DAN: YOUR DIVE SAFETY ASSOCIATION IV QUARTER 2009

Alert DiverPNEVMOTORAKS IN NJEGOVE POSLEDICE.DAN nudi nasvete pri predrtju pljuč

POTAPLJANJE PO OPERACIJI RAKA NA PRSIH.Vpogled v rezultate DAN-ove raziskave

ZAKAJ POTOPITEV V VODO POVZROČI,da nas žene na vodo?

Photo by Pedro De Ureta

DAN Europe Legal NetworkA global network of lawyers and diving law specialists created by DAN Europe to protect the rights of its members.

info@daneurope.org

3

Editor DAN EuropeCasella Postale 7764026 Roseto degli Abruzzi (Te) ItalyPhone +39 085 893 0333Fax +39 085 893 0050Skype: Dan_europe_foundation

Publisher Prof. Alessandro Marroni M.D.

TranslatorsEnglish Bird DeelyBulgarian Nicolay MitevCzech Klement HartingerDanish Filip NielsenDutch Els KnaapenEstonian Markko JuolainenFinnish JP VuorioFrench Gwendolyn HaydenGerman Joachim StriebenGreek Viviana DelidakiHungarian Laszlo FogarasiItalian Laura Marroni & Livia GiordanoPolish Jaroslaw WochPortuguese Bruno Stuart-TorrieRussian Svetlana Touloub Slovak Michal Palkovic Slovenian Igor Urh Swedish Richard Lovik Turkish Murat Egi

Art Director: Francesca Marroni

E-mail: mail@daneurope.orgWebsite: www.daneurope.org

Distribution: Worldwide

Alert Diver Summary IV QUARTER 2009

Editorial 4Alessandro Marroni

-Bullettin Board- 5

-Incident insights-

Nevrološka poškodba - problemi z opremo in samozadovoljnost lahko zapletejo oceno simptomov 6Marty McCaffety

Bodite pozorni na podrobnosti – pozorni bodite na majhne težave preden postanejo velike 10Jeff Mayers

-Medical line-

Pnevmotoraks in njegove posledice. DAN nudi nasvete pri predrtju pljuč 14G. Yancey Mebane & Richard Moon

-Future Diver- Težave z utežmi in pasom za uteži 16Robert N. Rossier

VSAKO MRAVLJINČENJE NI BENDS 20 Frans J Cronjè

-Dive Medicine-

Zakaj potopitev v vodo povzroči, da nas žene na vodo? 30Jolie Bookspan

Potapljanje po operaciji raka na prsih. Vpogled v rezultate DAN-ove raziskave 35Laurie Gowen

Download

4

Prof. Alessandro Marroni M.D.President, DAN EuropePresident, International DAN

Dragi član DAN Europe

Pred vami je tretja izdaja revije Alert Diver, ki ste jo prejeli v elektron-ski obliki. Po prvi izdaji smo prejeli veliko komentarjev, od nekaterih smo pre-jeli komplimente in čestitke za novo obliko revije, od drugih, ne tako maloštevilnih, pa važne in uporabne predloge in nasvete v zvezi z novo obliko; nekaj pa je bilo tudi konstruktivnih kritik, ki smo jih ust-rezno zabeležili. Zaradi odziva bralcev smo spremenili obliko in program za branje revije. To ni bila lahka in enostavna naloga, sedaj vam nudimo tretjo letošnjo izdajo revije s popolnoma novim bralnim programom, za ka-

terega menimo, da je bolj uporaben in bralcu prijaznejši kot prejšnji in iskreno upamo, da boste to cenili. Vseeno pa nadaljujte z pošiljanjem komentarjev, predlogov, zahtev in kritik. Želimo si, da vam pošiljamo vedno boljši izdelek!Stalno povečujemo tudi število jezikov, v katere je revija prevedena in vam dostopna. Upamo, da bomo kmalu sposobni ponuditi revijo Diving Safety Magazine v vašem materinem jeziku.Tej številki revije smo dodali prevode v ( to be filled later with correct number ) novih jezikih glede na prvo elektronsko izdajo in tako je revija sedaj prevedena v skupno ( to be filled later with correct number ) jezikov!Verjemite mi, da ta koordinacija ni enostavna, zahtevno je tudi delo prevajalcev, katerim se iskreno zahvaljujem za njihov pomemben prispevek k širjenju koncepta varnega potapljanja ne glede na jez-ikovne pregrade!Kot običajno smo skušali v ta izvod revije vključiti čim več koristnih in »uporabnih« informacij s področja varnosti pri potapljanju, medicine, predstaviti zanimive in pogoste teme kot je tema o nejasnih in dvou-mnih simptomi po potapljanju, nasvete za preprečevanje poškodb, pnevmotoraks, povratek k pota-pljanju po raku na dojki, informacije o psiholoških osnovah pogostih težav in učinkov, ki jih srečamo med potapljanjem in praktične nasvete o pogostih težavah povzročenih s potapljaškimi utežmi in kako se s problematiko spoprijeti, da rešimo težave.

Uživajte v branju!Veliko varnih potopov!

Editorial

5

Bullettin Board

DAN Europe and SSI to further deepen their cooperation

Nuremberg, Dec. 14th 2009 - DAN Europe (Divers Alert Network Europe) and SSI (Scuba Schools International) Service Center Europe, Middle East & Africa signed a cooperation agreement in the field of expert Diving Medical Assistance and Diving Accident Insurance throughout most parts of Europe, Egypt and the Maldives.

“We are proud SSI has chosen DAN as the leading organization committed to diving safety. We be-lieve both sides can benefit from this cooperation, and thank everyone who made it possible ”, says DAN Europe President Alessandro Marroni.

The present agreement deepens the cooperation between the two organizations, which already worked together on Training programs and courses.

6

Potapljač: Potapljač z napredno kategorijo (AOWD) in dodatnim treningom za potapljanje z nitroksom. Star je 35 let, na splošno dobrega zdravja in ni imel nikakršnih poškodb, ki bi bile povezane s potapljanjem, v zadnjem času ni bil bolan. Pota-pljal se je 21 let z povprečno 30. do 40. potopi na leto.

Potopi: Potapljač in njegov kolega sta planirala potop na 33 metrov v času 30 minut. Prvotno je načrtoval potop z nitroksom vendar, ko pa je proučil para-metre potopa se je odločil, da bo za potop upo-rabil zrak. V začetku je potop potekal po planu in nista imela nobenih težav ali nezgod. Pred povratkom na površino sta opravila tri minutni varnostni postanek. Na ladji pa je potapljač občutil omotico in slabost. Medtem, ko so njegovi potapljaški kolegi opravili drugi potop, je on ostal na ladji. Upal je, da je slabost posledica lakote in je zato jedel in se po dve urnem površinskem in-tervalu odločil za drugi potop. Za ostale potapljače je bil to že tretji potop.Drugi potop je bil na globini 19 metrov v trajanju 44 minut. Med potopom ponovno ni imel nobenih težav ali nezgod. Ko je prišel na površino je ugo-tovil, da ni spremenil nastavitev na potapljaškem računalniku, ki bi odgovarjal izbrani dihalni mešanici. Računalnik je bil še vedno nastavljen

Marty McCaffety

Nevrološka poškodba problemi z opremo in samozadovoljnost lahko zapletejo oceno simptomov

7

Incident Insights

na nitroks. Med vožnjo z ladjo do obale so se potapljačevi simptomi poslabšali. Na kopnem se je sam odpeljal domov kljub omotici in slabosti.

Komplikacije: Od prvih pojavov simptomov je minilo štiri do pet ur. Doma je imel možnost uporabe kisika, ki ga je začel dihati. Ko je porabil kisik je ugotovil, da se njegovi simptomi niso zmanjšali, kazalo je, da je vrtoglavica najizrazitejši simptom. Od potopa je minilo skoraj 24 ur, ko je potapljač poklical DAN-ovo vročo linijo za pomoč v nu-jnih primerih. DAN-ovemu zdravniku je opisal okoliščine in simptome in ta ga je informiral o najbližji hiperbarični komori ter ga prepričal, da naj se ne vozi sam v bolnico. Potapljač je nato opravil razgovor z osebjem bolnišnice in zdravnik, zadolžen za zdravljenje v komori, ga je takoj na-potil v hiperbarični center zaradi ocene njegovega zdravstvenega stanja.

Diagnoza: Ob prihodu v hiperbarično ustanovo je potapljač še vedno čutil vrtoglavico in slabost, po potopu ni občutil bolečin v sklepih, odrevenelosti, mišične šibkosti, bolečin v prsih ali težav pri dihanju. Kljub temu je zdravnik opravil kompletni nevrološki pregled. Potrdil je, da potapljač ni imel nobe-nih mišičnih šibkosti, zmanjšane občutljivosti, poškodb ušesa, težav pri hoji ali neprostovoljnega hitrega premikanja oči (nistagmus), ki včasih spremljajo primere nevrološke dekompresijske bolezni. Pri nevrološkem pregledu je zdravnik ugotovil, da je potapljač nestabilen, saj je imel težave stati z nogami skupaj in z zaprtimi očmi (ena od stopenj testiranja nevroloških simptomov), nestabilnost se je pokazala tudi pri testu hoje, pri kateri je moral postavljati peto ene noge pred prste druge noge (podobno testu, ki ga uporabljajo uradne osebe v ZDA za preverjanje treznosti). Potapljači z nevrološkimi problemi se lahko pri tem zamajejo ali celo padejo, če imajo zaprte oči. To je znano kot pozitivni Rombergov znak *.Na osnovi podatkov o potopih in kliničnih izvidov

8

Incident Insights

se je zdravnik odločil, da potapljač potrebuje hiperbarično zdravljenje. Potapljač je bil zdrav-ljen po modificirani Hart-Kindwall tabeli. V prvih desetih minutah zdravljenja so simptomi poškodovanega potapljača izginili. Po zdravljenju je zdravnik ponovil nevrološki test, vsi rezultati so bili normalni in potapljač ni imel nobenih prejšnjih nestabilnosti. Svetovano mu je bilo, da se nasled-njih 30 dni ne potaplja. Tri tedne po nezgodi je bil potapljač še vedno brez vsakršnih simptomov.

Razprava: Ta primer kaže na več kot en problem. Medtem, ko je tehnologija izboljšala potapljaško opremo, pa je prinesla tudi dodatne posledice in odgovornosti. Večina potapljaških tečajev zato priporoča, da se pred potopom podrobno pregleda potapljaška oprema. Z pridobivanjem izkušenj lahko postanejo ti pre-gledi rutinski; to ni obtožba nevestnosti, ampak je posledica dobrega poznavanja. Nesreče se pog-osteje pripetijo pri opravilih, ki jih delamo pogosto, kot pa pri novih nalogah. Na srečo predstavljajo problemi z opremo le majhen odstotek pri potapljaških poškodbah in usodnih nesrečah. Slaba kontrola računalnika je bila neposredni vzrok za potapljačeve simptome, lahko da to ne bi bilo nikoli ugotovljeno, vseka-kor pa slab nadzor nad računalnikom otežuje natančno določitev dejavnikov, ki prispevajo k obolenju. Simptomi, ki jih je občutil ta potapljač, niso bili tipični za dekompresijsko obolenje (DKO), zato je pomembna zgodnja ocena zdravstvenega stanja. Kakršenkoli nenaveden simptom, ki se pojavi po potopu, zahteva hitro ukrepanje. Znaki in simpto-mi DKO so lahko komaj opazni. Na DAN tečaju za potapljače o nevrološki oceni na mestu nezgode, se tečajniki urijo v obsežnejših nevroloških pregledih, ki so načrtovani tako, da iščejo komaj opazne znake in simptome, ki jih običajno ne opazimo. Pogosto se lahko nekatere simptome pripiše drugim vzrokom. Joel Doven-barger, podpredsednik DAN-ovih zdravniških

servisov, pogosto pravi: »potapljači nas ne kličejo zato, ker imajo simptome, ampak nas kličejo, ker imajo simptome, ki ne izginejo«. V DAN-ovem poročilu iz leta 2003 o dekompres-ijskih obolenjih, usodnih potapljaških nesrečah in projektu potapljaških raziskav, je statistika pokazala, da je večina rekreativnih potapljačev prišla na zdravljenje z zamudo. Potapljači z res-nimi simptomi na splošno poiščejo zdravniško pomoč zgodaj in so podvrženi zdravljenju v prvih 12 urah po nezgodi. Kljub zamudi pri zdravljenju pa večina potapljačev ugotavlja, da so njihovi simptomi v celoti izginili. Za potapljače je izrednega pom-ena, da si zapomnijo, da lahko blagi simptomi DKO lahko napredujejo v resnejše simptome. Bolj kot so simptomi resni, bolj je lahko kom-plicirano zdravljenje in ozdravitev. Zelo pomem-bno je zgodnje prepoznavanje simptomov in ocena zdravstvenega stanja poškodovanega potapljača.

