UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DELOVANJE CARINSKE SLUŽBE ZNOTRAJ VELIKEGA PODJETJA

Študentka: Mira Malnar Naslov: Hmeljska 19, 8311 Kostanjevica na Krki Številka indeksa: 81582774 Študij: redni Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Maribor, julij 2006

2

PREDGOVOR Vstop Slovenije v Evropsko unijo pomeni vstop v carinsko unijo, za katero je značilno, da med državami članicami ni uvoznih dajatev ter drugih trgovinskih ukrepov. Članice unije uporabljajo pri izvozu in uvozu blaga iz tretjih držav skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko ter uporabljajo ista osnovna carinska pravila. Podjetja, ki poslujejo v okviru Evropske unije kot tudi s tretjimi državami EU, so se srečala s pomembnimi spremembami. Takšno podjetje je tudi Vipap Videm Krško d.d., ki ga obravnavamo v praktičnem delu diplomskega dela. Pri poslovanju s partnerji iz drugih držav članic EU, ne izpolnjuje več carinskih formalnosti, ki so običajne pri izvozu ali uvozu blaga. V primeru intrakomunitarne dobave se podjetje ravna po pravilih enotnega trga ter za statistične potrebe izpolni obrazec INTRASTAT. Predpostavili smo, da se je podjetje prilagodilo spremembam, se organiziralo, posodobilo informacijski sistem in usposobilo ljudi za izvajanje poenostavljenega carinskega poslovanja. Podjetje Vipap Videm Krško d.d. je z uvedbo lastne carinske službe zmanjšalo špediterske stroške. Kljub lastni špediciji, podjetje še vedno sodeluje z zunanjim špediterjem, saj slednji predstavljajo desno roko carinske službe. Carinska služba v podjetju opravlja poenostavitve pri carinskih postopkih na strani uvoza in izvoza ter pripravi dokumentacijo za carino. Pridobili so tudi različna dovoljenja za izvajanje poenostavitev. Omejili smo se na področja, ki so povezana s carinsko službo ter njenim poslovanjem z državami Evropske unije in državami nečlanicami. Zastavili smo si naslednje cilje, ki smo jih tudi v diplomski nalogi izpolnili:

• proučiti carinsko zakonodajo; • seznaniti se z novostmi na področju carinske dejavnosti; • predstaviti poenostavitve pri carinjenju blaga na strani izvoza in uvoza; • predstaviti uvedbo INTRASTAT sistema za obveščanje o opravljenih poslih

prodaje in nabave blaga v okviru držav članic Evropske unije; • proučiti ter predstaviti prednosti in pomanjkljivosti delovanja carinske službe v

izbranem podjetju.

Poenostavitev za podjetje predstavlja dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izobraževanja in preverjanja znanja carinskih referentov. Slednji so odgovorni za izvajanje hišnega carinjenja ter poročanje za INTRASTAT v podjetju. Carinska služba je odgovorna za vse možne napake, nepravilnost prijav, nepravočasne predložitev dopolnilne deklaracije. V prihodnje se podjetju obetajo spremembe ob zaprtju ekološko spornega obrata proizvodnje celuloze. Sledila bo tudi reorganizacija oddelkov, kar bo za oddelek špedicijo pomenilo preimenovanje v oddelek logistika. To naj bi izboljšalo povezanost oddelkov in s tem boljše poslovanje tako v carinski službi kot tudi v podjetju. V carinski službi tudi načrtujejo modernizacijo poslovanja pri izvajanju poenostavitev pri izvozu, kar bo predstavljajo dodatne novosti za carinskega referenta.

3

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 5

2 CARINSKA UNIJA ........................................................................................................... 6 2.1 Vzpostavitev carinske unije......................................................................................... 6 2.2 Razsežnosti carinske unije........................................................................................... 7 2.3 Carinska zakonodaja.................................................................................................... 7 2.4 Trgovina v Evropski uniji............................................................................................ 9 2.5 Trgovina z državami nečlanicami................................................................................ 9 2.6 Carinski postopki....................................................................................................... 10

3 POENOSTAVITVE PRI CARINJENJU BLAGA .......................................................... 12 3.1 Postopek pridobitve dovoljenja ................................................................................. 12 3.2 Status pooblaščenega prejemnika.............................................................................. 13 3.3 Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja - uvozni postopki .................................... 14 3.4 Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja - izvozni postopki ................................... 16 3.5 Dopolnilna deklaracija............................................................................................... 18 3.6 Status pooblaščenega izvoznika ................................................................................ 19

4 PODLAGA ZA DOLOČITEV VIŠINE UVOZNIH DAJATEV..................................... 21 4.1 Carinska vrednost ...................................................................................................... 21 4.2 Skupna carinska tarifa in TARIC .............................................................................. 21 4.3 Poreklo blaga ............................................................................................................. 22

5 DELOVANJE CARINSKE SLUŽBE PODJETJA VIPAP VIDEM KRŠKO d.d........... 25 5.1 Zgodovina podjetja .................................................................................................... 25 5.2 Razvoj tovarne v 21. stoletju ..................................................................................... 26 5.3 Organizacijska struktura podjetja Vipap Videm Krško d.d....................................... 27 5.4 Proizvodno prodajni program.................................................................................... 28 5.5 Organiziranost oddelka špedicija .............................................................................. 30

5.5.1 Carinska služba................................................................................................... 32 5.5.1.1 Hišno carinjenje pri izvozu.......................................................................... 32 5.5.1.2 Hišno carinjenje pri uvozu........................................................................... 34 5.5.1.3 Poenostavljeno potrjevanje porekla blaga ................................................... 37

5.6 Intrakomunitarna dobava....................................................................................... 37 5.6.1 Poročanje za INTRASTAT v Vipap Videm Krško d.d. .................................... 39

5.7 Sodelovanje carinske službe z zunanjimi špediterji .................................................. 40 5.8 Prednosti in pomanjkljivosti delovanja carinske službe v podjetju........................... 42

6 SKLEP.............................................................................................................................. 44 POVZETEK ........................................................................................................................ 46 LITERATURA IN VIRI...................................................................................................... 46 SEZNAM SLIK................................................................................................................... 50 SEZNAM PRILOG ............................................................................................................. 51

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu smo predstavili carinsko dejavnost v izbranem podjetju. Carinska služba izvaja vsa opravila vezana na uvoz in izvoz blaga. Strokovnost zaposlenih, modernizacija računalniških programov ter komunikacijskih povezav omogočajo hitro in enostavno reševanje problemov, ki se pri tem pojavljajo. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) opravlja tudi vsa opravila, ki so vezana na poročanje za potrebe INTRASTAT. S 1. majem 2004 je carinska služba začela v celoti izvajati evropski carinski sistem. Prednost, ki jo za podjetja predstavlja EU je tako imenovana carinska unija. To pomeni, da se blago znotraj držav članic EU giblje prosto. Zato so se carinski postopki bistveno poenostavili in se z njimi srečujejo podjetja, ko uvažajo ali izvažajo blago v tretje države. Izvoz ponuja številne prednosti, vendar mnoga podjetja teh izvoznih priložnosti ne izkoristijo. Spremembe političnih meja, odpiranje novih trgov in pridružitev EU je za slovenska podjetja ustvarilo nove priložnosti. Članstvo Slovenije v EU pomeni tudi razširitev trga ter vključitev v evropske tokove kapitala, tehnologije in blaga, pri čemer je to za Slovenijo v gospodarskem in političnem smislu prednostnega pomena. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je bilo analizirati področje carinske dejavnosti v izbranem podjetju in s pomočjo tega proučiti ter predstaviti prednosti in pomanjkljivosti carinske službe v podjetju. Podjetje se po vstopu v EU nenehno srečuje s stalnim pritiskom konkurence na trgu. Podjetje ima možnost uvesti različne poenostavitve, med drugim na področju izvajanja carinskih postopkov, ki omogoča zmanjšanje stroškov zunanjega špediterja pri carinskem posredovanju. Področje posredovanje je nujno za vsakega špediterja, zato mora imeti oblikovan oddelek, ki opravlja carinsko posredovanje pri izvozu, uvozu ali tranzitu blaga. Cilji dela so bili naslednji:

• proučiti carinsko zakonodajo; • seznaniti se z novostmi na področju carinske dejavnosti; • predstaviti poenostavitve pri carinjenju blaga na strani izvoza in uvoza; • predstaviti uvedbo INTRASTAT sistema za obveščanje o opravljanih poslih prodaje

in nabave blaga v okviru držav članic Evropske unije; • proučiti ter predstaviti prednosti in pomanjkljivosti delovanja carinske službe v

izbranem podjetju. Trditve, ki smo jih skušali dokazati, so:

• carinski zakonik omogoča določene poenostavitve izvajanja formalnosti v carinskih postopkih, ki predstavljajo različne ugodnosti za udeležence postopka;

• izbrano podjetje se je tako v poslovanju v okviru Evropske unije kot tudi pri poslovanju s tretjimi državami soočilo s spremembami;

5

• izbrano podjetje se je ustrezno organiziralo, posodobilo informacijski sistem ter usposobilo ljudi za izvajanje poenostavljenega carinskega poslovanja.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Od 1.5.2004 se trg ne deli več na domači in tuji trg, temveč na intrakomunitarni trg ter trg tretjih držav in ozemelj. Zato se je izbrano podjetje moralo prilagoditi novostim, ki jih je prinesel vstop v Evropsko unijo. V carinsko poslovanje so uvedli mnoge poenostavitve, ki omogočajo znižanje stroškov in konkurenčnost podjetja na evropskem trgu. V raziskavi smo se omejili na področja, ki so povezana s carinsko službo ter njenim carinskim poslovanjem z državami Evropske unije in državami nečlanicami. Naslednja omejitev je bila dostop do interne dokumentacije podjetja, saj slednja predstavlja poslovno skrivnost. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je bila poslovna, saj gre za proučevanje delovanja carinske službe v podjetju. Uporabljali smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo proučili sedanje stanje carinjenja v podjetju in kakšne spremembe se obetajo. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

• metoda deskripcije, s katere bomo opisovali dejstva, procese ter ugotovljena dejstva;

• metoda klasifikacije, s katero bomo definirali pojme; • metoda kompilacije, s katero bomo povzeli spoznanja, stališča in rezultate

drugih avtorjev; • komparativna metoda, s katero bomo prišli s pomočjo povzemanja stališč

avtorjev do novih ugotovljenih sklepov. V okviru analitičnega pristopa:

• metoda sinteze; • metoda analize.

Podatke za izdelavo diplomske naloge smo zbirali s pomočjo tuje in domače knjižnične literature (učbeniki, revije in časopisi), interneta ter interne dokumentacije ter gradiva s seminarjev in razgovorov v podjetju Vipap Videm Krško d.d..

6

2 CARINSKA UNIJA Carinska unija je gospodarski prostor s prostim, brezcarinskim pretokom blaga, ne glede na njegovo poreklo1. Kot takšna je integralni del skupnega evropskega trga. Pomembno prispeva tudi k poenostavitvi pri uvažanju blaga, saj se blago, ki prihaja iz tretjih držav, lahko prosto giblje po celotnem območju EU. Carinska unija zajema tudi poenotenje carinskih predpisov v trgovanju s tretjimi državami. Tako nobena država članica ne more enostransko odločati ali se pogajati o carinskih zadevah (Služba Vlade RS za evropske zadeve 2003). Predstavlja tudi temelj EU in poglavitni element pri delovanju skupnega trga. Delovanje skupnega trga s prostim pretokom blaga je mogoče le z izvajanjem skupnih pravil na zunanjih mejah EU. To pomeni, da mora vseh 25 članic carinskih administracij EU delovati kot celota (EUROPA-Taxation and Customs Union 2006). 2.1 Vzpostavitev carinske unije Prvi korak za zagotovitev prostega pretoka blaga je ustanovitev carinske unije. Svoboda prostega pretoka blaga je temeljno pravilo za izgradnjo enotnega evropskega trga in tudi temeljna svobodščina za pravne in fizične osebe, torej uvoznike in izvoznike (Potočnik in drugi 2004, 239 - 253). Z njeno uvedbo so bile ukinjene carinske dajatve na notranjih mejah in vzpostavljen enoten sistem uvoznih dajatev. Posledica tega je, da so notranje meje med državami članicami izginile. EU je dokončno vzpostavila carinsko unijo leta 1968. Notranje carinske meje med državami članicami pa so izginile leta 1993. Slovenija je od 1. maja 2004 kot članica EU tudi članica carinske unije (Košir in drugi 2005a, 1 – 2).

O carinski uniji govorimo takrat, ko države članice poleg odprave medsebojnih carin dosežejo poenotenje carinske tarife tudi navzven, pri uvozu blaga iz držav nečlanic. Večino pristojnosti pri izvajanju carinske politike so države članice prenesle na institucije EU. Temelj carinske politike predstavlja Carinski kodeks EU (Potočnik in drugi 2004, 239 - 253). EU temelji na carinski uniji, ki zajema celotno blagovno trgovino in ki vsebuje prepoved carinskih dajatev na uvoz in izvoz med državami članicami, kakor tudi prepoved dajatev z enakim učinkom ter sprejetje skupne carinske tarife v razmerjih držav članic do tretjih držav. Pravila carinske unije veljajo za pretok blaga med državami članicami, torej ne glede na to, ali gre:

• za blago, ki izvira iz katere od držav članic, ali • za blago, ki prihaja iz katere tretje države in se nahaja v prostem prometu v eni

izmed držav članic. Šteje se, da je blago v prostem prometu v državi članici, če so bile glede tega blaga izpolnjene vse uvozne formalnosti in plačane vse carinske in

1 Carinska unija, ki so jo uvedle države EGS julija 1968, se tako bistveno razlikuje od območja proste trgovine, kot ga predstavlja Evropsko združenje za prosto trgovino (v nadaljevanju EFTA). Čeprav območje proste trgovine tudi zajema znižanje carin in dajatev z enakim učinkom za proizvode s poreklom na tem območju med državami, vsaka država članica vzdržuje svojo lastno zunanjo carinsko stopnjo in carinsko politiko glede na tretje države. Tako velja prosti, oziroma brezcarinski pretok le tistega blaga , ki je narejeno na ozemlju območja proste trgovine. V carinski uniji pa velja prost pretok blaga ne glede na poreklo blaga (Moussis 1999, 69).

7

druge dajatve. Po opravljenih uvoznih formalnostih dobi takšno blago enak status kot blago, proizvedeno na ozemlju unije, in enakopravno uživa pravico prostega pretoka.

2.2 Razsežnosti carinske unije Carinska unija ima dva vidika:

• zunanji vidik med državami članicami EU, ki zahteva skupno carinsko tarifo in pravila trgovanja z državami nečlanicami;

• notranji vidik med državami članicami EU, ki zahteva ustanovitev enotne carinske cone, področja med državami članicami, v katerem so vse carine in ostale ovire za prost pretok blaga odpravljene.

Zunanji vidik carinske unije se odraža v skupni carinski tarifi (v nadaljevanju SCT) in skupni trgovinski politiki ter zahteva ustanovitev skupne trgovinske politike nasproti tretjim državam. SCT mora biti določena vsako leto v obliki neposredno uporabne uredbe, ki začne veljati s 1. januarjem. Določiti jo mora Svet na predlog Komisije in sicer s kvalificirano večino glasov. Najpomembnejše določbe Carinskega kodeksa EU se nanašajo na SCT, tarifno klasifikacijo blaga, vrednost blaga za carinjenje, poreklo blaga, zapadle carine in njihovo izterjavo ter postopek pritožbe proti odločbam carinskih organov. Carinska unija je osnovni steber notranjega trga EU. Določba 28. člena Pogodbe o Evropski uniji je glavni instrument, s katerim se odstranjujejo nacionalne nefiskalne ovire. Od držav članic se zahteva, da ukinejo vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom in s tem omogočijo prost pretok blaga na notranjem trgu. Ta določba je glavni dejavnik pri ustanavljanju notranjega trga, kjer tržne sile delujejo svobodno brez nacionalnih meja. Po tej določbi so države članice izgubile pravico, da enostransko sprejemajo ukrepe, ki bi utegnili omejevati prost pretok blaga, razen iz razlogov kot so varstvo javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin ter varovanje intelektualne lastnine (Potočnik in drugi 2004, 239 - 253). 2.3 Carinska zakonodaja S 1. majem 2004 so na carinskem območju začeli v celoti in neposredno uporabljati evropske predpise. Na carinskem področju velja za posamezno področje en predpis za vse države članice, ki ga države članice tudi neposredno uporabljajo. Temelje evropske carinske politike predstavljajo naslednji predpisi (Tokič in drugi 2004, 23-24):

• Carinski zakonik Skupnosti in njegova izvedbena uredba (Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o uvedbi carinskega zakonika EU. Carinski zakonik vsebuje temeljne določbe o tem kako morajo ravnati pravne in fizične osebe z blagom, ki ga uvažajo na carinsko območje EU iz tretjih držav ali ga izvažajo v tretje države ter kdo, kdaj in na kakšen način mora plačati uvozne ali izvozne dajatve.

8

• Uredba Sveta (EGS) št. 918/83 z dne 28. marca 1983 o skupnostnem sistemu carinskih oprostitev. Carinske oprostitve niso urejene v carinskem zakoniku, temveč v posebni uredbi.

