61

časopisskupine HSE

junij2011

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Predstavljamo akcijo Energija.si – bodi učinkovit: HSE spodbuja – Preverite svojo učinkovitost 18

› Fotoreportaža z ekskurzije družbe HSE: HSE gre na zahod 20

› Fotoreportaža z ekskurzije po Portugalski: Kjer se konča zemlja in začne morje 23

› Fotoreportaža s športnih iger družbskupine HSE: Vreme je razumelo pomen športnega druženja in zdržalo skoraj do konca 28

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

Priloga tokratne Energije je povzetek raziskave o poznanosti in podpori izgradnji nadomestnega bloka 6 TEŠ.

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici: Utrinek s športnih iger družb skupine HSE, Majna Šilih

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Javnost zaupa strokiRazvpitega junijskega referenduma, na katerem je bilo izglasovano nestrinjanje s predlagano pokojninsko reformo aktualne vlade, se nisem utegnila udeležiti. Bil je prelep vikend, kot nalašč za skok na obalo, tako obsedena s spremembami, da bi glasovala predčasno, pa tudi nisem. Pravzaprav niti ne vem, kako bi se odločila. Priznam, nisem se dovolj poglobila, pa tudi ni na mestu v časopisu, namenjenemu energetiki, opredeljevati se o predlogih zakonov in reform, saj se na ta način mimogrede opredeliš tudi politično. To pa zagotovo ni moj namen. Energetika je vendarle tako zelo apolitična reč, mar ne?Vseeno pa si ne morem pomagati, da ne bi vsaj za hip pomislila, kako lepo bi bilo, če bi bila reforma vendarle sprejeta. Ne iz kakih mazohističnih vzgibov, saj tako ali tako vem, da bom – reforma gor ali dol - v službi, dokler me ne bodo iz nje odnesli z nogami naprej. Ampak zato, da bi se tisti manjši del populacije, ki je že predolgo doma in ne ve prav dobro, kaj in kako sam s sabo, zamotil s koristnim delom. Po možnostim takim, za katerega je kvalificiran. Dejstvo je namreč, da je okoli nas preveč tistih, ki preprosto ne znajo uživati v prostem času ter početi to, kar znajo, ampak se čutijo od višje sile poklicane, da svet rešujejo še dolgo potem, ko so njihova nekoč bolj ali manj pomembna delovna mesta že zdavnaj zasedli strokovnjaki druge generacije. Da bi bile zadeve še slabše, ta peščica ljudi, ki ima na svetovnih iskalnikih od nič do pet zadetkov, na dolgo in široko razglablja o stvareh, na katere se ne spozna, jih ne razume in ne doume, da jih ne bo nikoli razumela. Ker je preprosto z drugega planeta. Iz generacije, ki je ob večerih pri prižgani sveči modrovala o tem in onem. Tisto je bil čas Kiki bombonov, Gavrilović paštete, filma Ko to tamo peva in zametkov naših najljubših risank, na primer Čebelice Maje, ki je s svojim malce počasnim prijateljem nabirala med in si v mračnem panju svetila s sončnico. Oprostite, ampak tisti časi so minili. Danes si svetimo z lučmi, hladimo z ventilatorji in hranimo s pomočjo štedilnikov. To so ti koristni novodobni izumi, ki so si osnove ravno tako začrtali v prejšnjem stoletju, a v tem se napajajo z električno energijo. In da bi nam še naprej služili, kot se spodobi, je prav, da njihovo usodo prepustimo strokovnjakom. Pravim, resnim strokovnjakom. Tudi raziskava poznavanja projekta TEŠ 6, katere povzetke predstavljamo v tej številki Energije, je pokazala, da jim javnost najbolj zaupa. Očitno si nihče, niti največji laiki, ne želi zaradi peščice zdolgočasenih amaterjev iz prejšnjega stoletja ostati ujet v začetek tega.

mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

HSE je uspešno končal leto 2010 in tudi v prvem trimesečju 2011 presegel zastavljene cilje 24. maja je potekala 8. redna seja nadzornega sveta HSE. Ključne točke, ki so jih obravnavali nadzorniki, so bile poslovanje družbe v prvem trimesečju leta 2011, letno poročilo družbe in skupine HSE za leto 2010 ter predlog noveliranega investicijskega programa – Revizija 4 – projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ (NIP 4). HSE je v prvem trimesečju letošnjega leta posloval dobro in je presegel zastavljene cilje za to obdobje. V obdobju od januarja do marca 2011 so družbe skupine HSE proizvedle na pragu 1.997,70 GWh električne energije, kar je 10 odstotkov več od načrtovane proizvodnje za to obdobje in za dva odstotka več od proizvedene električne energije v enakem lanskem obdobju. Prodane je bilo kar 17 odstotkov več električne energije od načrtovane in 54 odstotkov več v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Skladno s tem so tudi čisti prihodki od prodaje presegli realizirane v enakem obdobju preteklega leta, in sicer za 54 odstotkov. Na ugoden poslovni rezultat sta vplivala tudi večji izvoz ter nadplanska hidrologija, ki so jo s pridom izkoristile odvisne družbe – hidroelektrarne skupine HSE. Te so v prvem trimesečju 2011 skupaj proizvedle kar 36 odstotkov vse električne energije v skupini HSE ter tako pomembno prispevale k proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. HSE na področju električne energije iz obnovljivih virov ohranja vodilno mesto, saj proizvede približno 80 odstotkov vse slovenske električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov. To je razvidno tudi iz letnega poročila družbe in skupine HSE za leto 2010, ki ga je na seji kot osrednjo točko obravnaval nadzorni svet družbe. Poročilo je revidirala revizorska hiša Deloitte in nanj izdala mnenje brez pridržka. Nadzorni svet HSE je po temeljiti obravnavi ocenil, da je skupina HSE poslovala dobro. Posebej velja omeniti, da je bila letna proizvodnja električne energije družb skupine HSE rekordna, in sicer 8,4 TWh, prodanih pa je bilo 16 TWh električne energije, kar je 23 odstotkov več kot leta 2009. Čisti prihodki od prodaje so znašali 909 mio € (skupina HSE) oziroma 903 mio € (HSE, d. o. o.), čisti poslovni izid pa 103 mio € (skupina HSE) oziroma 79 mio € (HSE, d. o. o.). Omeniti tudi velja, da je na tujih trgih prvič v obstoju HSE količina prodane električne energije presegla 50 odstotkov vse prodane energije v letu 2010, v primerjavi z letom 2009 pa so se čisti prihodki od prodaje na tujem trgu povečali za 72 odstotkov in so konec leta 2010 znašali 427 mio €. Našteto dokazuje, da se je HSE v tujini trdno zasidral kot resen mednarodni trgovec z električno energijo. »Po končni preveritvi letnega poročila nadzorniki niso imeli pripomb in so ga potrdili ter ga bodo poslali skupščini HSE kot lastniku,« je povedal dr. Drago Dolinar, predsednik nadzornega sveta HSE.

Nadzorni svet HSE se je seznanil tudi s ključnimi izvlečki noveliranega investicijskega programa za projekt nadomestni blok 6 TEŠ (NIP 4), ki ga pripravljata HSE in TEŠ. Priprava NIP 4 je v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Celotni NIP 4 bo posredovan članom nadzornega sveta po zaključku pogajanj z Alstomom in po izdelani zunanji recenziji. Nadzorniki HSE so se na seji seznanili tudi z ostalimi odprtimi vprašanji glede projekta TEŠ 6, tako z energetskega, ekološkega in ekonomskega vidika. »Projekt gradnje nadomestnega bloka 6 zaenkrat še lovi začrtane časovne in finančne okvire. Nadzorniki HSE smo zadovoljni s potekom dejavnosti, na vodstvu družbe pa je, da angažirajo vso razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje, da bo projekt izpeljan učinkovito ob upoštevanju interesov lastnikov, slovenske energetike in vseh drugih deležnikov v tem največjem slovenskem investicijskem projektu,« je po seji nadzornega sveta povedal predsednik dr. Drago Dolinar.

Modri Jan tudi pred poletnimi počitnicami ne počiva

Razstava Majhna hišica – veliko zavetje je uspešno zaključila svoje gostovanje v Kobilarni Lipica in se je preselila na novo lokacijo – v Bistro pri Vrhniki. V juniju so najlepše krmilnice vseslovenske naravovarstvene akcije na ogled v gradu Bistra.

Modri Jan pa je že skoval nove načrte, kako skozi igro in poučne naloge vzgajati odgovoren odnos do okolja pri najmlajših. 5. junija, na svetovni dan varstva okolja, bo vsem slovenskim vrtcem poslal vabilo za sodelovanje v novem okoljevarstvenem projektu Rožico posadim, za naravo skrbim. Prvim 100 prijavljenim vrtcem bo poslal lesene rožice, ki jih bodo otroci pobarvali, jim dodali pozitivna naravovarstvena sporočila in jih »nasadili« v bližini vrtca. Fotografije rožnega nasada bodo poslali Modremu Janu, ki bo, kot po navadi, mlade umetnike prijazno nagradil. Projekt bo simbolično zaključen 22. septembra, na svetovni dan brez avtomobila, s čimer se želi dodatno poudariti pomembnost zmanjševanja izpustov v okolje in koristi zdravega načina življenja, ki jih nudi vožnja s kolesom ali hoja.

Razstava ptičjih krmilnic v Bistri; foto: Arhiv HSE

5

Naslovno sporočilo novega projekta Rožico posadim, za naravo skrbim

Poleg tega pa v HSE pripravljajo Modro knjigo, ki bo izšla najkasneje jeseni in bo vključevala vse projekte lanske uspešne okoljevarstvene akcije, ki je potekala med slovenskimi osnovnošolci. Knjigo bodo prejele vse sodelujoče šole, hkrati pa bo na ogled tistim, ki lani v akciji niso sodelovali, da se bodo za to lažje odločili letos, ko bodo projekt še nadgradili. V poletnem času bodo pripravili tudi novo številko brezplačne okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan, ki bo izšla na začetku novega šolskega leta, natančneje ob svetovnem dnevu pismenosti, 8. septembra. Vsebina pa naj za zdaj ostane še skrivnost. Modri Jan bo tudi med počitnicami z veseljem sprejemal in prebiral vsa pisma in risbice otrok in prav vse bo tudi objavil na svoji spletni strani www.modri-jan.si, ki jo dnevno osvežuje.

