesne vrste, ki so se uporabile v raziskavi (deset drevesnih vrst, ki so se uporabile kot testne vrste v

raziskavi, je označenih krepko in osem drevesnih vrst, ki so se uporabile pri nalogi povezovanja plodov/semen z listi,

je označenih z *. Drevesne vrste, ki v tabeli niso poudarjene, so bile v raziskavi samo podtaknjene drugim vrstam).

LATINSKO IME SLOVENSKO IME

Picea abies Smreka*

Abies alba Jelka

Pinus sylvestris Bor*

Larix decidua Macesen

Fagus sylvatica Bukev*

Carpinus betulus Gaber

Betula pendula Breza

Tilia platyphyllos Lipa*

Corylus avellana Leska

Populus alba Topol

Prunus padus Čremsa

Acer pseudoplatanus Javor*

Quercus robur Hrast*

Castanea sativa Pravi kostanj*

Aesculus hippocastanum Divji kostanj*

Robinia pseudacacia Robinija

Sorbus aucuparia Jerebika

Tehnike obdelave podatkov

Kvalitativno sem obdelala rezultate opaţanj otrok med dejavnostmi v naravnem okolju in

kvantitativno obdelala rezultate testov.



23

3 REZULTATI Z RAZPRAVO

3.1 PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI Z ANALIZO

3.2.1 PRVI DAN

DATUM: 21. 10. 2014

CILJI

Otrok odkriva, spoznava in primerja ţivo in neţivo naravo,

uri se v naravoslovnih spretnostih,

naravo doţivlja in se uri v njenem opazovanju,

razvija gibalne spretnosti,

rokuje z naravnim materialom in ga uporablja pri igri.

DEJAVNOSTI

Sprehod skozi gozd, nabiranje listov, plodov,

poimenovanje dreves: hrast, bukev, smreka, bor, pravi kostanj,

igra »Zvoki« (Cornell, 1994),

igra »Srečanje z drevesom« (Cornell, 1994),

igra »Izdelovanje čarobnih preprog« (Danks in Schofield, 2007).

OBLIKE DELA: skupna, individualna, skupinska

POTEK DEJAVNOSTI

Otroke sem na gozdnem robu umirila z igro »Zvoki« (Cornell, 1994). V obliki kroga smo se

posedli na tla in zaprli oči. Za vsak zvok, ki so ga otroci zaslišali, so dvignili prst in jih na tak

način seštevali. Na koncu smo se pogovorili, kaj vse so slišali in kdo je slišal več zvokov iz

okolice.

Nato smo se odpravili v gozd. Med sprehodom po gozdu sem otroke spodbudila, da naj

opazujejo drevesa ter nabirajo različne liste in plodove v vrečke, ki sem jih razdelila na

začetku. O njih smo se pogovarjali in jih poimenovali – hrast, bukev, smreka, bor, pravi

kostanj. Med nabiranjem smo poslušali zvoke iz okolice in opazovali naravo okrog sebe.



24

Sledila je naslednja igra »Srečanje z drevesom« (Cornell, 1994). Naključnemu otroku sem

zavezala oči in ga odpeljala k določenemu drevesu. Z mojo pomočjo ga je otipal, poboţal,

poduhal, nato pa sem ga odpeljala nazaj na prvotno mesto. Otroku sem odvzela prevezo, nato

pa je s pomočjo vida poiskal pravo drevo, ki ga je prej spoznaval z zavezanimi očmi. Igro

smo ponovili še nekajkrat z otroki, ki so ţeleli sodelovati.

Pozneje so otroci po skupinah izdelali »Čarobne preproge« (Danks in Schofield, 2007). Za to

dejavnost so uporabili različen naravni material iz gozda. Najprej sem naredila eno preprogo

sama in tako otrokom pokazala primer čarobne preproge. Po izdelavi preprog sem z otroki

nadaljevala pogovor, kak material so uporabili pri gradnji oz. sestavljanju čarobnih preprog.

