67

časopisskupine HSE

december2012

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Intervju z generalnim direktorjem HSE:

Razloge za srečo si moramo

postaviti sami 18

› Predstavljamo:

Raziskava REUS 2012 22

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici:Katja Gaspari Leben

Fotografija na zadnji strani:Božično drevo; dr. David Grgič

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

› U

VO

DN

IK

Trinajst razlogov za srečo Razpravljati o tem, kaj je sreča, je v teh negotovih časih sila nehvaležna naloga. Nekdo, ki svojim otrokom ne more privoščiti šolske malice, bi bil srečen, če bi lahko plačal mesečno položnico. Hudo bolan človek bi bil srečen zgolj in samo, če bi se mu povrnilo zdravje. Spet drugega bi osrečilo več prostega časa, družinskih srečanj, mirnih dni. Tretji so zadovoljni, kadar hodijo po robu (denimo po robu strehe poslovne stavbe HSE ali po kupu premoga). Nekateri pač niso srečni nikoli. Takšne srečuješ na vsakem koraku: kronične nezadovoljneže s svojim življenjem, ki ga sicer izpolnjujejo s statusno-materialnimi dobrinami in podobno navlako, zaradi katere mislijo, da so frajerji, v resnici so pa samo nesrečniki, ki ne živijo, ampak životarijo. Tudi takim je namenjen naš novoletni slogan, ki se glasi: Imejte vsaj trinajst razlogov za srečo. Drži, trinajstica je pregovorno nesrečna številka, a HSE v novo leto kljub temu vstopa s pozitivno energijo. Če nam je ni zmanjkalo letos, nam je namreč ne bo nikoli. Za nami je obdobje negotovosti, čakanja, upanja in pričakovanj, predvsem pa naporne potrpežljivosti in prepričanja, da bo konec res dober in da bo zaključek leta priložnost za odpiranje šampanjca. Kak požirek ga že lahko spijemo; projekt TEŠ 6 je konec novembra dočakal podpis dveh pomembnih pogodb in klobčič negotovosti se je začel razpletati. Želimo si, da bi se v letu, ki prihaja, razpletel do konca – lotiti se moramo namreč novih klobčičev, novih projektov za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. To je naše poslanstvo in srž našega delovanja. Obstoja. In prihodnosti. Vanjo vstopamo nekoliko »spufani«, a zadovoljni, da imamo v teh negotovih časih službe, redne plače, zanimivo delo in smele cilje. Na koncu tako ali tako vedno ugotoviš, da je sicer dobro posegati po zvezdah, a da si lahko srečen tudi, če imaš priložnost samo hoditi na poti proti njim. Cilj ali pot, kaj je pomembneje?Razmišljajte o tem, ko boste sestavljali svoj seznam svojih razlogov za srečo. In ne pustite, da vam ga sestavijo drugi. Razloge za srečo si lahko postavimo edino sami, pravi tudi Blaž Košorok, novi generalni direktor HSE, v intervjuju za tokratno številko Energije. Pa ni pomembno, kako dolg je seznam; pomembno je, da so razlogi iz srca. Da vas torej osrečujejo in da zaradi njih zares - živite. Srečno 2013!

Mag. Petja RijavecGlavna in odgovorna urednica Energije

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Blaž Košorok je prevzel posle generalnega direktorja HSE

5. novembra je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), največje slovenske energetske družbe, prevzel Blaž Košorok. Za generalnega direktorja HSE ga je na podlagi razpisa 24. avgusta 2012 imenoval nadzorni svet družbe, in sicer za štiriletno mandatno obdobje.Blaž Košorok, ki je bil za generalnega direktorja HSE izbran

med dvanajstimi na razpis prijavljenimi kandidati, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik z državnim pravniškim izpitom. Do leta 2005 je bil aktiven v odvetništvu, nato je postal direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana. V tem času je izpeljal ali sodeloval pri izvedbi več uspešnih projektov, med drugim pri sosežigu lesnih sekancev s premogom v kotlu bloka 3 Termoelektrarne Toplarne Ljubljana. Pred HSE so v prihodnjem obdobju številni izzivi in priložnosti, pa tudi odprta vprašanja, k reševanju katerih bo treba čim prej pristopiti. V središču pozornosti sta še vedno nadaljevanje gradnje nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj in ureditev pravno-formalnih postopkov, potrebnih za začetek črpanja kredita Evropske investicijske banke. »Seveda