• V okvir zakonodaje, ki zadeva izvajanje carinskih predpisov, vsekakor spada tudi uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

Carinska zakonodaja se izvaja poenoteno na vsaki točki zunanje meje EU. Za dosego tega cilja EU izvaja akcijski program Carine2. Primarni cilj programa je vzpostaviti učinkovit carinski nadzor vzdolž celotne zunanje meje EU za nemoteno delovanje notranjega trga. Med ostalimi cilji so poenotena uporaba evropskih predpisov in skupnih politik, zaščita interesov državljanov EU in gospodarskih subjektov, preprečevanje prevar in nedovoljene trgovine, spodbujanje razvoja sodelovanja med carinskimi službami držav članic EU ter med državami članicami in Evropsko komisijo. Carinski organi morajo najti ravnotežje med zagotavljanjem nemotene zakonite trgovine in prostega gibanja oseb na eni strani ter potrebami po ugotavljanju in preprečevanje prevar. Z namenom učinkovite zaščite in nadzora zunanje meje evropski pravni red podrobno ureja zlasti instrumente za delovanje carinske unije. Namen carinskega kodeksa EU, ki vključuje vse določbe carinske zakonodaje EU, je ravno odstranitev tveganja, ki ga predstavljajo različna tolmačenja pravil EU v trgovini med državami članicami in tretjimi državami (Moussis 1999, 80 - 81). Carinski zakonik je uredba, uredbe EU pa se v državah članicah izvajajo neposredno, kar pomeni, da ni potrebno določbe carinskega zakonika prenesti v notranjo zakonodajo. Z nacionalnim predpisom se lahko urejajo le tista področja, za katere je v zakoniku dano pooblastilo državam, da jih lahko uredijo. Za tista področja, ki v predpisu EU niso zadosti urejena, sprejme država članica podrobnejše predpise, da zagotovi izvajanje določb zakonika. Ko so pogoji, ki veljajo za celotno območje carinske unije določeni z uredbo EU, nacionalna zakonodaja ne sme določati dodatnih pogojev. Področja, ki jih carinski zakonik prepušča ureditvi držav članic so: vodenje upravnega postopka pristojnosti carinskih uradov (krajevne in stvarne), zaseg in prodaja zaseženega blaga, zastopanje pred carinskimi organi, prekrški, prepovedi in omejitve zaradi javne morale, določitev prostih con, pogoji za prepustitev blaga državni blagajni, predpisane poti do urada carinjenja ter pogoji za razveljavitev ali preklic odločb carinskih organov. Pristojnosti carinskih uradov so opredeljene v zakonu o carinski službi, pravila vodenja postopka v zakonu o davčnem postopku, vsa ostala carinska področja, pa so opredeljena v zakonu o izvajanju carinskih predpisov EU (Carinski zakonik Skupnosti 2005, 1 – 2).

2 »Carina 2007« deluje od 1. januarja 2003 do 31.12.2007 in nudi informacijsko, pravno in finančno osnovo za: *sistem elektronske izmenjave informacij med nacionalnimi administracijami * izobraževalne seminarje za carinike in izvedence * izmenjavo uradnikov med nacionalnimi vladami in * izhodišče za elektronski sistem, ki bo omogočil poslovanje na področju brezpapirnih carin (EUROPA-Taxation and Customs Union 2004a). »Carina 2007« je načrtovan pripomoček za olajšanje trgovine in za borbo proti prevaram, torej za obvarovanje finančnih in varnostnih interesov EU in njegovih državljanov. Določen del programa je namenjen pomoči državam pristopnicam pripraviti njihov sistem za izvajanje carinske kontrole v korist EU pri novih zunanjih mejah. (EUROPA-Taxation and Customs Union 2004b).

9

2.4 Trgovina v Evropski uniji S 1. majem 2004 je slovenska carinska služba začela v celoti izvajati t. i. evropski carinski sistem. Bistvena prednost za gospodarske subjekte, ki jo prinaša carinska unija pomeni, da se blago znotraj 25 držav EU giblje popolnoma prosto (Obrtnik 2004). Slovenska podjetja so se tako v poslovanju v okviru Evropske unije kot tudi pri poslovanju s tretjimi državami soočila s spremembami. Tako pri poslih s partnerji iz drugih držav članic EU, ni več treba izpolnjevati carinskih formalnosti, ki so sicer običajne za uvoz oziroma izvoz blaga (seveda, če so izpolnjeni pogoji glede porekla doma proizvedenega blaga oziroma glede sprostitve blaga v prost promet). Ta promet tako ne velja za izvoz oziroma uvoz blaga, ampak za t.i. intrakomunitarne dobave, ki se ravnajo po pravilih enotnega trga in ne več po pravilih carinske zakonodaje. Ob opustitvi carinskih formalnosti za ta segment poslovanja pa morajo podjetja računati tudi z določenimi dodatnimi formalnostmi zaradi izvajanja davčne politike držav članic EU ter za statistične potrebe. V ta namen morajo podjetja izpolniti obrazec INTRASTAT, ki pa je bistveno enostavnejši od obrazca Enotne upravne listine (v nadaljevanju EUL), ki se uporablja v carinskem postopku (GZS 2003).

V primeru, da je blago kupljeno v eni izmed držav EU z namenom, da se proda v tretjo državo, je potrebno takšno operacijo obravnavati v dveh korakih (Obrtnik 2004):

• nakup v smislu pravil, ki veljajo v notranjem (intrakomunitarnem) prometu med članicami EU (samo obračun davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV), INTRASTAT poročanje) in

• izvoz v tretjo državo v skladu s carinskimi predpisi.

2.5 Trgovina z državami nečlanicami Podjetja se po 1. 5. 2004 srečujejo s carinskimi postopki predvsem takrat, ko uvažajo in izvažajo blago v tretje države. Posledično so se carinski postopki po vstopu v EU bistveno zmanjšali. S carino se gospodarski subjekti srečajo samo v primeru, ko trgujejo s tretjimi državami oziroma z neskupnostnim blagom. To blago običajno vstopa v EU na zunanjih kopenskih mejnih prehodih EU, v lukah in na letališčih. Prav tako je mogoče, da se znotraj EU trguje z blagom iz tretjih držav, ki ima status neskupnostnega blaga oziroma carinskega blaga. S tem so mišljena carinska skladišča, prostocarinske cone, skratka prostori, kjer se pod carinskim nadzorom hrani neocarinjeno blago iz tretjih držav. Neskupnostno blago postane skupnostno potem, ko je zanj izveden postopek sprostitve v prost promet. V carinskem postopku se uporablja obrazec EUL (Obrtnik 2004). Uporaba enotne upravne listine Obrazci EUL so objavljeni v prilogah 31 do 34 Izvedbene uredbe k carinskem zakoniku (v nadaljevanju IUCZ). Ti obrazci so enotni, kar pomeni, da se v vseh državah članicah uporabljajo popolnoma enaki obrazci, razlika je samo v prevodih le-teh v jezik države, kjer se uporabljajo.

10

V primeru, da ni izrecno predvidena uporaba drugih obrazcev, se v vseh primerih blagovnega prometa uporablja EUL:

• med EU in državami članicami EFTA, • med EU in ostalimi tretjimi državami, ki niso države članice EFTA.

Za posamezen carinski postopek za izvoz se vloži deklaracija (vloži se določene kombinacije listov EUL) na listih št. 1, 2 in 3 EUL. Pri poročanju za namene INTRASTAT lahko zavezanci uporabljajo poleg posebnih obrazcev INTRASTAT tudi EUL ( list št. 2 za pošiljanje in list št. 7 za vnos) (Tokič in drugi 2004, 26-27). Funkcije posameznega lista obrazca EUL (Ur. list RS, št. 111/2005):

• List št. 1 shranijo organi države članice izvoznice (formalnosti pri izvozu (odprema) in skupnostnem tranzitnem postopku);

• List št. 2 je namenjen statistiki izvozne države članice. Ta list lahko za statistiko države uporabi tudi država članica odpreme pri trgovanju med deli carinskega območja EU, na katerih veljajo različni davčni predpisi;

• List št. 3 se lahko vrne izvozniku (deklarantu) potem, ko ga je potrdil izhodni carinski urad;

• List št. 4 shrani namembni urad po končanem skupnostnem tranzitnem postopku ali dokazilo skupnostnega statusa blaga;

• List št. 5 se uporabi kot povratnica za skupnostni tranzitni postopek; • List št. 6 shranijo organi namembne države članice (formalnosti v namembni državi

članici); • List št. 7 je namenjen statistiki namembne (uvozne) države članice. Ta list se

uporablja tudi za statistiko uvozne države članice za trgovanje med deli carinskega območja EU, na katerih veljajo različni davčni predpisi;

• List št. 8 se lahko vrne prejemniku (deklarantu) potem, ko ga potrdi carinski urad. 2.6 Carinski postopki Na področju izvajanja carinskih postopkov lahko sklope nalog, ki jih izvaja carina, razdelimo v tri glavne skupine:

• redni carinski postopki, • prepovedi in omejitve in • poenostavitve carinskih postopkov.

Redni carinski postopki pokrivajo naslednja področja: izvozni postopek, sprostitev v prosti promet, aktivno oplemenitenje, pasivno oplemenitenje, predelavo pod carinskim nadzorom, začasni uvoz in druge carinsko dovoljenje rabe in uporabe blaga (carinsko skladiščenje, proste cone itd.). Prepovedi in omejitve pokrivajo področje intelektualne lastnine, kulturnega blaga, blaga z dvojno rabo in prehodnih sestavin za proizvodnjo drog. Sem sodi izvajanje nacionalnih predpisov na področju prepovedi in omejitev ter sodelovanje z inšpekcijo, kakor tudi spremljanje predpisov EU tega področja.

11

Carinski zakonik omogoča poenostavitve izvajanja formalnosti v carinskih postopkih. Poenostavitev carinskih formalnosti so (Tokič 2002, 131):

• vložitev nepopolne carinske deklaracije ob nepopolnih podatkih ali dokumentih, ki jih je glede na izbrani carinski postopek treba priložiti 3;

• uporaba komercialnega ali drugega uradnega dokumenta kot carinske deklaracije namesto obrazca EUL ali nepopolne deklaracije (poenostavljenega postopka deklariranja),

• deklariranje blaga na podlagi knjigovodskih vpisov. Te poenostavitve so se v praksi pokazale kot posebna ugodnost za udeležence, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in hitrejši prevzem blaga v podjetjih. Možne so naslednje poenostavitve v carinskih postopkih (EUROPA-Tvoja Evropa 2006):

• poenostavitve glede carinskih deklaracij (poenostavljen postopek prijavljanja in prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja) in

• poenostavitve tranzitnega postopka (status pooblaščenega pošiljatelja in status pooblaščenega prejemnika).

3 Običajno se izvedba posameznega carinskega postopka začne s predložitvijo blaga in vložitvijo carinske deklaracije na predpisanem obrazcu EUL. Takrat, ko je za posamezen postopek dovoljena ena od zgoraj navedenih carinskih poenostavitev, se izvedba carinskega postopka lahko zahteva z nepopolno deklaracijo, komercialnim dokumentom ali drugim uradnim dokumentom ali knjigovodskim vpisom (Tokič 2002, 131).

12

3 POENOSTAVITVE PRI CARINJENJU BLAGA4 Carinski zakonik omogoča določene poenostavitve izvajanja formalnosti v carinskih postopkih. Te poenostavitve so se v praksi pokazale kot posebna ugodnost za udeležence, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in hitrejši prevzem blaga v podjetjih (CURS 2006b). Vrste poenostavitev, ki jih na podlagi zahtevka imetnika dovoljenja odobri Generalni carinski urad:

• status pooblaščenega pošiljatelja, • status pooblaščenega prejemnika (v povezavi s prijavljanjem na podlagi hišnega

carinjenja pri uvozu), • prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja pri uvozu in izvozu, • poenostavljeni postopek prijavljanja pri uvozu in izvozu.

Za obravnavane poenostavitve je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje. 3.1 Postopek pridobitve dovoljenja Postopek pridobivanja dovoljenja za poenostavljen postopek se praviloma prične z informativnim sestankom med vložnikom zahtevka za poenostavitev in predstavniki krajevno pristojnega carinskega urada. Podjetje tako pridobi osnovne informacije o postopku pridobivanja omenjenih dovoljenj in o pogojih, ki jih mora izpolnjevati. Zahtevek za poenostavitev se vloži pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež ali glavno knjigovodstvo vložnika zahtevka. Zahtevki se vložijo na naslednjih obrazcih:

• OBRAZEC PO (zahtevek za pridobitev statusa pooblaščenega pošiljatelja), • OBRAZEC HU in PR (zahtevek za hišno carinjenje pri uvozu in za pridobitev

statusa pooblaščenega prejemnika) (Priloga 1), • OBRAZEC HI (zahtevek za hišno carinjenje pri izvozu) (Priloga 2), • OBRAZEC PU (zahtevek za poenostavljeni postopek prijavljanja pri uvozu), • OBRAZEC PI (zahtevek za poenostavljeni postopek prijavljanja pri izvozu).

Zahtevki so sestavljeni iz treh delov: • splošnega dela, v katerem vložnik zahtevka navede osnovne podatke o podjetju

(firma, sedež, davčna, matična številka); • dela, ki vsebuje podatke o izpolnjevanju pogojev za zahtevano poenostavitev (vrsta

knjigovodstva in način vodenja evidenc o blagu, predvideno število pošiljk, ki se bodo uvedle v postopek v določenem časovnem obdobju, podatki o predloženem lastnem instrumentu zavarovanja);

• postopkovnega dela, v katerem vložnik podrobneje opredeli svoje zahteve v zvezi z izvajanjem poenostavitev.

4 Povzeto po CURS 2006a.

13

Pristojni carinski urad formalno preveri, ali je zahtevek popoln ter priloženi ustrezni dokumenti, ki so potrebni za odločitev o zahtevku v zvezi s predlaganimi carinskimi postopki. Popoln zahtevek obravnava s stališča izpolnjevanja pogojev za izvajanje poenostavitev (zanesljivost podjetja, vodenje ustreznih evidenc, ustrezen kader in ustrezna tehnološka oprema). Glede na vrsto poenostavitve mora preveriti instrument zavarovanja, seznam blaga z najmanj štirimestnimi tarifnimi oznakami in natančnim opisom blaga ter upoštevati prepovedi in omejitve. Ne dovoli se uporaba dovoljenja, če imetnik dovoljenja ne razpolaga z ustreznim potrdilom, soglasjem ali dovoljenjem. Za uporabo sistema za računalniško izmenjavo podatkov (v nadaljevanju RIP), mora predhodno opraviti ustrezno testiranje programske opreme in pridobiti dovoljenje Generalnega carinskega urada za računalniško izmenjavo podatkov. Pristojni carinski organ pred izdajo mnenja izvede kontrolo v podjetju. Na podlagi preverjanj carinski urad na zahtevku potrdi ustrezne rubrike in napiše mnenje. Dovoljenje za zahtevano poenostavitev izda Generalni carinski urad. Podjetje mora Generalnemu carinskemu uradu predložiti splošni instrument za zavarovanje carinskega dolga5. Imetnik dovoljenja mora pristojnemu carinskemu uradu in nadzornemu carinskemu organu sproti pošiljati popoln seznamu blaga (seznam tarifnih oznak z opisom blaga), ki ga želi prijavljati po tem dovoljenju ter ju obveščati o vseh spremembah podatkov o odgovornih osebah in vseh ostalih dejstvih, nastalih po izdaji dovoljenja in pomembnih za izvajanje oziroma veljavnost dovoljenja. 3.2 Status pooblaščenega prejemnika Status pooblaščenega prejemnika omogoča imetniku dovoljenja, da v svojih prostorih ali na drugem navedem mestu prejema blago, ki je bilo dano v skupnostni tranzitni postopek6, ne da bi ga predložili namembnemu uradu. Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika se izda le osebam, ki:

• so registrirane v EU; • redno prejemajo blago, ki je dano v skupnostni tranzitni postopek; • niso huje ali večkrat kršile carinskih ali davčnih predpisov;

5 Podjetje Vipap Videm Krško d.d. uporablja kot instrument zavarovanja bančno garancijo. Z bančno garancijo banka jamči, da bo izplačala določen znesek, če glavni dolžnik ne izpolni v dogovorjenem roku ter na dogovorjeni način obvezo in je vedno izražena v denarni obliki. Pri garanciji garancijska banka sprejme obveznost plačila garancijskega zneska, če glavni dolžnik ne bi mogel ali hotel izpolniti svoje pogodbene obveznosti (upravičenec bo zahteval bančno plačilo šele potem, ko glavni dolžnik ni storil, kar bi moral) (Špec in Turk 2000, 242-243). 6 Skupnostni tranzitni postopke uporablja 25 držav EU, vključno z Andoro in San Marinom, skupni tranzitni postopek pa države EFTA in EU. Zunanji skupnostni tranzitni postopek se v EU šteje za osnovni tranzitni postopek, ki se običajno uporablja za neskupnostno blago. Osnovni namen tega postopka je gibanje neskupnostnega oziroma skupnostnega blaga, od enega do drugega kraja na carinskem območju EU, pod carinskim nadzorom. Notranji skupnostni tranzitni postopek se uporablja za skupnostno blago, kadar je preko tretjih držav poslano iz enega kraja v drug kraj na območju EU običajno preko držav EFTA. V tem primeru gre za poenostavitev z namenom, da blago obdrži skupnostni status, saj bi v nasprotnem primeru blago ob iznosu iz carinskega območja EU izgubilo tudi skupnostni status (Tokič in drugi 2004, 84 - 87).