Skupaj smo poimenovali liste, plodove in preostali naravni material, ki so ga uporabili.

ANALIZA DEJAVNOSTI

V gozdu so me otroci ves čas spraševali, kako se imenuje kateri list, plod ali storţ, ki so ga

našli. Opazovali so njegove oblike, velikost, barvo. Hitro so si zapomnili imena določenih

dreves. Ker so ţe sami ugotovili, da se med seboj razlikujejo tudi debla dreves (opazovali so

deblo smreke in bukve), sem nadaljevala igro »Srečanje z drevesom«. Igra se jim je zdela

zanimiva in kar nekajkrat smo jo ponovili. Za konec dejavnosti sem izbrala izdelavo čarobnih

preprog za palčke, ki se bodo vrnili z dela. Uporabili so material, ki so ga zavzeto nabirali v

gozdu. Najprej sem sama izdelala svojo čarobno preprogo, da so otroci videli, kakšna je.

Nastalo je veliko različnih preprog, ki smo jih fotografirali, se ob vsaki pogovarjali in

poimenovali, iz kakšnega materiala je sestavljena. Otroci so na koncu dejavnosti prepoznali

kar nekaj listov dreves. Najpogosteje so prepoznali list hrasta in pravega kostanja, nekateri pa

so ločili tudi vejico smreke in bora. Nekaj listov in plodov ali storţev vsakega drevesa smo

odnesli s seboj v vrtec, ker smo se odločili, da bomo vzporedno skozi vse dejavnosti izdelali

plakat z vsemi drevesi, ki jih bomo spoznali. Otroci si bodo naredili tudi vsak svoj dnevnik

drevesnih vrst iz naše okolice.



25

Slika 11: Sprehod po gozdu, nabiranje listov, plodov ...

Slika 12: Igra »Srečanje z drevesom«



26

Slika 13: Igra »Izdelovanje čarobnih preprog«

3.2.2 DRUGI DAN

DATUM: 23. 10. 2014

CILJI

Otrok odkriva in spoznava ţivo naravo,

uţiva in se uri v opazovanju,

opazuje vzorec in ga ponavlja, oblikuje svojega,

razvršča liste v vrsto, pare, trojice, v kupčke,

razvija gibalne spretnosti.

DEJAVNOSTI

Spoznavanje dreves: lipe in breze,

oblikovanje različnih vzorcev, razvrščanje listov po barvi, velikosti,

spoznavanje deklamacije o brezi,

gibalna igra: »K pravemu drevesu«.




27

POTEK DEJAVNOSTI

Otroke sem odpeljala na bliţnji travnik, na katerem rasteta lipa in breza (in še nekaj drugih

drevesnih vrst). Skupaj smo si jih ogledali, poimenovali, nabrali liste, jih primerjali med seboj

in opazovali debli. Otrokom sem predstavila novo igro po lastni zamisli »K pravemu

drevesu«. Glede na izbran list drevesa ali pa samo na njegovo poimenovanje so otroci v

skupinah tekli, skakati, se plaziti … do pravega drevesa. Način, kako priti do njega, sem

določila vsakokrat posebej. Na koncu so otroci nabrali različne liste in jih razvrščali po

kupčkih glede na barvo (zelen, rjav, rumen) in vrsto lista (lipov ali brezov kupček).

Nadaljevali so določeno vzorčno zaporedje ali pa si določen vzorec izmislili sami (npr.:

brezov list, lipov list, brezov list itn.). Predstavila sem jim tudi kratko deklamacijo o brezi:

»Breza bela sredi hoste vabi drobne ptičke v goste.«

ANALIZA DEJAVNOSTI

Z otroki smo pod drevesi našli različne liste. Najprej so našteli imena tistih, ki so jih ţe

spoznali – hrast in pravi kostanj. Liste lipe in breze pa so videli prvič, zato smo jih skupaj

poimenovali, opazovali razlike med njimi, različno velike liste istega drevesa (če so si med

seboj podobni ali ne), nabrali tudi plodove lipe in opazovali barve debla. Vmes sem jim

nekajkrat spontano ponovila deklamacijo o brezi. Nato sem otrokom predstavila novo gibalno

igro »K pravemu drevesu«. Pri igri so sodelovali vsi otroci. Najprej so otroci skupno prehajali

k drevesu, nato pa sem jih razdelila v skupine, tako da so opazovali drug drugega in se nato

popravljali. Nekajkrat sem jim pokazala liste dreves, nato pa sem drevo samo poimenovala. K

pravemu drevesu so otroci odhajali po različnih navodilih (različne oblike gibanja – tek, hoja,

hoja v počepu, poskoki, hoja nazaj …). Igra jim je bila všeč in smo jo večkrat ponovili,

obenem pa so si na tak način zelo hitro zapomnili, da ima breza belkasto deblo in na vrhu lista

»špičko«, lipa pa »srčkasto« obliko lista in soplodje z okroglimi plodovi. Na koncu so otroci

nabrali vse liste, ki so bili na voljo, in tako sestavljali različne vzorce (nekatera sem začela

jaz, druga so si izmislili sami), liste primerno razvrščali (po kupih, vrstah, po velikosti …) in

se igrali z njimi. Pri razvrščanju so bili uspešni vsi, pri postavitvi ali dokončanju določenih

vzorcev pa je imelo teţave nekaj otrok. Individualno sem z vsakim otrokom naredila določen

vzorec in mu razloţila, kaj to sploh pomeni in kako naj ga nadaljuje. Nato so sami nadaljevali



28

in večini je uspelo. Spet smo za plakat in dnevnik drevesnih vrst v vrtec odnesli vsak svoj list

breze in lipe.

Slika 14: Iskanje listov breze in lipe

Slika 15: Igra »K pravemu drevesu«



29

Slika 16: Izdelava vzorcev iz listov različnih drevesnih vrst

3.2.3 TRETJI DAN

DATUM: 3. 11. 2014

CILJI

Otrok odkriva, spoznava in primerja ţivo in neţivo naravo,




DEJAVNOSTI

Spoznavanje dreves: javor in divji kostanj,

gibalna igra s kupi listja,

igra: »Podvojitev« (Cornell, 1994),

izdelovanje jesenskih pisanih kron (Danks in Schofield, 2007).




30

POTEK DEJAVNOSTI

Otroke sem odpeljala do bliţnjega parka, v katerem rasteta divji kostanj in javor (rasteta samo

v parku). Najprej smo spoznali javor. Ogledali smo si značilnosti njegovih listov (obliko

ploskve, listnega robu in barve). Otroci so se prosto igrali z njimi; metali so jih v zrak, jih

opazovali med padanjem, izdelovali nove kupe listov in jih spet metali, brcali, lovili … Vsak

si je nabral nekaj plodov in različnih listov, ki smo jih pozneje ločevali po barvi. Nato smo

spoznali še divji kostanj. Primerjali smo liste tega drevesa z listi javorja, nabrali plodove in se

igrali igro »Podvojitev«. Na koncu so si otroci izdelali pisane jesenske krone iz naravnega

materiala, ki so ga poiskali v okolici (različni listi, vejice, plodovi). Spet smo poimenovali

material, iz katerega so sestavili krone.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Pri opazovanju javorja so otroci najprej opazili, da ima drevo zelo velike in pisane liste. Samo

en deček ga je pravilno poimenoval. Najprej smo opazovali liste na drevesu in na tleh ter

ugotovili, da so različnih barv – rjavi, rdečkasti in rumeni. Začela sem jih pobirati in metati v

zrak, hitro za menoj pa so to ponovili tudi otroci. In igra z listi se je začela. Otroci so jih z

velikim navdušenjem pobirali, jih metali v zrak, jih brcali, izdelovali kupe listja in jih pozneje

skupaj razmetali, opazovali padanje listja na tla. Dve deklici sta liste samo nabirali in jih