Generalni direktor HSE, Blaž Košorok, na obisku v Premogovniku Velenje, kjer ga je sprejel dr. Milan Medved, predsednik uprave, s sodelavci.Foto: Arhiv PV

pa skupina HSE ni samo TEŠ; končno bo treba sprejeti dogovor o tem, kako ohraniti energetsko lokacijo v Zasavju, v aktivnem sodelovanju z državo premakniti gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi z mrtve točke ter začrtati jasnejšo strategijo širitve na tuje trge in na področje maloprodaje. Prav s slednjo se mora HSE postopno, a z domišljenimi prodajnimi produkti pozicionirati v krog vedno močnejše konkurence. Izzivov nam torej ne bo zmanjkalo, k spopadanju z njimi pa bom skupaj s strokovno ekipo HSE pristopil zavzeto in odgovorno,« zaključuje Blaž Košorok, ki je kot novi generalni direktor HSE posle prevzel od mag. Matjaža Janežiča. Generalni direktor je takoj po nastopu funkcije začel obiske hčerinskih družb, kjer se je seznanil z aktualnimi in načrtovanimi projekti.

Skupščina družbe HSEV sredo, 28. novembra je potekala skupščina družbe Holding Slovenske elektrarne d. o. o., na kateri je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki po zakonu zastopa ustanovitelja in edinega družbenika - Republiko Slovenijo, odpoklicala naslednje člane nadzornega sveta: dr. Draga Dolinarja, mag. Vekoslava Korošca in mag. Marjana Ravnikarja ter v nadzorni svet, za mandatno obdobje štirih let, imenovala: Milenka Ziherla, mag. Marka Zidanška, dr. Vlasto Krmelj in dr. Petra Kralja.

5

Modri Jan Na svetovni dan prostovoljstva, ki se praznuje 5. decembra, je izšla 11. številka brezplačne revije za otroke Modri Jan. Tokratna številka predstavlja dom, domače živali in rastline, različne vrste slovenskih hiš, poleg tega pa več strani namenja predstavitvi pomena dobrodelnosti. Spletna različica revije je objavljena na www.modri-jan.si, kjer je tudi mogoče izpolniti naročilnico za prejemanje revije na dom. Naslovnica 11. številke okoljevarstvene revije Modri JanV polnem zamahu je vseslovenski Ekoprojekt 3, na katerega se je prijavilo 539 razredov. Nekateri razredi so svoje projekte že zaključili ter poslali poročila in fotografski material, ki je na ogled na spletni strani http://www.modri-jan.si/za-starse-in-ucitelje/sole/ekoprojekt3/zakljucna-porocila, ostali bodo projekte pošiljali do 25. januarja oziroma 25. marca 2013, ko se

projekt zaključi. Po tem datumu bo komisija pregledala vsa prispela poročila in izbrala tri razrede, ki jih bo, kot nagrado za odlično pripravljeno nalogo, obiskal Modri Jan s prijatelji. Vsi sodelujoči učenci in mentorji pa bodo prejeli priznanja.Otroci iz 160 slovenskih vrtcev prav v teh dneh sodelujejo v projektu Ustvarjalna zima – izdelujejo novoletne okraske iz modelov junakov Modri Jan. Fotografije izdelkov bodo poslali do 21. januarja 2013, po objavi vseh na spletni strani http://www.modri-jan.si/za-starse-in-ucitelje/vrtci/ustvarjalna-zima bo Modri Jan izbral tri vrtce, ki jih bo obiskal in jim skupaj s prijatelji pripravil poučno in zabavno eko animacijo.

Naslovnica 11. številke okoljevarstvene revije Modri Jan

Tudi letos se je družba Holding Slovenske elektrarne odločila za dobrodelno akcijo, ki so jo poimenovali »Podari srečo«. Na spletni strani http://www.modri-jan.si/igre-in-zabava/packarijina-ustvarjalnica/dobrodelna-akcija lahko vsak otrok napiše pismo, pesem ali nariše risbico na temo enega od trinajstih razlogov za srečo. Družba HSE bo vso prejeto pošto spremenila v denar, ki ga bo podarila 13 plavalnim društvom iz cele Slovenije kot pomoč pri pripravi plavalnih programov za otroke.

Zaposleni HSE so se s prostovoljnimi prispevki pridružili akciji »Siti besed«

Zaposlenih v družbi HSE so se dotaknile v zadnjem času vse pogostejše objave v medijih o otrocih, katerih starši nimajo denarja, da bi jim plačali šolsko malico

in kosilo, zato so se odločili, da s svojimi prispevki pričarajo nasmeh na obraz vsaj nekaj otrokom. S prostovoljnimi prispevki zaposlenih, bivših in sedanjih članov nadzornega sveta ter prispevkom družbe HSE so zbrali 7.210 evrov, s čimer bo Zveza prijateljev mladine zagotovila plačilo šolske malice in kosila 180 otrokom vsaj za en mesec.