14

• vodijo evidenco, ki carinskim organom omogoča izvajanje učinkovitih kontrol. Dovoljenje za status pooblaščenega prejemnika se podjetju izda hkrati z dovoljenjem za hišno carinjenje pri uvozu. Obveznosti iz obeh dovoljenj se dopolnjujejo. 3.3 Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja - uvozni postopki Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča imetniku dovoljenja, da blago uvede v carinski postopek v prostorih podjetja ali na drugih mestih, ki jih odobri carinski organ (carinjenje v podjetju). Imetnik dovoljenja mora začetek postopka evidentirati in voditi ustrezne evidence. Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant ob koncu obračunskega obdobja vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo. Podjetju se izda dovoljenje, kadar gre za enega naslednjih primerov iz 263. člena izvedbene uredbe:

a) blago je pred sprostitvijo v prost promet predmet skupnostnega tranzitnega postopka ali skupnega tranzitnega postopka7, v okviru katerega je vložnik zahtevka upravičen do poenostavljenih postopkov pri namembnem carinskem organu (status pooblaščenega prejemnika);

b) blago je bilo pred sprostitvijo v prost promet predmet carinskih postopkov z ekonomskim učinkom;

c) blago je bilo predloženo carinskemu organu in nato prepeljano v dovoljene prostore v skladu s tranzitnim postopkom (CIM, pošta, prenos po cevovodih);

d) blago je pripeljano na carinsko območje in ni zavezano predložitvi. Obveznosti imetnika dovoljenja glede na predhodni postopek V primerih iz točke a) in c) 263. člena izvedbene uredbe, mora imetnik dovoljenja takoj po prispetju na odobreni kraj pravočasno obvestiti nadzorni carinski organ o prispetju blaga in ga vpisati v svoje evidence. Imetnik dovoljenja za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja, ki prejme blago po železnici s tovornim listom CIM, takoj obvesti nadzorni carinski organ o prispetju blaga na odobreni kraj v obliki in na način. Slednja sta določena v dovoljenju. Nato ga vpiše v svoje evidence ter prejem blaga potrdi z vpisom 17-mestne evidenčne številke dovoljenja ter številke in datuma vpisa v evidence listov 2 in 3 tovornega lista CIM. Najkasneje naslednji delovni dan mora imetnik dovoljenja dostaviti nadzornemu carinskemu organu fotokopijo lista 3 tovornega lista CIM z vpisanimi podatki. V primeru prispetja blaga po železnici na osnovi sistema New Computerised Transit System (v nadaljevanju NCTS) se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za sprejem NCTS-pošiljk po poenostavljenem postopku.

7 Skupni tranzitni sistem je carinski postopek, ki dopušča blagu, ki ni v prostem obtoku in skupnostnemu blagu, za katerega je potreben skupni tranzitni sistem, da se giblje znotraj EU. Blago, ki ni v obtoku se giblje pod postopkom zunanjega tranzita (T1) in skupnostno blago, ki se giblje znotraj notranjega tranzitnega postopka (T2)(Branch 2002, 201).

15

V dovoljenju za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja se lahko določijo naslednje oblike in načini obveščanja nadzornega carinskega organa:

• posamično obvestilo za vsak uvoz posebej, ki se pošlje pisno, po telefaksu ali po elektronskem mediju (NCTS) ali na drug način, določen v dovoljenju;

• program uvoza, ki se nanaša na določeno časovno obdobje, pod pogojem, da je informacija zanesljiva in natančna (npr. tedenske najave);

• napoved prispetja blaga tik pred njegovim prihodom, če je zagotovljena ustrezna kontrola izvajanja poenostavitve.

Obvestilo o prispetju Obvestilo o prispetju pošiljke mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

• številko dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka, • vrsto tranzitnega dokumenta, • odhodni carinski organ, • registrsko številko prevoznega sredstva, • zahtevani carinski postopek, • navedbo in opis prejetega blaga, ki omogoča nedvoumno uvrstitev v Kombinirano

nomenklaturo (v nadaljevanju KN), • državo, iz katere se blago uvaža, • bruto/neto težo ter število in vrsto tovorkov.

Zaključevanje tranzitnega postopka s strani pooblaščenega prejemnika v okviru postopka NCTS Pooblaščeni prejemnik mora po prispetju blaga na določeno mesto pred raztovorom obvestiti namembni urad o prispetju blaga v okviru NCTS. Dejansko gre za obvestilo o zaključku tranzitnega postopka. To obvestilo se šteje tudi za obvestilo o prispetju blaga v okviru postopka hišnega carinjenja. V dovoljenju se imetniku dovoljenja določi » čas prepustitve blaga «. Po preteku tega časa se, če niso ugotovljene nepravilnosti, v okviru sistema NCTS avtomatično pošlje sporočilo namembnega urada, da se dovoli raztovor blaga. Če se pristojni carinski organ odloči za pregled blaga, se sporočilo ne pošlje in imetnik dovoljenja mora počakati z raztovorom. Če je imetnik oproščen vsakokratnega obveščanja o prispetju blaga, je kljub temu dolžan poslati obvestilo o prispetju blaga zaradi zaključka tranzitnega postopka v sistemu NCTS. Za imetnika dovoljenja to pomeni, da po oddaji sporočila o prispetju blaga dobi avtomatično vrnjeno sporočilo o dovolitvi raztovora. Vpis v evidence Imetnik dovoljenja mora vsak prejem blaga oziroma prijavo za carinski postopek takoj ob prihodu vpisati v svoje evidence. Vpis v evidence se izvede praviloma s pomočjo računalniškega sistema. Vsebovati mora vsaj tiste podatke, ki so potrebni za identifikacijo in evidentiranje blaga ter ugotavljanje njegove narave. Ti podatki so:

• številka dovoljenja za poenostavljen carinski postopek, • zaporedna številka, datum in ura vpisa v evidence, • vrsta in številka tranzitnega dokumenta,

16

• registrska številka prevoznega sredstva, • odhodni carinski urad, • zahtevani carinski postopek in predhodni carinski postopek, če gre za zaključek

carinskega postopka (razen tranzita), • država, iz katere se blago uvaža, • število in vrsta tovorkov ter bruto/neto teža, • vrednost blaga, številka iz evidence carinskega organa in običajni trgovski opis

blaga, ki omogoča prepoznavanje blaga, • najmanj štirimestna tarifna oznaka ter številka in datum pisne dopolnilne

deklaracije. Vpis le-te se opravi naknadno.

Predhodni postopek se konča v trenutku vpisa v evidence, ko se vpišeta številka in datum vpisa. Vpis blaga v evidence ima enak pravni učinek kot sprejem carinske deklaracije. Imetnik dovoljenja, ki vlaga dopolnilno deklaracijo preko računalniške izmenjave podatkov (v nadaljevanju RIP), v skladu s členom 221(2) CZ sam obračuna carinski dolg. Carinski dolg obračuna po prejemu povratnega sporočila iz CIS-a, v katerem je navedena sklicna številka plačila. 3.4 Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja - izvozni postopki Dovoljenje za prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja pri izvozu se izda v skladu s členom 76(1)(c) CZ in pod pogoji iz 283. in 284. člena izvedbene uredbe. Prijavljanje blaga za izvoz na podlagi hišnega carinjenja dovoli Generalni carinski urad osebi, ki želi izvajati izvozne formalnosti v svojih prostorih ali na drugem mestu, ki ga odobri carinski organ. Imetnik takega dovoljenja pridobi status priznanega izvoznika. Zaradi zagotavljanja kontrole izvoznega postopka mora imetnik dovoljenja:

• obvestiti pristojni carinski organ o odstranitvi blaga, da bi mu bilo lahko to prepuščeno, in sicer v obliki in na način, določena v dovoljenju;

• vpisati blago v svoje evidence; • dati nadzornemu carinskemu organu na razpolago vse dokumente, od katerih je

odvisna uporaba predpisov o izvozu blaga.

Način in vsebina obveščanja o odstranitvi blaga Imetnik dovoljenja mora nadzornemu carinskemu organu oddati obvestilo o odstranitvi blaga v izvoz najkasneje eno uro pred zaključkom delovnega časa nadzornega carinskega organa. Od oddaje obvestila o odstranitvi blaga začne teči rok, v katerem lahko carinski organ javi, da bo opravil kontrolo. Če se blago odpremlja zunaj delovnega časa nadzornega carinskega organa, začne rok teči od prve uradne ure nadzornega carinskega organa naslednjega delovnega dne, razen če ta organ ne odloči drugače. Po izteku tega roka se šteje, da je blago prepuščeno imetniku dovoljenja v zahtevani izvozni postopek. Generalni carinski urad lahko v posebnih okoliščinah zaradi narave blaga in pospešenega tempa izvoznih operacij priznanemu izvozniku dovoli, da pristojnemu carinskemu uradu ne sporoči vsakega iznosa blaga. Priznani izvoznik je dolžan carinskemu organu predložiti vse podatke, potrebne za morebiten pregled blaga. V takem primeru je v dovoljenju

17

določen čas prepustitve blaga »0« min. Blago se prepusti v zahtevani carinski postopek v trenutku vpisa v evidence, razen če nadzorni carinski organ za poseben primer ali za določeno časovno obdobje ne določi drugačnega načina prepustitve blaga. Tudi v primerih oprostitve se nadzorni carinski organ lahko vedno odloči za pregled blaga in o tem na ustrezen način obvesti imetnika dovoljenja (po elektronski pošti ali po telefonu, pri čemer se klic zabeleži). Imetnik, ki je oproščen vsakokratnega obveščanja o odstranitvi blaga, lahko prepusti blago v izbrani postopek tudi zunaj delovnega časa nadzornega carinskega organa. Carinski urad mora izpolnjevanje pogojev preveriti in rezultate vključiti v mnenje. Če je priznani izvoznik oproščen vsakokratne najave odstranitve blaga, se vpis v evidence šteje za prepustitev blaga. Vpis blaga v evidence Priznani izvoznik takoj po oddaji obvestila oziroma najkasneje pred odstranitvijo blaga vpiše blago v evidence. Evidenca mora vsebovati najmanj podatke, ki so potrebni za identifikacijo in evidentiranje blaga ter ugotavljanje njegove narave. Ti podatki so:

• številka dovoljenja za poenostavljen carinski postopek, • zaporedna številka vpisa v evidence, datum in ura vknjižbe, • če se za potrdilo o izstopu blaga iz EU ne porablja EUL, številka

komercialnega ali drugega dokumenta, • šifra namembno carinskega urada v primeru prestopa slovensko - EU meje, • vrsta in registrska številka prevoznega sredstva, • zahtevani carinski postopek in predhodni carinski postopek, • trgovsko ime blaga, • osemmestna tarifna oznaka, • vrednost blaga, število in vrsta tovorkov, bruto/neto masa ter • številka in datum dopolnilne deklaracije. Vpis le-te se opravi naknadno.

Vpis v evidence ima enak učinek kot sprejem carinske deklaracije. Dokazilo o izvozu Za nadzor in kot dokaz, da je blago dejansko zapustilo carinsko območje EU, se dovoli uporaba:

• izvoda 3 EUL ali • komercialnega ali upravnega dokumenta pod pogoji iz 288. člena izvedbene uredbe.

Izvod 3 mora vsebovati najmanj podatke v naslednjih poljih EUL: 1 (prvo podpolje), 2, 14, 17, 31, 33, 38, 44, 54. Našteta polja EUL se izpolnijo v skladu s Pravilnikom o EUL. V polju 44 morata biti zaznamek »poenostavljen izvoz« in številka dovoljenja Generalnega carinskega urada. Izvod 3 EUL, s katerim priznani izvoznik odpošlje blago iz svojih prostorov ali z drugih dovoljenih lokacij, mora biti vnaprej overjen. Imetnik dovoljenja zahteva pri pristojnem carinskem organu pisno overitev določenega števila izvodov 3 EUL. Overitev opravi carinski organ tako, da odtisne pečat in podpiše polje A. Carinski organ vodi interno evidenco overjenih EUL po posameznih imetnikih in jih izroči odgovorni

18

osebi imetnika dovoljenja proti podpisu. Imetnik dovoljenja vodi evidenco o uporabi vnaprej overjenih EUL. Priznani izvoznik, ki uporablja vnaprej overjene izvode 3 EUL, pred odpremo blaga vpiše v polje A EUL zaporedno številko vpisa v evidence in datum, v polje 44 številko dovoljenja Generalnega carinskega urada in zaznamek »poenostavljen izvoz«. Izstopni carinski urad, ki sta mu predložena blago in izvod 3 EUL, na hrbtni strani potrdi izstop blaga z evidenčno številko in datumom izstopa ter odtisne pečat carinskega organa. Po potrditvi izstopa blaga carinski organ potrjen izvod 3 EUL vrne udeležencu. Carinski organ ravna na enak način v primeru komercialnega ali drugega dokumenta. Potrjen izvod 3 EUL služi kot dokazilo o dejanskem izstopu blaga. Izvirnik dokazila o dejanskem izvozu ostane pri izvozniku. Priznani izvoznik priloži dopolnilni deklaraciji seznam izvodov 3 EUL, iz katerega je razvidno naslednje:

• številka in datum vpisa v evidence; • izstopni carinski organ in datum prehoda meje.

3.5 Dopolnilna deklaracija Pri hišnem carinjenju in pri poenostavljenem postopku prijavljanja je potrebno po preteku obračunskega obdobja vložiti dopolnilno deklaracijo v skladu z izdanim dovoljenjem. Dopolnilna deklaracija tvori s poenostavljenimi deklaracijami8

enoten in nedeljiv dokument, ki začne veljati z dnevom sprejema poenostavljenih deklaracij. Dopolnilni deklaraciji morajo biti priloženi vsi dokumenti, potrebni za preverjanje pravilnosti izvedbe postopka. V dovoljenju se določi oblika dopolnilne deklaracije, ki je lahko na obrazcu EUL ali v obliki računalniško izdelanega izpisa seznama deklaracij. Dopolnilna deklaracija v obliki računalniško izdelanega izpisa seznama deklaracij Pogoj za vlaganje zbirnih dopolnilnih deklaracij v obliki računalniško izdelanega izpisa seznama deklaracij je dovoljenje za uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov pri vlaganju carinskih deklaracij, ki ga izda Generalni carinski urad. Imetnik dovoljenja za vlaganje takšnih dopolnilnih deklaracij pošilja podatke o vpisih v evidence v okviru računalniške izmenjave podatkov v carinski informacijski sistem (v nadaljevanju CIS). Tako poslanim vpisom dodeli carinski informacijski sistem evidenčno številko. Na koncu obračunskega obdobja pošlje imetnik dovoljenja za preteklo obdobje seznam vseh vpisov v evidence z dodeljenimi evidenčnimi številkami. Hkrati imetnik dovoljenja vloži zbirno dopolnilno deklaracijo v papirni obliki. Obrazec zbirne dopolnilne deklaracije v obliki seznama se vloži v dveh izvodih in je sestavljen iz:

• LISTA 1, v katerem se navedejo splošni podatki o imetniku dovoljena, skupen znesek dajatev in podpis imetnika;

8 Vpis v evidence predstavlja poenostavljeno deklaracijo oziroma prvotno deklaracijo. Izraz »prvotna deklaracij« zajema nepopolno deklaracijo, poenostavljeno deklaracijo pri poenostavljenem postopku prijavljanja ter vpis v evidence pri hišnem carinjenju.

19

• LISTA 2, ki vsebuje podatke o posameznem vpisu v evidence. Pristojni carinski organ lahko dovoli, da se ti podatki vložijo na trajnih elektronskih nosilcih podatkov (disketa, zgoščenka).