opazovali. Po 10 minutah se je igra nekoliko umirila, zato sem jim predlagala, da naj si

naberejo najrazličnejše barve in velikosti listov za poznejšo igro. Na travi so si izdelali vsak

svojo barvno paleto; liste so razvrstili po kupih glede na barvo. Nato smo odšli do drugega

bliţnjega drevesa – divjega kostanja. Lista, ki smo ga skupaj opazovali, otroci niso

prepoznali. Ko so hodili okrog drevesa in opazovali bliţnjo okolico, so hitro ugotovili, da na

njem raste divji kostanj. Povedala sem jim, da se drevo imenuje ravno tako. Spet sem jih

poklicala k sebi in si na bel list papirja pripravila štiri naravne predmete za igro »Podvojitev«

(leseno palčko, list divjega kostanja, plod divjega kostanja in njegovo lupino). Vsem skupaj

sem predmete pokazala pribliţno za eno minuto, nato pa sem jih pokrila. Njihova naloga je

bila, da si jih čim več zapomnijo in jih poiščejo v okolici ter jih prinesejo pokazat. Za iskanje

predmetov so imeli nekaj minut časa. Otrokom je šlo pri iskanju parov po spominu kar dobro.

Pribliţno tretjina otrok je našla oz. si zapomnila vse štiri predmete, večina otrok pa je nabrala

tri predmete. Na koncu smo skupaj ugotavljali, česa si kdo ni zapomnil, in ga dopolnili. Za



31

konec so si otroci izdelali pisane jesenske krone (postali so jesenski kralji in princeske).

Razdelila sem jim trakove, oni pa so nanje prilepili različne liste pa tudi kak kostanj. Na

koncu smo spet poimenovali liste, ki so bili prilepljeni na kronah, in se »praznično« okrašeni

vrnili nazaj v vrtec. Nekaj listov smo seveda odnesli tudi s seboj za naš plakat in dnevnike.

Slika 17: Igra »Podvojitev«

Slika 18: Odhod proti vrtcu s pisanimi kronami



32

Slika 19: Izdelovanje jesenskih kron

Slika 20: Razvrščanje javorjevih listov po barvi in velikosti



33

Slika 21: Metanje listov

Slika 22: Igra s pisanimi javorjevimi listi

3.2.4 ČETRTI DAN

DATUM: 4. 11. 2014

CILJI

Otrok odkriva in spoznava ţivo naravo,





34

DEJAVNOSTI

Spoznavanje drevesa jelka (primerjanje jelke in smreke),

spoznavanje naravnih materialov ob domišljijski igri.


POTEK DEJAVNOSTI

Z otroki smo v bliţnjem gozdu poiskali in poimenovali jelko in smreko. Opazovali in iskali

smo razlike in podobnosti med njima. Iz njunih vejic in drugega materiala, ki so ga otroci

poiskali v gozdu, so naredili domove za različna domišljijska gozdna bitja. Nato sem otrokom

razdelila lesene plošče, na katerih je bilo prilepljenih šest lepilnih trakov. Na tri sem prilepila

naravne predmete iz gozda, otroci pa so morali te tri znane naravne predmete poiskati v

okolici in jih prilepiti vzporedno. Plošče smo si po končani dejavnosti skupaj ogledali,

poimenovali prilepljene predmete in se pogovarjali, kaj je bilo teţje poiskati.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Pri opazovanju jelke in smreke so otroci ugotovili, da so vejice smreke bolj bodeče od vejic

jelke, da so iglice smreke gostejše in razporejene na vse strani vejice, jelka pa ima redkejše

iglice in razporejene na vsako stran vejice. Pozneje sem otroke spodbudila, da so iz teh vej in

drugih predmetov iz okolice zgradili domove za različna domišljijska gozdna bitja. Nastali so

preprosti, a domiselni domovi za zajčke, ptice, lisico in za palčke. Otroci so jih v večini

primerov izdelovali v paru.