Ekomobil: Okolju prijazna mobilnost pod okriljem HSE

Ekomobil je akcija, namenjena spodbujanju okolju prijazne mobilnosti, ki temelji na obnovljivih virih energije. Zasnovana je bila pod okriljem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in je sestavni del širšega projekta promocije e-mobilnosti. Slednji zajema sistematično postavitev polnilnih mest in nabavo okolju prijaznejših vozil v navezi z izrabo obnovljivih virov energije (OVE) ter zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov v prometu in pri proizvodnji električne energije. Projekt e-mobilnost vključuje tudi vzpostavitev enotnega sistema polnjena znotraj RS ter aktivno sodelovanje pri poenotenju

polnilnih mest znotraj EU. Slovenija je namreč podpisnica deklaracije o poenotenju polnilnih mest znotraj združenja Eurelectric. Akcijo Ekomobil podpirajo Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za promet in Eko sklad. Vodilni predstavniki omenjenih državnih organov so 17. junija podprli pobudo tudi na novinarski konferenci, ki je obeležila začetek akcije Ekomobil. Slovenija se zavzema, da bi s pripravo strategije za boj proti podnebnim spremembam do leta 2050 zmanjšala emisije CO2 za 80 odstotkov. Uresničitev tega zahtevnega cilja je odvisna od številnih sprememb, zato bo potrebno usklajeno sodelovanje na vseh področjih poslovanja in življenja. To velja tudi za področje prometa, ki je poleg industrije in energetike eden največjih obremenjevalcev ozračja z izpusti CO2. V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih podvojilo število registriranih vozil. Če na eni strani dosegamo, da se emisije CO2 na ostalih področjih znižujejo (energetika, gospodarstvo), se pri prometu zvišujejo.Pod okriljem HSE je bila zasnovana in je že zaživela akcija Ekomobil. Ta se je začela s podpisom pisma o nameri (18.4.2011) za sodelovanje v demonstracijskem projektu postavitve polnilnih mest za baterijska električna vozila ter nabavo električnih avtomobilov v navezi z izrabo OVE z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v prometu in pri proizvodnji električne energije. Podpisnice pisma (HSE d.o.o., Služba vlade RS za podnebne spremembe, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. in Elektro Maribor d.d.) želijo z akcijo Ekomobil vzpostaviti skupno točko, ki bo omogočila usklajevanje različnih interesov na področju rabe energije in mobilnosti. V okviru akcije je HSE že kupil službeno električno vozilo ter pred upravno stavbo na Koprski ulici v Ljubljani postavil polnilno mesto za vse avtomobile, motorna kolesa ali druga prevozna sredstva, ki jih poganja gorivo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije ter ozračja ne obremenjuje z izpusti CO2 in prašnimi delci, obenem pa povzroča veliko manj hrupa kot prevladujoča motorna vozila, ki jih poganjajo fosilna goriva. V nadaljnjih korakih naj bi akcija povezala ključne udeležence, ki jim je skrb za okolje poslanstvo, energija iz obnovljivih virov in okolju prijazna mobilnost pa poslovna priložnost.Cilji akcije Ekomobil so predvsem:

Informiranje in spodbujanje• potencialnih uporabnikov in kupcev električnih ter drugih okolju prijaznih vozil.Podpora enotnemu sistemu• informacijske in tehnične

Novinarska konferenca o OVE in EKO MOBILNOSTI - mag. Hinko Šolinc, mag. Matjaž Janežič, Jernej Stritih, Franc Beravs; foto: Majna Šilih

6

infrastrukture za polnjenje baterijskih električnih vozil.Spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije• pri izbiri in uporabi prevoznih sredstev ter s tem zmanjšanje porabe fosilnih goriv, emisij ter koncentracijo prašnih delcev predvsem v mestih. Povezati in usklajevati ključne udeležence • pri razvoju okolju prijazne mobilnosti in omogočiti promocijo ekološko osveščenih udeležencev v akciji.

»V HSE že vrsto let potekajo usklajena prizadevanja v smeri učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki so se jim pridružila številna podjetja in ustanove. Zavedamo se, da s spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije, kakršen je tudi naša Modra energija, omogočamo razvoj okolju prijazne mobilnosti,« pravi mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, in dodaja:«Spremembe tehnologij in navad v smeri okolju prijazne mobilnosti bodo seveda postopne. Zato je podpora in sodelovanje državnih ustanov in podjetij ključnega pomena, da s skupnimi prizadevanji dosežemo čim več sinergijskih učinkov v smeri varovanja okolja.«

Od 16.6.2011 dalje je na spletni strani www.hse.si aktiven tudi dnevni števec proizvedene električne energije iz obnovljivih virov v skupini HSE.

Električni avto; foto: dr. David Grgič

Polnilno mesto; foto: dr. David GrgičGeneralni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič ob polnilnem mestu za električna vozila ob stavbi HSE; foto: Majna Šilih

7

V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju na ogled razstava Rudarji

V Beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije so 11. maja odprli razstavo akademskega kiparja Stojana Batiča z naslovom Rudarji, za katerega je avtor razstave leta 1960 prejel Prešernovo nagrado. Ljubitelje umetnosti sta nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in vodja muzeja Stojan Špegel. O avtorju in njegovih delih je spregovorila njegova hči in umetnostna zgodovinarka Jerneja Batič.Delo akademskega kiparja Stojana Batiča je oblikoval njegov naravni dar, ki ga je kot odličnega risarja vodil h kiparstvu. V veliki meri so ga oblikovale tudi okoliščine, v katerih je odraščal, saj je sin rudarskih revirjev. Velja za najbolj prepoznavnega slovenskega likovnega umetnika, ki je ustvarjal na rudarsko tematiko. Razstavljene skulpture prikazujejo podobo delovnega človeka, dostojanstvo njegovega bivanja, trdoto in lepoto njegovega dela. Gre za odnos človeka do rudnika in vpliv rudnika na človeka. Poleg skulptur iz lignita so na ogled tudi skulpture rudarjev iz brona.Svoje doživljanje avtorjevega ustvarjanja in stil njegovega ustvarjanja skozi čas je predstavila umetnostna zgodovinarka in hči Jerneja Batič. Poudarila je, da je v več kot petdesetih letih ustvarjanja, predvsem v bronu kot tudi v lignitu, kamnu in steklu, avtor ustvaril obsežen opus, 38 samostojnih razstav in 86 skupinskih razstav doma in v tujini.Vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel je nanizal nekaj poudarkov o avtorjevem delu: »Kipi predstavljajo razmerje rudar-rudnik, v njih se kaže moč vztrajnosti in povezava z naravo, poudarjajo notranje bistvo dela in življenja rudarjev.« Ob koncu je dodal: »Stojan Batič je s svojim ciklom dal poseben pomen rudarjem, saj se jim je približal še bolj poglobljeno, kot so mogli sami izreči.«Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved se je v svojem govoru dotaknil povezave med razstavljenim ciklom in Premogovnikom Velenje. »Lignit se je na neki način vrnil na prvotno mesto, saj so v prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja rudarji v velenjskem premogovniku za Stojana Batiča odkopali večje kose lignita, iz katerih je nastal razstavljen cikel.« Dodal je še, da »postavitev cikla Rudarji pomeni vrhunec vseh vrhuncev v skoraj 12-letnem delovanju Muzeja premogovništva Slovenije«. Spodbudil je umetnike, naj še naprej ustvarjajo iz premoga, iz lignita, ki je star 2,5 milijona let. »Prepričan sem, da bo Premogovnik Velenje v tako dobri kondiciji, kot so te skulpture, tudi še po pol stoletja, tudi še čez 50 let ob nadaljevanju rudarjenja v Šaleški dolini.« Ob koncu se je zahvalil Zasavskemu muzeju Trbovlje, od koder je večina skulptur, in družini Batič za sodelovanje in pomoč pri postavitvi razstave.

S kulturnim programom je navdušil Rudarski oktet Velenje, ki je posebej za to priložnost izbral pesmi z rudarsko tematiko. Razstava bo v Muzeju premogovništva Slovenije na ogled do 24. junija 2011.

Vse več opreme v Premogovniku Velenje je plod lastnega znanja

Premogovnik Velenje že nekaj časa izvaja projekt Avtomatizacija pripravskih delovišč. V sklop tega projekta sodi tudi vgraditev drobilnikov premoga v odvozni sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza premoga. Projektna skupina je v juniju 2010 izdelala prototip drobilnika premoga za transporter DVT 470. Drobilnik je plod znanja in skupek inovativnih idej ter primer dobre prakse sodelovanja med Premogovnikom Velenje in HTZ Velenje ter domačih in tujih strokovnjakov.Zasnova pretočnega drobilnika temelji na neposrednem pogonu ter vgrajenem elektromotorju v drobilnem valju. Prenos vrtenja na drobilni valj poteka prek planetnega reduktorja z varovalno gredjo. Z obratovalnimi omejitvami in inovativnimi idejami sta zmanjšani teža in višina drobilnika, zagotovljeni so preprost transport, montaža in vzdrževanje. Testno obratovanje z obremenitvijo z različnimi materiali (premog, kamen, odpadni gradbeni material idr.) je pokazalo večji tržni potencial tudi v drugih panogah, ne samo v rudarski. Podjetje HTZ Velenje načrtuje do konca leta izdelavo šestih drobilnikov.Zaščita konstrukcijskih rešitev se bo izvedla na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, vložena pa je tudi prijava za izbor Inovacije leta na Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici.Premogovnik Velenje sodi med tehnološko in varnostno najbolj razvite premogovnike tako v Evropi kot po svetu. Lasten visoko usposobljen projektantski in operativni kader, dobra tehnološka opremljenost in popolno poznavanje stroke so zagotovilo za visokokakovostne in cenovno konkurenčne storitve, ki zagotavljajo celovite rešitve in dolgoročno zanesljivost. Z uporabo najsodobnejše tehnologije dosega Premogovnik Velenje izjemne proizvodne rezultate, ki so primerljivi z dosežki podzemnih premogovnikov v Evropi.

Otvoritev razstave Rudarji; foto: I. H. Avberšek

8

Odličen koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 180 metrov pod zemljo

Zadnji v nizu abonmajskih koncertov Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje v koncertni sezoni 2010/2011, ki so ga poimenovali Zvoki v podzemlju, je bil resnično prava glasbena poslastica. Prvič v zgodovini Premogovnika Velenje so namreč 12. maja koncert godbenikov pripravili v rovih Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju 180 metrov pod zemljo. Vsakdo, ki je že kdaj obiskal omenjeni muzej, ve, da je sama organizacija predstavljala izjemen logistični zalogaj, saj ni kar tako v rove globoko pod zemeljsko površino spraviti več kot 350 ljudi, kolikor se jih je udeležilo obeh koncertov.Za koncerte sicer zelo nevsakdanje okolje se je izkazalo za izredno akustično, kar je bil še dodaten čar izjemnemu dogodku. Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom dirigenta Matjaža Emeršiča je koncert začel s skladbo Janeza Marina starejšega Graditeljem Velenja. In s katero bolj simbolično pesmijo bi lahko začeli koncert v nedrjih Šaleške doline, med rudarji, ki so s svojimi rokami zgradili mesto Velenje, za katerega lahko mirne vesti trdimo, da je zraslo iz premoga, na premogu in zaradi premoga? Glasbeniki so nato nadaljevali z izmenjavanjem slovenskih in tujih uspešnic, pri čemer sta se kot solista predstavila odlična Gorazd Topolovec in Sara Beriša. Koncert so postavili v prostore, ki so še pred desetletjem predstavljali tako rekoč domovanje velenjskih rudarjev, saj so v tamkajšnjih rovih preživeli velik del svojih življenj, zato je zelo nostalgično izzvenela tudi Privškova legendarna pesem Tam, kjer sem doma. Prepletenost Premogovnika Velenje in njegovega Pihalnega orkestra se kaže že več kot devet desetletij, zato ni bilo

presenetljivo, da so glasbeniki svoj koncert sklenili s Koračnico rudarjev, pesmi pa so pritegnili tudi številni obiskovalci.Dirigent Matjaž Emeršič je po koncertu povedal: »Že dolgo je v meni tlela želja, kako bi se lahko orkester predstavil v nenavadnem okolju ter obenem izvedel dober koncert in dogodek za poslušalce. Ko sem pred leti gostil glasbene prijatelje, sem jih povabil v muzej in ob razpravi je zaživela ideja. Za realizacijo projekta gre zahvala Premogovniku Velenje in Muzeju premogovništva Slovenije, ki sta idejo podprla in tako omogočila, da je v podzemnem kraljestvu zazvenela glasba Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Glede dogodka lahko rečem, da je bil fascinanten, saj je bil orkester razdeljen v tri dele. V prvem delu je del orkestra pričakal poslušalce in jih pospremil v globino z igranjem koračnic. Drugi del orkestra je v jami pripravil koncert na koncertnem odru. Ko pa so obiskovalci prišli iz muzeja, jih je pričakala ekipa tolkalcev s svojim programom. Odkril se je t. i. novi oder, ki se je izkazal za akustičnega in primernega za različne dogodke. Verjamem, da bo v prihodnje privabljal številne domače in tuje izvajalce. Orkester se je pokazal v vsej svoji veličini in seveda sem vesel, da smo skupaj uspeli pokazati, kako narediti dogodek, ki poveže tako zgodovino kot tradicijo, na katero smo v orkestru zelo ponosni.«Prenos koncerta, ki ga je zelo doživeto povezoval Drago Karl Seme, je potekal tudi v živo prek spletne strani Premogovnika Velenje www.rlv.si, tako da so si ga lahko ogledali tudi tisti, ki so ostali brez vstopnic. Vsi tisti, ki niste bili priča izjemnemu dogodku, si lahko koncert še vedno ogledate prek spletne strani Premogovnika Velenje www.rlv.si.

Koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje; foto: I. H. Avberšek

9

Duh udarništva v Premogovniku Velenje še vedno živi

V Premogovniku Velenje so se odločili, da nadaljujejo tradicijo prostovoljstva in udarništva, zato so v soboto, 14. maja 2011, organizirali skupno prostovoljno udarniško akcijo vseh zaposlenih. Udarniške akcije se je udeležilo okoli 1600 zaposlenih iz Premogovnika Velenje ter hčerinskih družb HTZ Velenje, PV Invest, RGP in Gost.V Premogovniku Velenje so si jasno začrtali vizijo in usmeritve vse do leta 2054, zaradi česar dobro vedo, kam gredo in kaj morajo narediti za doseganje zastavljenih ciljev. Zavedajo se, da bo leto 2011 zelo zahtevno, zato dajejo velik poudarek dejavnostim, ki bodo pripomogle k uspešnemu preživetju letošnjega leta. Srečujejo se z uresničevanjem ostro postavljenih poslovnih načrtov Premogovnika in odvisnih družb.V preteklosti so že večkrat dokazali, da so pri njih vrednote, kot so tovarištvo, pripadnost, pripravljenost pomagati ljudem v stiski, požrtvovalnost, še vedno žive. Prepričanje, da lahko s skupnimi prizadevanji veliko dosežejo in storijo v korist vseh zaposlenih, se je tudi tokrat izkazalo za upravičeno. Nesebično sodelovanje vseh sodelujočih v akciji je tudi tokrat prineslo dobre rezultate.Vodja proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Ivan Pohorec je predstavil dosežke udarniške akcije v obeh izmenah: »Na obeh odkopih je bila dosežena proizvodnja v višini 12.340 ton premoga, skupni napredek je znašal 5,5 metra in 6,5 reza. Na Pripravah so izdelali 37,2 metra novih prog, Zračenje je uredilo separatne vode, Elektroslužba je prestavila 6 kV kabel iz trasosedežnice, izvedena je bila demontaža odvoza konstrukcije. Sodelavci, ki sicer niso stalno prisotni v jami, so čistili trase odvozov, zaposleni v strokovnih službah so delo opravljali v okviru svojih služb ali pa so pomagali pri urejanju okolice.« Pohorec je še poudaril, da je zelo pomembno, da je tako uspešna akcija minila brez nezgod.Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki je v soboto obiskal tudi nekatera najbolj oddaljena delovišča v jami, po delu ni skrival zadovoljstva. Zahvalil se je vsem, ki so v udarniški akciji sodelovali, saj so z delom znova dokazali,

da povezanost v Premogovniku Velenje še vedno obstaja, da zaposlenim ni vseeno in da čutijo pripadnost svojemu podjetju. »Ponosen in vesel sem, da vas vidim v tolikšnem številu, čeprav je akcija prostovoljna. Današnji dan je znova dokazal, da rudarjem udarniško delo ni tuje – z njim smo zgradili mesto Velenje, infrastrukturo, ceste, igrišča, kulturne in zdravstvene domove. Mirne vesti lahko trdimo, da je Velenje zraslo na premogu, iz premoga in zaradi premoga.«Da udarništvo v Premogovniku Velenje še zdaleč ni preteklost, so nazadnje dokazali oktobra lani, ko so se udeležili udarniške akcije za ureditev spodnje postaje nihalke v Žekovcu. Udarniki so opravili osnovna vzdrževalna dela, s katerimi so polepšali podobo smučarskega centra na Golteh. »V preteklosti smo to solidarnost večkrat dokazali tudi s tem, da smo organizirali udarniške akcije, ki smo jih namenili pomoči drugim – podjetjem, lokalni skupnosti, prizadetim v naravnih nesrečah. Spomnimo se potresov v Makedoniji in Posočju, tudi Gorenju smo pomagali in še bi lahko naštevali,« je s ponosom nadaljeval direktor Premogovnika Velenje.»Danes smo se zbrali, da pripomoremo k uspešni realizaciji našega poslovnega načrta za letošnje leto, torej v pomoč našemu podjetju. Zavedamo se, da bo leto 2011 za nas zelo zahtevno in da moramo v njem poleg vseh nalog, obveznosti in ciljev, ki so zadani v poslovnem načrtu in jih želimo tudi uresničiti, dodatno izdelati precej več jamskih prog, kot jih je bilo treba v preteklem letu.«

V Premogovniku Velenje odprli stalno postavitev reševalne opreme

V sredo, 18. maja 2011, so v Premogovniku Velenje odprli stalno postavitev reševalne opreme, ki so jo v preteklosti in vse do danes uporabljali člani Jamske reševalne čete. Razstavo opreme, ki je bila v posameznih obdobjih v uporabi med letoma 1940 in 2010, je uradno odprl direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.20. julija 1907 so na Starem jašku Premogovnika Velenje ob navzočnosti rudarskega inšpektorja iz Celja odprli novo reševalno postajo in imeli tudi prvo reševalno vajo novo

Direktor Premogovnika Velenje, dr. Milan Medved, ob obisku najbolj oddaljenih delovišč v jami; foto: Miran Beškovnik

10

oblikovanega reševalnega moštva. Letos torej minevajo 104 leta, odkar ima Premogovnik Velenje uradno Jamsko reševalno četo. Na razpolago so takrat že imeli dva izolacijska dihalna aparata.Danes Jamska reševalna četa (JRČ) Premogovnika Velenje šteje 121 članov, od tega 97 usposobljenih za delo pod reševalno-dihalnimi aparati. Četa razpolaga s 140 izolacijskimi štiriurnimi dihalnimi aparati, s pripadajočo reševalno opremo, opremo za prvo pomoč in lastnim pooblaščenim servisom reševalne opreme. Povezana je tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Vodja JRČ mag. Marjan Kolenc je ob postavitvi izrazil zadovoljstvo, da smo starejšo in odsluženo jamsko reševalno opremo potegnili iz starih omar in jo zbrali na enem mestu, na lokaciji ob reševalni postaji, mimo katere se rudarji vsakodnevno odpravljajo na delo v jamo. »Ob pogledu na aparate se zavemo, kako pomembno je naše delo. Poleg tega se tukaj ustavlja tudi precej drugih zaposlenih in obiskovalci, ki se bodo lahko zdaj seznanili z opremo, ki jo je skozi čas uporabljala JRČ Premogovnika Velenje in jo uporablja še zdaj. Tukaj so razstavljeni štirje tipi reševalne opreme, ki so bili v uporabi v Premogovniku Velenje od leta 1940 pa vse do danes.«Člani JRČ so usposobljeni za posredovanje ob izbruhu katere od potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje, med katerimi so bili v zgodovini najpogostejši požari, poleg tega pa še izbruhi in eksplozije različnih nevarnih plinov. Člani JRČ morajo biti usposobljeni za uporabo vseh tipov izolacijskih dihalnih aparatov, s katerimi razpolaga reševalna postaja, in morajo skrbeti za vzdrževanje dobre telesne kondicije, ki je potrebna za delo reševalcev. Telesno pripravljenost preverjamo s praktičnimi vajami, s testiranjem fizičnih sposobnosti in na zdravniških pregledih. JRČ je imela v zadnjih 50 letih približno 240 akcij. V preteklosti je bilo tovrstnih posredovanj več, v zadnjih letih gre na srečo le za reševalne vaje, na katerih so člani čete med letoma 2008 in 2010 opravili 26.744 reševalnih ur. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je povedal, da bo ta razstava postala sestavni del zbirke Muzeja premogovništva Slovenije, identično zbirko pa načrtujejo tudi na lokaciji muzeja, da bo na voljo tudi njegovim obiskovalcem. »V Premogovniku Velenje dajemo varstvu pri delu izjemen poudarek in današnja postavitev stalne zbirke reševalne opreme kaže na to, da so se tega v našem podjetju že zgodaj zavedali. V preteklem letu smo JRČ pomladili, zato je še posebej pomembno, da ta četa večino naporov usmerja v izobraževanje, v veščine za delo v požarnem rovu in podobne praktične vaje, vsi skupaj pa si seveda želimo, da bi šlo brez resnih posredovanj. Reševalci ste za nas elita velenjske jame, širite ta duh tudi med ostale zaposlene.« Poleg akcij v domačem premogovniku je JRČ Premogovnika Velenje posredovala tudi pri reševanju v drugih rudnikih, premogovnikih in podjetjih tako v Sloveniji kot v tujini.

55 let TEŠ

Maja 1956 so s 30 MW blokom 1 v Šoštanju začeli pridobivati električno energijo. Septembra istega leta se je bloku 1 pridružil še 30 MW blok 2. In tako letos v TEŠ beležijo že 55. obletnico delovanja. Bogata preteklost, ki se ji pridružuje svetla prihodnost – blok 6, ki pomeni nadaljnji razvoj TEŠ, saj gre za nadomestni blok, ki bo postopoma nadomestil obstoječe premogovne enote. Oktobra 2008 se je namreč trajno že zaustavil blok 2, marca 2010 pa blok 1. Z delovanjem bloka 6 se bo zaustavil tudi blok 3 (predvidoma leta 2014), leta 2016 pa še blok 4. Tradicija proizvodnje električne energije se bo tako nadaljevala tudi v prihodnje, le na bolj ekonomičen, okolju prijaznejši in tehnološko izboljšan način.

Potek del na projektu blok 6

Potem ko je bil 8. aprila izbran izvajalec gradbenih del za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt, so se dela na gradbišču bloka 6 dejansko začela izvajati.Pripravlja se tudi novelizacija investicijskega programa, v aprilu pa se je prvič sestal Projektni svet TEŠ 6, v katerega so bili povabljeni predstavniki lokalne skupnosti, nevladnih organizacij in pristojnih ministrstev. Projektni svet, ki je bil ustanovljen z namenom bolj transparentnega in učinkovitejšega vodenja naložbe blok 6, vodi direktor TEŠ mag. Simon Tot, sestajal pa se bo približno enkrat mesečno. Z namenom seznanitve širše javnosti s potekom tekočih in prihodnjih del, ki bodo potekala v okviru gradnje bloka 6, je bil konec aprila izveden tudi dan odprtih vrat, na katerem so predstavniki TEŠ širši javnosti predstavili projekt Blok 6 in organizirali ogled elektrarne in gradbišča.

11

Dela na bloku 5 so se začela. Foto: Arhiv TEŠ

Gradbišče nadomestnega bloka 6; foto: Arhiv TEŠ

Nezakonitost novembrske stavke v TEŠ

potrdilo tudi višje sodišče

O nezakonitosti stavke v TEŠ, ki je potekala v času od 12. 11. do 16. 11. 2010, je predhodno odločalo že Delovno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da je bila stavka v organizaciji Sindikata TEŠ, ki ga vodi Branko Sevčnikar, nezakonita. Nezakonitost stavke je sedaj potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, na katerega je sindikat podal pritožbo zoper razsodbe. Delovno sodišče je ugotovilo, da stavka ni bila organizirana zaradi uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela. Prav tako ni bila organizirana zaradi ogrožanja varnosti, zdravja ljudi in premoženja. Sodišče je sprejelo odločitev, da je bila stavka, ki jo je organiziral podjetniški sindikat TEŠ novembra lani, nezakonita. Z zavrnitvijo pritožbe s strani Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je sodba Delovnega sodišča v Celju postala pravnomočna in izvršljiva. »V TEŠ bomo preučili pravne možnosti zoper nezakonito ravnanje sindikata in ukrepali v skladu z zakonom. Vsekakor pa pričakujemo, da bo vodstvo sindikata prevzelo odgovornost za nezakonito izvedbo novembrske stavke«, je povedal direktor TEŠ, mag. Simon Tot.