Konstitutivna seja nadzornega sveta HSE

6. decembra je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta družbe HSE, na kateri so nadzorniki za predsednika imenovali mag. Marka Zidanška, za namestnico predsednika dr. Vlasto Krmelj. Člani so še dr. Peter Kralj in Milenko Ziherl ter predstavnika zaposlenih Marjana Molan in Stanislav Prevalnik.

6

Hladilni stolp bloka 6; foto: Arhiv TEŠ

Blok 6

V septembru je Alstom zaključil montažo jeklene kotlovske konstrukcije.S 1. avgustom je stopil v veljavo Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj. Za črpanje sredstev pri banki EIB pa je potreben še zadnji korak, to je podpis poroštvene pogodbe.Ker do podpisa pogodbe do konca oktobra še ni prišlo, Termoelektrarna Šoštanj podjetju Alstom in ostalim izvajalcem na gradbišču bloka 6 ni zmogla več poravnati odprtih plačil. Tako je Alstom s 1. novembrom začel izvajati suspenz pogodbe. Začeli so s tako imenovanim mehkim suspenzom, pri katerem so imeli v sredini novembra na gradbišču bloka 6 približno 50 odstotkov manj delavcev. Minister za finance dr. Janez Šušteršič, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Simon Tot so 30. novembra podpisali pogodbo o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve šestega bloka TEŠ in pogodbo o načinu in pogojih zavarovanja državnega poroštva za posojilo 440 milijonov evrov iz Evropske investicijske banke. V času pričakovanja uradnega podpisa poroštvene pogodbe med ministrstvom za finance in EIB in nato še ratifikacije v parlamentu, Alstom, kot so sporočili iz družbe, ne bo nadaljeval z načrtom ustavljanja del.

Proizvodnja TEŠ

V prvih desetih mesecih letošnjega leta so v TEŠ na pragu proizvedli 3144 GWh električne energije, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko so proizvedli 3114 GWh. Količina proizvedene električne energije je odraz razmer v prenosnem omrežju in na trgu električne energije. Odjem toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja s strani distributerja je bil precej manjši od načrtovanega. Komunalnemu podjetju Velenje so oddali 258 GWh toplotne energije, kar je 46 GWh manj, kot je bilo predvideno. Vzrok manjšega odjema so bile nadpovprečno visoke zunanje temperature, kot so običajno značilne za posamezna obdobja. Za doseganje navedenih rezultatov so porabili 3.335.840 ton premoga in 44.276.636 Sm3 zemeljskega plina ter 172.925 ton aditiva za potrebe razžveplanja. V času poplav večjih težav niso imeli, tako da so v omrežje nemoteno oddajali prepotrebno električno energijo. Čeprav skupna proizvodnja TEŠ ni nad načrtovano, je treba omeniti, da je TEŠ v letošnjih ekstremnih vremenskih razmerah (suša, poplave) v določenih obdobjih zagotavljal kar polovičen delež celotne proizvedene električne energije v državi, v prvi polovici avgusta pa je svojo načrtovano proizvodnjo presegel kar za 40 odstotkov.

Termoelektrarne so na naravne katastrofe bistveno manj občutljive kot druge vrste elektrarn. Ob zadovoljivi količini premoga na deponiji imajo namreč največjo razpoložljivost od vseh elektrarn v elektroenergetskem sistemu. TEŠ ima namreč s Premogovnikom Velenje podpisano dolgoročno pogodbo o dobavi energenta, zato proizvodnja električne energije v TEŠ ni odvisna od razmer na svetovnih trgih energentov. In vse to je izredna prednost, ki jo je vsekakor treba ceniti in koristiti.

Laboratorij za premog in razžvepljevanje TEŠ zelo uspešno opravil redno letno ocenjevanje s strani Slovenske akreditacije

Laboratorij za premog in razžvepljevanje TEŠ je oddelek v kontroli tehnoloških procesov in že od samega začetka proizvodnje električne in toplotne energije izvaja analize premoga in izolacijskih olj. Z izgradnjo naprav za razžvepljevanje dimnih plinov je svoje delo razširil še na analize apnenčeve moke kot vhodne surovine in nastalih produktov. V vseh letih je svoje delo nenehno izpopolnjeval ter pridobival znanje, ki je potrebno za kakovostno delo. Danes je laboratorij usposobljen za preizkušanje premoga, lesne biomase, apnenčeve moke, sadre, pepela, žlindre, absorpcijske suspenzije in izolacijskih olj, ki nastopajo v procesih proizvodnje električne in toplotne energije.Od 16. maja 2008 je Laboratorij za premog in razžvepljevanje TEŠ akreditiran pri Slovenski akreditaciji (SA) pod zaporedno številko akreditacijske listine LP-087 za preizkuševalno