Pri naslednji igri (iskanje parov ţe prilepljenim predmetom na leseni plošči) so bili otroci hitri

in uspešni, le vejice smreke si nekateri niso upali odlomiti, ker je bila bodeča. Na koncu smo

skupaj pregledali vse pare, jih poimenovali in se pogovarjali, kaj je bilo najteţje prilepiti

(seveda vejico smreke). Vejico jelke smo odnesli v vrtec.



35

Slika 23: Izdelovanje hiške za palčke

Slika 24: Izdelovanje hiške za miško



36

Slika 25: Iskanje parov

Slika 26: Deklica je poiskala smreko; njeno vejico mora le še utrgati in jo prilepiti poleg prilepljene



37

3.2.5 PETI DAN

DATUM: 10. 11. 2014

CILJI

Otrok uţiva in se uči opazovati v naravi,


ob igri utrjuje pridobljeno znanje o drevesih,


DEJAVNOSTI

Pohod po gozdu.

OBLIKE DELA: skupna, skupinska

POTEK DEJAVNOSTI

Otroke sem razdelila v dve skupini. Prva skupina otrok je odšla z menoj v gozd, preostali pa

so z vzgojiteljico počakali pred gozdom. S prvo skupino smo izmišljeno pot označili z vnaprej

pripravljenimi puščicami ter določili nekaj postaj z vprašanji in različnimi nalogami, ki so jih

otroci druge skupine morali rešiti. Naloge so si otroci izmislili spotoma, nanašale pa so se na

znanje o drevesih, ki so ga otroci usvojili do takrat. Pri nalogah so otroci uporabili tudi

konkretne materiale dreves (liste, vejice, plodove, storţe). Na cilju sta skupini zamenjali

vlogi. Druga skupina je postavila puščice in označila postaje z nalogami, prva skupina pa jim

je sledila in dobro opazovala, kam jih pelje pot.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Z otroki smo ţe v vrtcu pripravili puščice in odšli proti gozdu. Razdelili smo se v dve skupini.

Prva skupina otrok je odšla z menoj v gozd, v katerem smo za drugo skupino otrok s

puščicami pripravili pot. Dodali smo pet postaj z različnimi nalogami. Naloge so si

izmišljevali otroci, povezane pa so bile z drevesi, ki smo jih spoznali. Čez nekaj časa je za



38

nami prišla druga skupina, ki je morala dobro opazovati, kje so puščice in določene postaje.

Reševanje nalog jim je šlo odlično. Na cilju smo se na ţeljo otrok drugi skupini skrili, nato pa

jih »prestrašili«. Vlogi smo zamenjali, na koncu pa se pogovorili, katera vloga jim je bila

ljubša in zakaj, kakšne so bile naloge. Večini otrok sta bila ljubša in zabavnejša pripravljanje

poti in postavljanje vprašanj drugi skupini. Še enkrat smo skupaj ponovili znanje, ki smo ga

usvojili. Ostalo nam je še nekaj časa za prosto igro v gozdu; otroci so jo izkoristili za

izdelovanje novih domovanj za ţivali.

Slika 27: Izdelovanje puščic in markacij v vrtcu

Slika 28: Označevanje poti z markacijami in s puščicami



39

Slika 29: Ena izmed petih postaj z določeno nalogo

Slika 30: Iskanje puščic in markacij

3.2.6 ŠESTI DAN

DATUM: 14. 11. 2014

CILJA

Otrok ob igri utrjuje pridobljeno znanje o drevesih,




40

DEJAVNOSTI

Izvedba izmišljene gibalne igre »Potovanje po gozdu«.