Če ste v dvomih pokličite DAN.

* Rombergov znak je dobil ime po nemškem zdravniku Moritz Heinrich Romberg (1795-1873). To je nesposobnost ravnotežja pri stanju z nogami tesno skupaj z zaprtimi očmi. Znak je pozitiven, če pacient zaniha in pade, ko ima oči zaprte. To je vidno pri senzorni ataksiji (neravnotežju). - Taberjev Enciklopedični medicinski slovar.

Hart-Kindwallova tabela Obravnavani pacient je med zdravljenjem preje-mal kisik.Zvišanje tlaka do 2.8 bara (18 m), pod tem pri-tiskom je pacient 30 minut.15-minutna dekompresija do 2 barov, pod tem pritiskom pacient ostane 60 minut15 min dekompresija do 1 bara (pritisk na mor-ski gladini)V primeru, da ima pacient resne nevrološke simptome, to je paralizo, nezavest ali pa se

9

Incident Insights

simptomi ne izboljšajo v prvih 10 minutah zdravljenja, se uporabi daljši urnik (npr. manjša hitrost zmanjševanja pritiska). Zvišanje tlaka do 2.8 bara (18 m), pod tem pritiskom je pacient 30 minut.30-minutna dekompresija do 2 barov, kjer pacient ostane 30 minut.30-minute dekompresija do 1 bara (pritisk na morski gladini).Bove and Davis' Diving Medicine 4th Edition. ●

10

Jeff Mayers

Bodite pozorni na podrobnosti pozorni bodite na majhne težave preden postanejo velike

Incident Insights

Med nedavnim potapljaškim izletom v Mehiko sem naletel na starega prijatelja iz Ohaja. Več kot 25 let je bilo od-kar sva nazadnje govorila, vendar mi je med pogovorom postalo jasno, da njegova strast za jamsko potapljanje ni izginila. Lahko sem občutil njegovo vznemirjenje, ko je opisoval nekaj njegovih zadnjih dogodivščin med potapljanjem v Conzumelu. Omenil je, da je deloval v izvršilnih odborih Nacionalne speleološke družbe (National Speleological Society – NSS) in sekciji za jamsko potapljanje te družbe. Kljub aktivnosti pri teh neprofitnih dejavnostih, sta z ženo našla dovolj časa za raziskovanje suhih in mokrih jamskih sistemov.Čeprav sem imel certifikat jamskega potapljanja od leta 1980, moje izkušnje na tem področju niso bile primerljive z izkušnjami mojega starega prijatelja in mnogih drugih, ki se podajajo v ta edinstveni in potencialno nevarni pod-vodni svet. Še vedno vem, da zahteva jamsko potapljanje trening, izkušnje, samozavest in znanje ter dobro pozna-vanje lastne opreme, potapljaškega partnerja in samega sebe.Poleg tega je potrebno vedeti, da jamsko potapljanje ni za potapljače začetnike in zahteva poseben certifikat.Pri jamskem potapljanju so pomembne podrobnosti po-topa in zgodnje prepoznavanje kakršnihkoli manjših ne-prijetnosti, ki bi lahko kasneje postale težava ali serija težav.Rekreativni potapljači imajo tudi odgovornost do samega sebe in potapljaških kolegov. Vzdrževati morajo obv-ladovanje svojih potapljaških veščin jih izpopolnjevati, pridobivati nove izkušnje in razvijati samozavest pri svojih potapljaških veščinah.Pomembno je tudi, da so pozorni na podrobnosti in zgo-daj prepoznajo potencialne probleme – pred, med in po potopu. To poveča verjetnost, da se bo vsak potop končal brez nezgode in poškodb.

11

Incident Insights

Podrobnosti potopaRekreativno potapljanje je najlepše v družbi z drugo osebo. Potapljanje s kolegom ni le skup-no oblačenje potapljaške opreme, skok v vodo in podvodno plavanje v bližini eden drugega. Potapljanje v paru pomeni, da ste del tima, ne le da deliš izkušnje, ampak da tudi prispevaš svoj delež k čim bolj varnemu potopu.Jamski potapljači preverijo svojo in partnerjevo opremo veliko prej preden vstopijo v vodo in vse skupaj ponovno preverijo preden se potopijo. Čeprav se pri rekreativnem potapljanju zahteva, da je vedno možen direktni dvig na površino, pa si še vedno morate vzeti čas, da zagotovite, da ste vi in vaš kolega ter vajina oprema pripravljena za potop.

Pred, med in po potopu Pred potopom bodite še posebno pozorni na stvari za katere menite, da so dognane ali na stvari, ki jih najbolj poznate. Pred potopom premislite o vsaki modifikaciji, ki ste jo naredili na vaši opremi, tudi najenostavnejše prilagoditve. Zato, ker do-bro poznate te prilagoditve, ne bodite prepričani, da vaš partner ve za vaše modifikacije opreme in, da bo obvladal te spremembe v primeru, da bo pod vodo prišlo do težav. Ko sta potapljača končno v vodi morata v mis-lih preveriti vse svoje sisteme, vključno z potapljaškimi računalniki in to tudi s partnerjem pred potopitvijo pregledati. Med potopom opa-zujte spremembe terena, ki bi lahko spreme-nile dinamiko potopa. Lahko, da se potapljači po začetku potopa počutijo pripravljene za po-top, vendar se zaradi okolice lahko stvari hitro spremenijo na slabše. Tok, vremenski pogoji, vidljivost, vse to ima lahko neposreden vpliv na vaš potop. Sprememba enega od teh dejavnikov lahko spremeni relativno enoličen potop v nekaj bolj zahtevnega, za kar ste lahko vi in vaš kolega slabo opremljeni. Na podrobnosti morate biti pozorni tudi, ko ste vašo opremo oprali in jo pospravili. Premislite

Incident Insights

12

kako se počutite, pogovorite se s kolegom, kako se on počuti po potopu. Ni potrebno, da pretiravate vendar, če se vam dozdeva, da se ne počutite tako kot običajno ali, da imate neko težavo, tega ne zadržujte zase. Vedeti morate, da se potapljaške poškodbe, čeprav redko, dogajajo in ne smete se počutiti krive, če boste občutili težave.

Zgodnje prepoznavanje Za potapljače so simptomi dekompresijskega obolenja (DKO) pogosto nejasni in jih prezrejo. Potapljači jih velikokrat ignorirajo, lahko jih zavrnejo kot neznatne, ali pa ocenijo da niso v povezavi s potapljan-jem. Rezultat je pogosto zamuda pri zdravljenju. Potapljači morajo poznati najobičajnejše simptome DKO: spremenjen občutek na koži, odrevenelost in mravljinčenje, bolečina, omotica in vrtoglavica, težave pri hoji. Potapljači morajo tudi vedeti, kako reagirati v primeru takih simptomov.Najprej bi morali telefonirati na DAN-ovo 24 urno vročo linijo za potapljaške nujne primere (DAN Diving Emergency Hotline). Linija deluje vsak dan v tednu, 365 dni v letu. DAN-ovi zdravniki so pripravljeni, da odgovorijo na vaša vprašanja, v zvezi z vašimi simptomi vam posredujejo ustrezna navodila in vam pomagajo, da prejmete najbolj primerno zdravniško oskrbo.Z usposabljanjem v okviru DAN-a, boste lahko bolje razumeli, kaj je potrebno storiti v primeru potapljaške nezgode.

Ocena poškodbeDAN-ov tečaj za nevrološko oceno na terenu je usmerjen v to, kako dobiti bistvene informacije o potapljaški poškodbi, ki bi lahko vključevala nevrološke pomanjkljivosti. To se dogodi v približno dveh tretjinah vseh primerov DKO. Poudarek tečaja je tudi na tem, katere informacije se posreduje medicin-ski službi za urgentno pomoč in zdravnikom. Informacije, ki jih zberete med izvedbo nevrološkega testa, bodo pomagale zdravnikom razumeti ob-seg poškodbe in kako se je ta spreminjala od mesta potopa do dokončne oskrbe. Poleg tega lahko zaključen nevrološki test na terenu dokaže potapljaču, da takoj potrebuje za dihanje čisti kisik in do-datno oceno njegovega stanja s strani zdravnika.

13

Incidents Insights

Učenje na napakahJamski potapljači po vsakem potopu analizirajo potop, opredelijo dobre in slabe strani zlasti pa diskuti-rajo o tem, kaj med potopom ni potekalo po pričakovanjih in kako bi lahko vse skupaj izboljšali. Rekreativni potapljači lahko posnemajo tak način obnašanja in se pogovarjajo o stvareh, ki so lahko pod vodo potekale narobe. Prepogosto zaradi vznemirjene diskusije o vseh lepih stvareh, ki so jih videli med potopom, pozabijo na medsebojni pogovor o stvareh, ki bi jih mogoče bilo potrebno izboljšati. To je lahko včasih tako enostavno, kot je npr., da preprečimo, da bi se manometer vlekel po tleh, kar je škodljivo tako za potapljača kot za koralni greben.Ko je potop končan, se s potapljaškim kolegom pogovorite o tem, kaj narediti, da bo naslednji potop boljši. V mislih imejte tri kontrole: vas, vašo opremo in vašega partnerja. ●

14

Avtor originalnega teksta: G. Yancey Mebane, dr.med., z nedavnimi spremembami s strani Richarda Moona, dr.med.

pljučnega defekta ali rane. Večja je rana, hitrejše je napredovanje pnevmotoraksa.Če je odprtina majhna, se lahko pnevmotoraks sam zatesni in telo postopoma resorbira zrak. Če se notranja rana ne zapre in zrak še naprej vstopa v vmesni prostor, se stanje imenuje tenzi-jski pnevmotoraks. Pri tenzijskem pnevmotoraksu volumen plina, ki se širi v prostoru med plevrama pritiska na pljuča in srce. To stanje ocenjujejo kot zelo resno in zahteva takojšnje zdravljenje. Če se to dogodi potapljaču pod vodo, se bo stanje zara-di povečanega pritiska v intraplevralnem prostoru še poslabšalo zaradi širjenja plina med dvigom potapljača proti površini.Mladi potapljač sprašuje o možnosti potapljanja potem, ko je pri športni poškodbi utrpel zlom re-

Pnevmotoraks in njegove posledice. DAN nudi nasvete pri predrtju pljuč

Vprašanje: Po športni poškodbi z zlomom reber in pnevmotoraksom, je potapljač zastavil vprašanje, zakaj se ne bo mogel več potapljati. Kakšno je tveganje za spontani pnevmotoraks. Ali lahko povzročijo problem brazgotine na plevri?

Odgovor: Pljuča se nahajajo v prsnem košu in so obdana z plevralno mreno ali popljučnico. Plevra loči zunanjo površino pljuč od notranjosti prsnega koša in z plevro, ki prekriva notranjost prsnega koša (porebrnica), tvori špranjast prostor. Če se ta prostor poveča, se zmanjša širjenje pljuč in di-hanje je ogroženo. Če zrak vstopi skozi notranjo rano se to imenuje zaprti pnevmotoraks, če pa je rana zunanja je to odprti pnevmotoraks. Odprtina je lahko posledica

15

Medical Line

ber in pnevmotoraks. Predvidevamo, da je bila to topa poškodba zaradi katere je prišlo do zloma rebra in pnevmotoraksa, vendar pa zlomljeno rebro ni predrlo plevre in pljuč. Pnevmotoraks je lahko posledica tope poškodbe prsnega koša, pri čemer pride do strganja plevre kar lahko primerjamo z udarcem po napihnjeni papirnati vrečki. Kakšna je možnost za ponovno predrtje tega področja in nastanka spontanega pnevmotoraksa? Če je bil mehanizem nastanka tak kot smo ga ravno opisali, se bo poškodovano področje v nekaj mesecih ustrezno zacelilo in obstaja zelo majhno tveganje, da bi kot posledica te poškodbe prišlo do spontanega pnevmotoraksa. Pljuča so verjetno utrpela majhno ali nobene poškodbe. V kolikor pa je pri poškodbi prsnega koša prišlo do predrtja pljuč zaradi zlom-ljenega rebra, strela, noža ali drugega ostrega predmeta, potem pogosto predvidevamo, da je pljučno tkivo poškodovano in bo zato predstavljala brazgotina na plevri in pljučih povečano tveganje, da med potapljanjem nastopi barotravma pljuč.Oseba s tako poškodbo bi morala biti pred potapljanjem pregledana. V primeru, da so na rentgenskem ali CT posnetku vidne kakršnekoli neobičajne sence lahko domnevamo, da bo potapljanje predstavl-jalo povečano tveganje zaradi ujetja zraka in zmanjšanja elastičnosti pljuč. Taki osebi se lahko svetuje, da zaradi prevelikega tveganja barotravme pljuč opusti potapljanje. Spontani pnevmotoraks lahko nastopi pri navidezno zdravi osebi, kar je posledica defekta pljuč, ki je lahko prirojen, ali pa je do njega prišlo kasneje v življenju. Verjetnost ponovitve tega tipa pnevmo-toraksa je velika in zato se taki osebi potapljanje odsvetuje. Tveganje je, da bi lahko prišlo do spon-tanega pnevmotoraksa med potapljanjem zaradi zaprtih zračnih prostorov, v katerih se zračni pritisk med dvigom potapljača ne bo mogel izenačiti s pritiskom okolice. Tako povečanje dela pljuč zaradi zmanjšanja pritiska okolice bo motilo delovanje srca in pljuč, kar ima lahko katastrofalne posledice.