Seznam deklaracij, poslan v elektronski obliki, tvori skupaj s papirno dopolnilno deklaracijo v obliki seznama enovit dokument. Pristojni carinski organ preveri zbirno dopolnilno deklaracijo v obliki seznama, vpiše datum in številko zbirne dopolnilne deklaracije, jo overi in en izvod vrne imetniku dovoljenja. Generalni carinski urad določi v dovoljenju rok, do katerega mora imetnik dovoljenja vložiti dopolnilno deklaracijo za določeno obdobje, v primeru mesečnega vlaganja do desetega dne po izteku obdobja, za katero se vlaga dopolnilna deklaracija. Carinska kontrola se opravi pri carinjenju, ob zahtevi za prepustitev (prepustitvi v izbrani carinski postopek), v prostorih imetnika dovoljenja oz. pri pristojni izpostavi ali na kraju, ki ga določi carinski organ. Zunanja kontrola, ki se opravlja po prepustitvi v izbrani postopek, poteka v obliki inšpekcijskega nadzora (oddelka za kontrolne zadeve pristojnega carinskega urada). 3.6 Status pooblaščenega izvoznika 9 Poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga ali status pooblaščenega izvoznika je urejen v protokolih o poreklu blaga k zadevnim prostotrgovinskim sporazumom ali v zakonodaji EU glede avtonomnih preferencialnih ureditev ter se izvaja v skladu s primarno zakonodajo EU. Za izvoz blaga, ki pridobi status porekla v skladu z določbami protokolov o poreklu blaga, v države, lahko Generalni carinski urad odobri status pooblaščenega izvoznika oziroma izda dovoljenje za izvajanje poenostavljenega postopka potrjevanja porekla blaga. Slednje omogoča imetniku dovoljenja izdajo izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se izjava nanaša. Izjava pooblaščenega izvoznika je lahko dana na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki ima obliko in vsebino določeno z ustreznim protokolom ter vsebuje številko carinskega pooblastila pooblaščenega izvoznika. Pogoji za izdajo dovoljenja za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga Generalni carinski urad lahko izda dovoljenje za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga izvozniku, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• redno izvaža blago s poreklom; pri tem ni pomembno število pošiljk, temveč mora izvoznik te postopke izvajati redno;

• je seznanjen z zakonodajo EU in pozna veljavna pravila o poreklu v prostotrgovinskih sporazumih oziroma avtonomnih preferencialnih ureditvah EU;

• je glede na izkušnje carinskih organov v preteklosti vlagal verodostojna in pravilno izpolnjena dokazila o poreklu;

9 Povzeto po CURS 2006c.

20

• daje na podlagi dosedanjega pristopa k dokazovanju in preverjanju porekla zadostna jamstva, da dodeljenega pooblastila ne bo zlorabil in je v vsakem trenutku zmožen predložiti zadovoljiva dokazila o statusu porekla za izvozno blago;

• vloži pisni zahtevek za dovoljenje za poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga;

• zanj krajevno pristojni carinski urad izda po proučitvi zahtevka ustrezno pozitivno mnenje.

21

4 PODLAGA ZA DOLOČITEV VIŠINE UVOZNIH DAJATEV Carinski dolg pomeni obveznost carinskega zavezanca, da plača obračunan znesek uvoznih oziroma izvoznih dajatev. Za določitev višine carinskega dolga se blago uvrsti v carinsko tarifo glede na vrsto in naravo blaga, določi se poreklo blaga, carinsko vrednost blaga in vrsto carinske uporabe blaga. 4.1 Carinska vrednost Carinska vrednost blaga predstavlja osnovo za uporabo carinske tarife, in če tako določajo drugi ukrepi trgovinske politike, tudi za njihovo izvajanje (15. člen, Carinskega zakona). Carinska vrednost uvoženega blaga je njegova transakcijska vrednost, to pomeni cena10, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje EU dejansko plačana, ali ki jo je treba plačati, po potrebi po uskladitvi, opravljeni v skladu s členoma 32 in 33 (29. člen, uredbe Sveta 2913/92). Pri določanju carinske vrednosti z uporabo člena 29 je treba plačani ceni za uvoženo blago prišteti naslednje stroške, kolikor jih nosi kupec, vendar niso bili zajeti v dejansko plačani ali plačljivi ceni za blago. Prišteje se stroške posredništva, stroške embalaže, ki vključujejo tako delo kot material, stroške prevoza in zavarovanja za uvoženo blago, stroške natovarjanja povezane s prevozom uvoženega blaga ter druge stroške, do kraja vnosa blaga na carinsko območje EU (32.člen). Pri prijavi carinske vrednosti se upošteva Carinski zakonik (CZ), IUCZ, deklaracija vrednosti in določbe stroškov prevoza glede na vrsto transporta (INCOTERMS) (Gergek in Finžgar 2005, 6 –7). 4.2 Skupna carinska tarifa in TARIC SCT se uporablja pri uvozu blaga na carinsko območje EU iz tretjih držav. Sam pojem »tarifa« pomeni kombinacijo nomenklature ali klasifikacije blaga in carinskih stopenj za blago. Tarifa vsebuje tudi celotno zakonodajo EU, ki ima učinek na višino dajatve, ki se plačuje pri določenem uvozu iz določene države (Tokič in drugi 2004, 41). Po vzpostavitvi notranjega trga med državami Evropske unije, se skupna carinska tarifa uporablja za določitev višine uvoznih dajatev za blago iz tretjih držav – nečlanic EU, ki je zajeto v kombinirani nomenklaturi (TIPO 2006a).

Carinska tarifa EU je bila uvedena z Uredbo Sveta EGS št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (EUR-Lex – Enlargement 2004). V tej uredbi so določeni:

• Kombinirana nomenklatura (KN), ki sočasno izpolnjuje zahteve SCT in zunanjetrgovinske statistike EU;

• Integrirana tarifa EU (TARIC), ki temelji na kombinirani nomenklaturi; 10 S ceno, ki pomeni carinsko vrednost je mišljeno: 1. da so vključeni vsi stroški in drugi izdatki v zvezi s prodajo in dobavo blaga do tja, kjer prihaja blago na carinsko območje, 2. da so izključeni vsi stroški, davščine in takse, ki se zaračunavajo na carinskem območju (16.člen, carinskega zakona).

22

• Obveznost uporabe in vzdrževanja TARIC-a; • Postopek spreminjanja KN v okviru odbora za nomenklaturi, ki ga sestavljajo

predstavniki članic EU; • Pooblašča Evropsko komisijo, da vsako leto sprejme dokončno različico

kombinirane nomenklature, skupaj z ustreznimi avtonomnimi in konvencionalnimi stopnjami dajatev SCT. Ta uredba se objavi v Uradnem listu EU.

Vzporedno z uvedbo kombinirane nomenklature je bila vzpostavljena podatkovna baza integrirane tarife EU (TARIC), da bi se vedno v povezavi z oznako KN navedle tudi določbe EU, ki se uporabljajo za blago s to oznako. Vsebuje uvozne določbe, ki jih KN ne zajema, kot so carinske kvote in posebne carinske ugodnosti, začasna ukinitev avtonomnih skupnih carinskih stopenj in protidumpinške carine (Moussis 1999, 77 - 78). TARIC je informacijska baza, ki je brezplačno dostopna na internetu. Podatki so na voljo v 11 jezikih, na voljo pa je tudi v slovenskem jeziku. S TARIC upravlja Evropska komisija in Generalna direkcija za davke in carine. Upravljavci TARIC so odgovorni za pravilno in ažurno vzdrževanje baze podatkov (TIPO 2006a).

Temelji na KN, ki ima 10000 tarifnih oznak (označenih z osem mestno številko), ki se nato deli še na 15000 podštevilk (označenih z dvema posebnima številkama ali dodatnimi oznakami). V tej dodatni delitvi so zajeti in označeni (na enem mestu) vsi ukrepi EU, ki zadevajo posamezen izvoz oziroma uvoz (Tokič in drugi 2004, 41-42). To je zbirka podatkov o ukrepih, ki se izvedejo ob uvozu oziroma izvozu v EU in je pomemben pripomoček za informiranje o zunanjetrgovinskih predpisih tako carinskih delavcev, kakor tudi gospodarstva (Košir in drugi 2005a, 2).

4.3 Poreklo blaga Po vstopu Slovenije v EU se pri pretoku blaga na evropskem notranjem trgu srečujemo z dvema pojmoma, povezanima vsak s svojim vidikom carinske unije, ki je osnovni steber notranjega trga EU. To sta »skupnostno blago« in »poreklo blaga« (SIST 2006). Skupnostno blago pomeni blago, ki je (CURS 2006d):

• v celoti pridobljeno na carinskem območju EU; • uvoženo iz držav, ki niso del carinskega območja EU, in je sproščeno v prost

promet v EU; • pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju EU, ali iz blaga navedenega v

prejšnjih dveh točkah. Na notranjih mejah EU za takšno blago ni nobenih formalnosti. V primerih, ko se skupnostno blago prevaža preko tretjih držav, se uporablja postopek »T2«, s katerim se blagu ohrani status skupnostnega blaga. Namen ohranitve statusa skupnostno blago je v tem, da se v trenutku, ko ponovno vstopi na carinsko območje EU, ne obračunajo carine in druge dajatve, ki se pobirajo ob uvozu (Potočnik in drugi 2004, 773). Če je pojem skupnostno blago vedno povezan z notranjim vidikom carinske unije in prostim pretokom blaga, pa je pojem poreklo blaga v glavnem povezan z zunanjim vidikom carinske unije in skupno trgovinsko politiko nasproti tretjim državam (SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo 2006).

23

Poreklo blaga je gospodarska nacionalna pripadnost blaga. Je eden od treh osnovnih elementov, ki vplivajo na carinsko obravnavo ob uvozu in na višino carinskega dolga. Pravila o poreklu so orodje za izvajanje ukrepov trgovinske politike (Potočnik in drugi 2004, 776). Evropski carinski predpisi določajo dve osnovni vrsti porekla (TIPO 2006b):

• nepreferencialno poreklo (statistično, komercialno), ki ne nudi carinskih ugodnosti ter

• preferencialno poreklo, ki je povezano s carinskimi ugodnostmi.

Nepreferencialna pravila o poreklu se uporabljajo za uveljavljanje ukrepov trgovinske politike, določenih v zvezi s prometom posameznih vrst blaga (količinske omejitve), uporabo instrumentov trgovinske politike (antidumpinški ukrepi), trgovinsko statistiko in izvajanjem skupne kmetijske politike. Preferencialna pravila o poreklu, ki jih uporabljamo v EU, pa so vgrajena v pet sklopov. V skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu blaga, se kot blago s poreklom iz določene države šteje v tej državi v celoti pridobljeno ali izdelano blago ali v tej državi »zadosti predelano blago«. Kriterij »v celoti pridobljeno ali izdelano blago« se uporablja takrat, ko se pri izdelavi določenega izdelka ne uporabljajo materiali iz tretjih držav (v izdelavo je vpletena le ena države)11, medtem ko se kriterij »zadosti predelano blago«12 uporablja takrat, ko je pri izdelavi določenega izdelka vpletenih več kot ena država. (Tokič in drugi 2004, 52-53). Preferencialna pravila o poreklu blaga so zajeta v (Tokič in drugi 2004, 52- 55):

• t.i. protokolih o poreklu blaga, ki so sestavni del preferencialnih sporazumov, ki jih je EU sklenila s tretjimi državami (pridružitveni sporazumi, evro-mediteranski sporazumi, sporazum o EGP, sporazum o sodelovanju, itd.)

• notranji zakonodaji EU, ki je sprejeta enostransko v korist določenih držav (avtonomni preferencialni režimi, ki jih EU uveljavlja za Ceuto in Mellilo, Čezmorske države in ozemlja, za države upravičenke Splošnega sistema preferencialov ter za Bosno in Hercegovino, Albanijo, Zvezno republiko Jugoslavijo, vključno s Kosovim, Hrvaško in Makedonijo).

Vrste dokazil o poreklu preferencialnega blaga so: potrdilo o poreklu blaga FORM A (v sistemu splošne sheme preferencialov GSP), potrdilo o prometu blaga EUR.1 (za dokazovanje porekla po sporazumih ter avtonomnih ureditvah), potrdilo o prometu blaga EUR.2, izjava izvoznika na računu (do vrednosti 6000 eurov) in izjava pooblaščenega izvoznika (Gergek in Finžgar 2005, 17).

11 Za blago, v celoti pridobljeno v določeni državi, se štejejo: mineralni izdelki, pridobljeni v tej državi, tam predelani rastlinski izdelki, tam skotene in vzrejene žive živali itd. (23.člen Izvedbene uredbe carinskega zakonika). 12 Če je bila v tej državi opravljena zadnja bistvena ekonomsko upravičena predelava ali obdelava, kar pomeni pridobitev novega blaga oziroma njegovega bistvenega elementa (Gergek in Finžgar 2005, 11).

24

Za dokazovanje nepreferencialnega porekla se uporablja potrdilo o poreklu blaga (certificate of origin), ki ga v Republiki Sloveniji izdaja in potrjuje Gospodarska Zbornica. (Zaljetelj 2002, 6-9). V Evropski uniji se uporablja za blagovni promet v EU in samo med dobavitelji EU »izjava dobavitelja«, ki je predpisana v Uredbi EU št. 1207/2001. Z njo dobavitelj na notranjem trgu dokazuje poreklo kupcu dobavljenega blaga, običajno predelovalcu in poznejšemu izvozniku. Tako se velik del odgovornosti za dokazovanje porekla blaga ob izvozu razbremeni dela odgovornosti (Metlika 2004, 17). Za dokazilo o statusu blaga pri trgovanju s Turčijo pa uporabljamo potrdilo o gibanju A.TR (SIST 2006).

25

5 DELOVANJE CARINSKE SLUŽBE PODJETJA VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. 5.1 Zgodovina podjetja Začetki podjetja segajo v leto 1939, ko je slovenski podjetnik, Franc Bonač na Vidmu pri Krškem, v tedaj industrijsko povsem nerazvitem Spodnjem Posavju, zgradil tovarno celuloze in v njej zaposlil 180 domačinov (Vipap Slovenia 2006d). Tovarna celuloze je pričela obratovati 20. oktobra 1939 z zmogljivostjo 10.000 ton celuloze na leto. Ob koncu 2. svetovne vojne so tovarno obnovili in začela je obratovati pod imenom Djuro Salaj. Po vojni je bila država odvisna od uvoza časopisnega papirja, zato so se v tovarni odločili proizvodnjo razširiti še na proizvodnjo papirja. Leta 1955 so bili zgrajeni novi obrati (brusilnica, papirni stroj 1, parna turbina ter nov kuhalnik), kar je bila prva razširitev tovarne. Njen nadaljnji razvoj je dokazal, da je bila odločitev o gradnji pravilna, saj je tovarna v Krškem prerasla v največjega proizvajalca celuloze in papirja v tedanji Jugoslaviji ter upoštevanja vrednega partnerja na evropskem trgu (Vipap Slovenia 2006d). Do leta 1990 je v zahodni Evropi naraščala poraba papirja povprečno za 2-3% na leto. Skladno z rastjo porabe so se pojavile zahteve po povsem določenih vrstah papirja, po naravi prijaznejših papirjih in po višji kakovosti izdelkov. Po letu 1990 (podjetje se preimenuje v VIDEM) se je začel trend naraščanja ustavljati. Cene papirja so padale in proizvodnja celuloze se je znašla v največji krizi zadnjega desetletja. Zaradi recesije so se zmanjšala tudi vlaganja v proizvodnjo, večje težave pa so predstavljali izguba monopola na domačem trgu, zmanjšanje povpraševanja in politične krize v državi. Videm je zaključil leto 1991 z izgubo v višini 50 milijonov DEM in leta 1993 končal v postopku stečaja. Po stečajnem postopku sta bili ustanovljeni dve podjetji, VIDEM PAPIR (proizvodnja papirja), ki je bil pod upravljanjem Sklada za razvoj in VITACEL (proizvodnja celuloze), katero je vzela v najem privatna firma. Novejša zgodovina tovarne celuloze in papirja se je začela leta 1996, ki jo je po stečaju na dražbi kupil češki investitor. Tovarna se je imenovala ICEC VIDEM KRŠKO d.d..V letu 1998 je tovarno prevzel novi lastnik, Investicijska in poštna banka Praga, od leta 1999 pa tovarna posluje pod imenom Vipap Videm Krško d.d. Trenutni lastnik tovarne Československa obchodni banka a.s Praga se zaveda, da je nadaljnji obstoj tovarne, ki se uvršča med ključne nosilce razvoja krške regije, odvisen od čimprejšnje odprave ekoloških problemov in posodobitve tehnoloških procesov (Vipap Slovenia 2006d). Danes je osnovna dejavnost družbe Vipap Videm Krško d.d. proizvodnja papirja in celuloze oziroma proizvodnja in trgovina s papirjem in kartonom. Družba je največji proizvajalec celuloze in papirja v Sloveniji ter vodilni proizvajalec časopisnega papirja v tem delu Evrope. Po ustvarjenem prometu sodi med pomembnejše slovenske izvoznike (Vipap Slovenia 2006a).

26

SLIKA 1: Podjetje Vipap Videm Krško d.d.