OBLIKE DELA: skupna, skupinska, individualna

POTEK DEJAVNOSTI

Na travniku sem pripravila didaktično igro, ki smo si jo izmislili v vrtcu, z naslovom

»Potovanje po gozdu«. Za označitev polj sem uporabila obroče in pripravila 10 vmesnih

postaj (vsaka postaja je vsebovala sliko nekega drevesa in material, ki je potreben za rešitev

naloge). Na tej poti po gozdu so otroci srečali še dve ţivali (zajčka in veveričko), ki sta imeli

v igri posebni nalogi. Igra poteka v dveh parih. Otroci se pri igri menjujejo, drugi igro

opazujejo in navijajo ter poslušajo, ali so odgovori »tekmovalcev« pravilni. Pri igri sodelujejo

vsi otroci.

PRAVILA IGRE

Igrajo najmanj štirje igralci (v parih). Eden je oblečen v kostum ţivali miške ali medveda,

drugi meče kocko. Igra se začne na startu in konča na cilju. Otrok, ki je ena izmed ţivali

(figura), po določenem številu na kocki tolikokrat preskoči obroče (polja). Če pride na eno

izmed postaj, reši nalogo in šele nato lahko spet nadaljuje. Pari sem med seboj ne izključujejo,

lahko pa se prehitijo.

1. postaja: JAVOR – izmed danih listov poišči javorjev list

2. postaja: HRAST – izmed danih listov poišči hrastov list

3. postaja: BOR – izmed danih listov pokaţi borovo vejico

4. postaja: LIPA – ker je lipa mogočno drevo, 3-krat globoko zadihaj

5. postaja: SMREKA – izmed danih storţev poišči pet smrekovih storţev

6. postaja: BREZA – povej deklamacijo o brezi

7. postaja: BUKEV – izmed danih naravnih predmetov poišči ţir

8. postaja: DIVJI KOSTANJ – izmed danih različnih naravnih predmetov poišči pet

divjih kostanjev



41

9. postaja: JELKA – katera je vejica jelke (izbira med vejico jelke, smreke in bora)

10. postaja: PRAVI KOSTANJ – izmed danih listov poišči list pravega kostanja

Na poti srečajo tudi dve ţivali: zajčka in veveričko. Če pridejo na mesto, na katerem je

veverička, pomeni: »Veverička je lačna. Hitro pojdi do smreke in ji poišči storţ, ki ga bo

lahko pojedla.« Če pridejo na mesto, na katerem je zajček, pa pomeni: »Zajček je oglodal

brezovo deblo. Za kazen 1-krat ne mečeš.«

PRIPRAVA IGRE V VRTCU

Nekaj dni prej sem otroke povprašala, ali bi mi pomagali sestaviti didaktično igro. Otroci so

bili navdušeni in kar drug čez drugega so začeli naštevati, kako bi se igrali. Na tla sem

pripravila plakat, na katerega smo skupaj narisali načrt didaktične igre. Vpeljali smo tudi

vmesne postaje, za katere smo določili naloge, povezane s poznavanjem dreves iz naše

okolice. Naloge so si izmislili sami. Osnovno igro, ki smo jo narisali, sestavili in naredili

figurice (da so se lahko otroci igrali ţe v deţevnih dneh v vrtcu), smo za našo uporabo na

travniku malo spremenili. Dodali smo še dve postaji ter spremenili vmesne kazni in nagrade.

Namesto mušnic in gobanov, ki so jih ţivali srečale na potovanju po gozdu prvotne igre na

plakatu, smo določili zajčka in veveričko, ki ju ţivali srečajo zdaj. Otroci so bili spremembe

veseli, ker je zanje predstavljala nov izziv. Zaradi slabega vremena in zelo blatnega travnika

smo igro večkrat odigrali kar na igrišču, ko se je vreme nekoliko izboljšalo, pa smo se igrali

tudi na travniku, kar je bilo otrokom bolj všeč.



42

Slika 31: Izdelava načrta za didaktično igro »Potovanje po gozdu«

Slika 32: Igranje didaktične igre v igralnici



43

ANALIZA DEJAVNOSTI

Otroci so igro ţe poznali (ob pomoči vzgojiteljice in mene so si otroci igro izmislili sami),

tako da z igranjem ni bilo velikih teţav. Pri igri so z menjavanjem parov sodelovali vsi otroci.