Če imate vprašanja v zvezi z pnevmotoraksom obiščite svojega zdravnika ali pokličite DAN. ●

16

Pasu z utežmi, kot delu potapljaške opreme, običajno ne posvečamo posebne pozornosti. Tradicionalni pas z utežmi je iz 5 cm širokega najlonskega traku, svinčenih uteži in kovinske ali plastične zaponke za hitro odpiranje. Tak pas je težak neroden in neudoben. To je najbolj opazno, ko pas oblačimo ali pa, ko poskušamo težko opre-mo spraviti iz vode na potapljaško ladjo. Pogosto pas ne drži uteži ravno na tistem mestu, ki bi v vodi zagotavljal najboljšo uravnoteženost. Na žalost se pas z utežmi tudi redko pravilno nosi, je lahko slabo prilagojen ali pa se ga ne odvrže, ka-dar je to potrebno. Težave s pasom lahko odpravi nekaj praktičnih nasvetov in inovativne opreme. V čem je težava?Niso tako redke nezgode, ki vključujejo pas z utežmi, težav pa je veliko. Glede na podatke pred nekaj leti izvedene raziskave avstralske DIMS* je pas z utežmi udeležen pri približno 12 odstotkih javljenih nezgod, ki vključujejo potapljaško opre-mo, čeprav pri nobeni težavi ni bil vzrok napaka pasu. Očitno je, da so težave s pasom za uteži večinoma povezane z oblačenjem ali snemanjem pasu. Med javljenimi primeri so bili tudi primeri napačno zaprte zaponke ali prosti konec pasu za-taknjen pod preostali pas. Druge običajne napake nastopijo pri vstopu potapljača v vodo, ko ugotovi, da potrebuje več uteži. Namesto, da bi snel pas in dodal nanj dodat-no utež, to enostavno vtakne v žep kompenzatorja plovnosti. Čeprav je to na videz hitra in enostavna rešitev, vendar pa ni najbolj varna rešitev. Pogosto se žep, ki se zapira na ježka, odpre in utež lahko izpade. Lahko, da potapljač na globini tega niti ne opazi, vendar pa bo do težav vsekakor prišlo, ko bo hotel narediti varnostni postanek v plitvi vodi.Veliko potapljačev ima težave, da med spuščanjem v globino ohranijo tesno zapet pas z utežmi.

Robert N. Rossier

Težave z utežmi in pasom za uteži

17

Future Diver

Medtem, ko pritisk okolice stiska obleko, postane pas ohlapen. V primeru, ko ima potapljač več uteži na hrbtu, se bo pas zavrtel okoli telesa in zaponka pasu bo za hrbtom pod jek-lenko. Od tega trenutka dalje ni možnosti nastavitve pasu ali njegovo odmetavanje v primeru nuje.Pozorni potapljači se izognejo temu problemu tako, da pas po spustu zategnejo in to večkrat ponovijo, ven-dar pa lahko nastopijo dodatne težave. V primeru, da ima potapljač mrzle roke ali pa, da je prosti konec pasu prekratek, da bi ga potapljač lahko prijel, potem pas lahko zdrsne in se v celoti sname. Rezultat je lahko hiter (in nevaren*) dvig proti površini.Če imamo lasten pas odgovarjajoče dolžine s pravim številom pravilno razporejenih uteži, ki odgovarjajo naši standardni potapljaški opremi, pa težave nastopijo, ko upora-bljamo najeto opremo.

Boljša rešitevZa rešitev problemov s pasom za uteži obstaja več rešitev. Za tiste, ki do potapljaških lokacij po svetu letijo z letalom in raje ne bi plačevali za dodatno težo prtljage, je rešitev uporaba pasu z žepi, namesto izposoje pasu z utežmi. Namesto da nanizate uteži na pas, lahko v primeru uporabe pasu z žepi, v te vstavite trde ali mehke uteži. Z uporabo lastnega pasu z utežmi se tako potapljamo s pasom, za kat-erega vemo, da nam je prav, vendar pa v tem primeru uporabimo »lokalne« uteži namesto, da bi jih pripeljali z letalom. Druga prednost pasu z utežmi je, da lahko uteži hitro dodamo v pas, ali pa jih iz njega odstranimo tudi takrat, ko imamo pas že na sebi. Pri izbiri pasu z utežmi moramo biti pozorni na to, da je pas visoko kvaliteten in paziti, da nima znakov obrabe ali poškodb. Žepi se morajo varno zapirati, omogočati pa morajo tudi hitro praznjenje. Slabo šivan pas bo popustil po šivih in s staranjem ježkov se bo precej zmanjšala njihova sposobnost obdržati uteži v žepih.Naslednja varianta rešitve problemov pasu z utežmi je uporaba kompenzatorja plovnosti s integriranimi utežmi. Tak kompenzator ima vgrajene vrečke za mehke uteži in je opremljen z mehanizmom za hitro odmetavanje vseh ali le dela uteži. Namesto, da nosimo ves potreben balast na pasu, ga nekaj lahko namestimo v kompenzator plovnosti, kjer je običajno bolje razporejen, tak način nošenja uteži pa je tudi udobnejši. Težava pa je, da ima mnogo oddaljenih potapljaških centrov le trde uteži, ki pa lahko poškodujejo kompenzator plovnosti. V primeru, da potapljač potrebuje več uteži, kot jih lahko namesti v vrečke, bo dodatne uteži dal v žepe kompenzatorja, kar pa ni dobro.Nekateri proizvajalci so za rešitev težav z ohlapnim pasom izdelali sistem, ki avtomatsko zategne pas potapljača med potopom. To je ideja, ki je desetletja visela v zraku. Trident je izdelal raztegljiv gumijast pas za uteži. XS Scuba pa je naredil zaponko, ki kompenzira ohlapnost pasu z globino tako, da vzmet v zaponki ves čas drži pas napet. Potapljači, ki uporabljajo suho obleko in tisti, ki uporabljajo opremo za hladno vodo pogosto ugotavljajo, da je pas za uteži z naramnicami bolj udoben, kot pa klasičen pas za uteži. Tako kot kompenzatorji plov-nosti z integriranimi utežmi, imajo tudi nekateri pasovi z naramnicami vgrajene vrečke z mehanizmom za hitro odmetavanje uteži, pri čemer pas ostane na potapljaču.

Future Diver

18

Težave z uravnoteženjemVeliko potapljačev ima do določene stopnje težave z uravnoteženjem. Preveč uteži in previsoko nameščen pas bo potapljača pod vodo obračalo na glavo. Če so uteži prenizko, bodo potapljačeve noge pod vodo nižje od trupa. V obeh primerih potapljač težje plava in se počuti manj udobno. Rešitev je v boljši razporeditvi uteži, za kar obstaja več tehnik in sredstev.Eden izmed načinov je višina namestitve pasu kompenzatorja plovnosti na jeklenki, s čimer spreminja-mo »plovnost« jeklenke (pozitivna ali negativna). Nekateri potapljači s suho obleko ali s čevlji z veliko plovnostjo to kompenzirajo z uporabo uteži na gležnjih. Čeprav to deluje, pa te uteži med plavanjem dodatno obremenjujejo mišice na nogah. Za nekatere potapljače je verjetno boljša rešitev izbira manj plovnih copat.Jamski potapljači, ki so verjetno najbolj seznanjeni z uravnoteženjem, uporabljajo v ta namen različne strategije, vključno z kovinskimi trakovi na jeklenkah in dodatnimi D-obroči na naramnicah, na kat-ere lahko pripnejo majhne uteži za natančnejše uravnoteženje. Nekaj proizvajalcev že sedaj izdeluje žepe, v katere vstavimo uteži za uravnoteženje in jih pritrdimo na jeklenko. To omogoča lažjo names-titev takšnih uteži. Klasični pas za utežiČeprav še vedno uporabljamo klasični pas za uteži, svojega ali izposojenega, pa lahko nekaj nasve-tov naredi naše potapljanje bolj spoščeno. Najprej moramo pravilno namestiti uteži na pas. Bolje je, da uteži enakomerno razporedimo po pasu kot pa, da jih je večina nameščenih na hrbtu. Na ta način se pas ne bo vrtel, ko se bo z globino zrahljal. Nadalje moramo zagotoviti, da se posamezne uteži na pasu ne bodo premikale in se po možnosti še zataknile pod zaponko pasu. Enostaven način za pri-trditev uteži je, da pas, ko ga potegnemo na eni strani skozi utež zavrtimo in ga šele nato potegnemo skozi drugi konec uteži. Druga možnost je uporaba »zavor za uteži«, majhnih dodatkov, ki preprečujejo drsenje uteži po pasu. Konec pasu, ki gleda iz zaponke, mora biti najmanj 10 do 15 cm dolg, vendar

19

Future Diver

ne daljši od 20 cm. Če je predolg, se lahko zatakne za karkoli. Če je prekratek, bomo imeli pod vodo težavo pri naravnavanju dolžine pasu. Za odmetavanje uteži v nujnem primeru je pomem-bno, da ostali deli opreme ne ovirajo področja okrog pasu. To pomeni, da moramo zagotoviti, da noben trak ali naramnice ne prekrivajo pasu. To lahko tudi pomeni, da potapljaški nož ali neko drugo orodje premestimo na tako mesto, da se odvrženi pas ne bo zataknil obenj.

Trening Ne glede na to kakšen tip opreme in uteži upo-rabljamo, ali kako izvajamo uravnoteženje, je pomembno, da imamo pri tem dovolj vaje, še posebno to velja za nujne situacije. Akcijo, ki jo mo-ramo izpeljati med mirnim potopom ali v nenadni srhljivi situaciji, mora biti dobro natrenirana, skoraj do stopnje nagonskega ali refleksnega delovanja. Situacija je podobna kot pri pilotu, ki ima zelo malo časa za razmišljanje o možnih ukrepih, ko mu takoj po vzletu motor ugasne. Ko nastopi trenutek, da mora potapljač nenadoma odvreči uteži, ne more ugotavljati, s katero roko naj to naredi, kaj naj po-tegne in ne sme se kakorkoli drugače zmesti. Tudi njegov kolega se ne sme obotavljati in mora biti popolnoma domač s prijateljevo opremo. Ne glede

na to, kdo je sprostil uteži, mora biti to narejeno hitro in brez ovir. Pas z utežmi je za nas potapljače nadloga, vendar je nujen, razen če želimo preb-iti svoj čas tako, da bomo plavali na površini in gledati navzdol. Z nekaj moderne tehnologije in praktičnega znanja, se lahko izognemo starim težavam z pasom z utežmi. ●

20

UvodPotapljači so naučeni, da so pozorni na nenavadne znake in simptome, ki bi se pojavili po potopu in da jih, dokler se ne dokaže nasprotno, obravnavajo kot možno dekompresijsko obolenje (DKO). Tako ravnanje ne povzroči le močno zaskrbljenosti pri potapljaču, ampak tudi nezdravo pozornost in skrb za popolnoma nenevarno stanje, do katerega je prišlo med ali po potopu.Blag glavobol, prehodne bolečine v sklepih, vzdražena koža ali celo blago mravljinčenje in odrevenelost, se lahko zmotno pripiše DKO in povzroči nepotreben prevoz v bolnico, zdravljenje v rekompresijski komori in celo izgubo zmožnosti za potapljanje, lahko tudi strah pred potapljanjem. Pomembno je, da potapljaču pomagamo razlikovati med nenevarnim in resnim zdravstvenim stanjem. Tveganje za nastanek dekompresijskega obolenja pri potapljanju se bo zmanjšalo z upoštevanjem sledečega pravila: krajše, plitveje in varnostni postanek. Na ta način bo tudi odpravljena skrb, da so blagi simptomi lahko v povezavi z mehurčki v telesu. To seveda ne odpravi tveganja in želeli bi preprečiti, da bi potapljači zapadli v zmotno mišljenje: »potapljal sem se v skladu s tabelami, torej ne morem imeti bends«. Kar v 50 odstotkih primerov DKO iz DAN-ove baze je bil potop izveden v mejah

Future Diver

VSAKO MRAVLJINČENJE NI BENDS Frans J Cronjè

21

Future Diver

dekompresijskih tabel ali potapljaškega računalnika. Vendar, tudi če se simptomi pojavijo, defenziven način potapljanja zmanjša možnost za razvoj resne oblike DKO. Drug način, da izključimo napačno diagnozo glede DKO je, da prepoznamo določene običajne vzorce simptomov, za katere se ve, da jih lahko pripišemo le DKO, čeprav bi se zanje lahko mislilo, da so v povezavi s samo aktivnostjo med potapljanjem. V prejšnji izdaji revije Alert Diver smo obravnavali različne vzroke glavobolov, ki so povezani s potapljanjem. V tem članku bomo razpravljali o paresteziji (grško – delna vzdraženost ali občutek), kar so neobičajni občutki na koži, ki jih običajno opisujemo kot pekoč občutek, mravljinčenje ali zbadanje.