7

TEŠ – zanesljiv steber oskrbe z električno energijo v vseh vremenskih razmerah; foto: Arhiv TEŠ

Francoski veleposlanik si je v spremstvu direktorja TEŠ, župana Občine Šoštanj in predstavnikov Alstoma ogledal gradbišče bloka 6. Foto: Arhiv TEŠ

področje goriva in maziva (premog).Ustreznost vzpostavljenega sistema vodenja kakovosti in tehnično usposobljenost laboratorija redno nadzirata in ocenjujeta organ SA in zadovoljstvo odjemalcev. Z vzdrževanjem in nenehnim izboljševanjem sistema vodenja na področju kakovosti in tehničnega delovanja se ves čas prilagajajo odjemalcem v skladu s SIST EN ISO/IEC 17025:2005 in vodili SA. Laboratorij na trgu nastopa samostojno, vse storitve znotraj družbe TEŠ opravlja po naročilu odjemalcev.V septembru 2012 je laboratorij skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17025:2005 uspešno opravil redno letno ocenjevanje s strani SA. Potrjene so bile vse metode širitve akreditacije, s katerimi trenutno obvladujejo celotno preizkušanje premoga. Celoten obseg akreditacije Laboratorija za premog in razžvepljevanje TEŠ je razviden iz akreditacijske listine LP-087, dosegljive na spletni strani SA http://www.slo-akreditacija.si/teksti-1/doc/test/LP087.pdf.

TEŠ je Občini Šoštanj podaril defibrilator

Termoelektrarna Šoštanj je Občini Šoštanj oktobra podarila defibrilator, napravo, ki je že mnogokrat rešila življenje. Za občanke in občane Šoštanja je to izjemno pomembna pridobitev. Avtomatski eksterni defibrilator ali AED je namreč prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo srčnega ritma. Njegova uporaba je zelo preprosta in je namenjen tako medicinskemu osebju kot laikom. Defibrilator je nameščen v omarici v pritličju občinske stavbe in dostopen vsakomur, ki bi ga potreboval.

Francoski veleposlanik na obisku v ŠoštanjuPierre-François Mourier, francoski veleposlanik v Sloveniji, je v torek, 30. oktobra, obiskal Šoštanj. Ob tej priložnosti se je srečal z direktorjem TEŠ mag. Simonom Totom in z županom Občine Šoštanj Darkom Menihom. Po srečanju si je veleposlanik ogledal gradbišče TEŠ 6, na katerem dela izvaja francosko podjetje Alstom.Obisk Šoštanja je bil del programa veleposlanika, ki je funkcijo v Sloveniji prevzel pred nedavnim in si želi obiskati francoska podjetja, ki delujejo v Sloveniji.

8

Slika 1: Razvod omrežja daljinskega ogrevanja (Vir: Študija Energis, Ljubljana, 2012)

Daljinsko ogrevanje iz TET

Slovenija je od Evropske komisije že dvakrat prejela opozorilo glede kakovosti zraka oziroma prekomerne vsebnosti trdnih delcev v zunanjem zraku. Grozi ji tudi s tožbo zaradi neizpolnjevanja Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki državam članicam nalaga sprejetje in izvajanje ukrepov, s katerimi zagotovijo, da koncentracije PM 10 v zunanjem zraku ne presegajo mejnih vrednosti. Trdni delci (PM 10 + PM 2,5) v zunanjem zraku povzročajo negativne učinke na zdravje ljudi. Delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Predvsem so ogroženi starejši in bolniki z obstoječimi boleznimi dihal. Če delci vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja. V zunanjem zraku se pojavljajo kot mešanica trdnih in tekočih delcev. Nastajajo kot posledica emisije prahu v zrak in kot posledica kemijske reakcije med onesnaževali, kot so amoniak, žveplov dioksid, dušikovi oksidi in hlapne organske snovi. Oznaka delcev PM 10 pomeni, da je njihova velikost manjša od 10 um, obstajajo pa še nevarnejši in manjši, ki imajo oznako PM 2,5. Kot zanimivost – njihov izvor je tudi cigaretni dim. Čeprav sta industrija in energetika v preteklih letih s tehnološkimi posodobitvami bistveno zmanjšali izpuste trdnih delcev, se stanje v Zasavju ne izboljšuje, prav tako je

vsebnost trdnih delcev v zunanjem zraku problematika skoraj celotnega ozemlja Slovenije. Kot kažejo zadnje raziskave, sta na območju Zasavja glavna vira trdnih delcev kurjenje z lesom v individualnih kuriščih in promet. Vlada Republike Slovenije je v letu 2009 sprejela Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM 10 (v nadaljevanju Operativni program) s ciljem izvajanja ukrepov na regionalni in lokalni ravni. Tako je bilo med ukrepi za zmanjševanje emisij PM 10 iz kurilnih naprav do leta 2011 cilj zmanjšati obstoječe emisije zaradi uporabe trdih