Preostali so poslušali odgovore prijateljev in navijali zanje. Naloge, ki so bile dane na

postajah, so bile povezane z vsemi desetimi drevesi, ki smo jih spoznali. Ob igri so se otroci

razgibali, obenem pa ponovili pridobljeno znanje. Med seboj so se spodbujali in si pomagali

pri štetju.

Slika 33: Izvedba igre »Potovanje v gozdu« na bližnjem travniku

Slika 34: Igranje didaktične igre



44

Slika 35: Igranje didaktične igre

3.2.7 SEDMI DAN

DATUM: 19. 11. 2014

CILJI

Otrok utrjuje pridobljeno znanje o drevesih,

spoznava različne načine zbiranja, shranjevanja in prenosa informacij,


DEJAVNOSTI

Dokončanje plakata in dnevnika o drevesnih vrstah,

igra: »Poišči ustrezen par«,

izdelovanje, sestavljanje slik ţivali, predmetov iz naravnega materiala, zbranega skozi

vse dejavnosti v igralnici.

OBLIKE DELA: skupna, skupinska, individualna



45

POTEK DEJAVNOSTI

Z otroki smo na igrišču dokončali plakat o drevesnih vrstah, ki smo jih spoznavali skozi

celotne dejavnosti. Obenem sem otrokom ponudila posodo z zbirko listov in plodov. Te so

lahko razvrščali, se igrali igro »Poišči ustrezen par« (iskali so pare enakih listov, pare listov in

plodov), sestavljali in izdelovali najrazličnejše slike ţivali in predmetov.

ANALIZA DEJAVNOSTI

Pri dopolnitvi plakata o drevesnih vrstah so otroci sami ugotovili, kateri listi na njem

manjkajo, jih prilepili in naredili frotaţe. Pri igri z nabranim materialom iz gozda, ki se je

nadaljevala tudi v igralnici (listi, vejice, plodovi, storţi), so bili zelo ustvarjalni. Sestavljali so

različne vzorce in slike ali pa se prosto igrali z naravnim materialom. V igri so zelo uţivali in

pri njej dolgo vztrajali. Dokončali so tudi vsak svoj dnevnik drevesnih vrst. Vanj so prilepili

vse liste in vejice desetih drevesnih vrst, ki smo jih spoznali, vsako narisali, iz nje naredili

frotaţ in drevo poimenovali. Nastala je čudovita zbirka, ki so jo odnesli domov in ponosno

pokazali staršem.

Slika 36: Iskanje parov listov, plodov, vejic



46

Slika 37: Dokončanje plakata o lesnatih rastlinah

Slika 38: Izdelovanje dnevnikov o drevesnih vrstah



47

Slika 39: Plakat lesnatih vrst rastlin, ki smo jih spoznali

Slika 40: Umetniški izdelek iz naravnih predmetov



48

Slika 41: Izdelava dinozavra iz različnih listov



49

3.2 REZULTATI RAZISKAVE O POZNAVANJU IN OPAZOVANJU

DREVESNIH VRST

Individualna testiranja otrok sem izvajala v obeh skupinah (eksperimentalni in kontrolni) pred

dejavnostmi in po njih. Otroci so imeli tri naloge: 1) poimenovanje 10 drevesnih vrst; 2)

povezovanje 8 drevesnih vrst plodov/storţev z listi; 3) naloga opazovanja: povezovanje 10

drevesnih vrst listov izmed danih 17 drevesnih vrst. Imena uporabljenih rastlin so navedena v

tabeli 1 v poglavju »Metode«.