Parestezija in neuropraxiaParestezija ali mravljinčenje je posledica delno motenega prevajanja živca med kožo in senzoričnim korteksom (to je del možganov, ki je odgovoren zato, da se zavedamo občutkov na koži). Anestezija je rezultat popolne prekinitve prevajanja impulzov preko živcev. V večini primerov je parestezija zelo kratkotrajno in nenevarno stanje. Običajno je vzrok v neposrednem pritisku na kožni živec zaradi predolgega zunanjega pritiska na kožo nad živcem. Tak primer je mravljinčenje po dolgotrajnejšem sedenju v nespremenjenem položaju. Te blage poškodbe živcev zaradi stiskanja ali raztezanja se im-enujejo neuropraxia. To pomeni, da je struktura živca ohranjena, vendar pa za določen čas preneha prevajati impulze. Po prenehanju pritiska na določeno področje, v večini primerov simptomi skoraj takoj izginejo. Vendar pa zaradi dolgotrajnejšega pritiska lahko traja nekaj dni, v redkih primerih celo nekaj tednov, da se občutek na koži v celoti povrne in, da mravljinci izginejo. Do take situacije lahko pride, če dalj časa nosimo tesno obleko ali težko opremo, kot je tesna suha obleka, težak pas z utežmi ali težka jeklenka v kombinaciji s kompenzatorjem plovnosti.Navedene motnje lahko povzroči kakršnakoli prekinitev prevajanja impulza preko živca od kože do

22

možganov in je zato pomembno, da ugotovimo osnovni vzrok. Veliko manj je pomembna kratkotrajna neuropraxia, ki je posledica tesne suhe obleke, kot pa arterijska plinska embolija ali dekompresijska bolezen, vendar pa oboje lahko povzroči otrplost in mravljinčenje. Z nekaj osnovnega znanja je dokaj lahko razlikovati med njimi. To je eden od ciljev tega članka – vedeti, kdaj je mravljinčenje resno in kdaj ne.

Možgani, hrbtenjača in živciObe, tako parestezija in anestezija, sta lahko posledica poškodbe možganov, hrbtenjače ali živcev. Vendar pa ima vsaka od teh poškodb specifično razporeditev in je zato razlikovanje med njimi dokaj enostavno.

MožganiMožgani imajo več funkcionalnih področij. Površinska plast možganov (imenovana tudi siva materija) je mesto, kjer se izvaja zavestno mišljenje, kjer se začnejo prostovoljni gibi (motorična funkcija) in kjer dosežejo našo zavest različni fizični občutki in znaki, ki jih posreduje naših pet čutil (senzorična funkcija). Spodnja slika prikazuje kako so možgani razdeljeni v koronarnem prerezu (A), ki se nad-aljuje v koronarni predel možganov (B). Ilustracija nadalje prikazuje kje se na površini možganov (C) zabeležijo občutki z različnih delov telesa. Slika 1 – Slika 2Iz slike je razvidno, da ima majhna poškodba korteksa za posledico odrevenelost in mravljinčenje na veliki površini kože. Kortikalna parestezija, kot jo imenujemo, zato prizadene celotno nogo ali roko. Redko sta istočasno prizadeti obe roki ali nogi. Tipično je, da je prizadeta leva ali desna stran telesa (tj. hemi-parestezija ali hemi-anestezija), kar je običajno povezano s šibkostjo ali paralizo prizadetega

Future Diver

Slika1: Senzorni korteks možganov: Koronarni pre-rez (A); koronarni del možganov s površinsko sivo materijo (B); in prikaz različnih senzoričnih področij telesa na površini (kortikalni) sive materije (C).

Slika 2: zarodek s sekcijami imenovanimi somiti, ki sčasoma postanejo dermatomi.

23

področja (tj. hemipareza).Zato v primeru mravljinčenja večje površine telesa – še posebno, če šibkost ali paraliza zajema ce-lotno roko ali nogo – obstoja močan sum, da so pri tem vključeni možgani, kar zahteva urgentno zdravniško pomoč.

HrbtenjačaHrbtenjača ima podobno kot možgani področja, ki so odgovorna za prenašanje impulzov za gibanje in občutke. V njej je tudi veliko število povezovalnih vlaken (aksonov) za gibanje in občutke. Ta vlakna potekajo od možganov do ciljnega organa ali tkiva. V zarodku je hrbtenjača oblikovana kot kopica cilindričnih diskov (slika 2). Vsak disk je z živci povezan z določenim segmentom in ta povezava os-tane med rastjo in spreminjanjem oblike zarodka.

Slika 3 Ko se izoblikuje obraz in udi, se ti diski raztegnejo navzdol in navzven. Zaporedje dermatomov ostane nespremenjeno kljub temu, da hrbtenjača ni več podobna kupčku kovancev. V popolnoma razvitem zarodku je hrbtenjača razdeljena na 33 oddelkov. Vsak ima odgovarjajoče vretence ali kost – 7 v vratu (cervikalna - vratna vretenca), 12 v prsnem košu ali toraksu (torakalna - prsna vretenca), 5 v ledvenem predelu hrbtenice (lumbalna - ledvena vretenca), 5 v križu (sakralna – križna vretenca) in 4 v trtici (coccyx - trtična vretenca).

Future Diver

Slika 3: hrbtenica: 33 vretenc, ki jim pripada 31 parov hrbteničnih živcev.

Future Diver

24

Brez poglabljanja v oštevilčenje posameznega živca, ki ima lahko včasih drugačno oznako od pripadajočega vretenca, je vidna splošna slika hrbtenjače z pripadajočimi živci (slika 4). Vidno je, kako je v zarodku kasneje vsak od diskov postal dermatom.

Slika 4Razlog za razlago teh osnov je v tem, da poškodbe hrbtenjače ali korenin hrbtenjačnih živcev vplivajo na motorične in/ali senzorične funkcije odgovarjajočega dermatoma.Razlika je v tem, da poškodba hrbtenjače vpliva v določeni meri tudi na naslednji dermatom, ker je moteno prevajanje impulzov od glave do konca hrbtenjače. Poškodba korenine živca v hrbtenjači pa vpliva le na določeni dermatom. Parestezija ali šibkost dermatoma kaže na možno poškodbo hrbtenjače ali korenine hrbtenjačnega živca. Čeprav lahko to pripišemo tudi drugim vzrokom, kot je npr. zdrs medvretenčnega diska (to je

Slika 4: dermatomi: zloženi somitni diski v embriju, ki postanejo dermatomi. Razvoj rok in nog originalne diske razširi navzdol in navzven.

blazinica iz vlaknastega hrustanca, ki se nahaja med vretenci) pa ti simptomi zahtevajo urgentno oceno zdravnika. Če je prisotna slabost, paraliza ali izguba kontrole mehurja in črevesja, je potrebna hitra zdravniška pomoč.Slika 5Periferni živci Periferni živci so nadaljevanje vlaken (tj. aksonov) hrbtenjače. Tvorijo neprekinjeno električno pov-ezavo med možgani in ciljnim organom ali tkivom, ki ga oživčujejo. Prvi deli teh živcev, ki izhajajo iz hrbtenjače, se imenujejo spinalne korenine. V predelu hrbtenjače, ki oživčuje roke in noge, se spinalne korenine združijo tako, da postanejo splet, imenovan brahialni (tj. roka), lumbalni in sakralni pleksus (tj.

25

Future Diver

preplet) – slika 6. Prepleti se nazadnje razpletejo v številne periferne živce, ki oživčujejo kožo zgornjih in spodnjih okončin.Slika 6Eden od glavnih vzrokov, zakaj je pomembna ra-zlika, je v tem, kako se kaže poškodba hrbtenjače ali spinalnih korenin in kako poškodba živčnih ple-ksusov ter perifernih živcev in zakaj je pomem-ben izvor. To nam dopušča, da lahko naredimo potrebne razmejitve med poškodbami. Za razliko od poškodbe hrbtenjače, ki se kaže v večjem številu dermatomov s senzorno izgubo, se poškodba bra-hialnega pleksusa ali perifernih živcev pokaže na manjših površinah kože. Slika 7 prikazuje pomem-bna področja kože, ki jih oživčujejo ti periferni živci. Slika 7V primeru, da je otrplost ali mravljinčenje ome-jeno na navidezno naključne površine kože in ne zajema celotnega uda (tj. ni povezan s korteksom / regionalno) ali omejenega segmenta (ni spinal-ni / dermatomalni), potem je verjetno posledica poškodbe perifernih živcev ali živčnega pleksusa.S stališča obravnavanja poškodbe vsaka poškodba ali obolenje, ki povzroči izgubo moči, slabost ali izgubo funkcije, vedno zahteva nujno medicinsko pomoč. Podobno je nujna potrebna medicinska pomoč pri vsaki anesteziji kateregakoli področja,

Slika 5: del hrbtenice s prikazom hrbtenjače z njenimi vlakni in ko-reninami hrbteničnih živcev, ki med vretenci izhajajo iz hrbtenjače. Medvretenčni diski so obarvani vijolično. Ruptura ali izbočenje tega diska lahko vpliva na hrbtenjačo in / ali korenine hrbteničnih živcev. V primeru, da je vključena hrbtenjača, je učinek razširjen na več dermatomov, medtem, ko je pri vključenosti korenine hrbteničnega živca prizadet le posamezni dermatom.

Slika 6: periferni živci so podaljšek korenin hrbteničnih živcev. Na področju rok in nog (1) pride do združevanja živcev, ki tako tvorijo preplet, imeno-van brahialni (tj. roka) in lumbalni (tj. noga) pleksus (tj. splet ali omrežje). Kasnejše ločevanje nekaterih živčnih vlaken (2).

26

Future Diver

ki traja več kot minuto ali dve (tj. zaradi direktnega pritiska na živec kot posledica položaja ali kom-presije zaradi potapljaške opreme itd.). S člankom želimo potapljačem pomagati le v primerih delne senzorične izgube (parestezije), da bi lahko razlikovali med nepomembnimi in resnejšimi poškodbami. Slika 8 prikazuje razliko med razporeditvijo hrbteničnih / dermatomskih živcev in perifernih živcev kože. To nam omogoča lažje razlikovanje med območji kože, ki so prizadeta zaradi poškodbe hrbtenjače, od

Slika 7: razporeditev perifernih kožnih živcev. Ilustracija prikazuje površino kože, ki jo oživčujejo različne kožne živčne veje zgornjih okončin. Kakršnakoli delna prekinitev prevajanja živčnih vej višje v roki ali v vratu, bo imela za posledico pekoč občutek ali mravljinčenje na teh področjih. To razlikuje tovrstno poškodbo od poškodbe korteksa ali hrbtenice, kjer so znaki in simptomi obširneje ali segmentno po-

razdeljeni.

območij prizadetih zaradi poškodbe perifernih živcev.

Slika 8Poškodbe, ki so običajno povezane s potapljanjem Sedaj, ko smo naredili razliko med dermatomalno in parestezijo perifernih živcev, bomo obravnavali pet običajnih stanj povezanih s potapljanjem, ki se pogosto pripisujejo DKO in so skoraj vedno pov-ezana s poškodbo zaradi kompresije perifernega živca.

27

Future Diver

Slika 8: periferni živci (osenčeno) in porazdelitev dermatomov za občutenje na koži

Slika 9: poškodba brahialnega pleksusa (sin-drom težke avtonomne potapljaške opreme)

Slika 9Pritisk na zgornji del brahialnega pleksusa povzroči odrevenelost spodnjega dela podlakti, vključno z dlanjo. To je običajno pri vitkejših osebah, ko jim naramnica kompenzatorja plovnosti preveč pritiska na področje rame zaradi težke opreme.

28

Future Diver

Slika 10Pretesna suha obleka ali pa naslanjanje na komolec stisne živec lakti v področju kubitalnega tunela, kar povzroči otrplost dlani. Za razliko od poškodbe bra-hialnega pleksusa je pri tej poškodbi izključena pod-laket in simptomi so omejeni le na dlan.

Slika 11Do kompresije medianega živca lahko pride zaradi pretesnih zapestnih manšet suhe obleke, rokavic ali držanja za rob čolna med spustom v vodo.

Slika 12Sedenje na trdi podlagi lahko povzroči pritisk na ishiadični živec, kar ima lahko za posledico otrplost večje površine zadnjega dela noge. Pogost vzrok je vožnja s čolnom.