Remont bloka 5

V TEŠ se je 20. maja uradno začel remont 345 MW bloka 5, ki bo predvidoma trajal do 19. julija 2011. Remont največjega bloka, ki bo trajal približno dva meseca in na katerega so se začeli pripravljati že leta 2008, bo stal, brez vrednosti statorja in rotorja generatorja, približno 11 milijonov evrov. Pri remontu bo sodelovalo približno 200 Teševih in 300 tujih delavcev. V času remonta v Šoštanju delujeta bloka 3 in 4, ki dnevno proizvedeta okoli 7000 MWh, čez dan tudi plinski del bloka 4. Če bi bilo potrebno, bi lahko začeli tudi obratovanje plinskega dela bloka 5, ki bi deloval samostojno, v odprtem načinu, vendar le v primeru res velikih potreb po električni energiji, saj je tovrstna proizvodnja dražja.

12

HE na srednji Savi – HSS

Generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič, je 3. aprila 2011 imenoval Svet za koordinacijo projekta srednja Sava, ki bo skrbel za koordinacijo in nadzor vseh dejavnosti do ustanovitve družbe Hidroelektrarne na srednji Savi, d. o. o..Družba HSS bo ustanovljena s podpisom družbene pogodbe v letu 2011 z namenom izgradnje verige HE in proizvodnje električne energije na srednjem delu reke Save od HE Tacen do HE Suhadol.V Termoelektrarni Trbovlje je bil 11. maja 2011 prvi sestanek delovne skupine HE na srednji Savi. Pod vodstvom mag. Mirana Jamška bo ob podpori članov Sveta za koordinacijo projekta srednja Sava in lokalne skupnosti operativno vodila in izvajala vse dejavnosti do ustanovitve družbe HSS s sedežem v TET.Prva naloga delovne skupine je priprava osnutka razvojnega načrta družbe HSS. Razvojni načrt družbe HSS, d. o. o., bo temeljil na pridobljenih do zdaj izdelanih investicijskih dokumentih, čim hitrejši in racionalni izgradnji objektov kakor tudi na racionalnem in zanesljivem vzdrževanju ter obratovanju delujočih objektov. V razvojnem načrtu družbe HSS je poudarek na naložbi izgradnje verige HE na srednji Savi, kar je razumljivo, saj bo za družbo v tej fazi ključnega pomena njena izgradnja.

Glede na to, da bo družba ustanovljena leta 2011 in da nekateri razvojni cilji, kot je pridobitev koncesije za srednjo Savo, bistveno vplivajo na nadaljnji razvoj družbe, so v tej fazi pripravljeni le temelji poslovne politike s ključnimi načrtovanimi naložbami, s katerimi skupščina potrdi osnovne razvojne cilje družbe.Pomembno je izpostaviti pomen izgradnje HE glede skupne zahteve in zaveze držav EU po obnovljivih virih energije. Družba HSS bo največji investitor na področju gradnje hidroenergetskih objektov oziroma obnovljivih virov energije v Sloveniji po dokončanju verige HE na spodnji Savi in bo v Sloveniji prispevala pomemben delež pri gradnji novih energetskih objektov na obnovljive vire, saj bo v naslednjih letih zgrajenih 10 HE, in sicer Tacen, Gameljne, Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice, Ponoviče, Renke, Trbovlje in Suhadol. Izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi bo zaznamovala razvoj družbe v lokalnem okolju, nadaljnja gradnja energetskih objektov na Savi pa bo prioriteta tudi v prihodnje.

”Hidroelektrarna” na srednji Savi; foto: Arhiv TET

13

Dinamike energije

V Soških elektrarnah Nova Gorica so z dejstvom, da upravljajo z vodami na povodju Soče, začrtali tudi zavezo proizvajati električno energijo, ob tem pa odgovornost do naravnih danosti in življenja ob reki. Svoje poslanstvo želijo pokazati tudi v komuniciranju.Prvo celostno podobo so izdelali zaposleni ob prvi veliki prelomnici, ko so gradili HE Solkan. Kar tri desetletja jih je spremljala. A čas, vse hitrejši razvoj in gradnja novih ter obnova obstoječih proizvodnih zmogljivosti spremljajo tudi pomemben razvoj drugih poslovnih funkcij. Tudi novi mediji, razvojno naravnana strategija in novi izzivi zahtevajo v 21. stoletju nove oblikovne rešitve. V novi celostni grafični podobi so obdržali vse ključne elemente logotipa, torej vodo, turbine, elektrarno, električni krog. Obstoječim vrednostim so razširili sporočilnost z razvojno naravnanostjo kot ključnim dejavnikom ravnanja in razvoja Soških elektrarn Nova Gorica. Tako so dobili podobo, ki je pred vami. Držali so se načela Milesa van der Roheja Manj je več. Novo celostno grafično podobo bodo uvajali postopno, kmalu bo na ogled spletna stran www.seng.si v novi podobi.Z novo celostno grafično podobo in novim sloganom Dinamike energije bodo lažje sporočali svojo poslovno naravnanost, predvsem pa naravnanost v razvoj in izboljšave.

ČHE Avče – fleksibilnost je prva prednost

Z uvedbo trga električne energije so se povečali tranziti električne energije prek slovenskega elektroenergetskega sistema. Zato so ob neželenih dogodkih objekti za hitro izravnavo proizvodnje, kot je ČHE Avče, še toliko pomembnejši.Izrazito povečani pretoki električne energije so na 220 kV in 400 kV EES Slovenije s sosednjo Italijo. Zato je ELES konec leta 2010 v RTP Divača vključil v obratovanje prečni transformator v 400 kV povezavo z Italijo. Vključitev omenjenega transformatorja v električno omrežje omogoča omejevanje velikih tranzitov električne energije prek slovenskega elektroenergetskega sistema iz Vzhodne Evrope proti Italiji in s tem posredno zmanjšanje prenosnih izgub ter reševanje zamašitev v omrežju.7. aprila 2011 ob 8.02 je v RTP Divača izpadel prečni transformator zaradi skrite napake v programski opremi. Posledično je izpadel 400 kV daljnovod Divača–Redipuglia in minuto kasneje še 220 kV daljnovod Divača–Padriče zaradi preobremenitve. Pri poskusu vklopa izpadlih daljnovodov so se pojavile težave zaradi prevelikih razlik vklopnih kotov fazorjev napetosti. Vzrok je bil v višku proizvodnje v Sloveniji, ki je nastal ob izpadu omenjenih daljnovodov. Možen ukrep za zmanjšanje razlike vklopnih kotov fazorjev napetosti je bilo hitro zmanjšanje proizvodnje v Sloveniji, kar omogočajo hidroelektrarne in še posebej črpalne hidroelektrarne z možnostjo spreminjanja režima obratovanja. Ob 8.54 je SOPO pri dispečerju HSE preveril možnost nižanja proizvodnje in HSE je ponudil rešitev. Z znižanjem proizvodnje v Dravskih in Soških elektrarnah za 200 MW in s spremembo načina obratovanja ČHE Avče iz generatorskega v črpalni režim so bile vzpostavljene razmere za vklop mejnih daljnovodov v razdelilno transformatorsko postajo Divača proti Italiji. Po vklopu daljnovodov je bilo vzpostavljeno normalno obratovalno stanje v elektroenergetskem sistemu. Omenjeni dogodek je pokazal koristnost reverzibilnih agregatov, ki lahko s fleksibilnostjo bistveno pripomorejo pri reševanju kriznih situacij v elektroenergetskem sistemu.

Diagram prikazuje 12 minut obratovanja ČHE Avče 7. aprila 2011. S spre-membo režima obratovanja iz generatorskega pri moči 170 MW v črpalni režim pri moči 165 MW je ČHE Avče doprinesla 335 MW spremembe moči v sistemu. Po vzpostavitvi 400 kV povezave z Italijo je ČHE Avče nadaljevala načrtovano proizvodnjo pri 170 MW.

Nov znak in logotip SENG tvorita celoto, ki se skupaj z grafično podobo skupine HSE povezujeta v jasno sporočilo: kdo so, kaj počnejo in kate-remu sistemu pripadajo.

14

Norveška delegacija na obisku družbe HESS ob ogledu HE Blanca; foto: Arhiv HESS

Zaključena rekonstrukcija 110 kV stikališča

HE Dravograd

V letošnjem maju so Dravske elektrarne Maribor (DEM) uspešno zaključile projekt rekonstrukcije 110 kV stikališča HE Dravograd. Po končanih zadnjih gradbenih delih in opravljenih končnih meritvah je bil izveden strokovni tehnični pregled rekonstruiranega 110 kV stikališča HE Dravograd, s čimer so DEM zaključile 2,1 milijona vredno naložbo. Z rekonstrukcijo stikališča HE Dravograd je izpolnjen eden od ključnih pogojev za zanesljivo obratovanje elektrarne in napajanje porabnikov električne energije na Koroškem. Izvedbo tehničnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja v DEM pričakujejo v juniju letos.

Na kratko o HE DravogradHE Dravograd je bila zgrajena med drugo svetovno vojno. Graditi so jo začeli jeseni leta 1941, skoraj dokončano pa so jo zavezniška letala spomladi 1945 močno poškodovala. Kljub temu je bil že decembra istega leta za obratovanje usposobljen prvi agregat, naslednji pa prihodnje leto. Zadnji, tretji agregat je začel obratovati šele leta 1955.V 90. letih prejšnjega stoletja sta bili izvedeni revitalizacija in doinštalacija HE Dravograd v celoti. Zamenjana je bila skoraj vsa strojna in elektrooprema razen 110 kV stikališča in glavnega razvoda lastne porabe elektrarne, saj sta bila prenovljena konec 80. let prejšnjega stoletja.

Osnovni podatki HE Dravograd:•število agregatov: 3,•nazivni pretok: 405 m• 3/s,moč elektrarne na pragu: 26 MW,•generatorska napetost: 6,3 kV,•priključitev na omrežje: 110 kV, •letna proizvodnja: 142 GWh.•

Namen in obseg rekonstrukcije 110 kV stikališčaVzroki za izvedbo rekonstrukcije so bili predvsem:

nezanesljiva in dotrajana visokonapetostna oprema,•vključitev novega 110 kV daljnovoda Dravograd–Velenje,•prerazporeditev 110 kV daljnovodnih polj zaradi •premestitve posameznih daljnovodov s strani Elesa.