Vir: VIPAP Slovenia 2006 5.2 Razvoj tovarne v 21. stoletju Za uresničevanje proizvodnih in prodajnih načrtov je potrebna visoka kakovost, zato so bila potrebna velika vlaganja v posodabljanje proizvodnje in posledično varovanje okolja. Podjetje tako izvaja ekološko tehnološko posodobitev procesov in naprav proizvodnje papirja in celuloze vse od leta 1997. V letu 2004 in 2005 je potekala optimizacija tehnoloških procesov integrirane proizvodnje papirja z namenom izboljšanja kakovosti izdelkov, racionalne rabe surovin, energentov in vode ter poslovanja podjetja. V proizvodnji so bili izvedeni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak in vode predvsem v smislu zadržati nivo onesnaževanja kljub dotrajanosti postrojev in naprav (VIPAP Slovenia 2006c). Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so zaradi onesnaževanja voda in zraka morali veliko sredstev nameniti za modernizacijo proizvodnje celuloze. Uspeli so zmanjšati porabo klora za 50%, vendar je strošek investicij v celulozo z namenom ugoditi zakonodaji pri onesnaževanju okolja previsok. Zastarelost tehnologije in opreme za proizvodnjo celuloze, pa predstavlja podjetju nove cilje, ki so namenjeni v posodobitev papirnih strojev za proizvodnjo časopisnega papirja. Glavni cilj podjetja je postati vodilni regijski proizvajalec časopisnega papirja in pomemben partner na evropskem in svetovnem trgu. Investicije v letu 2006 Zaprtje ekološko spornega obrata za proizvodnjo celuloze, ki jo bodo predvidoma oktobra opustili, bo pomenila večjo reorganizacijo za podjetje. Po podatkih naj bi brez dela ostalo 366 zaposlenih v podjetju. Zaradi ukinitve proizvodnje celuloze bo potrebno spremeniti proizvodni program na papirnem stroju 1. Ukinjen bo program brezlesnih premaznih in nepremaznih papirjev, povečana pa bo količina strojno gladkih grafičnih premaznih in nepremaznih papirjev. Za te vrste papirja bodo uporabljali naslednje lastne surovine:

• vlaknine iz odpadnega papirja (pridobljene pri predelavi odpadnega papirja po t.i. postopku deinking),

• lesovine (pridobljene pri rekonstrukciji proizvodnih lesovin) in • le 15% nabavljene sulfatne celuloze.

27

Le-ta večja investicija in še več manjših, pa naj bi pripomogle k večji učinkovitosti in modernizaciji podjetja (Vipap Videm 2006c). 5.3 Organizacijska struktura podjetja Vipap Videm Krško d.d. Organizacijska struktura podjetja Vipap Videm Krško je določena s »Pravilnikom o organizaciji Vipap Videm Krško d.d.« . SLIKA 2: Organizacijska shema podjetja Vipap Videm Krško

SEKTOR KAKOVOSTI

Vodja sektorja

kakovosti

RAČUNALNIŠKI ODDELEK

Vodja rač. oddelka

TAJNIŠTVO

Poslovni sekretar

PRAVNA PISARNA

Pravnik

SINDIKAT

Predsednik sindikata

SVET DELAVCEV

Predsednik SD

PROIZVODNO TEHNIČNO PODROČJE

Tehnični direktor

KOMERCIALNI SEKTOR

Komercialni direktor

FINANČNO RAČUNOVODSKI

SEKTOR

Finančni direktor

KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR

Vodja kadrovsko

splošnega sektorja

IZVRŠILNI DIREKTOR Vir: Vipap Videm 2006a Komercialni sektor se deli na naslednje oddelke:

• Prodaja in marketing pripravlja plane prodaje in poročila o prodaji po proizvodnih asortimentih in trgih. Opravlja vsa administrativna in organizacijska opravila za prodajni oddelek. Izvaja prodajni proces od povpraševanja, ponudbe, priprave pogodb, odpreme blaga, do kontrole plačil in razreševanja reklamacij. Izvaja tržne analize na prodajnem in nabavnem področju ter tržno komuniciranje (sejmi, seminarji). Opravlja promocijske dejavnosti in pripravlja srednjeročni plan prodaje (za tri leta naprej).

• Nabava izvaja nabavni proces od povpraševanja, ponudbe, priprave pogodb,

prevzema lesa, do razreševanja reklamacij za celulozni in brusni les. Pripravlja plane, poročila in analize o dobavljenem lesu ter odgovarja za realizacijo planov nabave. Opravlja vsa administrativna in organizacijska opravila za oddelek nabave lesa in oddelek nabave ter pripravlja vse prejete fakture za likvidacijo za celulozni in brusni les.

28

• Nabava lesa izvaja nabavni proces od povpraševanja, ponudbe, priprave pogodb, prevzema blaga, do kontrole plačil in razreševanja reklamacij za vse vrste energentov, kemikalij, rezervnih delov, osnovnih sredstev in potrošnega materiala. Pripravlja plane, analize in poročila o nabavi vseh surovin in materialov, razen lesa. Prevzema, skladišči in izdaja vse prevzete vlaknine, kemikalije za proizvodnjo papirja, rezervne dele, osnovna sredstva in potrošni material. Pripravlja vse prejete fakture za vlaknine, energente, kemikalije za proizvodnjo papirja, osnovna sredstva, rezervne dele in potrošni material, ki so potrebni za likvidacijo.

• Špedicija opravlja vse carinske formalnosti in organizira notranji logistični sistem

(skladišča, premiki blaga in drugo). Organizira prevoze pri odpremi in dobavi blaga ter spremlja stroške prevozov. Vodi evidenco stanja zalog gotovih proizvodov, skladišči in odgovarja za količino zalog ter njihovo vrednost. Ureja vso odpremno dokumentacijo, transportne storitve mobilne mehanizacije za potrebe podjetja in interni železniški transport (Vipap Videm 2006c).

5.4 Proizvodno prodajni program Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja papirja in celuloze, hkrati pa proizvajajo lesovino in t.i. deinking snov kot polproizvode za proizvodnjo določenih vrst papirja. Proizvodnja v letu 2005 je bila zelo uspešna, saj so proizvedli rekordno količino končnih proizvodov, in sicer 292.810 ton. Proizvedli so 181.631 ton papirja in 111.179 ton celuloze. Hkrati pa so proizvedli tudi 109.357 ton polproizvodov. Prodana pa je bila tudi rekordna količina papirja in celuloze in sicer 180.470 ton papirja in 58.685 ton celuloze. Na domačem trgu so prodali 25%-ov in na tujem 75%-ov končnih proizvodov. Najpomembnejši trgi glede na dosežene prihodke so: Slovenija (26,1%), Italija (22,1%), Avstrija (12,6), Nemčija (6,9%), Hrvaška (5,3%), Grčija (5%), BiH (4,1%) in Republika Češka (3,7%) (Vipap Videm 2006a). Proizvodni program zajema naslednjo vrsto proizvodov:

1. CELULOZA: • CBSE – beljena magnefitna celuloza iglavcev.

2. LESOVINSKI PAPIRJI (grafični): • VIDEM PRINT (Voluminozni papir) in VIDEM PRINT Y (Modificiran

Videm Print v rumenkasti niansi) – za tiskanje vseh vrst knjig v črno-beli in večbarvni tehniki v ofsetnem tisku, za izdelavo blagajniških rolic (belina 85%).

3. ČASOPISNI PAPIR:

• SOF – za tiskanje časopisov, revij in žepnih knjig v črno beli in večbarvni tehniki v ofsetnem tisku ter za razne druge namene (belina 59%).

4. BREZLESNI PAPIRJI (grafični):

• SAVA OFFSET – za tiskanje vseh vrst knjig, slikanic, katalogov in ostalih edicij v večbarvnem ofsetnem tisku,

• SAVA OFFSET W – za šolski program (zvezki, bloki itd.),

29

• SAVA MFC – za tiskanje knjig, revij, katalogov in ostalega promocijskega materiala; namenjen je predvsem za večbarvno ofsetno tehniko tiska.

5. RECIKLIRANI PAPIRJI: • SAVA PRINT (Pigmentiran recikliran papir) – za periodične časopise,

revije, kataloge in ostali promocijski material ter risanke; namenjen je predvsem za večbarvno in črno-belo ofsetni tisk z vročim sušenjem in za formatni tisk (belina 80 - 82%),

• VIPRESS (Pigmentiran recikliran papir) in SAVA PRESS (Modificiran Vipress) - za periodične časopise, revije, kataloge in ostali promocijski material; predvsem za večbarvni in črno-beli ofsetni tisk s hladnim sušenjem (belina 80 – 82%),

• VIPCO - za fotokopiranje; za ostale digitalne tehnike tiska; za tiskanje knjig, brošur, periodičnih in promocijskih materialov v ofsetni tehniki (belina 80%) (VIPAP Slovenia 2006b).

Proizvodnja celuloze Podjetje Vipap Videm Krško je v letu 2005 proizvedlo 111.179 ton celuloze, kar predstavlja 38%-ov proizvodnega programa. Celulozo kot osnovno surovino oziroma vlaknino za proizvodnjo papirja, proizvajajo po magnefitnem postopku. Dolgovlaknato celulozo pridobivajo iz smreke (CBSE - celuloza beljena smrekova in CNS - celuloza nebeljena smrekova), kratkovlaknato pa iz bukve (CBB – celuloza beljena bukova). SLIKA 3: Struktura proizvodnega programa celuloze v letu 2005

CBSE65%

CNS12%

CBB23%

CBSE CBB CNS

Vir: Vipap Videm 2006b Proizvodnja smrekove celuloze (CBSE) je v letu 2005 predstavljala kar 65%-ov celotne proizvodnje. Letni plan proizvodnje ni bil dosežen zaradi strukture proizvodnje ter v manjšem obsegu porabe lastne celuloze v papirju. Strukturo proizvodnje celuloze je narekovala situacija na nabavnem trgu lesa, saj so se morali zaradi pomanjkanja bukovega lesa osredotočiti na proizvodnjo smrekove celuloze, katere produktivnost je nižja. Proizvodnja papirja Danes Vipap Videm Krško proizvaja različne vrste papirja na treh papirnih strojih s proizvodno zmogljivostjo 181.631 ton letno. Stopnja integriranosti celulozne in papirne

30

proizvodnje se je bistveno zmanjšala na račun visoke proizvodnje deinking snovi (93.251 ton) v obratu papirja, ki predstavlja glavno vlaknino pri proizvodnji časopisnega papirja. Temu je botrovala večja usmerjenost v reciklirane papirje in s tem višja proizvodnja časopisnega papirja na papirnem stroju 2 in 3. Večji obseg proizvodnje brezlesnih papirjev in s tem manjši obseg proizvodnje novih recikliranih vrst papirja, pa so obdržali na papirnem stroju 1. SLIKA 4: Struktura proizvodnje papirja v letu 2005

Brezlesni31%

Lesovinski4%

Reciklirani5%

Časopisni60%

Brezlesni Lesovinski Reciklirani Časopisni Vir: Letno poročilo Vipap d.d., 2005 Iz slike je razvidna struktura proizvodnje papirja v letu 2005, katere 60% predstavljajo časopisni papirji, 31% brezlesni grafični papirji, 4% lesovinski papirji ter 5% reciklirani papirji (Vipap Videm 2006a). 5.5 Organiziranost oddelka špedicija13 Leta 1998 so se v podjetju Vipap Videm Krško d. d. odločili za oblikovanje lastne špedicije. Podjetje je imelo sklenjene letne pogodbe s špediterji, kateri so opravljali carinsko posredovanje, zunanje skladiščenje, organizacija ladijskega in železniškega prevoza. Za naročanje blaga, skladiščenje v lastnih skladiščih, kontrolo zalog, organizacijo cestnega transporta, odpremo blaga pa je poskrbelo podjetje samo v okviru oddelkov. Za lastno špedicijo, ki bi združila dejavnosti carinskega posredovanja, organizacijo zunanjega transporta, skladiščenje in notranji transport, so se odločili predvsem zaradi želje po znižanju stroškov fizične distribucije v prodajni vrednosti blaga. Velik pobudnik je bila tudi bivša carinarnica Krško in Generalni carinski urad v Ljubljani. Zaradi velikega obsega uvoznih in izvoznih poslov, so podjetju predlagali začetek uporabljanja poenostavljenih postopkov pri carinjenju in poenostavljenega potrjevanja porekla blaga. Analiza je pokazala možnost zmanjšanja stroškov špediterskih storitev zunanjega špediterja in lastnega špediterskega oddelka. Potrebovali so leto dni, da so pridobili ustrezna znanja, predvsem na področju carinske zakonodaje in predpisov. Vzpostavili so ustrezen informacijski sistem in izvedli reorganizacijo postopkov ter delovnih nalog v okviru oddelkov. Poslovanje obstoječih oddelkov je bilo potrebno prilagoditi poslovanju špedicije, nekatere delovne naloge so bile ukinjene, dosti pa jih je bilo prenesenih iz prodajnega oddelka v oddelek špedicije. Tako je leta 1999 začel delovati oddelek špedicije. Slednja se je naprej specializirala na področju 13 Povzeto po Vipap Videm 2006c.

31

carinskega posredovanja pri izvozu blaga, odpreme in organizacije zunanjega transporta. Predhodno so bile te naloge v pristojnosti prodajnega oddelka. Večja sprememba je bila zamenjava EUR 1 z izjavami pooblaščenega izvoznika na računu ali drugem komercialnem dokumentu. To pa je zahtevalo spremembo informacijskega sistema za celotno prodajno, skladiščno in odpremno področje. Spremembe v prodajnem oddelku so bile naslednje:

• odpravljeno zbiranje in urejanje ustrezne dokumentacije za zunanjega špediterja; • odpravljeno ročno oblikovanje carinskih in komercialnih računov; • spremenjen sistem naročanja kupcev in sistem odpremnih nalogov; • pretežna funkcija prodajnega oddelka postane boljša komunikacija s kupci, temeljito

izdelano naročilo in priprava odpremnih nalogov; • opuščeno je sklepanje prevoznih pogodb in najavljanje prevoznih sredstev pri

pariteti DDU; • prodajno skladišče in expedit se ločita od prodaje in postaneta del špedicije.

Oddelek špedicije podjetja Vipap Videm Krško d. d. deluje v okviru komercialnega sektorja. Glede na funkcije opravljanja delovnih nalog se deli na tri službe, in sicer: logistiko, carinsko službo in transport. Osnovne funkcije oddelka špedicija so opravljanje carinskih formalnosti, organizacija notranjega in zunanjega transporta, spremljanje prevoznih stroškov, vodenje evidence stanja zalog izdelkov, urejanje odpremne dokumentacije, transportne storitve mobilne mehanizacije za potrebe podjetja in interni železniški transport. Ena od predvidenih reorganizacij, ki so stopile v veljavo po vstopu v EU, je bila združitev carinske službe z logistično službo. Reorganizacija, ki naj bi stopila v veljavo oktobra letos, bo preimenovala oddelek špedicijo v oddelek logistika. SLIKA 5: Organizacijska shema oddelka špedicije

VODJA ŠPEDICIJE

TRANSPORT

Izmenovodja LOGISTIKA

Komercialist

logistike

CARINSKA SLUŽBA

Vodja carinjenja

Referent logistike

Administrator

Referent carinjenja I

Referent carinjenja II

Skrbnik mobilne

mehanizacije

Voznik strojnik

Nadzornik premikač

Premikač

Izmenovodja

Skladiščnik

Pomožni skladiščnik

Voznik mob. mehanizacije

Skrbnik žel. mob.

mehanizacije

32

Vir: Vipap Videm 2006a 5.5.1 Carinska služba Carinska služba predstavlja pomemben člen pri premeščanju blaga od proizvajalca do kupca. Zaposleni morajo biti dobro poučeni o carinskih predpisih in o carinskih postopkih, kar olajša in zagotavlja pravilno carinsko poslovanje podjetja ter oddelka. Pravno osnovo predstavlja evropska zakonodaja, kateri je v celoti prilagojena slovenska zakonodaja. Carinska služba podjetja Vipap Videm Krško d. d. ima funkcijo carinskega posredovanja pri izvozu in uvozu. V podjetju Vipap Videm Krško d. d. so posodobili poslovanje carinske službe in sicer z določenimi poenostavitvami:

• hišno carinjenje; • poenostavljeno potrjevanje porekla blaga in • računalniško izmenjavo podatkov.

Z uvedbo RIP sistema za deklariranje carinskih postopkov je podjetje v veliki meri nadomestilo papirno poslovanje. Le-ta omogoča overjen računalniški izpis kot dokazilno gradivo v nadaljnjih postopkih in zamenja fizične dokumente. Olajša tudi plačilni promet, kar pomeni precejšnji denarni in časovni prihranek. Največja možna poenostavitev, ki jo je podjetje želelo uresničiti v najkrajšem času, je deklariranje blaga s knjigovodskimi vpisi v elektronski obliki. Gre za postopek, ki temelji na osnovi vpisa blaga v ustrezne evidence na sedežu podjetja. Vpis blaga v evidenco pomeni pravno hkrati carinsko deklaracijo. Konec meseca podjetje pošlje v Carinski informacijski sistem elektronski seznam vseh knjigovodskih vpisov za pretekli mesec, ločeno po carinskih postopkih. Podjetje tako dobi povratno informacijo o pravilnosti seznama. 5.5.1.1 Hišno carinjenje pri izvozu Podjetje Vipap Videm Krško d. d. ima dovoljenje za poenostavljeno deklariranje na podlagi knjigovodskih vpisov na strani izvoza in uvoza. Hišno carinjenje pri izvozu pomeni deklariranje blaga brez sprotnega vlaganja carinskih deklaracij in izvedbo postopka v prostorih carinskega deklaranta. Podjetje mora zagotoviti ažurno knjigovodstvo, ki mora biti vodeno tako, da je z naknadnimi pregledi mogoče opraviti kvaliteten carinski nadzor.