Slika 13Debelost in kompresija zaradi pasu z utežmi lahko vplivata na bočni stegenski kožni živec, kar ima za posledico parastezijo zgornjega zunanjega dela stegna.

PovzetekNamen tega članka je razlikovanje mravljinčenja, ki ni »bends«. Katerakoli poškodba ali obolenje, ki povzroči izgubo moči, slabost ali izgubo neke funkcije, vključno z izgubo kontrole sečnega mehurja in črevesja, vedno zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.Vse anestezije kateregakoli območja, ki trajajo več kot minuto ali dve (tj. zaradi direktnega pritiska na živec zaradi položaja ali kompresije potapljaške opreme itd.) zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.Paraesthezija ali mravljinčenje je posledica delne prekinitve prevajanja impulzov preko senzoričnega živca od kože do senzoričnega korteksa.Obe, tako paraestezija kot anestezija, sta lahko posl-edica poškodbe možganov, hrbtenjače ali živcev. Pri otrplosti večjih območij – posebno, če je prizadeta cela noga ali roka in je prišlo do mišične slabosti ali paralize, lahko sumimo na vključenost možganov in je zato nujna medicinska pomoč.Parestezija ali šibkost v razporeditvi dermatoma

Slika 10: Ulnarni živec

Slika 11: Mediani živec (“sindrom kubitalnega tunela”)

Slika 12: ishiadični živec (sindrom “odrevnele zadnjice”)

29

Future Diver

kažeta na možnost vpletenosti hrbtenjače ali korenine hrbteničnega živca. Čeprav to lahko pripišemo tudi drugim vzrokom, kot je npr. zdrs medvretenčnega diska (to je blazinica iz vlaknastega hrustanca in se nahaja med vretenci), pa ti simptomi zahtevajo urgentno oceno zdravnika.V primeru, da je otrplost ali mravljinčenje omejeno na navidezno naključne površine kože in ne zajema celotnega uda ali omejenega segmenta, potem je to verjetno posledica poškodbe perifernega živca ali živčnega pleksusa. Najbolj običajni vzroki so kompresije ali manjše poškodbe spodnjega brahialnega pleksusa (1), ulnarnega živca (2), medianega živca (3), ishiadičnega živca (4) in bočnega stegen-skega kožnega živca (5). ●

Zapomnite si – v primeru kakršnegakoli dvoma – za pomoč in nasvet pokličite Divers Alert Network

Slika 13: bočni stegenski kožni živec (sindrom pasu z utežmi)

30

"James Crook iz kraja Long Acre, je imel vodenico, zlatenico, paralizo, revmatizem in bolečine v hrbtu. Po treh potopitvah v vodo se mu je zmanjšalo zatekanje nog, prav tako ga je hrbet manj bolel, izboljšala se je zlatenica, iz nosu pa je izpihal velike količine zelenkasto rumene snovi. Iz količine urina smo lahko sklepali, da je izločil večjo količine tekočine kot pa jo je popil«.A. Sutherland, 1764

Zakaj se je to zgodilo? Pojdite plavat, se potapljat ali stopite v kad z vodo in občutili boste, da morate mokriti. Povečano izločanje urina se imenuje tudi potopitvena diureza. To se običajno razlaga s potopitvijo v vodo, ki kri iz nog potisne v trup. Detektorji količine krvi v srcu zaznajo povečanje volumna krvi in zato, da bi to normalizirali, dajo telesu znak, da izloči nekaj tekočine.Vendar pa prerazporeditev krvi iz nog v telo ne razloži vsega. Raziskava, v kateri se je primerjalo osebe z amputacijo obeh nog s tistimi, ki nimajo amputacije, je pokazala, da volumen krvi v nogah le deloma prispeva k temu efektu. Kri se iz nog usmeri v trup tudi kadar stojimo na glavi, ali pa ležimo na hrbtu z dvignjenimi nogami. Vendar v teh primerih ne pride do diureze. Kaj se torej še dogaja?

Mehanski dejavniki Položaj. Do večje diureze prihaja, če smo v vodo potopljeni do vratu kot pa, če smo potopljeni le do

Jolie Bookspan, Ph.D.

Zakaj potopitev v vodo povzroči, da nas žene na vodo?

31

Dive Medicine

bokov. Zmotna je razlaga, da zaradi povečanja pritiska zaradi globino vode prihaja do večjega pritiska na noge, kot na zgornji del telesa in zato bo kri potisnjena navzgor.Vendar pa diureza nastopi tudi kadar ste v vodi horizontalno in med minimalno gravitacijo v primeru vesoljskih poletov. V obeh slučajih ni razlike v pritisku med glavo in stopali.Diureza nastopi tudi kadar ste pod vodo obrnjeni na glavo in takrat je razlika v pritisku (hidrostatski gradient) obratna kot v primeru, ko so noge nižje od trupa. Vendar v tem primeru kri ni potisnjena v noge. Vzrok mora biti torej nekje drugje. Težnost. Ko ležete na tla, je krvni pritisk v rokah in nogah približno enak. Pri stanju se krvni pritisk v nogah poveča zaradi teže krvi v žilah, ki se nahajajo v preostalem delu telesa. V nogah prihaja tudi do kopičenja krvi zaradi težnosti in zato, ker se vene, ki jih je več kot arteij, razširijo, da lahko sprejmejo več krvi. Manj krvi teče iz nog v srce.Ko ste potopljeni v vodo, so zaradi plovnosti večinoma nevtralizirani učinki na količino krvi. Ta izenačitev pritiska (in ne stiskanja zaradi vodnega pritiska) povzroči v trupu povečanje volumna krvi in s tem diu-rezo. V vesolju je vpliv težnosti slab in podobno, kot zaradi plovnosti pod vodo to odpravi povečanje pritiska krvi v noge. V vesolju se kri ne kopiči v nogah, ampak se prerazporedi proti glavi. Astronavti in znanstveniki, ki kontrolirajo potek misije, uporabljajo za ta pojav pri vesoljskih poletih tehnični izraz »Fat-Face-Chicken-Legs-Effect«.

Negativni pritisk. Ko ste v vodi do vratu, je zračni pritisk v vaših ustih manjši kot vodni pritisk na prsi in zato predstavlja vdih manjši napor, podobno kot pitje po slamici. Dihanje proti temu pritisku se imenuje dihanje ob negativnem pritisku in povzroči več drugih efektov. Eden izmed njih je tudi dotok manjše količine krvi v prsni koš, kar povzroči rahlo ali celo nobene diureze. Pod vodo potapljaški regulator dovaja zrak pod pritiskom, ki je zelo blizu pritisku vode v okolici in to ne glede na to, ali ste obrnjeni z glavo navzdol ali navzgor. Vendar prihaja do manjših odklonov od idealnega pritiska, kar povzroči, da je dihanje enkrat ob rahlo pozitivnem pritisku in drugič ob rahlo negativnem pritisku. Zaradi tega prihaja do nepomembnih premikov krvi v eno oz. drugo smer.

Photo by Marcel Gubern

32

Dive Medicine

Kemijski dejavnikiCentralizacija krvi v trupu, do katere je prišlo zaradi potopitve v vodo, stimulira telo, da prične izločati kemikalije, ki povzročijo in regulirajo diurezo. Izločata se kalij (to imenujemo kaliureza) in natrij (to imenujemo natriureza).Ena od glavnih kemikalij za kontrolo izločanja tekočine iz telesa je hormon vazopresin, ki zmanjša količino urina. Običajno ime za vazo-presin je antidiuretski hormon (ADH). Ta hormon je pomemben v vsakodnevnem življenju zato, da se ne »posušimo«. Potopitev v vodo zavre delovanje ADH. Začasno se poveča izločanje urina. Naslednji znan zaviralec ADH je močnejša alkoholna pijača, ki ima po zaužitju podoben učinek kot potopitev v vodo. Za kontrolo izločanja urina je bolj pomembna kemi-kalija imenovana ANF. Ko se zaradi imerzije v trupu centralizira kri, se zaradi dodatne krvi raztegnejo preddvori (atriji) v srcu. Da bi se ta dodatni volumen krvi v srcu zmanjšal, začnejo celice atrija izločati kemično snov za povečanje diureze, zmanjšanje žeje in povečanje natriureze. Ker se ta kemikalija izloča v atriju in je tudi glavni vzrok za natriurezo, jo imenujemo atrijski natriuretični faktor ali ANF. To je poseben tip proteinske molekule, imenovane peptid in se imenuje tudi atrijski natriuretični peptid (ANP).

Okoljski dejavnikiDiureza je večja podnevi kot ponoči, zaradi tega ponoči bolje spimo, še večja pa je, če se nahajamo v vodi. Morska voda, ki je gostejša od sladke vode, malo bolj poveča plovnost in s tem tudi diuretični efekt prerazporeditve tekočin. To je le manjši de-javnik.Pri potopitvi v hladno vodo se skrčijo žile v okončinah, na ta način se zmanjša izguba to-plote. Kri se koncentrira v trupu in začutite močno potrebo po uriniranju. V topli vodi, kot npr. v vročih kopelih, diureza ni tako močna, vendar se še ved-no dogaja dokler se telo ne segreje dovolj, da pride do premika krvi iz trupa in s tem do zmanjšanja to-plote. Mraz je zelo velik dejavnik, do diureze pride

Photo by Clet Herrero

Photo by Claire Guerrero

33

Dive Medicine

tudi pri tuširanju s hladno vodo in ne samo, če se vanjo potopimo.

Osebni dejavnikiTelesna vadba zmanjša diurezo s kompleksno serijo reakcij. Poskusi s potopitvijo v vodo so pokazali večjo in hitrejšo diurezo pri starejših osebah (62-74 let) v primerjavi z mladimi osebami (21-28 let). Diureza je bila izrazitejša tudi v primeru, da je bil premik krvi v trup enak pri obeh starostnih skupinah testirancev. Strah, zaskrbljenost in emocionalni stres sprožijo impulze po živcih do ledvic in povečajo izločanje urina.

Neznani dejavnikiČeprav se diureza z globino ne spreminja, poveča pa se v suhi komori med globokimi saturacijskimi potopi. Natančnega vzroka ne vemo, vendar predvidevamo, da je to povečan pritisk in gostota dihalne mešanice ter zmanjšana izguba vode preko kože. Človeško telo uporablja različne poti za zmanjšanje količine vode.Mit o uriniranju Ni resnična trditev, da oseba mokri, če se mu med spanjem vtakne roko v vodo (kakršnekoli tempera-ture).

PovzetekZa nastop diureze ni edini pogoj potopitev v vodo, ampak jo povzroči več dejavnikov. Kombinacija mehaničnih, živčnih, okoljskih in kemičnih faktorjev kontrolira količino vode v telesu z zapletenimi pov-ratnimi zankami. Po drugi strani pa si včasih enostavno prisiljen iti na vodo. ●

DIVING PHYSICS WITH BUBBLE MECHANICS AND DECOMPRESSION THEORY IN DEPTH (Bruce Wienke, 2008, Hardcover, 568 pgs)

Available on our website: www.daneurope.org

€ 40,38

This book focuses on physics and associated mathematical relationships. Basic principles are first presented, and then practical applications and results are de-tailed.

The intent here is to present a working view of physical phase mechanics, then followed by application to decompression theory in diving. It is directed toward the diver and reader with a basic understanding of decompression. Basically the mechanics of tissue gas exchange, bubbles and nucleation, supersaturation, perfusion and diffusion, and related mechanisms are discussed.