Viri delcev PM 10, merilno mesto Trbovlje, model PMF (Vir: ARSO, 2012)

Zagorje ob Savi

Trbovlje

Hrastnik

Obstoječe vročevodno omrežjeOcena širitve omrežja v 1. Fazi (Variante 1-3)Možnost širitve omrežij na širše območje naselijSkica trase daljinskega omrežja TETElektroenergetski objekti (vključno z deponijo premoga

9

goriv za najmanj 30 odstotkov. V cestnem prometu je bil cilj zmanjševanje emisije PM 10 v mestnem okolju za najmanj 20 odstotkov. V letu 2012 strokovne institucije ugotavljajo, da je trend gibanja količine prašnih delcev celo pozitiven.Glede na trend prekoračitev koncentracij trdnih delcev v zunanjem zraku in neučinkovitost ukrepov, zapisanih v Operativnem programu, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo osnutek Odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja. Načrt podaja ukrepe, ki vodijo v zmanjševanje trdnih delcev v zunanjem zraku, kjer glavni ukrep predstavljata izgradnja in oskrba sistema daljinskega ogrevanja vseh treh zasavskih občin z virom toplote iz TE Trbovlje. V vseh treh zasavskih občinah, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, so že zgrajeni lokalni razvodi sistema daljinskega ogrevanja iz lokalnih toplarn oziroma kotlarn. V primeru izgradnje daljinskega ogrevanja iz TE Trbovlje do vseh treh lokalnih kotlovnic gre za preprosto dejstvo in potencial, da se lokalna priprava toplote po občinah nadomesti z odpadno toploto iz TE Trbovlje, katere delovanje preide v kogeneracijski način.V TE Trbovlje je odcep za odvzem pare oziroma toplote že bil izveden v času lanskih remontnih del. Tako jih do realizacije vodita še izgradnja toplotne postaje v strojnici TET in izgradnja primarnih vročevodnih povezav do zasavskih toplarn. Predvsem je tu v prednosti izvedba povezav do toplarn v Trbovljah in Hrastniku, saj je mogoče cevovode speljati kar po obstoječih rudniških rovih, s čimer se izognejo ne samo toplotnim izgubam, ampak se s tem načinom izvedbe znatno izboljšujejo tudi hidravlične razmere. Ugotovljeno je namreč bilo, da obstaja zadosten potencial za priključitev novih uporabnikov na obstoječi razvod daljinskega ogrevanja v vseh treh zasavskih občinah. Čeprav imajo prebivalci možnost priklopa na omrežje daljinskega ogrevanje, se množično ogrevajo s fosilnimi gorivi, v zadnjem času pa prevladujejo cenovno najdostopnejša lesna biomasa in lesni odpadki, ki se kurijo v pretežno zastarelih in predimenzioniranih kurilnih napravah. V teh primerih je vsakršno upanje na zmanjševanje trdnih delcev v zunanjem zraku odveč. Dovajanje toplote iz TE Trbovlje do lokalnih toplarn bi pomenilo cenovno dostopnejši vir ogrevanja prebivalstva, s čimer bi priklop na omrežje daljinskega ogrevanja postal prednostni način in tudi zavezujoč za prebivalstvo, ki to možnost ima. Soproizvodnja električne in toplotne energije v bloku 4 TE Trbovlje tako sovpada tudi s pravkar izdanim Energetskim dovoljenjem za tehnološko ekološko prenovo 125 MW termoenergetskega objekta. Ocenjujejo, da je mogoče TET priključiti na sistem daljinskega ogrevanja v prihodnji kurilni sezoni, saj projekt poleg izboljšanja okoljskega stanja izkazuje tudi ekonomsko upravičenost izvedbe.

S koncertom PREMOG JE KRUH ponovno odprli podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju

V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju se je kolo kulture na evropski ravni ponovno zavrtelo v petek, 19. oktobra, ko je skupina Laibach prvič v svoji zgodovini koncert izvedla skoraj 200 metrov pod zemljo. Na spektaklu – zaradi izjemnega zanimanja so ga izvedli kar trikrat – s pomenljivim naslovom Kohle ist Brot oziroma Premog je kruh je bilo mogoče slišati Laibachove legendarne industrialne skladbe iz 80. let. Predstavili so se z glasbo, ki se nanaša na industrijsko tematiko, kakršno so igrali v začetkih Laibacha, nekje v obdobju med letoma 1980 in 1984.

Predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je pred koncertom povedal, da je Premogovniku Velenje ponovno uspelo dokazati, da znajo prestavljati meje in združevati na videz nezdružljive stvari. Ena takšnih je gotovo logistično izjemno zahteven koncert skupine Laibach v podzemlju Muzeja premogovništva Slovenije. Zahvalil se je članom zasedbe, »da so skupaj z nami pripravili zares odmeven dogodek, ki so ga poimenovali Kohle is Brot – Premog je kruh. Nihče drug kot mi sami se ne bi mogel bolj strinjati s to trditvijo. Za nas, celotno Šaleško dolino, in tudi za Zasavsko dolino, od koder izhajajo Laibach, lahko zatrdimo, da je zrasla na premogu, iz premoga in zaradi premoga. Premog nam daje kruh že stoletja in tako bo tudi v prihodnje.«

Z organizacijo koncerta so tudi uradno odprli podzemni del muzeja, ki so ga uspešno sanirali, obnovili in celo nadgradili z dodatnimi scenami, ki bodo za obiskovalce še zanimivejše. »Da smo kos vsem izzivom, je seveda zasluga naših zaposlenih,« je dodal dr. Medved, »ki so zaslužni, da smo podzemni del muzeja po januarskem požaru ponovno odprli. Današnji dogodek je najboljši pokazatelj tega, da naša dediščina, zapuščina dela mnogih generacij rudarjev, ne bo šla v pozabo. Posebno zahvalo ob tem bi rad izrekel vsem, ki ste pri tem sodelovali in pomagali tudi z mnogimi, več kot tisoč udarniškimi urami – ne le naši zaposleni, tudi naši upokojenci. Vse to kaže, da je tovariški, udarniški duh v Premogovniku Velenje še zelo živ in da ravno z ohranjanjem tradicije, ponosa na naše delo tudi nikoli ne bo zamrl.«

Predsednik Uprave Premogovnika Velenje je skupini Laibach predal kipec sv. Barbare, zavetnice rudarjev in simbol rudarstva, ter s tem tudi uradno odprl podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju.

10

Koncert skupine Laibach 200 metrov pod zemljo; foto: Arhiv PV

Velik gradbeni dosežek družbe RGP pri izgradnji nadomestnega bloka 6 TEŠ; foto: Arhiv PV

Družba RGP postavila svojevrsten slovenski rekord

Hčerinska družba Premogovnika Velenje RGP se v zadnjih nekaj letih vse bolj posveča izgradnji energetskih objektov. Trenutno izvajajo enega največjih gradbenih projektov v Sloveniji, saj so glavni izvajalec gradbenih del pri izgradnji bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Pri betoniranju plošče turbinske mize v strojnici so dosegli svojevrsten slovenski rekord.Družba RGP je že v letu 2010 začela zahtevna pripravljalna dela za blok 6, kamor sodijo izkop in zaščita brežin ter priprava platojev za hladilni stolp in transformatorje. Družbi so bila zaupana tudi najzahtevnejša dela pri izgradnji glavnega tehnološkega objekta. V sodobni in visokozmogljivi betonarni RGP, ki se nahaja v neposredni bližini delovišča, so pripravljali najzahtevnejše betone s pomočjo kamenih agregatov iz Kamnoloma Paka in iz različnih tipov cementa ter raznih kemijskih dodatkov. Do zdaj so dosegli vse načrtovane roke pri izgradnji in pravočasno predali dokončane objekte izvajalcu in dobavitelju tehnološke opreme francoskemu podjetju Alstom.Od aprila letos sami uspešno izvajajo vsa gradbena in obrtniška dela na glavnem tehnološkem objektu. Najzahtevnejši del objekta predstavljata izdelava bunkerja in strojnice s turbinsko mizo, ki velja za najpomembnejši del novega bloka 6. Betoniranje teh objektov pomeni svojevrsten rekord v Sloveniji, saj je družba RGP neprekinjeno v tridesetih urah proizvedla in v temeljno ploščo vgradila 2400 m3 betona, ki je bil ves proizveden v eni betonarni.Blok 6 v TEŠ predstavlja novo poglavje pri energetski oskrbi Slovenije, zahtevna gradnja z uporabo inovativnih tehnologij pa bo objekt in s tem tudi družbo RGP uvrstila med pomembne reference tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru.

11

Simboličen zagon MHE Ruše

Projekt gradnje MHE Ruše, ki se je začel v letu 2011, je uspešno zaključen. Družba MHE Lobnica, v kateri sta združila kapital in znanje dva družbenika – s 65-odstotnim vložkom DEM in s 35-odstotnim deležem Hmezad jeklo Ruše – je bila ustanovljena z namenom gradnje in obratovanja MHE Ruše na reki Lobnici s skupno močjo 110 kW skladno s koncesijskimi pogoji na mestu, kjer je v 50. letih prejšnjega stoletja že obratovala elektrarna Kovaštva Pogačnik iz Ruš. Družba je prvi model tako imenovanega partnerskega podjetja, saj DEM niso razpolagale s koncesijsko pravico, želele pa so povečati delež obnovljivih virov energije.