Analiza stanja pred začetkom izvedbe rekonstrukcije je pokazala, da se je v zadnjem obdobju na visokonapetostni opremi povečalo število okvar in ugotovljenih poškodb. Posebej zaskrbljujoče je bilo stanje Minelovih ločilnikov, saj so se pogosto pojavljale razpoke na podpornih izolatorjih in posledično je v dveh primerih prišlo tudi do loma izolatorja. Netesnjenje instrumentnih transformatorjev ter okvare na odklopnikih so bili še dodatni vzroki za zamenjavo opreme, ki je sicer dosegla starost dobrih 25 let.Eles je leta 2007 na DEM naslovil pobudo, naj se v stikališču HE Dravograd dogradi eno daljnovodno polje, in sicer zaradi vključitve novega 110 kV daljnovoda Dravograd–Velenje. Prav tako je Eles izrazil željo po prerazporeditvi obstoječih

HE Blanca obiskali predstavniki norveške gospodarske delegacije

V sklopu dvodnevnega uradnega obiska norveškega kraljevega para ter spremljajoče norveške gospodarske delegacije v Sloveniji 10. in 11. maja 2011 so si drugi dan obiska predstavniki podjetja INTPOW (družba oziroma neprofitna organizacija, ki skrbi za povezovanje norveških oblasti z norveško industrijo obnovljivih virov) ter nekaterih ostalih gospodarskih podjetij in strokovnih institucij ogledali Hidroelektrarno (HE) Blanca.Pokazali so veliko zanimanje za samo delovanje HE ter način obvladovanja visokih voda. Veliko vprašanj so namenili ekološki tematiki. Zanimalo jih je predvsem, kako se v družbi HESS, d. o. o., in na splošno v Sloveniji skrbi za okolje, kako se izvajajo čiščenja akumulacijskih bazenov ter splošno obvladovanje procesov pri proizvodnji energije iz HE. Presenetili so s podatkom, da imajo na Norveškem zelo visok delež pridobljene energije iz obnovljivih virov, in sicer z njo pokrijejo čez 90 odstotkov potreb po energiji. Najmočneje je zastopana vodna energija, saj iz svojih HE pridobijo kar 99 odstotkov vse na Norveškem proizvedene energije. Poudarek dajejo ekološki in energetsko varčni gradnji HE. Njihov interes za sodelovanje v slovenskem energetskem prostoru je velik, predvsem bi s svojimi izkušnjami in tehnologijo želeli sodelovati pri gradnji HE na Savi in Muri. Poleg predstavnikov zgoraj omenjenega podjetja so bili v spremljajoči delegaciji tudi predstavniki drugih podjetij, ki ponujajo rešitve, vezane predvsem na samo vodenje HE (programi, programska oprema – software), ter profesor norveške univerze, ki je, vezano na svoje strokovno področje, zanimanje usmeril predvsem na tehnične podrobnosti turbin in ostale opreme.Ocenili so, da je bil obisk uspešen, ter med drugim pohvalili lepo urejeno elektrarno ter okolico.

15

110 kV daljnovodnih polj znotraj stikališča, in sicer zaradi odprave križanj 110 kV daljnovodov v neposredni bližini elektrarne.Zaradi navedenega je bila sprejeta odločitev o obsegu rekonstrukcije, in sicer:

zamenjava 110 kV visokonapetostne opreme,•zamenjava vseh 110 kV zbiralk, povezav ter spojnega •materiala,zamenjava odvodnikov prenapetosti ter podpornih •izolatorjev in verig,zamenjava ranžirnih omar na stikališču,•zamenjava nizkonapetostnih kabelskih povezav in kabelske •kanalizacije,vgradnja novega samostojnega razdelilca lastne porabe 110 •kV stikališča,vgradnja nove omare krmiljenja in zaščite v komandnem •prostoru za novo daljnovodno polje,zamenjava ozemljitvenega sistema,•vgradnja kovinskih konic za strelovodno zaščito,•zamenjava zunanje razsvetljave stikališča,•vgradnja novih kovinskih podkonstrukcij visokonapetostne •opreme,protikorozijska zaščita obstoječih kovinskih portalov in •gradbena ureditev stikališča.•

Izvedba delV DEM je bila za vodenje naložbe imenovana projektna skupina, ki je izvajala vse dejavnosti, potrebne za uspešno izvedbo projekta. V letu 2008 je bila za izdelavo razpisne in projektne dokumentacije sklenjena pogodba s podjetjem HSE Invest, d. o. o., Maribor, ki je za izdelavo elektrodela projektov angažiral podjetje IBE, d. d., Ljubljana. Julija 2009 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, prav tako je bila v letu 2009 podpisana pogodba za dobavo visokonapetostne opreme s podjetjem C&G, d. d., Ljubljana. Vsa visokonapetostna oprema je bila do konca tega leta tudi dobavljena. V začetku

leta 2010 je bilo za izvajalca demontažnih in montažnih del ter dobavo ostale opreme izbrano podjetje Esotech, d. d., Velenje s podizvajalcema Anser, d. o. o., za izvedbo protikorozijske zaščite in GP Jazbec, d. o. o., za izvedbo gradbenih del. Gradbeni nadzor, preizkušanje in spuščanje opreme v obratovanje so izvajale DEM.Andrej Kovač, vodja projekta, je izpostavil nemoteno oskrbo porabnikov z električno energijo v času del: »Izvedba rekonstrukcije 110 kV stikališča HE Dravograd je bila posebej zahtevna, ker se območje Raven na Koroškem, z vsemi večjimi industrijskimi porabniki v sklopu bivše Železarne Ravne, na 110 kV ravni napaja izključno iz tega stikališča. Zaradi nemotene oskrbe z električno energijo porabnikov na tem območju ni bilo mogoče zagotoviti breznapetostnega stanja na stikališču niti ob najzahtevnejših delih. Vsak izklop katerega koli daljnovoda proti Ravnam je bil terminsko usklajen tako, da je bila poraba v industrijskem kompleksu na tem območju v tistem času minimalna.« Terminski plan izvedbe rekonstrukcije, še posebej pa izklopi daljnovodov, so bili natančno usklajeni s prizadetimi podjetji Eles, Elektro Celje, Petrol Energetika Ravne in Metal Ravne. Vsa dela so bila zaradi navedenega razdeljena v pet faz izvedbe, v sklopu katerih so bili obnovljeni: obe transformatorski polji, zvezno polje, merilno polje in obstoječa štiri daljnovodna polja. Dodatno je bilo dograjeno tudi daljnovodno polje Velenje. Žal pa nov daljnovod Dravograd–Velenje še do danes ni bil vključen v obratovanje, saj ima Eles težave z vključitvijo daljnovoda v RTP Velenje.Vsa dela so bila izvedena med marcem in decembrom 2010, razen zaključnih gradbenih del in meritev ozemljitvenega sistema, strelovodne zaščite, elektromagnetne kompatibilnosti in elektromagnetnega sevanja, ki so bila izvedena spomladi letos.

110 kV stikališče Dravograd po rekonstrukciji; foto: Arhiv DEM

16

Čiščenje mulja iz Trbonjskega jezera; foto: Rado Bališ

Očistili Trbonjsko jezero, Dravški potok in Trbonjsko reko

Trbonjsko jezero leži med lokalnimi griči in železniškim nasipom vzdolž akumulacije HE Vuzenica na desni strani reke Drave. Z okoliških hribov se v jezero stekata pritoka Dravški in Trbonjski potok. Ob večjih padavinah pritoka prinašata v jezero veliko nanosov in naplavin, ki se nalagajo na dnu jezera. Potapljaški pregled jezera je pokazal, da je njegova ekološka sanacija nujna. Projekt ekološke sanacije Trbonjskega jezera in obeh pritokov je potekal skoraj dve leti. Trbonjsko jezero je ločeno od Drave – akumulacije HE Vuzenica – z visokim nasipom dolžine približno 120 metrov. Po kroni nasipa sta speljani železniška proga Dravograd–Maribor in lokalna cesta. Iztok jezera v reko Dravo je zagotovljen s propustom, zgrajenim skozi pregradni nasip. Višina gladine jezera se skozi propust izravnava z višino gladine Drave na drugi strani nasipa. Na osnovi dopisa ARSO – Urada za upravljanje z vodami na Ministrstvu za okolje in prostor in po pritožbi prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini jezera in so navajali, da so zaradi nanosov obeh pritokov ogrožena njihova gospodarska poslopja in travnate površine, ki mejijo na samo jezero in oba pritoka, so Dravske elektrarne Maribor naročile potapljaški pregled celotnega Trbonjskega jezera. Iz poročila zapisnika o potapljaškem pregledu je bilo razvidno, da je 75 odstotkov jezera močno zamuljenega in da je njegova globina na tej površini manjša od enega metra. Če ne bi takoj začeli ekološke sanacije, bi jezero lahko presahnilo, propust, zgrajen skozi nasip, bi se zapolnil, posledično pa bi bila ogrožena celotna železniška proga v dolžini približno 120 metrov, ki poteka po kroni jezera.

Rado Bališ, ki je v DEM skrbel za gradbeni nadzor projekta, je opisal potek sanacije: »Dela so se začela junija 2009. V prvi fazi sanacije Trbonjskega jezera smo ob brežini, na katero sta se kasneje trajno deponirala mulj in prod, zabili lesene pilote premera 20 centimetrov in velikosti od 4 do 7 metrov (cca. 5 pilotov/m'), na notranjo stran smo pritrdili oblogo iz filca (4 m²/m') tako, da se je voda lahko precejala skozenj, mulj in prod pa sta ostala deponirana na brežinah. Po končanem zavarovanju brežin se je začelo delno čiščenje mulja (cca. 2 metra globine) iz samega jezera s plovnim postrojem in batno črpalko skozi cevovod na brežine, ki so od jezera oddaljene od 50 do 200 metrov. S tem posegom smo ob povečanih padavinah zaščitili travne površine in gospodarska poslopja v neposredni bližini jezera in obeh pritokov pred poplavami. V drugi fazi ekološke sanacije jezera smo sanirali oziroma očistili oba pritoka, Dravški potok in Trbonjsko reko, v katera smo tudi vgradili zadrževalnike – betonske in kamnite pregrade – ter s tem preprečili nanašanje proda in mulja v jezero. Celotna površina jezera meri 2 hektara, pri njegovi poglobitvi za približno 2 metra smo z dna jezera očistili približno 40.000 m³ mulja in proda. Dela smo končali marca 2011. Sanacijo Trbonjskega jezera, Dravškega potoka in Trbonjske reke smo uspešno izvedli v sodelovanju s podjetjem Fira, d. o. o..«

33

Vedno večja ozaveščenost državljanov o pomenu izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠNadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj je ekonomsko, ekološko in energetsko pomemben projekt za celo Slovenijo, financiran izključno s sredstvi skupine HSE in evropskih bank. O eni najpomembnejših naložb v Sloveniji v zadnjih letih se je v medijih v preteklem in letošnjem letu veliko pisalo. Ker smo v skupini HSE izvedli paleto različnih dejavnosti na področju komuniciranja izgradnje z različnimi deležniki, smo se odločili, da izmerimo poznanost in ugled podjetja TEŠ ter mnenje o izgradnji nadomestnega bloka 6 v splošni javnosti, med prebivalci Slovenije kot tudi med prebivalci Šaleške doline, tj. občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. Opravljena raziskava nam predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje ukrepe na področju komuniciranja izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ. Poleg tega pa z našimi dejavnostmi na področju komuniciranja sledimo tudi smernicam Evropske banke za obnovo in razvoj, ki daje velik pomen posvetovanju z javnostmi, vključevanju seznanjanja vseh deležnikov ter raziskavam o njihovih pomislekih, željah in pričakovanjih. Vzdrževanje tesnih odnosov z lokalno skupnostjo, podpiranje njenega razvoja in seznanjanje celotne javnosti o strateški pomembnosti projekta morajo biti namreč bistveni elementi poslovne politike in dejavnosti vseh podjetij, ki si izposojajo sredstva pri omenjeni banki.

Ugotovitve raziskave povzemamo na osnovi vzorca 1000 anketiranih prebivalcev Slovenije in 701 prebivalca Šaleške doline, ki so svoje mnenje izrazili prek telefonskega anketiranja med 4. in 19. majem 2011. Raziskavo je izvedlo podjetje Episcenter, d. o. o..

Poznanost TEŠ

TEŠ je, pričakovano, bolj poznan med prebivalci Šaleške doline. Medtem ko ga dobro pozna 51 odstotkov anketiranih, zelo dobro pa 23 odstotkov, znaša delež anketirancev Slovenije, ki TEŠ poznajo dobro, 21 odstotkov, delež tistih, ki ga poznajo zelo dobro, pa štiri odstotke.