35

Dive Medicine

Potapljanje po operaciji raka na prsih. Vpogled v rezultate DAN-ove raziskave

Laurie Gowen

"Nikoli ni bilo morje bolj modro, ali pa ocean tako poln stvari, kot med prvim potopom po moji diag-nozi raka. Raka sem prebolela, vendar pa se je drastično spremenil moj odnos do stvari, ki sem jih prej jemala kot samoumevne«. Vsak tretji rak, ki ga diagnosticirajo pri ženskah, je rak prsi. Glede na statistične podatke je rak dojke v porastu.- Vsaki dve minuti je eni ženski v Združenih državah diagnosticiran rak na prsih. Leta 2005 je bilo ocen-jeno, da bo diagnosticirano okrog 212.000 novih primerov invazivnega raka na prsih in 58.000 novih primerov neinvazivnega raka na prsih. Pričakuje se, da bo za to vrsto raka umrlo 40.000 žensk.- Pojav raka na prsih pri ženskah pa je v poras-tu od enega primera na 20 žensk v letu 1960, na današnje razmerje en primer raka na osem žensk.V prejšnji izdaji revije Alert Diver smo obravnavali

raka na prsih v povezavi s fizično zmožnostjo za potapljanje. V anonimni anketi smo nato povprašali ženske, ali so jim diagnosticirali rak na prsih in če so v primeru pozitivne diagnoze bile zdravljene, oz. se zdravijo.Od žensk, ki so se zdravile zaradi raka na prsih smo prejeli 42 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, v katerih so bila zajeta zdravljenja od lumpektomije do mastektomije in zdravljenja, ki so vključevala kemoterapijo in obsevanje. Ženske so bile stare od 36 do 66 let, kar je zagotavljalo velik razpon anketiranja. Podatki iz ankete so razs-vetlila nekatera vprašanja. Od žensk, ki so raka preživele, smo zbrali nekaj pomembnih izjav. »Ko so mi diagnosticirali raka na prsih nisem vedela, ali bom preživela ali umrla. Sedaj je moj moto – uživaj v vsakem trenutku!«Spodbudni odgovori, ki smo jih prejeli od

36

Dive Medicine

preživelih, so nam dali praktične in koristne in-formacije o ženskah in njihovih odločitvah, da se kolikor je možno hitro začno ponovno ukvarjati s športom, ki so ga imele rade in so bile od njega na nek način odvisne. Zanje je zato varno pota-pljanje prioriteta, kar nam pokaže, da so ženske, ki so rak na prsih preživele, sposobne normalnega življenja in, da po raku lahko varno uživajo v pre-prostih užitkih.»Ugotovila sem, da je potapljanje zelo sproščujoče in vem, da sem v redu, dokler se lahko potapljam.«

Od nekaj preživelih smo prejeli več zaskrbljenih vprašanj. Eno izmed vprašanj je limfedem* in zmožnost potapljanja. Dvanajst odstotk-ov potapljačic je poročalo, da je potapljanje pomagalo zmanjšati njihov limfedem. Vendar pa je ena potapljačica opozorila, da lahko limfedem poslabša dvigovanje težke potapljaške opreme. Pri limfedemu, ki zahteva večjo previdnost, se lahko uporabi kompresijska oblačila.Po mastektomiji in kasnejši vstavitvi prsnega implantanta poročajo tudi o težavah s plovnos-

37

Dive Medicine

tjo. Če je po operaciji prišlo do razlik v plovnosti, neka potapljačica priporoča, da pomaga, če se potapljaška oprema pravilno prilega telesu,.Dr. Richard Vann, podpredsednik Raziskav pri DAN Amerika, je v eni od študij raziskoval razta-pljanje plinov v prsnem vsadku s pomočjo labora-torijske simulacije vpliva različnih globin in časov potopa na implantante. Ni bilo ugotovljeno, da bi bili vsadki s stališča njihove spremembe velikosti ali absorbcije plina, kontraindikacija za potapljanje.Potapljačice so omenjale tveganje zaradi zameg-ljenega razmišljanja kot posledice kemoterapevt-skih zdravil. Ena od osveščenih anketirank je glede post opera-tivnih znakov napisala: »Bodite pozorni na posledice (izguba koncen-tracije, duševna zmedenost, izguba spomina ali zmanjšana jasnost razmišljanja), ki jih nekatere pa-

cientke občutijo po kemoterapiji. Ne potapljajte se, če imate težave pri odločanju, s spominom, ali pa ne morete slediti logičnim navodilom«.Druge anketiranke so nas spomnile na tvegan-je za ureznine in odrgnine, zaradi katerih lahko pride do infekcije. Za potapljanje po operaciji je nujna dobra fizična kondicija, pravilna prehrana in prisluhniti mora-mo svojemu telesu. »Vprašajte DAN. Odgovor je bil tako koristen kot pomirjujoč«.Ko smo ženske vprašali, kakšna navodila jim je dal njihov zdravnik, kdaj se lahko ponovno potapljajo, nas je ohrabril odgovor, da niti eden zdravnik ni priporočil, da prenehajo s potapljan-jem. Zdravniki običajno predlagajo, da se pacient lahko prične potapljati, ko se mu rane od oper-acije zacelijo in se počuti dovolj močnega.

38

Dive Medicine

Nekaj žensk je navajalo, da jim je zdravnik priporočil, da s potapljanjem počakajo, dokler ni kemoterapija in obsevanje zaključeno. Nekaj žensk za nasvet niti ni vprašalo svojega zdravnika.Ena od anketirank je navedla, da se je potapljala 10 dni po mastektomiji, drugi pa je zdravnik dovolil potapljanje en teden po operaciji. Potapljačice iz naše ankete so s potapljanjem počakale od nič do 48 mesecev po operaciji.Na vprašanje, ali so imele fizične omejitve zaradi raka, jih je 20 odstotkov odgovorilo, da se sedaj hitreje utrudijo, 16 odstotkov jih je poročalo o zmanjšani gibljivosti roke zaradi operacije, v dveh odstotkih pa so imele bolečine. 80 odstotkov žensk je delalo fizične vaje za povečanje fizične kondicije preden so se pričele ponovno potapljati. Da bi se doseglo fizično zmožnost za potapljanje je včasih potrebna fizikalna terapija za povečanje gibljivosti roke, prizadete zaradi operacije.»Možno je, da je moj kirurg menil, da po operaciji ni potrebna fizikalna terapija. Nasvet za to tera-pijo sem prejela od DAN-a in sem ga upoštevala. Fizikalno terapija za povečanje gibljivosti in moči v prizadeti roki je bila moja najboljša odločitev po operaciji na prsih in bo sigurno vplivala na moje bodoče potapljanje. Hvala DAN!« Preden se prične s potapljanjem, se morajo za-celiti operativne rane, kar zmanjša tveganje za in-fekcije. Dodatno tveganje poleg tega predstavljajo nekatera zdravila za kemoterapijo, kar moramo upoštevati preden se odločimo za potapljanje. Tveganje predstavljajo tudi nepoznani stranski učinki brazgotin na pljučih in poškodbe srca.Včasih se rak razširi na pljuča in je zato lahko pre-disponirana plinska embolija, zato so zaradi zago-tovitve varnega potapljanja priporočljivi redni pre-gledi pri zdravniku. Pomembno je, da ne pustimo, da nam rak narekuje našo prihodnost, vendar pa ima prednost varnost potapljanja. Prejeli smo neverjetna pričevanja v prid potapljan-ju in neodvisnosti, ki so jo ženske občutile, ko so se odločale o svojem življenju in o aktivnostih, ki so jih imele rade.Ženskam je koristilo, da so nadaljevanje s pota-

39

Dive Medicine

pljanjem tudi zato, ker so uživale v potapljanju s člani družine in prijatelji.»Uživala sem v športu s svojim možem, ki me je med zdravljenjem spodbujal, da sem z aktivnostmi nadaljevala v okviru svojih zmožnosti«. Ženske so povedale, da niso pustile, da bi rak nadzoroval njihovo življenje. Potapljanje je dokaz, da jim rak ni narekoval njihovega življenja. Ključna beseda je »življenje«. Potapljanje zagotavlja v pov-ezavi z duševnostjo močno fizično in emocionalno zdravljenje.»Rada imam brezskrbnost in občutek prostranosti med potapljanjem. Ni telefonov, nihče ne govori z menoj. To je naravno. To je nedotaknjeno božje delo«.

Neka potapljačica je jedrnato dejala:»Potapljanje je nujno za mojo psiho«.

Zahvaljujemo se ženskam, ki so sodelovale v raziskavi. Upamo, da bodo komentarji, nasveti in razmis-leki navdihnili mnogo drugih žena, ki se soočajo z enakimi izzivi.

*zatekanje, posebno v podkožnih tkivih. Večina limfedemov pri za rakom zdravljenih bolnikih je v roki zaradi obstrukcije ali odstranitve limfnih žil ali limfnih vozlov. ●

40

DAN Mission Statement

Divers Alert Network (DAN), a nonprofit organization, exists to provide expert medical information and advice for the benefit of the diving public. DAN´s his-torical and primary function is to provide emergency medical advice and assist-ance for underwater diving accidents, to work to prevent accidents and to promote diving safety. Second, DAN promotes and supports underwater diving research

and education, particularly as it relates to the improvement of diving safety, medical treatment and first aid. Third, DAN strives to provide the most accurate, up-to-date and unbiased information on issues of common concern to the diving public, primarily, but not exclusively, for diving safety.

DAN EUROPE FOUNDATIONTerritory: Geographical Europe, European territories and protectorates, with regional IDAN responsability for the Mediterranean Sea and Shore, the Red Sea, the Arabian Gulf, Ethiopia, and the Maldives.

Rgistered Address and Headquarters:26, Triq Fidel Zarb, Gharghur NXR07, Malta;TEL. +356 2141 9804 - FAX. +356 2141 9294

Operations Head Office:P:O: BOX: DAN, 64026 Roseto Italy,TEL. +39 085 8930333FAX. +39 085 8930050E-mail: mail@daneurope.orgWeb: www.daneurope.org

DAN Europe Regional Offices

DAN Europe Balkans(Serbia and Montenegro, Bosnia and Hezegovina)Area Drector: Prof. Alessandro MarroniRegional Director: Dr. Dragana Ivkovic,M.D.Milovana Marinkovica 17. 11000 Belgrade, Serbia and MontenegroTEL. and FAX. +381 (0) 11 247 10 40MOBILE. +381 (0) 63 8129 687E-mail: Balkans@daneurope.org

DAN Europe BeNeLux(Belgium, Netherlands, Luxembourg) Area Director: Prof. Costantino Balestra Ph.D.Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre M.D.National Medical Director for The Nether-lands: Dr. Menno Gaastra M.D.Regional Head of Training (Dutch): Guy ThomasRegional Head of Training ( French): Frédéric VenderschuerenPhone and Fax: refer to Central Office in ItalyEmail: benelux@daneurope.org

DAN Europe ČeskoArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director Dr. Pavel Macura M.D.K Břízkám 4/7, Hradec Králové, PSC 500 09, Česká RepublikaPhone + 420 495 516 147Fax-phone + 420 495 264 641Email: cekia@daneurope.org

DAN Europe CroatiaArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director Dr. Darko Kovacevic M.D.Kruge 19A, 10000 Zagreb, Croatia , Fax +385 (0)1 6151900Email: croatia@daneurope.org

DAN Europe France.Area Director: Prof. Costantino Balestra Ph.D.Area Medical Director: Dr. Peter Germonpre M.D.National Medical Director: Dr. Bruno Grandjean M.D.Service de Médecine Hyperbare, Centre Hospitalier d'Ajaccio, 27 Avenue Impératrice Eugénie, 20303 AJACCIO CEDEX. Phone and Fax : refer to Central Office in ItalyEmail: france@daneurope.org

DAN Europe Germany, Austria & HungaryArea Director: Dr. Ulrich van Laak M.D.Eichkoppelweg 70, 24119 Kronshagen, Germany, Phone +49 (0)431 549 861 (Monday and Thursday, 18 until 21 h CET), Fax +49 (0)431 544 288, Email: germany@daneurope.orgHungaryNational Info-line Tel.: +36 30 8114451,National Emergencies Tel.: +36 30 5222497

DAN Europe HellasArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director: Dr Bassilis Zachariades C/o Hyperbaric Medical Center:, 5 Klazomenon st., Tavros Athens, 17778 Tel/Fax +30 210 3462898 (workdays,14:00 to 19:00 pm)e-mail : Hellas@daneurope.org

DAN Europe Ibérica (Andorra, Portugal, Spain)Area Director: Dr. Jordi Desola, M.D., Ph.D.CRIS Unitat de Terapèutica Hiperbàrica, Dos de Maig 301, Hospital Creu Roja, 08025 Barcelona, Spain, Phone +34 93 347 7366, Fax +34 93 450 3736,Email: iberica@daneurope.org

DAN Europe ItaliaNational Director: Dr. Nuccia De AngelisMedical Director: Prof. Alessandro Marroni M.D.P.O. Box DAN, 64026 Roseto , Italy, Phone +39 085 893 0333, Fax +39 085 893 0050. Email: italy@daneurope.org

DAN Europe MaltaNational Director: Dr. Ramiro Cali Corleo M.D.26, Triq Fidiel Zarb, Gharghur NXR07, Malta. Tel: +356 2141 9804; Fax: +356 2141 9294 ; Email: malta@daneurope.org

DAN Europe PolskaArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director, Zdzislaw Sicko, M.D., Ph.D. Membership Assistance Coordinator, Jacek Kot, M.D., Ph.D. National Center for Hyperbaric Medicine, Institute of Maritime and Tropical Medicine, Medical University of GdanskPowstania Styczniowego 9BGdynia 81-519, PolandPhone +48 58 699 8610 ( 08:00 – 15:00)Fax: +48 58 622 2789Email: polska@daneurope.org

DAN Europe Skandinavien (Denmark, Nor-way, Sweden, Finland)Area Director: Dr. Ole Hyldegaard, MD, Ph.D.P.O.Boks 11, 2830 Virum, Denmark. Tel +45 45 836330Fax +45 45 836 331. Email: skandinavien@daneurope.org