Simboličen zagon male hidroelektrarne Ruše; foto: Arhiv DEM

Strojnica MHE Markovci; foto: Arhiv DEM

Ob uradnem zaključku projekta gradnje MHE Ruše je v idiličnem okolju rečice Lobnice 25. septembra potekala simbolična slovesnost. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril mag. Ladislav Tomšič, vodja projekta in direktor skupnega podjetja MHE Lobnica, d. o. o. Predstavil je potek projekta gradnje MHE Ruše in njene tehnične značilnosti ter se zahvalil za dobro opravljeno delo vsem, ki so sodelovali v projektu. Gostom je spregovoril tudi mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, ki je poudaril, kako dragocen je prispevek nove male hidroelektrarne k dravski in slovenski bilanci električne energije, pridobljene iz obnovljivih vodnih virov. Nastajanje skupne naložbe je predstavil Marjan Ramšak, direktor podjetja Hmezad jeklo Ruše. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Ruše Uroš Štanc, ki je ob zaključku slovesnosti elektrarno s simboličnim zagonom predal v obratovanje.

Uspešen tehnični pregled MHE Markovci

Na jezu Markovci so letos zgradili malo hidroelektrarno in tako energetsko izkoristili obvezen, ekološko sprejemljiv pretok v strugo Drave. Za naložbo, vredno 3,2 milijona evrov, je že pridobljeno uporabno dovoljenje, 8. novembra pa je bil uspešno izveden tehnični pregled. MHE Markovci je preživela novembrske poplave in visoke vode brez posledic, vendar v tem času zaradi visokega nivoja spodnje vode ni mogla obratovati. Z dokončanjem MHE Markovci so se zmanjšale manipulacije zapornic, zagotovljena je tudi potrebna enakomerna količina ekološko sprejemljivega pretoka v strugi Drave. MHE Markovci, ki obratuje z dvema agregatoma po 450 kW, bo letno proizvedla približno 5390 MWh električne energije.

12

Nadaljevanje gradnje sončnih elektrarn

V DEM tudi letos nadaljujejo gradnjo sončnih elektrarn. V izvedbi so projekti Sončna elektrarna Dravograd, Sončna elektrarna OCV3 in Sončni park Zlatoličje 2. faza.Na HE Dravograd postavljajo sončno elektrarno na strehi z močjo 41,5 kWp, na strehi poslovne stavbe OCV3 pa sončno elektrarno moči 26 kWp.Sončni park Zlatoličje 2. faza obsega postavitev fotonapetostnih modulov na brežine odvodnega kanala s skupno močjo 683 kWp in na streho garaže s skupno močjo 26 kWp. Celotna moč Sončnega parka Zlatoličje bo tako 777,3 kWp.Sončni elektrarni Dravograd in OCV3 sta priključeni na

Sončna elektrarna Zlatoličje; foto: Arhiv DEM

interno električno omrežje objekta, kar pomeni, da se bo proizvedena električna energija porabila za potrebe objekta, viške pa bodo oddali v distribucijsko omrežje. Sončni park Zlatoličje je priključen neposredno na 20 kV distribucijsko omrežje s samostojnim priklopom. Gradnjo sončnih elektrarn so začeli v letošnjem septembru, zaključek in vklop na omrežje pa sta predvidena v kratkem.

Vodna ujma v PodravjuNedeljska napoved za ponedeljek, 5. novembra, je napovedovala, da bo v Sloveniji padlo kar nekaj dežja, največ v Posočju. Napovedi so se uresničile, vendar s to razliko, da je največ dežja padlo v delu, kjer je zbirno področje reke Drave, poleg tega je bil v gorah sneg, ki se je zaradi dežja in visokih