Hišno carinjenje pri izvozu se začne, potem ko se blago natovori za izvoz in se obvesti carinsko izpostavo o tem, da je pošiljka pripravljena za izvoz. Vendar ima podjetje Vipap Videm Krško dovoljenje, s katerim je oproščeno najav pri izvozu. Nato se v podjetju poenostavljeno izpolni list 3 izvozne deklaracije – EUL. Ta izvod spremlja pošiljko do izstopnega mejnega organa na izstopu iz EU. Tu se na list 3 EUL potrdi izstop. Slednjega običajno pošlje voznik nazaj v podjetje. Na koncu meseca se do 10-tega v naslednjem mesecu za predhodni mesec vloži dopolnilna deklaracija (Obrtnik 2004).

Podrobneje pa poteka hišno carinjenje pri izvozu po naslednjem postopku.

33

Natovor blaga in namestitev carinske zalivke Na ustrezno prevozno sredstvo, glede na vrsto prevoza (cestni ali železniški), je potrebno naložiti blago, ki je namenjeno za izvoz. V primeru cestnega prevoza se na kamion sme naložiti le tisto blago, ki je omenjeno v odpremnem nalogu. Ko je blago naloženo na kamion, je naloga odgovorne osebe, da preveri, če je ustrezno blago naloženo. Le tedaj lahko odgovorna oseba za nameščanje zalivk odtisne zalivko in izpolni obrazec. Slednji predstavlja dokaz carinski službi, da je kamion pregledan in pod zalivko. Nato se voznika prevoznega sredstva napoti v carinsko službo. V podjetju imajo dovoljenje Generalnega carinskega urada, pri čemer sami izvršujejo carinski nadzor in nameščajo zalivke s posebnimi kleščami. Izstavljanje dokumentacije Ko je blago naloženo na prevozno sredstvo, je naloga carinske službe, da zbere vso potrebno dokumentacijo za carinjenje po poenostavljenem postopku. Slednja bo spremljala pošiljko do namembnega carinskega organa na slovenski meji in nato do carinskih organov v državi in kraju kupca. Po končanem natovoru blaga, se v carinski službi izpišejo naslednji dokumenti: carinski račun (Priloga 3), odpremnica (Priloga 4) in specifikacija naloženega blaga. Na osnovi dokumentacije carinski referent naredi knjigovodski vpis. To pomeni, da vpiše podatke iz prejete dokumentacije v evidenco in računalniško se izpiše list 3 EUL (Priloga 5). Vpis, ki ga omogoča za to pripravljen računalniški program, je povezan z računom. Na računu pa se nahajajo osnovni podatki, ki so potrebni za izvedbo knjigovodskega vpisa. Knjigovodski vpis hkrati pravno pomeni carinsko deklaracijo. Carinski referent mora list 3 EUL opremiti s številko in datumom knjigovodskega vpisa, jo podpisati in ožigosati. V podjetju imajo dovoljenje Generalnega carinskega urada, da lahko sami overijo list 3 EUL, pri čemer morajo vpisati številko in datum knjigovodskega vpisa in ožigosati z žigom, ki ga je odobril Generalni carinski urad. Carinski referent vpiše na list 3 EUL tudi število in identifikacijske oznake nameščenih zalivk. Vsi ti podatki, ki jih vsebuje list 3 EUL, so osnova za prevozni dokument. Carinski referent nato izpolni še prevozni dokument, CMR pri cestnem prevozu (Priloga 6) in CIM pri železniškem prevozu, ki vsebuje naslednje podatke: pošiljatelj, kupec, razkladalno mesto, registracijsko številko prevoznega sredstva, bruto težo, pariteto in podatke o uvoznem carinjenju. Prevozni dokument služi kot dokaz, da je bila sklenjena prevozna pogodba, da je bilo blago predano prevozniku ter da so bili plačani stroški prevoza. Carinski referent preda vozniku prevoznega sredstva naslednjo dokumentacijo, ki spremlja pošiljko:

• carinski račun opremljen z izjavo pooblaščenega izvoznika o poreklu blaga, • poenostavljeno carinsko deklaracijo - list 3 EUL, • odpremnico in prevozni dokument (CMR ali CIM).

34

Pri tem pa ne sme pozabiti priložiti kuverto, s katero voznik pošlje nazaj v podjetje list 3 EUL z mejnega prehoda. Carinski referent izroči vozniku podatke o razkladalnem mestu, morebitnem uvoznem carinjenju v namembni državi ter o postopanju na mejnem prehodu. Na mejnem prehodu izstopni carinski organ preveri, ali predloženo blago ustreza blagu, prijavljenemu za izvoz. Izstopni carinski organ po preverjanju potrdi izstop blaga iz EU tako, da na hrbtno stran lista 3 EUL vpiše evidenčno številko izstopa in datum ter odtisne pečat carinskega organa, štampiljko z osebnim imenom carinika, carinik pa se podpiše. Po potrditvi izstopa blaga carinski organ potrjeni list 3 EUL vrne vozniku, kateri ga pošlje nazaj v podjetje. Potrjeni list predstavlja dokazilo o izvozu in osnovo za DDV. Vrnjene liste vnesejo v poseben program, ki je povezan s programom za knjigovodske vpise. Takrat je knjigovodski vpis zaključen in ga pošljejo po RIP v CIS. Izročitev dopolnilne deklaracije in dopolnitev KV Ob koncu meseca naredijo elektronski zbir knjigovodskih vpisov, ki ga pošljejo v CIS, da preveri, ali se seznam ujema s seznamom v CIS. Elektronski zbir za izvoz morajo poslati v CIS do desetega koledarskega dne v naslednjem mesecu. Po sprejemu deklaracije v CIS se jo dostavi Carinarnici Obrežje, in sicer v pisni obliki v dveh izvodih. Dostavi se list 1 s splošnimi podatki (tudi znesek dajatev, ki jih pri izvozu ni) in list 2 s podatki o posameznem knjigovodskem vpisu. K dopolnilni carinski deklaraciji se dokumenti ne prilagajo, saj se ti hranijo v podjetju. Slednji morajo biti carinskim organom vedno na razpolago. Carinarnica na dopolnilno carinsko deklaracijo vpiše številko, pod katero je knjižena v evidenci carinskega organa, datum, jo žigosa, podpiše in vrne podjetju. 5.5.1.2 Hišno carinjenje pri uvozu Carinski postopek tranzita omogoča, tako izvajalcem kot carinskim organom, določene poenostavitve formalnosti pri različnih vrstah prevoza. Najpomembnejši tranzitni postopki v carinskem sistemu EU so skupnostni tranzitni postopek, skupni tranzit in postopek TIR. Skupnostni tranzitni postopek uporablja 25 držav EU, vključno z Andoro in San Marinom, skupni tranzitni postopek pa države EFTA in EU (Tokič in drugi 2004, 84-87). V podjetju Vipap Videm Krško d. d. uporabljajo poenostavitev tranzitnega postopka pri namembnem carinskem organu (status pooblaščenega prejemnika) in poenostavitev deklariranja na podlagi knjigovodskih vpisov. Status pooblaščenega prejemnika omogoča podjetju raztovarjanje blaga iz uvoza kadarkoli v svoja skladišča, ne da bi bilo predhodno predloženo namembnemu carinskemu organu v njegovih prostorih. Na drugi strani pa se mora podjetje ustrezno reorganizirati in zagotoviti natančne evidence knjigovodskih vpisov. Za podjetje ta status prinaša veliko pridobitev, ne samo na finančnem področju, pač pa predvsem v kritičnih obdobjih pomanjkanja zalog surovin. V primeru nujnosti pošiljke ni potrebno čakati na uvozno carinjenje pri carinarnici.

35

V podjetju so morali pripraviti program za NCTS, računalniško podprtega tranzitnega postopka, ki je obvezen za podjetja s statusom pooblaščenega prejemnika. Carinska služba je morala Generalnemu carinskemu uradu oddati vlogo za dopolnitev obstoječega dovoljenja za hišno carinjenje pri uvozu za uporabo NCTS sistema in vlogo za testiranje omenjenega sistema. Glavni pogoj za dopolnitev dovoljenja je bilo uspešno izvedeno testiranje programske opreme za NCTS. Sistem NCTS omogoča številne prednosti za podjetje (CURS 2006e):

• hitrejšo izvedbo postopka in zato hitrejši pretok blaga; • zmanjšanje stroškov in hitrejše zaključevanje tranzitnega postopka, saj je postopek

zaključen z elektronskim obvestilom, kar pomeni hitrejšo razbremenitev zavarovanja;

• ni papirnih dokumentov in s tem povezanih težav zaradi izgubljanja dokumentov; • potrditev prejema s strani carinske službe je avtomatska; • možnost natančnega spremljanja pošiljke; • glavni zavezanec na odhodu je elektronsko obveščen o zaključku postopka.

Hišno carinjenje pri uvozu se začne, ko blago v primeru cestnega prevoza prispe v podjetje z NCTS tranzitnim postopkom. Podjetje mora v tem primeru razpolagati z NCTS za zunanje uporabnike. Podjetje na svoji lokaciji konča tranzitni postopek, kar pomeni, da mu je generalni carinski urad poleg dovoljenja za hišno carinjenje dodelil tudi status pooblaščenega prejemnika. NCTS služi za zaključek tranzita in hkrati za najavo prispetja pošiljke nadzorni carinski izpostavi. Po raztovoru se blago vpiše v ustrezne evidence, kar predstavlja deklaracijo. Običajno se do 10-tega v mesecu za predhodni mesec vloži dopolnilna deklaracija. Rok plačila je 16-ti dan v mesecu za predhodni mesec (Obrtnik 2004). Podrobneje poteka hišno carinjenje pri uvozu po naslednjem postopku. Prevoznik na meji pri špediterju odpre tranzit s spremno tranzitno listino T1 do podjetja. Špediter vnese v sistem potrebne podatke in jih pošlje carinskemu organu. Po pregledu prevoznega sredstva namestijo carinske zalivke. Spremna tranzitna listina T1 spremlja pošiljko od odpremnega carinskega organa pa do namembnega organa, kar pomeni, da je pošiljka pod carinskim nadzorom. Prispetje blaga in pregled dokumentov Kamion z uvoznim blagom prispe v podjetje. Na vozilu sme biti le blago za imetnika dovoljenja. Od voznika se prevzamejo dokumenti, ki spremljajo pošiljko: tranzitni dokument, ki je lahko tranzitna deklaracija (Priloga 7), račun dobavitelja, mednarodni tovorni list CMR, potrdilo o poreklu blaga, ki je lahko EUR 1 ali izjava o poreklu blaga na računu ali odpremnici. Potrdilo o poreklu blaga mora biti v originalu. Prispele dokumente je potrebno najprej pregledati. Pomembna je usklajenost napisanih podatkov tranzitnega dokumenta s priloženim računom in tovornim listom. V polju 18 se kontrolira registrska številka kamiona, ki mora biti usklajena s podatki na tovornem listu. V polju 44 na tranzitni deklaraciji mora biti vpisana številka dovoljenja podjetja in predložene listine. V polju 53 na tranzitni deklaraciji mora biti vpisan podatek

36

namembnega carinskega organa oziroma pri kateri izpostavi se bo vlagala dopolnilna deklaracija, to je v našem primeru Carinarnica Obrežje. Obvestilo o prispetju in vpis v evidence Po pregledu usklajenosti dokumentov carinski referent pošlje elektronsko najavo prispelega blaga Izpostavi Obrežje in vpiše v svoje evidence. Obvestilo o prispetju vsebuje naslednje podatke: številko dovoljenja za uporabo poenostavljenega postopka, vrsto tranzitnega dokumenta, odhodni carinski organ, registrsko številko prevoznega sredstva, zahtevani carinski postopek, navedbo in opis prejetega blaga, državo, iz katere se blago uvaža, bruto/neto težo, število in vrsto tovorkov. Knjigovodski vpis vsebuje enake podatke kot obvestilo o prispetju, le da je dodana še številka in datum knjigovodskega vpisa. Izpostava Obrežje se mora v roku 30 minut odločiti, ali bo opravila na pošiljki carinsko kontrolo. Če se bo na pošiljki naredila carinska kontrola, mora voznik prevoznega sredstva čakati na pregled in prevoznega sredstva v podjetju ne smejo raztovoriti. Po preteku 30 minut pooblaščena oseba za zaključevanje tranzita opravi pregled vozila in blaga. Ugotoviti mora usklajenost ali neusklajenost dejanskega stanja s podatki, navedenimi na tranzitni deklaraciji T1. Raztovor, odstranitev zalivk in zakjučitev tranzita Če so ugotovljena odstopanja, se naredi zapisnik in prekine z raztovorom. Nato se obvesti Izpostavo Obrežje in počaka na njihova navodila. V kolikor je stanje ustrezno, se zaključi tranzit tako, da se elektronsko pošlje zaključek tranzita z morebitnimi zaznamki Izpostavi Obrežje. Ko skladiščnik naredi prevzem blaga, se v carinski službi zaključijo knjigovodski vpisi. Zaključijo ga na podlagi prejete spremne tranzitne listine T1, prejetega računa in potrdila o poreklu blaga in ga pošljejo po RIP v CIS. V primeru železniškega prevoza pri pošiljkah lesa z vagoni, pa železnica po faksu pošlje seznam vagonov lesa. Ta vsebuje: številko CIM, številko vagona ter bruto maso. Carinski referent na podlagi seznama naredi knjigovodski vpis. Po zaključku knjigovodskega vpisa je potrebno na železniški postaji prevzeti vse CIM (Priloga 8), jih opremiti s številkami knjigovodskih vpisov in ustrezne izvode vrniti na železnico. Pošiljke kemikalij in vlaknin pa referent vnese v program, potem ko prevzame CIM. Izročitev dopolnilne deklaracije in dopolnitev KV V podjetju en mesec pošiljajo knjigovodske vpise po RIP v CIS, ob koncu meseca in sicer najkasneje do desetega v mesecu pa naredijo elektronski zbir knjigovodskih vpisov. Slednjega pošljejo v CIS, da preveri, ali se poslani seznam ujema s seznamom v CIS. Če je vse v redu, se vrne elektronski zbir z RIP številko in številko carinske deklaracije. V enakem roku je treba potrjen elektronski zbir (dopolnilno carinsko deklaracijo) v pisni obliki dostaviti Izpostavi Obrežje. Elektronski zbir je narejen iz lista 1 in lista 2. List 1 označuje vrsto postopka, obračunane dajatve in carinske takse. List 2 pa vsebuje seznam vseh knjigovodskih vpisov z ustreznimi podatki. Carinska izpostava Obrežje dopolnilno carinsko deklaracijo potrdi in vrne nazaj v podjetje. Potrjen prvi list seznama predstavlja

37

obračun dajatev. Sami obračunajo dajatve, ki jih prikažejo skupno za en mesec na listu 1 in jih mora podjetje plačati do 16-tega v naslednjem mesecu in sicer v elektronski obliki. Z vrnitvijo dopolnilne carinske deklaracije iz Izpostave in plačilom dajatev 16-tega v mesecu je postopek zaključen. 5.5.1.3 Poenostavljeno potrjevanje porekla blaga Naloga carinske službe v podjetju Vipap Videm Krško d. d. je tudi poenostavljeno potrjevanje porekla blaga, saj si je pridobilo status pooblaščenega izvoznika. To pomeni, da kot dokazilo o poreklu blaga uporablja izjavo pooblaščenega izvoznika na računu ali drugem komercialnem dokumentu. V podjetju je to odpremnica. Vsi zaposleni v carinski službi so opravili preizkus znanja o pravilih porekla in so pooblaščeni za podpisovanje takšnih izjav. V večini drugih podjetij, ki imajo status pooblaščenega izvoznika, je poreklo funkcija prodajnega oddelka. V podjetju Vipap Videm Krško d. d. pa je vodstvo to funkcijo dodelilo carinski službi. Pogoj za potrjevanje porekla je upoštevanje trgovinskih sporazumov in pravil, ki jih sporazum določa. V podjetju uporabljajo pravilo o poreklu pri posamičnem prostotrgovinskem sporazumu, ki zahteva, da morajo biti vse surovine brez porekla uvrščene v drugačno tarifno številko, kot je tarifna številka končnega izdelka. Te surovine morajo biti zadostno predelane, 10 % toleranca vsebnosti materiala brez porekla z isto tarifno številko, kot je tarifna številka končnega izdelka. Vsi izdelki podjetja Vipap Videm Krško d. d. imajo status blaga s poreklom iz Slovenije, ker so zadosti predelani in izpolnjujejo pogoj o spremembi tarifne številke surovin, ki nimajo porekla, v primerjavi s tarifno številko končnega izdelka. Za surovine, ki nimajo porekla, se zahteva prepoved povračila carinskih dajatev ali oprostitev plačila carinskih dajatev. To pomeni, da morajo biti pred izdajo dokazila o preferencialnem poreklu za materiale brez porekla, ki se v Sloveniji uporabljajo pri izdelavi izdelka, plačane vse carinske dajatve. Pogoj za poenostavljeno potrjevanje porekla blaga pa so tudi natančne evidence porabe surovin v proizvodnji. To omogoča podjetju dober informacijski sistem, ki zagotavlja sledenje porabe surovin v proizvodnji končnih proizvodov po FIFO metodi. Slednje pomeni, da so surovine, ki so prve prevzete v skladišče, prve izdane iz skladišča in porabljene v proizvodnji. Iz sistema je tako v vsakem trenutku razvidno, v katerem proizvodu in v kakšni količini je bila surovina, ki je bila uvožena po določeni carinski deklaraciji, uporabljena. To pomeni, da so uvožene surovine vodene po uvoznih carinskih deklaracijah knjigovodskih vpisih in dokazilih o poreklu blaga, ki so navedena v polju 44 EUL. Surovine, kupljene na domačem trgu, pa so vodene po računih, za katere se zahteva kratkoročna ali dolgoročna izjava o poreklu blaga. 5.6 Intrakomunitarna dobava Ko podjetje posluje z partnerji iz držav članic EU, govorimo o t.i. intrakomunitarni dobavi oziroma dobavah in odpremah v EU. V tem primeru se podjetje ravna po pravilih enotnega trga in mora zaradi opustitve carinskih formalnosti samo obračunati DDV in izpolniti obrazec INTRASTAT.