DAN Europe SloveniaArea Director: Prof Alessandro MarroniNational Director: Prof. Dr. Igor MekjavicDepartment of Automation, Biocybernetics and RoboticsJozef Stefan InstituteJamova 39, SI-1000 Ljubljana, SloveniaTel +386 41 696 558Fax +386 1 423 2209Email: slovenia@daneurope.org

DAN Europe SuisseNational Director: Dr.Jürg Wendling M.D.Faubourg du Lac 67, 2502 Biel, Switzerland, Phone +41 32 322 3823Fax +41 32 322 3839.Email: suisse@daneurope.org

Moving? If you have moved in the last year, please send DAN your new address.Questions? Call DAN Europe al +39 085 893 0333 or any of your regional offices indicated above

41

DAN FACTS

DAN Europe TürkiyeArea and Medical Director : Dr. Ramiro Cali CorleoNational Medical Directors: Dr Salih Aydin, Regional Managers : Murat Egi, Ali KonokluC/o Yavuztürk Sok, No32, D:1; Söğütlüçeşme34716, Kadıköy ISTANBULPhone: +90 533 341 5404 +90 533 448 0458

DAN Europe United Kingdom Gibraltar & IrelandArea Director: Dr. Ramiro Cali Corleo, M.D.Regional Manager: Christopher Young CertEd EMP House, Telford WayCoalville, Leicestershire, LE67 3HEUnited KingdomPhone: National 0845 029 1990; International +44 845 029 1990Fax : National 0845 029 1991; International +44 845 029 1991Email: uk@daneurope.org

DAN Europe Affiliate Organizations

DAN MaldivesArea Director: Prof Alessandro MarroniMedical Director. Dr. Guenter Frey, M.D.Bandos Hyperbaric & Medical Clinic -Bandos Island Resort. Republic of Maldives.Fax +960 44 0060Email: maldives@daneurope.org

DAN EgyptArea Director: Prof Alessandro MarroniRegional Director: Dr. Adel Taher, M.D.Hyperbaric Medical CenterSharm el-Sheikh, EgyptTel.: +20 69 3 660 922 or 23 (from 10:30 till 18:00 - daily)Fax: +20 69 3 661 011E-mail: egypt@deneurope.org

DAN IsraelArea Director: Prof Alessandro MarroniRegional Director: Mr. Shai Roth P.o.box 36667 , Tel – Aviv, 61366 , IsraelFax :+972-3-9213838 . e-mail: israel@daneurope.org

The other International DAN Organizations

DAN Americaterritory: United States and Canada, with regional IDAN responsibility for Central and South America, the Caribbean, Polynesia, Micronesia and Melanesia (except Fiji), and any other area not designated for the other DAN entities President and CEO: Dan OrrThe Peter B. Bennett Center, 6 West Colony Place, Durham, NC 27705, USA, Phone +1 919 684 2948, Fax +1 919 490 6630Email: dan@diversalertnetwork.org . Website: http://www.diversalertnetwork.org

DAN America - MexicoDirector, Dr. Cuauhtemoc Sanchez, M.D.Indiana 260-907, Col. Nápoles Mexico, D.F. 03710, Phone +52 55 5568 8082, Fax +52 55 5568 8083 Email: danmex@hotmail.com Website: http:// www.diversalertnetwork.org

DAN JapanTerritory: Japanese mainland and islands, with regional IDAN responsibility forNortheast Asia-PacificDirector Prof. Yoshihiro Mano, M.D.DAN JAPAN /J apan Marine Recreation Association Kowa-Ota-Machi Bldg,2F, 47 Ota-machi 4-Chome Nakaku,Yokohama City, Kagawa 231-0011 JapanTel:(81)45-228-3066 Fax:(81)45-228-3063Email: dan@danjapan.gr.jpWebsite: http://www.danjapan.gr.jp

DAN Asia-PacificTerritory: Australia and New Zealand, with regional IDAN responsibility for Papua New Guinea, Fiji, Indonesia, Malaysia, Vietnam, Singapore, Cambodia, Myanmar, Philippines, Vanuatu, Solomon Islands, Brunei, Thailand, Hong Kong, Korea, China and TaiwanDirector Mr. John Lippmann49A Karnak Rd, Ashburton, Victoria 3163, Australia.Postal address: PO Box 384 Ashburton, Vic. 3147, Australia.Tel: +61-3-9886 9166; Fax: +61-3-9886 9155Email: info@danasiapacific.org Website: http://www.danasiapacific.org

DAN Asia Pacific - PhilippinesMedical Director, Dr. Benjamin G. Luna, Jr.M.D.Makati Medical Center; 2 Amorsolo St.; Makati City 1200; Philippines Phone/Fax: +63 (0)2 817 5601 (office hours); or Phone: +63 (0)2 815 9911 (ask for Ext. 2123; office hours); Email: blunamd@cnl.net

DAN Southern AfricaTerritory: Austral Africa, Comoros, Madagascar, Seychelles Islands, plus Kenya and Zanzibar (for residents only, European expatriates refer to DAN Europe) Director Dr. Frans J. Cronje, M.D.DAN-SA Building, Rosen Office Park, Cnr Invicta and Third Roads, Halfway House, South Africa 1685Telephone: + 27 11 312 0512 Fax:+ 27 11 312 0054Email: mail@dansa.org Website: http://www.dansa.org

DAN Europe E-mail address listGeneral mail@daneurope.org, Membership members@daneurope.org Medical medical@daneurope.orgTraining training@daneurope.org DAN Europe Sponsor Program sponsors@daneurope.org Insurance Claims claims@daneurope.org

Moving? If you have moved in the last year, please send DAN your new address. Questions? Call DAN Europe al +39 085 893 0333 or any of your regional offices indicated above

CENTRUM TURYSTYKI PODWODNEJ VENTURIUl. Dworcowa 37, 85-009 - Bydgoszcz, PolandTel +48 52 345 6869 - Fax: +48 52 348 6077 - venturi@o2.pl - www.venturi24.pl

CENTRUM NURKOWE "PIJAWKA"Ul. Pulawska 84 - 02-603 Warszawa PolandTel +48 22 8449104 - +48 22 6464565www.nurkowanie.pl - nurkowanie@nurkowanie.pl

CENTRUM NURKOWE LET'S DIVEZgodna 80, 30-444, Krakow-Libertow, PolandTel +48 513 800 900 - Fax: + 48 12 2700161www.letsdive.pl - info@letsdive.pl

CENTRUM NURKOWE KRAKENUl. Kobierzynska 43, 30-363 Krakow - PolandTel +48-12-2668683 - Fax: +48-122668683 - kraken@kraken.pl

CENTRUM NURKOWE AQUANAUTICNaftowa 1, 65-705, Zielona Gora, PolandTel. +48 684512458- Mobile: +48 509628737 - Fax: +48 684512458www.aquanautic.pl - aquanautic@aquanautic.pl

CYDIVE Diving Centre & Instructor TrainingAcademy 1 Poseidonos Avenue 8042 Paphos - CyprusTel +357-26934271 - Fax +357-26935307www.cydive.com - cydive@spidernet.com.cy

"ATLANTIS" ZBIGNIEW STYCHNOUl. Dworcowa 73, 44-190 - Knurów - PolandMobile +48 602-270-217 - www.stychno.pl - biuro@atlantis-pl.com

GOLDEN DAN POINTSACQUASPORT DI ROTA ALBERTO & C. SASVia Risorgimento 46 - 23900 Lecco - ItalyTel: +39-341 285915 Fax: +39-341 283577Web: www.acquasportlecco.com Email: info@acquasportlecco.com

A.S.D. I TITANI DI VINCENZO POLIMENIc/o Centro sportivo MACO - Via Ettore Rota 6/8 - 00177 Roma - ItaliaTel 062419360 - Fax 0624193035 - Cell 3486900581epolim@tin.it - www.ititani.it

FINEGLOBE-DIVING SERVICES P.O. BOX 62867, 8069 PAPHOS, CYPRUSTel. +357-99089784 Website: www.fineglobe.netEmail: jurg@fineglobe.net

AQUAVENTURE Plezantstraat 66 - 9100 Sint-Niklaas - BelgioTel +32 (0)32651610 Fax : +32 (0)3 265 16 11info@aquaventure.be -www.aquaventure.be

ASSOCIAZIONE SPORT E VITA DIVING CENTERVia Agrippina, 22 - 80070 Bacoli NA -ItaliaTel 081-5235683 Fax: 081-5235683 - www.sportevita.it - info@sportevita.it

PLONGEUR.COM - FABRICE CHARLEUXBP 110505 - 98709 MAHINA - Polynésie FrançaisePhone: +(689) 79 44 54 - www.Plongeur.com - fab@plongeur.com

WORLD ORGANISATION OF SCUBA DIVING(WOSD) Marsdiep 16e - NL-8321 MC URK - NederlandTel+31 (0)527 688847 - Mobiel: +31 (0)612 590416Fax: +31 (0)522 242591 - office@wosd.com - www.wosd.com

SEA FISH PODWODNY SWIATWitczaka 9 - 41-902 - Bytom - PolandTel+48-32-2825304 - Fax: +48-32-2826670 www.sea-fish.bytom.plpodwodnyswiat@sea-fish.bytom.pl - e.buchczyk@sea-fish.bytom.pl

DUIKEN VIPMEDIA Publishing & Services - Postbus 7272 - 4800GG Breda, The Netherlands - Tel +31 (0)76 - 530 17 21Fax : + 31 (0)76 520 52 35 - www.duiken.nl - duiken@vipmedia.nl

CORPORATE SPONSOR

A corporate Sponsor is an organisation which holds an important role in the development and spreading of DAN's mission.DAN points are important partners in Diving Safety. Divers can go to these DAN points for DAN First AidEducation, DAN membership info, and in some cases also to participate in DAN's Diving Research.All DAN Points have availability of an Oxygen and first

We thank all the Sponsors and DAN Points that support with great devotion and enthusiasm, DAN's mission all over the world

DAN EUROPE SPONSOR

DAHAB TEC DIVERSP.o Box 37 - Dahab, South Sinai - Egypt - Mobile: +20-101350969tifa@dahabtecdivers.com - www.dahabtecdivers.com

BAZA NURKOWA KOPARKIul. Płetwonurków 1 - 43-600 Jaworzno - POLANDTel: +48 32 6152982 - biuro@orkasa.pl - www.orkasa.pl

DECOSTOPdi Botti Riccardo - Via Leonardo Da Vinci 67, 29100 Piacenza - ItaliaTel 0523609692 - info@decostop.it - www.decostop.it

BLUE DOLPHINVia San Francesco D'assisi 10 - 00044 Frascati (Roma)Tel e Fax 06-9425565 - bluedolphinsub@virgilio.it - www.bluedol-phinsub.it

D.D.R.C. Ltd./ The Oxygen Centre Kypreopoullos Court 2, Amathus Ave. 59, 4532 Limassol - Cyprus Tel +357-25320101 - Fax: +357-25320108 24hr emergency: +357 99 5188 37 - www.hbo-therapy.com - ddrc@cytanet.com.cy

BEYOND DIVING Wallbergstr. 2 / Karwendelplatz, 85598 Baldham b. München, GermanyTel. +49-89-9010800 - Fax: +49-8106-21007-29info@beyond-diving.de - www.beyond-diving.de

ESQUELA DE BUCEO SCUBA PLUS Cala'n Busquets 10 Ed. Las Terrazas 07760 Ciudadela De Menorca - SpainTe: .+34-696903160Web site: www.scubaplus.orgE-mail: info@scubaplus.org

TAUCHSPORT ALLERSBERG Hilpotsteiner Strasse 6, 90584 Aller-sberg -Germany Tel. +49-91765359 - Fax: +49-9176-998150 Website: www.tauchsport-allersberg.de Email: info@tauchsport-allersberg.de

GENSYSNAUTICA Via Trieste 5 22012 CERNOBBIO (CO)Tel. +39 0313347502 Fax +39 0313346598website: www.gensysnautica.comEmail: nautica@gensysnautica.com

AQUA TEC Divers Educational CenterGravias 14, Dafni, 17235 Athens, GreeceTel.: +30-2103830182email: aquatec@aquatec.gr Web: www.aquatec.gr

EXSTREAMKosciuszki 35 A, 50-011 Wroclaw - PolandTel +48-602235345 - Fax: +48-713422800www.exstream.com.pl - biuro@exstream.com.pl

ENAZULC/. Mayor,50, 50001 Zaragoza, Spain - enazu@enazul.net

EME / Prevent & Rescue InternationalPeelmanserf 10, 5706 JZ Helmond - Nederland - Tel +31-(0)492-590591www.eme.nl - info@eme.nl

SIRENA SUB Vipavska C. 54, 5000 Nova Gorica - SloveniaTel +38641687210 - Fax: +38653330378 - www.reef.si - info@reef.si