Slika 42: Listi in plodovi/storži 17 drevesnih vrst, ki so bili pripravljeni na mizi, na kateri sem z otroki izvajala testiranja

Testiranje je bilo izvedeno v mirnem okolju (prazna igralnica). Otrokom sem pred testiranjem

podala natančna navodila in preverila, ali so jih razumeli. Če je bilo treba, sem jih ponovila

tudi med testiranji. Listi in plodovi/storţi so bili pripravljeni na mizi, razporejeni v

naključnem zaporedju. Vsak list ali plod/storţ je bil jasno viden. Za iskanje parov listom in

plodovom/storţem sem imela liste in plodove/storţe pripravljene posebej. Med testiranjem

sem si rezultate vsakega otroka posebej zapisovala v vnaprej pripravljene preglednice. Otroci

so lahko za pravilen odgovor dosegli eno točko, za nepravilen odgovor pa nič točk. Pri

določeni nalogi je bilo mogoče doseči največ 8 ali 10 točk.



50

3.2.1 POIMENOVANJE DREVESNIH LISTOV

Vsakemu otroku sem ponudila list enega izmed desetih testnih drevesnih vrst, ta pa ga je

moral najprej poimenovati. Postopek je bil enak v obeh skupinah – pred dejavnostmi in po

njih. Rezultate sem si sproti zapisovala. Predstavljeni so v tabeli 2 ter grafih 1 in 2 za vsako

skupino posebej.

V tabeli 2 so zapisani rezultati poimenovanj drevesnih vrst za obe skupini pred dejavnostmi in

po njih. Dodani so tudi napačni odgovori, ki so jih podali otroci. Kjer je označena samo

poševna črta, ni bilo odgovora.

Tabela 2: Rezultati poimenovanja drevesnih vrst eksperimentalne in kontrolne skupine (N = št. otrok)

Testna

rastlina

Skupina Št. pravilnih odgovorov Št. napačnih odgovorov

N (prej) N (potem) N (prej) N (potem)

javor eksperimentalna 0 7 1-krat kostanj

1-krat hrast

1-krat hrast

kontrolna 1 1 1-krat hrast /

bor eksperimentalna 0 6 5-krat smreka 3-krat

smreka

kontrolna 4 3 4-krat smreka 4-krat

smreka

bukev eksperimentalna 0 6 1-krat hrast /

kontrolna 0 0 1-krat kostanj /

jelka eksperimentalna 0 9 2-krat smreka

1-krat hrast

2-krat

smreka

kontrolna 1 2 9-krat smreka

1-krat cipresa

7-krat

smreka

hrast eksperimentalna 1 10 / 1-krat javor

kontrolna 1 1 / /

divji kostanj eksperimentalna 0 10 1-krat hrast /

kontrolna 1 1 1-krat bor 1-krat pravi



51

1-krat pravi

kostanj

kostanj

smreka eksperimentalna 3 11 / /

kontrolna 1 1 / /

lipa eksperimentalna 0 9 1-krat hrast /

kontrolna 0 0 1-krat bor /

pravi kostanj eksperimentalna 3 14 / /

kontrolna 0 0 / /

breza eksperimentalna 0 10 / /

kontrolna 0 0 / /

Skupaj eksperimentalna 7 92 13 7

kontrolna 8 11 19 12

Iz tabele 2 je razvidno, da se rezultati eksperimentalne skupine bistveno izboljšajo po

dejavnostih v naravnem okolju, rezultati kontrolne skupine pa ostanejo podobni. Tudi v

eksperimentalni skupini je napačnih poimenovanj več pred dejavnostmi kot pa po njih.

Največkrat so napačno poimenovali bor (5-krat smreka), preostale drevesne vrste pa so

zamenjali tudi s kostanjem ali hrastom. Predvidevam, da drugih imen drevesnih vrst niso

poznali. Rezultati so se po dejavnostih izboljšali, največkrat pa so otroci še vedno napačno

poimenovali bor (3-krat smreka). Pri kontrolni skupini so otroci največkrat napačno

Documents

GOZD KOT UČILNICA: UČENJE O DREVESIH V …Slika 4: Pravi kostanj 12 Slika 5: Breza 13 Slika 6: Divji kostanj 14 Slika 7: Gorski javor 15 Slika 8: Črni bor 16 Slika 9: Navadna smreka