Graf 1: Poznanost TEŠ

5%

30%

41%

21%

4%

0% 30% 60% 90%

še nisem slišal

poznam le po imenu

poznam bežno

dobro poznam

zelo dobro poznam

Slovenija

n=1000

5%

22%

51%

23%

0% 30% 60% 90%

še nisem slišal

poznam le po imenu

poznam bežno

dobro poznam

zelo dobro poznam

Šaleška dolina

n=701

34

Slovenija (2,90; 3,19)

Šaleška(3,92; 3,97)

1

2

3

4

5

1 2 3 4 5

-ugl

ed +

- poznanost +

Percepcija TEŠ

22%

17%

39%

16%

6%

0% 30% 60% 90%

sploh nisem seznanjen

nisem seznanjen

niti niti

sem seznanjen

zelo sem seznanjen

Slovenija

n=1000

5%

9%

32%

33%

21%

0% 30% 60% 90%

sploh nisem seznanjen

nisem seznanjen

niti niti

sem seznanjen

zelo sem seznanjen

Šaleška dolina

n=701

Graf 2: Ugled TEŠ

Graf 3: Položaj TEŠ glede na poznanost in ugled

Percepcija TEŠ

Ugled TEŠ

Med anketiranci Šaleške doline Termoelektrarno Šoštanj kot ugledno ocenjuje 73 odstotkov anketirancev, med njimi jih je 32 odstotkov mnenja, da ima TEŠ zelo dober ugled. Dobra polovica, 55 odstotkov prebivalcev Slovenije, ugled TEŠ ocenjuje kot niti slab niti dober, da ima TEŠ dober ugled, meni 22 odstotkov anketiranih, zelo dobrega pa osem odstotkov. Termoelektrarni Šoštanj slab ugled pripisuje 15 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije, od tega trije odstotki vprašanih menijo, da ima TEŠ zelo slab ugled.

Seznanjenost z izgradnjo nadomestnega bloka 6

Anketiranci Šaleške doline so, kot je razvidno iz grafa, v večji meri kot prebivalci Slovenije seznanjeni z izgradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ. Med slednjimi je seznanjenih 22 odstotkov, medtem ko je med prebivalci Šaleške doline seznanjenih 54 odstotkov, od tega 21 odstotkov zelo.

Termoelektrarna Šoštanj ima, glede na poznanost in ugled, boljši položaj med prebivalci Šaleške doline, medtem ko je oboje med prebivalci Slovenije nekoliko nižje ocenjeno.

Graf 4: Seznanjenost z izgradnjo nadomestnega bloka 6

3%

12%

55%

22%

8%

0% 30% 60% 90%

zelo slab ugled

slab

niti niti

dober

zelo dober ugled

Slovenija

n=953

1%

5%

22%

41%

32%

0% 30% 60% 90%

zelo slab ugled

slab

niti niti

dober

zelo dober ugled

Šaleška dolina

n=701

35

11%

14%

30%

26%

19%

0% 30% 60% 90%

sploh ne podpiram

ne podpiram

niti niti

podpiram

popolnoma podpiram

Slovenija

n=769

3%

3%

9%

21%

64%

0% 30% 60% 90%

sploh ne podpiram

ne podpiram

niti niti

podpiram

popolnoma podpiram

Šaleška dolina

n=665

Podpora izgradnji nadomestnega bloka 6

Podpora izgradnji nadomestnega bloka 6 je med anketiranci Šaleške doline izrazita, izgradnjo podpira 85 odstotkov anketiranih. Med prebivalci Slovenije je podpornikov nekoliko manj, 45 odstotkov, izmed teh jih 19 odstotkov gradnjo popolnoma podpira.

5%

19%

4%

4%

4%

4%

5%

7%

8%

9%

10%

22%

39%

0% 20% 40% 60%

razno (posamezne navedbe)

drugo

ekonomski vidik

več, boljša elktrika

dober projekt, splošno

dobro za Slovenijo, ljudi

potrebno je

energetska neodvisnost Slovenije

rudnik- izkoristek premoga, surovin

prednost pred JE

ekološki vidik

delovna mesta

potreba po energiji/zagotavljanje el.

Slovenija

n=323

20%

3%

3%

4%

5%

6%

8%

11%

21%

30%

41%

0% 20% 40% 60%

drugo

dobro za Slovenijo, ljudi

ni alternativ

razvoj, napredek

prednost pred JE

energetska neodvisnost Slovenije

rudnik- izkoristek premoga, surovin

razvoj Šaleške doline

ekološki vidik

potreba po energiji/zagotavljanje el.

delovna mesta

Šaleška dolina

n=556

Graf 5: Podpora izgradnji nadomestnega bloka 6

Razlogi v prid izgradnji nadomestnega bloka 6Največ anketiranih prebivalcev Šaleške doline (41 %) kot razlog podpore navaja nova delovna mesta oziroma možnosti za zaposlitev, med prebivalci Slovenije pa potrebo po energiji (39 %). Sicer pa so razlogi v prid izgradnji nadomestnega bloka med anketiranimi prebivalci Slovenije in Šaleške doline podobni, saj oboji poudarjajo pomen energije, zagotavljanje energetske oskrbe, delovna mesta, zaposlitve, ki bi jih izgradnja nadomestnega bloka po njihovem mnenju prinesla. Kot tretji najpogosteje navajan razlog je pri obojih ekološki vidik, manj onesnaževanja. Med prebivalci Šaleške doline 11 odstotkov anketiranih kot razlog podpore navaja tudi razvoj Šaleške doline.

Graf 6 : Razlogi v prid izgradnji nadomestnega bloka 6

36

1

2

3

4

5

B6 - zanesljiva oskrba z el. energijo

B6 - nova delovna mesta

B6 -manj izpustov CO2

B6 -manjša poraba premoga

Potrebne racionalnejše investicije

B6 - energetska neodvisnostB6 - okoljski razlogi v prid

Obstoječi bloki zastareli

B6 - transparenten projekt

B6- financiran s strani HSE, bank

B4, 5 - obnova finančno bolj sprejemljiva

ŠaleškaSlovenija

Odnos do vidikov izgradnje nadomestnega bloka 6

Anketiranci Šaleške doline v povprečju izkazujejo višjo stopnjo strinjanja s trditvami (strinjanje so ocenjevali na petstopenjski lestvici; od 1 – s trditvijo se sploh ne strinjam – do 5 – s trditvijo se popolnoma strinjam), ki se nanašajo na pozitivne vidike nadomestnega bloka 6, kot anketirani prebivalci Slovenije. Najočitnejše nestrinjanje so prebivalci Šaleške doline izrazili pri trditvi, da bi bila obnova blokov 4 in 5 finančno sprejemljivejša kot izgradnja nadomestnega bloka 6, najnižja stopnja strinjanja pri tej trditvi je bila ravno tako izkazana tudi pri anketiranih prebivalcih Slovenije.

Graf 7: Odnos do vidikov izgradnje nadomestnega bloka 6

Ocena okoljskih razmerZgovoren je tudi podatek, da dobrih 60 odstotkov anketiranih v Šaleški dolini ocenjuje, da so se okoljske razmere v primerjavi z razmerami pred desetimi leti izboljšale.

Kako naprej?

Rezultati raziskave nedvomno kažejo, da smo že veliko naredili na področju seznanjanja javnosti v zvezi z izgradnjo nadomestnega bloka 6 TEŠ. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali dejavnosti vzdrževanja odnosov z vsemi deležniki, saj se zavedamo, da je izgradnja nadomestnega bloka 6 TEŠ v interesu celotne Slovenije. Nadomestni blok 6 bo namreč zmanjšal izpuste CO2 za 35 odstotkov in za 30 odstotkov zmanjšal porabo premoga za proizvodnjo enake količine energije kot pri blokih 1–5 ter tako na okolju prijaznejši način zagotavljal tretjino potrebne električne energije, s čimer bo zagotovljena energetska neodvisnost Slovenije.

15%

23%

16%

8%

63%

48%

63%

71%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Šaleška dolina skupaj (n=701)

Šmartno ob Paki (n=99)

Velenje (n=434)

Šoštanj (n=168)

izboljšale

poslabšale

Graf 8: Ocena okoljskih razmer

17

Za naročnika DEM uspešno zaključil rekonstrukcijo 110 kV stikališča HE Dravograd

Kot je navedeno že v članku DEM, je leta 2008 družba za inženiring in izgradnjo energetskih objektov HSE Invest podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo 110 kV stikališča HE Dravograd.Za naročnika DEM je HSE Invest s podizvajalcem IBE izvedel in pripravil projektno dokumentacijo. HSE Invest je izdelal razpisno dokumentacijo, vodil postopek izbire izvajalca in nadzoroval izvedbo del. Vodja projekta je bil Franc Ratajc, univ. dipl. inž. str.V rekonstrukciji 110 kV stikališča HE Dravograd so bile izvršene naslednje spremembe v konfiguraciji (enopolni shemi):

odvodna DV-polja so naslednja: +AED01 RTP Dravograd, •+AED02 Vuzenica, +AED04 Velenje, +AED05 Slovenj Gradec, +AED07 Rezerva, +AED08 RTP Ravne, +AED09 Železarna Ravne;transformatorska polja so ostala +AET03 s •transformatorjem +1ATE in polje +AET06 s transformatorjem +2ATE;zvezno polje +AEZ10 in merilno polje +AEM11 sta •združena na koncu dvosistemskih zbiralnic;napetostni merilni transformatorji so v odvodnih poljih •vgrajeni na daljnovodno stran vhodno-izhodnega ločilnika v odvodnih poljih;merilno polje +AEM11 je bilo dodatno opremljeno z •ozemljilnimi noži za ozemljitev posameznega 1. ali 2. zbiralničnega sistema;napetostni merilni transformatorji –T5, tokovni merilni •transformatorji T1, odvodniki prenapetosti sistema –F1 in odvodniki prenapetosti ničelne točke transformatorja

–F3, podporni – obesni izolatorji in povezave v transformatorskem prostoru v obeh transformatorskih poljih (+AET03 in +AET06) so ostali obstoječi, saj so bili zamenjani med zadnjo prenovo stikališča sredi 90. let (1995). V transformatorskih poljih so se zamenjali le zbiralnični ločilniki sistema 1 in 2 –Q1 in –Q2, odklopniki –Q0 ter zbiralnične povezave do obstoječih odvodnikov prenapetosti;ločilnik za ozemljitev zvezdišča transformatorja –Q6 •je bil zamenjan, odvodnik prenapetosti zvezdišča transformatorja –F3 in zbiralnične povezave z obesnimi izolatorji v transformatorskih prostorih pa so ostali obstoječi.

Ves čas rekonstrukcije 110 kV stikališča je HE Dravograd delovala nemoteno le s kratkotrajnimi izklopi, ki so bili izvršeni v soglasju z naročnikom, projektantom, Elesom in Železarno Ravne. Rekonstrukcija stikališča se je začela z menjavo dvosistemskih zbiralnic VN-stikališča, kar je zahtevalo najdaljši izklop. Rekonstrukcija polj stikališča pa je potekala od polja AED01 proti zadnjemu merilnemu polju AEM11. Polja so se rekonstruirala po dve hkrati, medtem pa so ostala polja kot tudi sama hidroelektrarna obratovali s kratkimi izklopi. Razporeditev nove opreme v poljih se je prilagodila obstoječim portalom, temeljem in zahtevam Elesa. Število odvodnih polj se je povečalo za eno rezervno polje, po vzoru obstoječih je bil v dodatnem odvodnem polju izdelan nov daljnovodni portal. Vsa polja so opremljena z zunanjimi ranžirnimi omarami za lokalno posluževanje. Ohranile so se obstoječe CND-krmilne omare z manjšimi posodobitvami in spremembami. Sistem obračunskih meritev stikališča se je v obsegu rekonstrukcije v celoti zamenjal.Točkovni temelji opreme in portalov so se delno ohranili in ustrezno sanirali. Glede na to se je prilagodila razporeditev opreme kot tudi jeklene podkonstrukcije primarne opreme stikališča. Ohranila se je tudi kabelska kanalizacija, ki je pokrita z novimi montažnimi betonskimi ploščami. V sklopu rekonstrukcije se je uredila tudi okolica z novo ograjo, tlakovanjem, stopnicami in travnimi površinami.18. maja 2011 je bil uspešno izveden strokovni tehnični pregled stikališča Dravograd. Naročnik DEM in vodja projekta Andrej Kovač sta z rekonstrukcijo zadovoljna.