SCUBAKRETA DIVING CENTER Nana Beach Hotel,70014 Chersonissos-Crete, Greece - Tel +30 2897024915Fax +30 2897024916 - www.scubakreta.gr - scuba@scubakreta.gr

SCUBA DOLPHINVia Montecassiano 15, 00156 Roma - ItaliaTel 393-4177257 - 347-6447821 - www.scubadolphin.itinfo@scubadolphin.it - dsldcc@daneurope.org

ELBLASKIE WOPRUl. Robotnicza 68, 82-300 Elblag, PolandTel +48 55 2349261 - Fax +48 55 2349261elwopr@o2.pl - www.elblaskiewopr.pl

PROFESSIONAL DIVING UNITPostelseweg 88 - 5521 RD Eersel - NederlandTel +31-497-517704 - Fax: +31-497-512940 - www.pdu.nl - info@pdu.nl

DUIKCENTRUM NEDERLANDhotsestraat 7, 5171 DT Kaatsheuvel - Nederland - Tel +31-162850275www.duikcentrumnederland.nl - info@duikcentrumnederland.nl

PIMIA DIVING Demmerik 25, 3645 EA Vinkeveen - NederlandTel +31-297-263270 - fax +31-297-263270 - www.pimia.nl - info@pimia.nl

DIVING DISEASES RESEARCH CENTRETamar Science Park, Derriford, PL6 8BU Plymouth - United KingdomTel +44-1752-209999 - Fax: + 44-1752-209115www.ddrc.org - training@ddrc.org

MOBY DICKMelbournestraat 36 & 38a - 3047 BJ Rotterdam - HollandTel +31-10-4767992 - www.mobydick.nl - info@mobydick.nl

DIVE POINT RED SEMatthias Breit P.O. Box 219 Hurghada / Red Sea EgyptTel +2-012-3255483 - Fax +2-065-3442019hurghada@dive-point.com - www.dive-point.com

MANATEE DIVING Raadhuisplein 13 - 2914 KM NIEUWERKERK AAN DEN ijSSEL - NederlandTel +31(0)6 55188644 - fax: +31(0) 180 315106 - manateediving@xs4all.nl

aid kit to ensure diver's safety during emergencies."DAN points" are also entitled to sell DAN Europe materials to all divers DAN Instructors and Trainers will beable to purchase DAN Educational Materials from these "DAN Points".DAN points might even have rental services for their Oxygen and AED Units as an extra service to DAN educators.While a Silver DAN Point will be able to offer at least 1 type of DAN provider Course, a Gold DAN Point will be able to offer all DAN Provider andInstructor Courses, making them specialised in DAN First Aid Education.

DIVEVERSITYKempervennendreef 8, 5563 VB Westerhoven - NetherlandsTel +31-40-2017465 - Fax +31-40-2044792www.diveversity.com - info@diveversity.com

DIVE-IN LTD. LARNACA 132 Piale Pascha, 6028 Larnaca - CyprusTel +357-24627469 - Fax: +357-24627469www.dive-in.com.cy - dive_in_larnaca@cytanet.com.cy

LOK - LIGA OBRONY KRAJUKOMISJA PLETWONURKOWANIACHOCIMSKA 14, 00-791 WARSZAWA - POLANDemail: biuro@kplok.pl

MAINDESPostbus 171 - 7940 AD Meppel - NederlandTel +31-(0)522-242592 - Fax: +31-(0)522-242591www.maindes.com - info@maindes.com

KALLIOPI DIVE COLLEGEP.O. Box 61036 - 8130 Paphos - CyprusTel +357-26818534 - kalliopi@cytanet.com.cy - www.kalliopitravel.com

ITS SAFETY-FIRST/De onderwaterwereldKoningstraat 40 - 2011 TD Haarlem - Tel 023 5367189www.onderwaterwereld.com - itssafetyfirst@onderwaterwereld.com

DIVECENTER NEW ATLANTISWilhelminastraat 2 - 9611 JW SappemeerTel +31 (0)598 380688 - Fax +31 (0)598 398266 - info@newatlantis.nl

CARDIOPROTECC./ Salvador Ferrandiz, 30 - 03750 Pedreguer (Alicante) - SpainTel +34 690 052 576 - Fax: +34 966 457 512pkolb@daneurope.org - www.cardioprotec.com

GORNOSLASKIE CENTRUM NURKOWE SEA FISHPodwodny Swiat - Witczaka 9 - 41-902 - Bytom - PolandTel +49-32-2825304 fax +48 32 282 66 70www.sea-fish.bytom.pl - podwodnyswiat@sea-fish.bytom.pl

TAKE AIR Schagerweg 33, 1751 CA, Schagerbrug, NetherlandsTel +31 650622161- Fax: +31 320 264611 - posttech@freeler.nl

GLOBAL UNDERWATER SERVICES Ltd. Maurizio Carmini - Via M. Fanti, 8, 50019 Sesto Fiorentino - Italia Tel +39-348-8430109 - Fax +390554491603 - wheresmau@hotmail.com technical-diving@hotmail.com - www.mauriziocarmini.com - info@mauriziocarmini.com

SPORT EDERSulzbacher Str. 1, 94152 Neuhaus am Inn, GermanyTel + 49-8503-8010 - Fax +49-8503-8630 - info@sport-eder.dewww.sport-eder.de - www.tauchlehrerakedemie.info

GALICIA TECHNICAL DIVINGJ. Tielemansstraat 31 - 3200 Aarschot - BelgiumTel +32-475257720 - Fax: +32-16520749 - www.galicia.be - info@galicia.be

SNORKEL D.C. Avda. Del Mar s/n - Llafranc - SpainTel +34-972 30 27 16 www.snorkel.net - snorkel@snorkel.net

NAUTILOS TRADING LTD 25A Prodromou Str, Strovolos, 2063 Nicosia, Cyprus Tel.: +357-7000DIVE(3483) Fax: +357-22518070Emergency contact Number: +357 7000HELP (4357)email: admin@nautilostrading.com Web: www.nautilostrading.com

44

DAN POINTS

TNT DIVING Steenweg Op Rijkevorsel 19, 2330 Merksplas - BelgiumTel +32-14-14719356 - Fax +31-13-5436459www.tntdiving.com - flupstra@gmail.com

TIME TO DIVE Kuringersteenweg 517, 3511 Hasselt - BelgiumTel +32-11-740602 - Fax: +32-11-740602www.timetodive.be - timetodive@pandora.be

GRUPPO SUBACQUEO LUCIANOSUBVia Facheris 50 - 24064 Grumello del Monte (BG) - ItaliaTel 348 5601635 - 035 914466 - Fax 035 914480luciano@lucianosub.it - www.lucianosub.it

TAUCHCENTER DIVING WORLD KIRSCHWilli Grasser Str.21., 91056 Erlangen, GermanyTel +49 9131 67173 - Fax +49 9131 63625info@tauchen-erlangen.de - www.tauchen-erlangen.de

LAZYWAVEVan der Takstraat 194, 3071 LM Rotterdam, NetherlandsTel +31-10-2800798 - info@lazywave.nl - www.lazywave.nl

STICHTING SAVE AND CARE Mendelssohnstraat 18, 3261 JL Oud-Beijerland, Netherlands - Tel +31 186 616411Mobile +31 6 41249115 - info@save-and-care.nl - www.save-and-care.nl

DUIKPUNTTorhoutsesteenweg 551, 8400 Oostende - BelgieTel +32-59800951 - Fax +32-59807806 - www.duikpunt.be - info@duikpunt.be

DIVECENTER SCUBIDOLaanweg 5-B - 1871 BH SchoorlTel 072-5090477 - info@scubido.com - www.scubido.com

SILVER DAN POINT

CETUS DIVING Lange Voren 22, 5521 DD Eersel, NederlandTel: +31653266940 Fax: +31497518635Email: info@cetusdiving.nlwebsite: www.cetusdiving.nl

SEASINGS DIVERS De Binderij 47, 1321 EG Almere, NetherlandsTel: +31-1365363826Fax: +31-1365365379 Website: www.seasignsdivers.comEmail: info@seasignsdivers.com

DAN EUROPE Product Selection

More DAN Products Availableat: www.daneurope.org

Flasher/Strobo: 30,47€

This highly visible strobo light/flasher, flashes with a 3-4 se-cond interval and makes it possible to easily identify your dive partner during night and low visibility dives. Also ideal to attach under a boat (identification of the boot du-ring a low visibility or night dive) or on a buoy (at the surface). Comes with a velcro strap that can be attached, for example, around the arm. (Batteries not included)

Scubasight: 14,92€

ScubaSight is a useful and innovative tool that enlarges the visual field in diving, which is often limited by encumbrance and difficoulties due to the dive equipment.This special dive mirror makes it easier to locate your dive buddy without unnecessary movements; check your equip-ment; solve diving problems and make visual signalations.These advantages let the diver concentrate more on the underwater world surrounding him/her, making diving more relaxing and safe.

Advantages of ScubaSight:

-enlarging the visual field in diving-Signaling-Checking-Localizing

DAN Europe long sleeve shirt: Special offer!24% discount – 32,85€ now for 25,00€!

This black, elegant, long sleeve shirt with DAN Logo embroi-dered on the chest is made from an easy to iron fabric and is nice to wear.The shirt has a pocket on the chest, right below the DAN logo.

Visit the online catalogue today and discover the complete range of DAN products!

45Visit the online catalogue today and discover the complete range of DAN products!

Scuba-Opoly (3th edition): 30,81€

A board game designed for divers and non-divers who enjoy the marine environment. The artwork of artist Rogest gives you beautiful and colorful sea creatures to enjoy while

playing.

LED Light Stick: 11,34€

Be seen during night and low visibility dives! This shock proof LED Light stick (flashing or constant burning version) is perfect for low visibility or night dives (waterproof until 100 meters) and available in different colours. The batteries last for 50 hours and the LED has a lifetime of 100.000 hours! Ex-tra batteries included.

Decompression Buoy: 8,60€

Be visible during your safety stops! This Decompression Buoy signals your presence underwater while you are completing the Safety Stop or any Decompression Stop. 1,3 meter, high visibility, orange coloured plastic tubular plastic buoy with 18 meter line.

Pro-Ear Diving Mask: 75,25€

Ear problems are the most common of all maladies affecting divers’ comfort and safety.They are also the main reason for aborted dives, disrupted diving holiday and, in the extreme, ending the enjoyment of the sport altogether.The unique design of the ProEAR 2000 mask is a totally new concept in diving featuring:

The best defense yet against painful ear infections Improving hearing and sense of direction underwater Simplifying equalization of pressures while diving Increased warmth and comfort

DAN Standard First Aid Kit: 57,79€

This DAN First Aid Kit is designed for those who want a good, solid first aid kit. Contained in a waterproof case, the contents allow for the provision of basic first aid in a variety of situation.Different models and size available

Universal AED Training unit: 225,72€

This AED Trainers comes in a cor-dura carry bag, a remote control, 3 pair adult electrodes and 2 pair child electrodes.The AED Traner is pre-configured with several training scenarios, but thanks to the remote control, In-structors can take control and have the AED do what they want. Batteri-es (AA) not included.

DAN EUROPE OXYGEN UNITS: STARTING FROM 274,42 €

Be able to respond to a dive emer-gency with oxygen and have oxy-gen onsite when you need it! The DAN Oxygen units are coming in a waterproof case or a soft nylon bag and are available in both Pin Index and DIN versions. A wide range of options and sizes (cases) will gua-rantee to find an oxygen unit that suits your needs.

DAN Europe Product Selection

Little Anne Manikin: 318,40€

The Little Anne® manikin has been developed to provide effective adult CPR training without compromi-sing realism or quality. Its durable and convenient design makes hands-on practice affordable for every student.

46

Photo ContestGuidelines and Instructions on our website: www.daneurope.org/photocontest

Location: Lembeh/North Sulawesi - Type of camera: Olympus SP-560UZ

The 2009 Winner - 4th Session 2009HELMUT THEISSResults by the pool of expert underwater photographers:

Paolo Cassinari - Pierfranco Dilenge - Andrea Giulianini

As usual, the choice of the photo to use as the back-ground of the new card DAN occurred among the images received in the 4 sessions of the 2009 DAN Photocontest.

The choice, increasingly difficult for the quality of the images we receive, has fallen on a shot that won the 4th session of the Photocontest.

Helmut Theiss has succeeded in stopping on the CCD of his digital camera a beautiful picture of a shy octopus using two valves of a clam like a shield to protect itself.

The image was taken in Lembeh, one of the most interesting locations for the enormous quantity and quality of some species not found elsewhere in the world.

It is interesting to point out that we now receive high-quality images shot with digital cam-eras which can be purchased even with very limited budget, something that was unthinkable only a few years ago. This finally makes underwater photography a possibility for everyone.

As usual, DAN Europe thanks all participants who contributed to the success of the contest with their photos.

47

4th Session 2009Location: Lembeh/North Sulawesi - Type of camera: Olympus SP-560UZ