38

INTRASTAT je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije, pri kateri se podatki mesečno zbirajo s statističnimi obrazci neposredno od poročevalskih enot (podjetij). INTRASTAT je bil uveden leta 1993 ob uvedbi skupnega evropskega trga, ko podatkov o blagovni menjavi med državami članicami zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij (SURS 2006). Statistika blagovne menjave s tretjimi državami kot vir podatkov še naprej uporablja carinske deklaracije. Ta se imenuje Extrastat (Tokič in drugi 2004, 124). Kdo mora poročati? Za poročanje so določili odgovorno osebo v podjetju, ki bo najkasneje 15. delovni dan v mesecu za pretekli mesec posredovala poročilo za INTRASTAT Carinskemu uradu Nova Gorica, in sicer v elektronski obliki. Obveznost poročanja za leto 2006 se določi na podlagi podatkov (vrednost odpreme (dobave) in prejema (nabava) blaga), poročanih za INTRASTAT v koledarskem letu 2005 in davčnih podatkov (polji 16 - dobave blaga znotraj EU oziroma v ostale države EU in 26 - pridobitve blaga znotraj EU oziroma iz ostalih držav EU na obrazcu za obračun DDV) (SURS 2006). Za potrebe izvajanja INTRASTAT Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) zadevne podatke mesečno prejema od Davčne Uprave Republike Slovenije (Tokič in drugi 2004, 125). Statistični vir podatkov za INTRASTAT je statistični obrazec, pri čemer so določeni t.i. pragovi, ki določajo katera so tista podjetja, ki morajo poročati za namene INTRASTAT (Tokič in drugi 2004, 124). V INTRASTAT morajo poročati tista podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje ( Tokič in drugi 2004, 125):

• trgujejo z blagom s podjetji v drugih državah članicah EU, • če je vrednost njihovih odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz

držav članic EU v zadnjih zaporednih 12 mesecih večja, oziroma če je presežen t. i. vključitveni prag.

Vključitveni prag je vrednost blagovne menjave za posamezen tok blaga, nad katero je podjetje zavezano za poročanje za INTRASTAT. Tok blaga pomeni smer blagovne menjave (odpreme ali prejemi). Vključitveni prag za leto 2006 je 22.600.000 SIT. Posebni prag je vrednost blagovne menjave za posamezen tok blaga v zadnjih 12 mesecih, nad katero je podjetje poleg obveznih podatkov dolžno poročati tudi podatke o pogojih dobave, vrsti transporta in statistično vrednost. Posebni prag je začasno postavljen na vrednost 678.600.000 SIT za prejeme in 1.583.500.000 SIT za odpreme, ki se ga določi na podlagi zunanjetrgovinskih podatkov. Odgovornost za izvajanje? V Sloveniji je za INTRASTAT odgovoren SURS. Po vzoru organizacije INTRASTAT v nekaterih državah članicah je SURS sklenil odgovor o sodelovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju CURS). V okviru CURS podatke za INTRASTAT zbira in obdeluje za vse poročevalske enote v Sloveniji Carinski urad Nova Gorica.

39

Kaj se mora poročati? Poročati morajo odpreme blaga iz Slovenije v druge države članice EU in prejeme blaga v Slovenijo iz drugih držav članic EU, tj. fizični tok blaga med Slovenijo in državami članicami EU. Poročati je potrebno:

• vse komercialne transakcije z blagom, namenjenim za rabo, potrošnjo, investicije ali preprodajo, ki vključujejo prenos lastništva,

• vsa gibanja blaga iz ene države članice v drugo brez izvršitve nakupa/prodaje, • vsa vračila proizvodov in nadomestne dobave proizvodov, • oplemenitenja in popravila.

Poročati ni potrebno o storitvah (izjema so popravila in oplemenitenje), blago v tranzitu, blago namenjeno za sejme in razstave, komercialne vzorce, blago v najemu, balast in reklamni material, če niso predmet trgovinskega posla (SURS 2006). INTRASTAT vpis vsebuje naslednje podatke: poročevalsko enoto, obdobje poročanja, skupno število postavk, opis blaga, zaporedno številko postavke, namembno državo ali državo odpreme, (dobavne pogoje), vrsto posla, (vrsto transporta), šifro blaga, državo porekla, neto maso, dodatno mersko enoto, fakturno vrednost in statistično vrednost ( Tokič in drugi 2004, 126). 5.6.1 Poročanje za INTRASTAT v Vipap Videm Krško d.d. 14

V podjetju so se odločili, da bodo sami izdelali program za INTRASTAT, ki je uspešno prestal poskusna testiranja. Odprema blaga Glede na to, da poteka odprema na podlagi odpremnega naloga, ki ga oblikuje prodaja, so poskušali čim bolj avtomatizirati zajemanje podatkov za potrebe INTRASTAT. Odpremni nalog vsebuje že večino podatkov, ki jih vključuje tudi INTRASTAT. Potrebno je bilo izdelati šifrant destinacij s prevoznimi stroški zaradi potrebe izračunavanja statistične vrednosti. Ko je blago namenjeno za EU v skladišču naloženo na prevozno sredstvo, prejme voznik izpisan CMR, odpremnico in specifikacijo naloženega blaga. Potem ko je blago naloženo, se podatki iz odpremnega naloga in odpremnice avtomatično prenesejo naslednji dan v program za INTRASTAT. Dodeli se tudi avtomatično zaporedna št. INTRASTAT vpisa (v nadaljevanju IV). V carinski službi se izpiše odpremnica in račun. Carinski referent izvede kontrolo IV in doda možne manjkajoče podatke. Carinska služba vodi arhiv zaradi carinskih kontrol. Po preteku enega meseca, in sicer do 15-tega v mesecu, carinska služba posreduje poročilo Carinskemu uradu Nova Gorica.

14 Povzeto po Vipap Videm 2006c.

40

Pri odpremah blaga na oplemenitenje ali popravilo je potrebno napisati proforma fakturo, ki služi samo za potrebe INTRASTAT. Takšno fakturo napiše nabava v posebnem programu, katere podatki se avtomatično prenesejo v program za INTRASTAT. Slednjo posredujejo carinski službi zaradi nadzora in usklajevanja podatkov pri vračilu blaga z oplemenitenja ali popravila. Dobropis je predmet INTRASTAT, če se blago vrne zaradi reklamacije ali je izdan kot posledica napake na računu. Dobava blaga Glede na vrsto prevoza oziroma prevoznega sredstva, so vagonske in kamionske pošiljke obravnavane po enakem postopku. Postopki so takšni kot se izvajajo za potrebe knjigovodskih vpisov. Ko pride pošiljka iz EU na tovorni vhod, napoti uslužbenec tovornega vhoda voznika v carinsko službo. Voznik izroči carinskemu referentu dobavnico in CMR ter nato referent naredi IV. Podatki za IV se črpajo iz dobavnice, in sicer prevozno sredstvo, neto masa, vrsta blaga itd. Podatki o pariteti naročila pa se črpajo iz naročila, ki ga posreduje nabava. IV se opremi še s prevoznimi stroški in drugimi carinskimi podatki. Po opravljenem IV, carinski referent posreduje po elektronski pošti podatke izmenovodji internega transporta. Ta voznika napoti v skladišče na razkladanje. V skladišču skladiščnik po blagovnem prevzemu v ustreznem računalniškem programu prikliče IV in pregleda podatke. Če se ti ujemajo z dejanskim stanjem, potrdi prevzem in izpiše prevzemnico. Slednjo z ostalimi dokumenti posreduje carinski službi. Carinski referent dokumente pregleda in en izvod (prevzemnico in dobavnico) posreduje likvidaciji nabave. Druge dokumente zadrži v svojem arhivu (prevzemnico, dobavnico in CMR). Carinski referent doda v IV s fakturno vrednostjo iz komercialnega računa. INTRASTAT se ovrednoti tako, da vrednost iz likvidiranih komercialnih računov prenese v program. Carinska služba vodi arhiv in izvršuje kontrolo IV. Pri oblikovanju poročila računalniški center omogoči ustrezen zapis – zbir vseh vpisov preteklega meseca. Slednjega carinska služba do 15-tega posreduje Carinskemu uradu Nova Gorica. Kontrolo nad točnostjo zajemanja podatkov pri INTRASTAT izvršuje Carinski urad Nova Gorica. Zaradi predpisanih visokih kazni za nepravilnosti v podjetju, kakor tudi za odgovorno osebo, je potreben resen pristop k izvajanju INTRASTAT. To pomeni, da je potrebno zagotoviti evidenco vseh odprem ali dobav. Zaradi tega je potrebno zagotoviti izdajo vseh naročil podjetja v nabavi in ne po drugih oddelkih. 5.7 Sodelovanje carinske službe z zunanjimi špediterji15

Špediter mora dobro poznati zunanjetrgovinske in finančne predpise, zavarovalne pogoje in transportne možnosti, na osnovi česar lahko daje nasvete pri sklepanju pogodb v mednarodni trgovini. Špediter pozna možne transportne relacije in predlaga najprimernejšo, ki je najbolj ekonomična. Poznati mora tudi carinske predpise in postopke, kar olajša carinjenje blaga (Ogorelc 1999, 90-91).

15 Povzeto po Vipap Videm 2006c.

41

Naloge špediterjev so v grobem naslednje (Oblak 1997, 289): • svetovanje komitentom glede pakiranja, izbire transportnega sredstva; • izvajanje carinske odprave blaga na carinarnici; • sklenitev transportnih zavarovanj; • izbira prevoznika za različne dele transportne poti blaga; • izdaja transportnih dokumentov (tovorni list, nakladalni list blaga); • nakladanje blaga na tovornem kolodvoru; • priskrba železniškega prevoza do luk; • odprava in pretovor blaga v lukah, priskrba pomorskega prevoza in za to potrebnih

dokumentov; • priskrba razklada blaga in uvoznih carinskih formalnosti v deželi prejemnika blaga; • priskrba nadaljnje odprave blaga iz namembne luke do prejemnika blaga z

ustreznim prevoznikom. Zunanji špediter se v podjetju Vipap Videm Krško d. d. pojavlja predvsem v funkciji carinskega zastopnika. Podjetje ima sklenjeno letno pogodbo z nekaj špediterji v Sloveniji in tujini. Odvisno od paritete, špediter v sodelovanju s podjetjem pripravi carinsko dokumentacijo in zastopa podjetje pred carinskimi organi. Pošiljke, pri katerih posreduje zunanji špediter, so predvsem naslednje:

1. pri izvozu: • pošiljke, ki jih spremlja dokazilo o poreklu blaga EUR 1 in ga mora potrditi

carinarnica; • nekatere pošiljke, ki jih spremlja zvezek TIR; • če je poleg redne pošiljke še brezplačna pošiljka in • ladijske pošiljke.

2. pri uvozu:

• rezervni deli; • nevarne kemikalije in • testne pošiljke.

Zunanji špediter se pojavlja tudi v funkciji organizatorja cestnega, železniškega in ladijskega transporta. Kot organizator cestnega in železniškega transporta nastopa predvsem pri uvozu manjših pošiljk, ki prihajajo z zbirnikom na določeno mesto v Sloveniji. Od tam pa špediter organizira prevoz do namembnega kraja. Plačnik takšnih storitev je odvisno od INCOTERMS klavzule podjetje Vipap ali pa dobavitelj. V podjetju oddelek logistika organizira prevoze po paritetah:

• FCA (Franco Carrier - FRANKO PREVOZNIK (…označen kraj)). Pri pariteti »franko prevoznik« prodajalec dobavi, ko preda izvozno ocarinjeno blago v varstvo imenovanemu prevozniku v označenem kraju, ki ga določi kupec. Izbrani kraj dobave vpliva na obveznost nalaganja in razkladanja na tem mestu, saj so z Incoterms 2000 vpeljali posebno pravilo: »če so označeno mesto prodajalčevi prostori, potem je kupec dolžan blago naložiti na prihajajoče vozilo. Če je pa označeno mesto zunaj prodajalčevih prostorov, potem pa prodajalec ni dolžan razložiti. Kupec prevzame blago na prevoznem sredstvu (Rudman 2001, 15).

42

• DDU (Delivered Duty Unpaid - Dobavljeno, neocarinjeno (…označen namembni kraj)). Pri pariteti »dobavljeno, neocarinjeno« prodajalec dobavi, ko da blago, ki je uvozno neocarinjeno in nerazloženo s prevoznega sredstva, na razpolago kupcu v označenem kraju. Prodajalec mora nositi vse stroške in tveganja v zvezi z dostavo blaga do tega označenega kraja. Stroške carinskih, davčnih in drugih uvoznih dajatev kot tudi strošek tveganja opravljanja carinskih formalnosti nosi kupec (Rudman 2001,73).

Kar zadeva organizacijo ladijskih prevozov, podjetje tudi sodeluje z zunanjimi špediterji. Blago, namenjeno kupcem v prekomorskih državah, je v večini primerov prodano na pariteti FOB Koper. V tem primeru logistična služba podjetja poskrbi samo za odpremo blaga do Luke Koper. Za ostale dejavnosti, kot je izvozno carinjenje blaga, skladiščenje v Luki Koper, pogajanja z linijskimi ladjarji, rezervacije ladijskega prostora, natovarjanje na ladjo pa poskrbi špediter v imenu in na račun podjetja. Odvisno od paritete pa poskrbi tudi za razkladanje v kraju destinacije in plača voznino. Prevoz do Kopra poteka v večini primerov po železnici. Blago se skladišči v Luki Koper, ki poskrbi za pravilno in varno razkladanje blaga iz prevoznega sredstva, skladiščenje, prevoz na pomol in nakladanje na ladjo. Ugotavlja pa tudi število poškodovanih tovorkov in podatke posreduje podjetju. Prodaja prekomorskim kupcem poteka največkrat preko slovenskega ali tujega prodajnega posrednika, s katerim se podjetje dogovori, kdo bo poskrbel za organizacijo transporta in vse spremljajoče dejavnosti. Tako kontejnerske prevoze po železnici organizira posrednikov špediter, logistična služba podjetja pa poskrbi samo za odpremo blaga. 5.8 Prednosti in pomanjkljivosti delovanja carinske službe v podjetju Podjetje Vipap Videm Krško d.d. je z uvedbo lastne carinske službe zmanjšalo špediterske stroške. Slednja opravlja poenostavitve pri carinskih postopkih na strani uvoza in izvoza ter pripravo dokumentacije za carino. Podjetje je pridobilo različna dovoljenja za več poenostavljenih carinskih postopkov. Za podjetje pomeni neposredno prispetje uvozne pošiljke v podjetje in takojšnja uporaba blaga ter priprava izvoznih pošiljk in direktna odprema veliko prednost. Takšna poenostavitev pomeni veliko pridobitev, in sicer:

• blaga ni potrebno predložiti carinski izpostavi Obrežje, vendar se postopek konča na dvorišču podjetja;

• carinska služba lahko te postopke izvaja 24 ur na dan ter vse dni v tednu; • podjetju omogoča odpremo in dobavo blaga brez udeležbe carine pri postopku

(razen v nekaj procentih primerov, ko carina pride preverjat blago na lokacijo podjetja);

• podjetje ni vezano na urnik carinske izpostave Obrežje; • špediterski stroški se bistveno znižajo, prihranijo se čas in transportni stroški; • dobave in odpreme vezane na proizvodnjo so lahko nemotene in vnaprej planirane; • imetnik dovoljenja za poenostavljene postopke pošiljanja, deklariranja in

potrjevanja porekla pridobi zaupanje in ugled pri tujih partnerjih.

43

Poenostavitev za podjetje predstavlja dodatne stroške, ki nastanejo zaradi izobraževanja in preverjanja znanja carinskih referentov kateri izvajajo poenostavitve. Carinska služba in s tem podjetje je odgovorno za vse možne napake, kot so nepravilnost prijave, nepravočasnost predložitve dopolnilne deklaracije ter plačilo carinskega dolga. Potrebna je bila tudi reorganizacija oddelkov, izgradnja informacijske podpore v podjetju ter sodelovanje s stalnimi prevozniki. Z uvedbo računalniške izmenjave podatkov je podjetje zmanjšalo stroške vlaganja dopolnilnih deklaracij, saj so prešli iz tedenskega vlaganja dopolnilnih deklaracij na mesečno vlaganje le-teh. Največja možna poenostavitev v carinskem postopku je deklariranje blaga s knjigovodskimi vpisi v elektronski obliki. Pogoji za elektronsko poslovanje so bili izgradnja programov za RIP, kar so v podjetju naredili sami, pozitivni rezultati na testiranju, oddaja vloge za elektronsko poslovanje ter preverjanje programa v podjetju.