110 kV stikališče Dravograd pred in po rekonstrukciji: Arhiv HSE Invest

18

HSE spodbuja – Preverite svojo učinkovitost

To je bila iztočnica za letošnji nagradni kviz z naslovom Ali si učinkovit, ki ga je HSE omogočil v sklopu kampanje »Energija si, bodi učinkovit«. Nagradni kviz je bil del akcije Modra energija za toplotne črpalke, ki presega zgolj spodbujanje k učinkovitemu ravnanju z energijo in vključuje tudi spodbujanje rabe modre energije, proizvedene iz obnovljivih virov, in vgradnjo toplotnih črpalk. Če toplotno črpalko poganja modra energija, električna energija, pridobljena iz vodnih virov, pa se ogrevamo in hladimo izključno iz obnovljivih virov energije.83 odstotkov Slovencev je prepričanih, da so učinkoviti pri ravnanju z energijo v svojih domovih. Spremljanje dejanskega ravnanja prek Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2010 pa kaže, da skoraj tri četrtine Slovencev z energijo ravna preveč potratno. Deklarativno strinjanje seveda ne prispeva k večji energetski učinkovitosti Slovenije, ampak

predstavlja oviro pri doseganju tega pomembnega cilja. S spreminjanjem obnašanja bi lahko zmanjšali porabo, ob tem pa ohranjali bivalno ugodje. Še bolj pa bi zmanjšali porabo s premišljenimi naložbami v učinkovito rabo energije.Na Centru za energetsko učinkovitost pri IJS, ki pripravlja interpretacijo rezultatov raziskave REUS 2010, so primerjali deklarativni in dejanski odnos do rabe energije in okolja. Primerjava je bila narejena z raziskavo Eurobarometer iz leta 2006, ki se izvaja v državah EU 25. Ugotovili so, da je razkorak med tem, kar mislimo o svojem ravnanju, in dejanskim ravnanjem veliko večji v Sloveniji, kot je v evropskem povprečju. Omenjena dejstva so spodbudila HSE, pobudnika kampanje »Energija si, bodi učinkovit«, da so z Informo Echo ter drugimi člani mreže Sinergija pripravili zanimiv spletni kviz, s pomočjo katerega lahko ugotovite, ali vaše gospodinjstvo sodi

Več o akciji Modra energija za toplotne črpalke najdete na povezavi: http://www.pozitivnaenergija.si/energija/ogrevanje-s-tc/ogrevanje-s-tc/.

ENERGIJA SI, BODI UČINKOVIT / WWW.POZITIVNAENERGIJA.SI

ogrevaj z brezplačno energijo okolja

Naro

čnik

: HSE

d. o

. o.,

Kopr

ska

ul. 9

2, 1

000

Ljub

ljana

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

AK

CIJ

O E

NE

RG

IJA

SI

Več kot polovica Slovencev živi v zablodi, da z energijo ravna učinkovito. Zanimivo pa je tudi to, da je razkorak med tem, kar mislimo o svoji učinkovitosti, in tem, kako dejansko ravnamo z energijo, večji v Sloveniji kot v EU.

19

med entuziaste, realiste, skeptike, pasivne ali neozaveščene kar se tiče ravnanja z energijo. Sodelovanje v kvizu pa vam tudi omogoča, da ugotovite razkorak med tem, kar mislite o svoji učinkovitosti, in med vašim dejanskim ravnanjem z energijo.Kviz je glede na metodologijo raziskave REUS zelo poenostavljen in prilagojen za hitro testiranje na spletu. Namenjen pa je predvsem spodbujanju k energijsko učinkovitemu ravnanju, kar nam omogoča prihranek in je koristno za okolje.Nagradni kviz je bil zaključen 28. aprila. Kot prva nagrada je bil podeljen Gorenjev energijsko učinkovit pralni stroj. Še veliko lepih nagrad pa so prispevali HSE, Danfoss, Mercator in Telekom Slovenije. Brez možnosti za nagrado je testiranje učinkovitosti vašega gospodinjstva še vedno mogoče na portalu www.pozitivnaenergija.si in na Facebooku na profilu skupnosti »Energija si, bodi učinkovit«. Z rezultatom kviza, ki pokaže, kam sodi vaše gospodinjstvo glede ravnanja z energijo in odnosa do okolja, pa se boste lahko pohvalili tudi pri svojih prijateljih na Facebooku. Na koncu kviza boste izvedeli, kako se lahko s pomočjo modre energije in toplotne črpalke ogrevate z brezplačno energijo okolja. Vsaka sprememba se začne v naši glavi. Zato so pomembna prizadevanja v smeri učinkovite rabe energije, še posebej če se

nas dotaknejo na način, ki si ga zapomnimo in nas spodbudi k ravnanju. Od 15. februarja do 30. aprila smo zabeležili 65.400 ogledov portala www.pozitivnaenergija.si, obiskalo pa ga je 17.700 obiskovalcev. V žrebanje za nagradno igro se je vpisalo 1656 posameznikov, ki so se glede na odnos do rabe energije in okolja razvrstili v naslednje kategorije: 46 % entuziastov, 22 % realistov, 12 % skeptikov, 9 % pasivnih in 11 % neozaveščenih. Vsi, ki so se preverili v kvizu, pa so bili usmerjeni na akcijo Modra energija za toplotne črpalke. Skupina ljudi, ki so se pridružili Facebook skupnosti »Energija si, bodi učinkovit«, je v enem mesecu narasla z 240 na prek 1900 članov. Akcija Modra energija za toplotne črpalke bo potekala do konca leta. Odjemalce električne energije bodo na akcijo vsak mesec spomnili oglasi ob mesečnih položnicah. Jeseni pa se bo nadaljevala oglaševalska akcija v tiskanih medijih in na spletu.

Besedilo: Rajko Dolinšek

Kviz Ali si učinkovit najdete na povezavi: http://www.pozitivnaenergija.si/energija/zabavno-izobrazevanje/ali-si-ucinkovit/.

20

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Z E

KS

KU

RZ

IJE

DR

UŽ

BE

HS

E

HSE gre na zahodKo sem se konec marca precej posvečal nepremičninskim poslom in posledično bil precej na dopustu, je zazvonil mobilni telefon. Na drugi strani se oglasi mladosten ženski glas. To imam vedno najraje, saj običajno ne obeta težav. Bila je sodelavka Sandra. Vpraša me, če me vpiše za letošnjo ekskurzijo, saj se razpoložljiva mesta hitro polnijo. Seveda sem takoj potrdil, sledil je še krajši klepet o tem in onem. Ko sem že prekinil zvezo, sem se šele spomnil, da nisem vprašal, ne kdaj je ekskurzija ne kam se gre letos. No, pa saj je vseeno, dosedanje ekskurzije so bile vse po vrsti vredne udeležbe, čas bom pa tudi že našel, saj stara modrost pravi, da imaš časa toliko, kot si ga vzameš ...

Letos se gre v Italijo, sredi maja, sem izvedel naslednji dan, ko sem prišel nazaj v službo. Dobro sem se odločil, ko sem potrdil udeležbo. Program ekskurzije je obsegal ogled dveh hidroelektrarn. Bolj kot se je bližal datum odhoda, bolj je bila tudi vremenska napoved hidrološka.Po za petek neobičajno zgodnjem vstajanju smo se zbrali na parkirišču pred sedežem družbe HSE. Kot običajno je bil zajtrk svež in slasten. Na poti proti Italiji smo na Primorskem vkrcali še preostale sodelavce, med njimi tudi Damjana, neumornega koordinatorja vseh dogodkov naslednjih dveh dni. Vožnja po Furlaniji in naprej čez Veneto je potekala brez kakšnih posebnosti, razen tistih, ki sem jih sanjal.Prva točka programa je bil ogled črpalne hidroelektrarne Valbona. Z avtoceste smo se v mestu Rovereto usmerili na

gorski prelaz proti mestecu Vallarsa. Vijuganje po zaviti, strmi in prepadni cesti je šlo počasi in časovni zaostanek za načrtom se je hitro večal. Vendar se deželi primerno nihče ni pretirano obremenjeval zaradi tega, z izjemo sodelavca, ki se je odločil, da del svojih telesnih tekočin ne prispeva v akumulacijo hidroelektrarne, temveč jih že med potjo odloži. Na ozki in zaviti cesti brez mirnih kotičkov, ki bi ponujali nekaj zasebnosti, je to opravilo seveda zabavnejše za mimo vozeče voznike in potnike kot za samega akterja dogajanja.Črpalna hidroelektrarna Valbona ima za današnje razmere dva relativno majhna agregata. Njena glavna atrakcija je tako gravitacijska pregrada, visoka okrog 110 metrov, umeščena v ozko alpsko dolino. Sprehod po vrhu pregrade ni ravno za ljudi z vrtoglavico. Agregata, ki sta bila nedavno obnovljena,

21

se nahajata v dolini nekaj sto metrov nižje. Elektrarna je v lasti družbe AGSM, s katero prek njene povezane družbe tudi mi precej sodelujemo.Proti večeru smo se nastanili v hotelu ob Gardskem jezeru, v neposredni bližini znanega zabaviščnega parka Gardaland. Temu primerno je bilo drugo jutro na zajtrku mnogo staršev z otroki, ki so neučakano pričakovali odprtje parka. Vendar

nam niso bile namenjene vratolomne vožnje v parku, najbrž je za dovolj adrenalina poskrbela že avtobusna vožnja do hidroelektrarne dan prej. Namesto tega smo se po zajtrku namenili na ogled mesteca Sirmione na jugu Gardskega jezera, po kosilu v brazilskem stilu pa je sledil še ogled mesta Verona, kjer ni bila glavna atrakcija antična arena, ampak mnogo mlajša, sicer bronasta Julija, ki je tokrat za spremembo

22

čakala svojega princa pod balkonom in ne na njem. Romeov ima očitno precej na voljo, kar izdaja lepo zglajen bron njenega oprsja. Zvečer smo pobegnili iz urbanega okolja in se etnološko-kulinarično izobraževali v prijetni podeželski domačiji.Zadnji dan je sledila vlažna pot nazaj v Slovenijo, ki je ponujala dovolj časa za strnitev vtisov ekskurzije. Za odlično organizacijo gre zahvala svetu delavcev HSE, seveda predvsem glavnemu koordinatorju, povezovalcu, prevajalcu in sploh dečku za vse, Damjanu, ne gre pa pozabiti niti družbe HSE, ki je ekskurzijo sploh omogočila.