S to poenostavitvijo si je carinska služba zmanjšala stroške upravnih taks, število obrazcev in dokumentacije. Hkrati carinski referent pridobi takojšnje informacije o pravilnosti kreiranja knjigovodskega vpisa ter samostojno obračuna dajatve. Carinska služba se je morala prilagoditi novostim, ki jih je prinesel vstop v EU. Potrebno je bilo izdelati program za INTRASTAT in NCTS ter ju testirati. Carinska služba je oddala Generalnemu carinskemu uradu vlogo za dopolnitev obstoječega dovoljenja za hišno carinjenje pri uvozu za uporabo NCTS sistema in vlogo za testiranje slednjega. Glavni pogoj za dopolnitev dovoljenja je bilo uspešno izvedeno testiranje programske opreme za NCTS. V prihodnje se bo poslovanje na strani izvoza moderniziralo. Vodja carinske službe je že oddala Generalnemu carinskemu uradu prijavnico za testiranje novega izvozno nadzornega sistema t.i. ECS. Slednji naj bi v povezavi z avtomatiziranim sistemom omogočil hitrejšo izmenjavo informaciji in blaga. Prispeval bi k boljši varnosti dobavnih verig, za lažji nadzor zoper goljufije ter pospešil tok postopkov. Za carinskega referenta predstavlja ECS novost, saj bo slednji poslal dodatno najavo carinski izpostavi. Vendar bo s pomočjo tega prevozno sredstvo hitreje prečkalo mejo pri izvozu. Služilo bo kot dokaz, ki ga sedaj predstavlja potrjen 3 EUL. Za optimalno delovanje carinske službe je potrebna povezanost med oddelki, ki spadajo v komercialni sektor. Pri delovanju oddelka špedicija, kot tudi carinske službe se pojavi pomanjkljivost, ki jo predstavljajo nenajavljena prevozna sredstva. Slednja predstavljajo ovire pri normalnem delovanju službe, dodatne stroške delovne sile kot tudi slabo voljo prevoznikov. Podjetje bi moralo določiti odgovorno osebo, ki bi bila zadolžena za določitev termina za prispetje prevoznih sredstev na dvorišče podjetja.

44

6 SKLEP Z diplomskim delom smo želeli predstaviti ter analizirati področje carinske dejavnosti v izbranem podjetju in s pomočjo tega proučiti ter predstaviti carinsko zakonodajo, poenostavitve pri izvajanju formalnosti v carinskih postopkih, poročanje za INTRASTAT ter prednosti in pomanjkljivosti delovanja carinske službe v podjetju. Po vstopu v EU pripada Slovenija carinski uniji, ki je enotno trgovinsko območje, kjer vse blago kroži svobodno, ne glede na to, če je narejeno v državah članicam EU ali uvoženo iz držav nečlanic. Tako se območje trgovanja več ne deli na domači ter tuji trg, vendar na intrakomunitarni trg in na trg tretjih držav ter ozemelj. Sedaj slovenska podjetja, in s tem tudi carinska služba v izbranem podjetju, upoštevajo evropski carinski sistem. Proučili smo tudi poenostavitve carinskih postopkov, ki jih na podlagi zahtevka imetniku dovoljenja odobri Generalni carinski urad. Poenostavitve omogočajo imetniku dovoljenja, da jih lahko opravi samo brez posredovanja carinskih organov. Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča carinski službi v podjetju, da lahko blago carini v podjetju. Pogoj za tako uvedeno blago v carinski postopek je takojšnje evidentiranje postopka, vodenje evidence ter vložitev dopolnilne carinske deklaracije do 10-tega v mesecu. Hišno carinjenje na strani izvoza ter uvoza pomeni prednost za podjetje, saj ni potrebno blaga predložiti carinski izpostavi, postopki se lahko izvajajo vse dni v tednu neomejeno. Pomembno je znižanje špediterskih stroškov, transportnih stroškov ter prihranek na času. Podjetju kot imetniku dovoljenja za poenostavljene postopke pošiljanja, deklariranja in potrjevanja porekla se tako veča zaupanje in ugled pri partnerjih iz tujine. Zaupa pa mu tudi carinski organ, saj se za zlorabe položaja oziroma nepravilnosti poslovanja podjetja, kaznuje. Izbrano podjetje posluje s partnerji iz držav članic EU, zato govorimo o intrakomunitarnih dobavah in odpremah. Podjetje se tako ravna po pravilih enotnega trga in zaradi opustitve carinskih formalnosti samo obračuna DDV in izpolniti obrazec INTRASTAT. Slednji je sistem za obveščanje o opravljenih poslih prodaje ter nabave blaga v okviru držav članic EU. Poenostavitev carinskih postopkov predstavlja dodatne stroške kot tudi odgovornost za carinsko službo. Na začetku so potrebna vlaganja v razvoj potrebne informacijske podpore v podjetju za RIP, izobraževanje odgovornih oseb, sodelovanje s stalnimi prevozniki, nošenje posledic možnih napak ter ustanovitev carinsko logistične službe. Vendar je bil prvotni cilj podjetja zmanjšanje stroškov na področju logistike ter špedicije, kar jim je s poenostavitvami ter lastno carinsko službo tudi uspelo. Naše trditve so se pokazale kot resnične. Podjetje se je dobro pripravilo ter prilagodilo na novosti, ki jih je prinesel vstop v unijo. Pridobili so dovoljenja za opravljanje poenostavitev, ki lajšajo delo carinski službi kot tudi podjetju. Pridobili so tudi status pooblaščenega izvoznika, kar pomeni, da poreklo blaga dokazujejo z izjavami na odpremnicah. Z uvedbo računalniške izmenjave podatkov je podjetje zmanjšalo stroške vlaganja dopolnilnih deklaracij. Za potrebe poročanja INTRASTAT in računalniško podprti tranzitni postopek so sami naredili program ter dobili dovoljenje za uporabo. Kot

45

trenutno modernizacijo pa štejemo izboljšanje poslovanja s strani poenostavitev pri izvozu. Izvozno nadzorni sistem naj bi olajšal delo tako carinski službi v podjetju, kakor carinskim izpostavam. V podjetju se nenehno srečujejo s konkurenco, kar je tudi posledica vstopa v unijo. Kljub investiranju v proizvodni proces, predstavlja proizvodnja celuloze v podjetju sporen obrat z vidika evropskih ekoloških standardov. Zato letos v podjetju sledi zaprtje tega dela proizvodnje ter reorganizacija. Poleg novosti, ki se obeta carinski službi, je tudi reorganizacija, katera bo prinesla tako prednosti kot slabosti za preostali dve carinski referentki.

46

POVZETEK Podjetja so se morala prilagoditi novostim, ki jih je prinesel vstop v EU. Carinska služba je začela v celoti izvajati evropski carinski sistem. Prednost, ki jo za podjetja predstavlja EU je tako imenovana carinska unija, kar predstavlja prosto gibanje blaga. Zato so se carinski postopki bistveno poenostavili in se z njimi srečujejo podjetja, ko uvažajo ali izvažajo blago v tretje države. Carinski zakonik omogoča določene poenostavitve izvajanja formalnosti v carinskih postopkih. V praksi so se pokazale kot posebna ugodnost za udeležence, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in hitrejši prevzem blaga v podjetjih. Pomembno je znižanje špediterskih stroškov, transportnih stroškov ter prihranek na času. Podjetju kot imetniku dovoljenja za poenostavljene postopke pošiljanja, deklariranja in potrjevanja porekla se tako veča zaupanja in ugled pri partnerjih iz tujine. Ključne besede: carinska unija, poenostavitve pri carinjenju blaga, podlaga za določitev višine uvoznih dajatev, špedicija, carinska služba, hišno carinjenje, INTRASTAT. Abstract Companies had to addopt oneself to novelties, that them brought entry in EU. Customs employment started to carry out European customs system in whole. That is why customs procedures simplified essentially and companies are meeting with them, when import or export mildly in third states. Customs code is allowing certain simplifications of execution of formality in customs procedures. It turned out as special advantage for participants in practice, because they are allowing quicker realization of customs procedure and quicker takeover of goods in companies. Important is reducing forwarding costs, of transport costs and saving on time. To company corner to holder of permission for simplified procedures of sending, declaration and of confirming origin said so increases of trust and reputation at partners form foreign countries. Key words: customs union, simplifications at customs clearance of goods, base for designation of height of import levies, forwarding agency, customs employment, house clearance, INTRASTAT. LITERATURA IN VIRI

47

1. Branch Alan. 2002. Export practice and management. London: Thomson Learning. 2. CURS - Carinska uprava Republike Slovenije. 2006a. Navodilo št. 8/2005 o

poenostavitvah pri carinjenju blaga. [Online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/slov/navodila/nav_8_05.pdf. [22.04.2006].

3. CURS - Carinska uprava Republike Slovenije. 2006b. Poenostavljeni carinski postopki. [Online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/slov/izdajanje_dovoljenj.htm [13.04.2006].

4. CURS - Carinska uprava Republike Slovenije. 2006c. Navodilo št. 19/2004 o poenostavljenem postopku potrjevanja porekla blaga (status pooblaščenega izvoznika). [Online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/slov/navodila/nav_19_04.pdf [24.04.2006].

5. CURS - Carinska uprava Republike Slovenije. 2006d. Pojasnilo št. 14/2004 o dokazovanju skupnostnega statusa blaga. [Online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/slov/pojasnila/pojasnilo14_04.pdf. [04.04.2006]

6. CURS - Carinska uprava Republike Slovenije. 2006e. NCTS. [Online]. Dostopno na: http://www.carina.gov.si/slov/eu/ncts_zlozenka.pdf. [27.04.2006].

7. Carinski zakon. 1995. Dostopno na: http://www.bch.bf.uni-lj.si/bch/ZakClen.asp?zakon=CZ. [24.04.2006].

8. Carinski zakonik Skupnosti. 2005. Ljubljana : Center Marketing International. 9. EUROPA-Tvoja Evropa. 2006. Carinske dajatve in postopki. [Online]. Dostopno

na: http://europa.eu.int/youreurope/nav/it/business/content/si/taxation/customsdutiesandprocedures/sl.html?print=true#13531_6 . [21.04.2006].

10. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2006. Customs strategy. [Online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/policy_issues/customs_strategy/index_en.htm. [03.03.2006].

11. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2004a. What is Customs 2007?. [Online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/cooperation_programmes/customs_2007/index_en.htm. [10.03.2006].

12. EUROPA-Taxation and Customs Union. 2004b. Key policies. [Online]. Dostopno na: http://europa.eu.int/comm/taxation_customs/customs/cooperation_programmes/key_policies/index_en.htm. [10.03.2006].

13. EUR-Lex – Enlargement. 2004. Uredba Sveta EGS št. 2658/87. [Online] .Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/sl/dd/docs/1987/31987R2658-SL.doc . [21.03.2006].

14. Gergek, M. in Antonija Finžgar. 2005. Šola poslovanja na intrakomunitarnem trgu in izvozno uvoznih poslov. Ljubljana: ODIN d.o.o.

15. GZS - Gospodarska zbornica Slovenije. 2003. Carinska unija. [Online] .Dostopno na: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=8705&IDpm=8230. [25.04.2006].

16. Izvedbena uredba Carinskega zakonika. 2005. Ljubljana: Center Marketing International.

17. Košir, F., Planinc B., Skubic R., Strle M., Vraničar M. in A. Zupančič. 2005a. Carinska tarifa. V Novosti pri carinjenju in DDV. Ljubljana: ISI d.o.o.

48

18. Košir, F., Planinc B., Skubic R., Strle M., Vraničar M. in A. Zupančič. 2005b. Poreklo blaga v Evropski Skupnosti. V Novosti pri carinjenju in DDV. Ljubljana: ISI d.o.o.

19. Metlika, Bogomila. 2004. Poreklo blaga in izjava dobavitelja v EU. Finance 87: 17.

20. Moussis Nicolas. 1999. Evropska unija: pravo, ekonomija, politike. Ljubljana: Littera picta.

21. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta.

22. Obrtnik. 2004. Novosti na carinskem področju po vstopu Slovenije v EU. [Online]. Dostopno na: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=775&ID=3116&csize=2 . [19.02.2006]

23. Ogorelc, Anton. 1999. Mednarodne logistične storitve. Maribor: Studio Linea. 24. Potočnik, J., R. Bohinc, T. Ilešič, R. Knez, M. Malgaj, V. Trstenjak, A. Kmecl, H.

Jenull, T. Vesel, M. Coronna, M. Repas, P. Grilc, T. Eržen, K. Podobnik, A. Plahutnik, M. Kocbek, S. Prelič, N. Samec, B. Bugarič, G. Trpin, R. Pirnat, S. Pličanič, A. Mužina, A. Kumar, M. Mrak, T. Stanovnik, M. Strle, I. Strmšnik, I. Piry, A. Jerina in N. Maher. 2004. Evropsko pravo: zbirka gradiv šole Evropskega Prava. Ljubljana: Primath.

25. Rudman, Barbara. 2001. Incoterms 2000: 100 praktični primerov uporabe in najpogostejših vprašanj v zvezi z njimi. Ljubljana: M. H. Laras.

26. Služba Vlade RS za evropske zadeve. 2003. Slovenija in Evropska unija - O pogajanjih in njihovih posledicah. [Online]. Dostopno na: http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/Slovenija_in_EU.pdf . [06.03.2006].

27. Tokič, Suzana. 2002. Zakonodaja: Carinske poenostavitve za hitrejši pretok blaga. Gospodarski vestnik 50: 131.

28. Tokič S., B. Jerončič, I. Gorjanc-Dolničar in M. Koren. 2004. Kako poiskati in kako uporabljati evropske carinske predpise?. Ljubljana: Slovenski raziskovalni inštitut za management.

29. TIPO. 2006a. Taric. [Online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/EU_trgovanje/index.php?gr1=vdcPoTrf . [06.03.2006].

30. TIPO. 2006b. Poreklo blaga. [Online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/EU_trgovanje/index.php?gr1=prkBlg [06.03.2006].

31. SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo. 2006. Sporočila. Julij/Avgust 2005. [Online]. Dostopno na: http://www.sist.si/slo/z2/0507trg.pdf. [04.04.2006].

32. SURS - Statistični urad Republike Slovenije. 2006. Navodilo za poročevalske enote 2006. [Online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/intrastat/Navodila_za_PE_2006.pdf. [03.04.2006].

33. Špec, Emil, in Franc Turk. 2000. Priročnik o zunanjetrgovinskem poslovanju. Velenje: Gorenje.

34. Uradni list Republike Slovenije. 2005. Uradni list RS številka 111/2005. [Online]. Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2005111&dhid=79426. [05.04.2006].

35. VIPAP Slovenia. 2006a. Predstavitev podjetja. [Online]. Dostopno na: http://www.vipap.si. [26.04.2006].

49

36. VIPAP Slovenia. 2006b. Proizvodi. [Online]. Dostopno na: http://www.vipap.si. [26.04.2006].

37. VIPAP Slovenia. 2006c. Okolje. [Online]. Dostopno na: http://www.vipap.si/?p=environment&l=si. [29.04.2006].

38. VIPAP Slovenia. 2006d. Zgodovina. [Online]. Dostopno na: http://www.vipap.si/?p=history&l=si. [29.04.2006]

39. Vipap Videm. 2006a. Analiza poslovanja za leto 2005. Krško: Vipap Videm. 40. Vipap Videm. 2006b. Letno poročilo za leto 2005. Krško: Vipap Videm. 41. Vipap Videm. 2006c. Interno gradivo. Krško: Vipap Videm. 42. Zaljetelj, Ana. 2002. ABC mednarodnega poslovanja v Sloveniji. Ljubljana:

Gospodarska zbornica Slovenije.

50

SEZNAM SLIK SLIKA 1: Podjetje Vipap Videm Krško d.d……………………………………………...26 SLIKA 2: Organizacijska shema podjetja Vipap Videm Krško………………………….27 SLIKA 3: Struktura proizvodnega programa celuloze v letu 2005………………………29 SLIKA 4: Struktura proizvodnje papirja v letu 2005…………………………………….31 SLIKA 5: Organizacijska shema oddelka špedicije ……………………………………..31

51

SEZNAM PRILOG Priloga 1: Zahtevek za hišno carinjenje pri uvozu in za pridobitev statusa pooblaščenega prejemnika ………………………………………………………………………………..52 Priloga 2: Zahtevek za hišno carinjenje pri izvozu ……………………………………...57 Priloga 3: Carinska faktura ………………………………………………………………60 Priloga 4: Odpremnica …………………………………………………………………..61 Priloga 5: EUL za izvoz …………………………………………………………………62 Priloga 6: CMR ………………………………………………………………………….63 Priloga 7: Tranzitna deklaracija oziroma spremna tranzitna listina za uvoz ……………64 Priloga 8: CIM …………………………………………………………………………..65