Besedilo in fotografije: dr. David Grgič

23

Kjer se konča zemlja in začne morjePortugalska, ki jo je Društvo ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva izbralo za letošnji obisk, meri skoraj 93 tisoč kvadratnih kilometrov (štiri in polkrat več kot Slovenija) in ima dobrih 10 milijonov prebivalcev (od tega jih tretjina živi v Lizboni s širšo okolico). V dobi odkritij novih ozemelj je imela za kratek čas ključno vlogo v svetu, kasneje pa je prišla pod špansko prevlado, izpod katere se je sicer osvobodila, vendar ni nikoli več dosegla politične in gospodarske moči, ki jo je uživala v 15. stoletju. Sredino 20. stoletja je zaznamovala 40-letna vladavina diktatorja Salazarja, dvanajst let po atentatu nanj pa je leta 1986 Portugalska postala članica EU. Sodobna Portugalska ima svoje korenine v levičarskem vojaškem prevratu, ki je leta 1974 brez prelivanja krvi obračunal z diktatorsko vladavino. Ta dogodek je šel v zgodovino kot Revolucija nageljnov. Zanimivo je, da je bil skrivni znak za odhod vojakov iz vojašnic pravzaprav pesem, ki je istega leta tekmovala za Portugalsko na Evrosongu. Etnična sestava prebivalstva je zelo enotna, saj Portugalci predstavljajo 96 odstotkov prebivalstva, ostali pa so večinoma priseljenci iz nekdanjih afriških, ameriških in azijskih kolonij.Portugalci ne marajo, da se jih primerja s Španci. Niso tako temperamentni za vsako ceno, njihova nacionalna glasba je fado in ne glasen flamenko in za razliko od svojih pirenejskih sosedov na portugalskih bikoborbah bika ne ubijejo. So pa zato veliko bolj narod nazivov. Če na Portugalskem končaš fakulteto in imaš navadno diplomo, te že naslavljajo z gospod in gospa doktor. In če imaš na Portugalskem rojstni dan in se pije, potem slavljenec nikoli ne časti sam, ampak se račun vedno deli med prijatelje.

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Z E

KS

KU

RZ

IJE

PO

PO

RT

UG

AL

SK

I

Kljub zgodnjemu vstajanju v četrtek, 19. maja, ko se je začelo petdnevno potovanje, se nas je na beneškem letališču zbralo skoraj 80 ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva, nasmejanih in dobre volje, predvsem pa v pričakovanju številnih ogledov in novih doživetij.Po pristanku na lizbonskem letališču, in ko smo kazalce na urah premaknili za eno uro nazaj, smo se odpeljali v Sintro, staro kraljevsko prestolnico, ki upravičeno velja za eno najlepših mest na Portugalskem. Ogledali smo si kraljevo palačo iz 15. stoletja, ki so jo kralji uporabljali vse do 19. stoletja. Dolga zgodovina te stavbe je prinesla tudi številne arhitekturne sloge, predvsem gotskega in emanuelinskega, največji čar pa palači daje okrasje v številnih svečanih prostorih. V okolici Sintre se razprostira Park Pena, očarljiva mešanica zelenih gozdov in nasadov mimoz ter drugih eksotičnih rastlin in cvetic.Po ogledu in kratkem sprehodu po zanimivih uličicah Sintre smo se odpravili do najzahodnejše točke celinske Evrope, Caba da Roca, kjer v daljavi vidiš samo in nič drugega kot modrino morja. Dih jemajoče lepote rta so opevali že v antičnem Rimu, ko je bil znan kot Promontorium Magnum, bil pa je tudi navdih za pesem Onde a terra acaba e o mar

começa, kar pomeni kraj, kjer se konča zemlja in začne morje, pesnika Luísa de Camõesa. V glavno mesto Portugalske, Lizbono, ki je tudi najhribovitejše pristaniško mesto na svetu, smo se odpeljali skozi mondeni letovišči Estoril in Cascais, ki se nahajata ob obalni cesti. Cascais se je razvil iz ribiške vasice in leži ob mirnem zalivu, Estoril pa je letovišče z igralnico in uveljavljenim golf klubom. Naslednji dan smo začeli z avtobusnim ogledom prestolnice, ki leži na sedmih gričih ob obali reke Tejo. Ogledali smo si stolnico, grad Sao Jorge s čudovitim pogledom na mesto, mestni stolp, slavolok zmage in dva dragulja pod zaščito Unesca – Belemski stolp in samostan Sv. Jeronimo (spomenik renesančne arhitekture) s cerkvijo, v kateri so grobnice portugalskih kraljev ter sarkofaga pesnika Camõesa in pomorščaka Vasca da Game. Ustavili smo se tudi ob spomeniku slavnih pomorščakov – raziskovalcev. Sprehodili smo se po stari mestni četrti Alfama, ki je duša stare Lizbone, ter se povzpeli do gradu Sao Jorge. Popoldan smo preživeli v pohajkovanju po Lizboni, ogledovanju trgovinic, pitju kave in pokušanju tradicionalnih sladic – smetanovih tortic iz Belema. Portugalci so eden najbolj sladkosnednih narodov

24

Rt Cabo da Roca, narava okoli njega in prostrano morje očarajo vsakega

na svetu, vsako mesto, vas, zaselek ima svoj značilen kolač, na katerega so ponosni. Povprečen Portugalec baje pozna vsaj 200 različnih kolačev. Čudovit lizbonski dan smo zaključili z ogledom tradicionalne predstave fado, ob čemer so nam postregli tudi značilno portugalsko hrano bakalhao, ki pa večini ni prav posebej teknila.

Glavno mesto Portugalske (zgoraj)Spomenik slavnim pomorščakom – raziskovalcem v Lizboni (desno)

Kraljeva palača v Sintri

25

Slavolok zmage

Poročno darilo Isabeli Aragonski

Zanimiva hiška s pisanim balkonom v Obidosu

Tretji dan smo se iz Lizbone odpeljali do “poročnega mesta” Obidosa, saj ga je za poročno darilo dobila Dona Isabela Aragonska. Ogledali smo si slikovito mesto s srednjeveškim obzidjem, ki leži na vrhu apnenčaste pečine. Značilnost mesta so belo pobarvane hišice z rumenimi in modrimi obrobami, ki stanovalce branijo pred zlobnimi duhovi, in tlakovane

uličice, ki večkrat služijo tudi kot kulisa za filme. Večina nas je pokusila tudi višnjev liker, ki ga postrežejo v okusnih čokoladnih skodelicah.Naslednja postojanka je bilo mesto Alcobaça, znano po cistercijanskem samostanu Mosteiro de Santa Maria iz 12. stoletja. Svoje dni je bila to najmogočnejša opatija, opat je bil za kraljem eden najvplivnejših ljudi v kraljestvu. Na vrhuncu delovanja je samostan štel bojda kar 999 menihov. Nato smo se ustavili v slikoviti ribiški vasici Nazare, ki je danes letoviško mesto na obali Atlantskega oceana in kjer se še da videti

Čudovit vrt samostana Mosteiro de Santa Maria

prebivalke, ki nosijo tradicionalna oblačila (sedem plasti kril, od katerih vsak dan, ko so njihovi možje na morju, slečejo eno in tako vedo, koliko dni je do moževe vrnitve), pa tudi pladnji s sardelami še niso popolnoma izginili z nabrežja. Privlačen je tudi zgornji del mesta Sito, ki leži na 110 metrov visokem vrhu pečine in nudi čudovit razgled. Po ogledu smo pot nadaljevali v Batalho, znano po eni najlepših gotskih cerkva Santa Maria de Victoria s samostanom in znamenito nedokončano kapelo. Batalha predstavlja ponos in čustva portugalskega značaja in je nastala med vladanjem Joaa I.. Predzadnji dan smo začeli z ogledom najstarejšega univerzitetnega mesta Portugalske, Coimbre – univerze, knjižnice, katedrale in starega mestnega jedra, ki predstavlja pravi labirint ozkih uličic, ki se vijejo okoli strmega griča. Častitljiva coimbrska univerza je najstarejša in najuglednejša

učna ustanova na Portugalskem, simbol narodnega ponosa. Zgodaj popoldne smo se odpeljali v Porto, drugo največje mesto Portugalske. Ogledali smo si mesto, katerega ime je sinonim za pristanišče, vino in lepo reko, ki se vije proti mestu. V številnih vinskih kleteh ob bregu reke Douro obiskovalci še vedno pokušajo desertno vino portovec in tudi mi smo ga z veseljem pokusili (nekateri tudi kupili), tradicionalne stare ladje pa krasijo staro pristanišče. V toplem popoldanskem soncu smo posedali v številnih barih

26

ob reki, prigriznili značilen sendvič francesinha, opazovali barvite stare hiše, obložene z zanimivo keramiko, in uživali v utripu mesta ter pogledu na enega od petih starih mostov, ki se pne nad reko Douro, Ponte Dom Luis iz leta 1886. In je kot vedno, ko je lepo, prehitro minilo … Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali do najbolj znanega romarskega mesta na Portugalskem, Fatime, ki ga imenujejo tudi oltar Portugalske. Za milijone romarjev je to kraj skrivnosti in svetosti, eno najbolj priljubljenih romarskih središč na svetu, kjer se je leta 1917 Devica Marija prikazala trem revnim pastirčkom Luciji, Hijacinti in Frančišku. Po mirnem letu smo zgodaj zvečer pristali v Benetkah in se odpravili proti domu v prijetnem klepetu o pomorščakih, raziskovalcih, dobrih vinih, fadu, bikoborbah, barvitih hišah, Sedem kril, ki jih po tradiciji nosi Portugalka

Peščena plaža v kraju Nazare

Skupinsko fotografiranje pred cerkvijo Santa Maria de Victoria

27

Osupljiva knjižnica v Coimbri Galeb v ospredju, Porto v ozadju

Ladje, ki so nekoč prevažale Portovec, zdaj večinoma prevažajo le še turiste

Romarsko središče Fatima

prijaznih ljudeh … Urejanje fotografij in listanje albumov nas bo še dolgo spominjalo na čudovito Portugalsko … Del misli pa je že ob rezultatih vprašalnika in ugotavljanju, kateri predlog bo zmagal, Škotska ali Irska? In bo spet priložnost za novo reportažo.

Besedilo in fotografije: Majna Šilih in mag. Janez Keržan

28

Po okrepčilu s sendviči in vodo so se udeleženci odpravili na tekmovališča, kjer so se pomerili v desetih disciplinah: badminton, kegljanje, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, pikado, plavanje, streljanje in tenis. Razburljivi in napeti »boji« so trajali do treh popoldan, ko smo se vsi z veseljem odpravili proti šotoru, kjer nas je čakala hrana in pijača. Z veliko mero humorja je pokale najboljšim, ob pomoči direktorjev družb in svetovalca poslovodstva HSE dr. Deana Besednjaka, ki je predal skupne pokale, razdelila povezovalka programa Ana Marija Mitič. Za njo je na oder prišla glasbena skupina Mambo Kings, ki je poskrbela, da se je plesišče hitro napolnilo in ostalo polno do zaključka dogodka.

Vreme je razumelo pomen športnega druženja in zdržalo skoraj do koncaV soboto, 4. junija se je v Športnem parku Kodeljevo v Ljubljani zbralo skoraj 400 tekmovalcev iz vseh osmih družb skupine HSE. Vlogo organizatorja poletnega športnega srečanja 2011 je tokrat prevzela družba Holding Slovenske elektrarne.

V tekmovalnem delu so se najbolje odrezali zaposleni iz Premogovnika Velenje, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Termoelektrarne Trbovlje, tretje pa zaposleni iz Dravskih elektrarn Maribor, ki so sicer dosegli enako število točk kot Termoelektrarna Šoštanj, vendar so večkrat zasedli prvo mesto v posameznih kategorijah. O borbenosti tekmovalcev in prijetnem druženju pa največ povedo fotografije v nadaljevanju.

Besedilo in fotografije: Majna Šilih

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

S Š

PO

RT

NIH

IG

ER

DR

UŽ

B S

KU

PIN

E H

SE

29

Skupni rezultati športnega srečanja družb skupine HSE

Ekipa Število doseženih točk

Premogovnik Velenje 83

Termoelektrarna Trbovlje 63

Dravske elektrarne Maribor 61

Termoelektrarna Šoštanj 61

Soške elektrarne Nova Gorica 50

Holding Slovenske elektrarne 43

HSE Invest 32

Hidroelektrarne na spodnji Savi 28

30

31

32