Zalita HE Formin in bližnje hiše; foto: Arhiv DEM

13

Poškodbe 110 kV stikališča HE Formin; foto: Arhiv DEM

Velike količine plavja; foto: Arhiv DEM

temperatur začel topiti. Pa še ena nesreča. Veliko dežja je padlo tudi na Pohorju. Tako se je vse seštelo in povzročilo pretoke reke Drave, ki jih tudi tisti, ki imajo že malo sivo brado, ne pomnijo.Največje urno povprečje pretoka iz Avstrije je bilo 2584 m3/s, največji urni pretok v Sloveniji pa so zabeležili pri HE Zlatoličje, in sicer 3165 m3/s, kar pomeni, da so bili sedanji pretoki večji, kot so predvideni pretoki s povratno dobo sto let, ki znašajo za HE Zlatoličje 2804 m3/s. In če imajo pravo informacijo o do zdaj največjih pretokih, se sedanji uvrščajo med prve tri, odkar se beležijo pretoki na Dravi.Kaj je narasla voda povzročala krajem ob Dravi, smo lahko spremljali v informativnih oddajah. Ogromno škode je bilo povzročene tudi na objektih Dravskih elektrarn Maribor, kjer zdaj ocenjujejo škodo na več kot deset milijonov evrov. Zaliti so bili agregat 2 HE Ožbalt, agregat 2 HE Fala in oba agregata HE Formin. Agregat 2 HE Fala že obratuje, saj je voda vdrla samo v nosilni ležaj turbine, agregat 2 HE Ožbalt, kjer je bila zalita turbinska etaža, pa bo usposobljen za obratovanje do 11. januarja 2013.Največ škode je voda naredila v HE Formin, kjer je najprej prišlo do vdora vode na 110 kV stikališče in posledično do poškodovanja generatorskih polj do te mere, da sta neuporabni za obratovanje. V HE Formin je prišlo tudi do preboja vode v odvodni kanal elektrarne na dveh mestih, kjer je voda po sedanjih ocenah prinesla s sabo več kot 620 tisoč m3 materiala in povzročila dvig spodnje vode do te mere, da je prišlo do zalitja elektrarne, in sicer generatorske etaže do višine 1,5 m. Po sedanjih ocenah sanacije HE Formin je predvideno, da bi en agregat usposobili za obratovanje do konca januarja 2013, drugi agregat pa do konca marca 2013, vse pa je odvisno od sanacije odvodnega kanala. Veliko škode je bilo povzročene tudi na obrežnih zavarovanjih vseh ostalih elektrarn.

Poleg veliko vode je Drava s sabo prinašala veliko plavja, od lesa do koles, čolnov, sodov in še kaj bi se našlo. HE Zlatoličje, kjer je treba vse te naplavine odstraniti iz vode, je bila v celoti zatrpana s plavjem, saj so ga bile polne vse uporabne površine. 22. novembra je pod okriljem RTV Slovenija potekala dobrodelna oddaja Stopimo skupaj, s pomočjo katere se je zbralo 804 tisoč evrov za prizadete v poplavah, delček tega zneska sta prispevali tudi družbi Dravske elektrarne Maribor in Holding Slovenske elektrarne, saj, kot je v oddaji povedal mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, »nam bo reka nastalo škodo na nek način povrnila, prizadetim prebivalcem pa nikoli, zato se z denarnim prispevkom pridružujemo akciji«.

14

Poškodbe na pregradi za MHE Gradišče; foto: Arhiv SENG

Soča dosegla najvišje pretoke, kar jih beležijo v Soških elektrarnah

Obilne jesenske padavine in posledično povečane količine vode v vodotokih so ponovno opomnile, kako neločljivo je delovanje hidroelektrarn povezano z naravo in kako so od nje odvisni. Ekstremne vremenske razmere, kot so bile nedavne stoletne vode ali pa poletno sušno obdobje, jih vedno znova prisilijo k temeljitemu razmisleku o nujnosti vodnih zadrževalnikov. V zgornjem Posočju namreč nimajo niti enega večjega akumulacijskega bazena.

Soča v Solkanu je 5. novembra dosegla rekorden pretok 2401 m3/s (podatek ARSO). Foto: Arhiv SENG

Visoke vode pri jezu Ajba; foto: Arhiv SENG

Čeprav so jo tokrat odnesli bolje kot prebivalci celotnega porečja Drave, so zabeležili rekordne pretoke in vodostaje reke Soče. Tako so bili v ponedeljek, 5. novembra, zabeleženi najvišji vodostaji in pretoki Soče. Po podatkih ARSO je Soča na vodomerni postaji Solkan dosegla pretok 2401 m3/s, vodostaj pa 11,77 m. Samo za primerjavo s prej rekordno vodo: 25. decembra 2009 je na istem mestu Soča dosegla pretok 2286 m3/s, vodostaj pa 11,45 m (prav tako hidrološki podatki ARSO). Narasli so tudi ostali vodotoki, kot so Bača, Kneža, Idrijca in Tolminka, ter vodotoki na Bovškem (Koritnica in Mangartski potok).Narasle in deroče vode so spodjedale nezavarovane brežine, mestoma tudi obrežna zavarovanja in temelje podpornih zidov, poškodovani so nekateri urejeni dostopi do rečnih strug. Prav tako je voda nanašala velike količine prodnega materiala. Večje poškodbe so nastale na pregradi za malo hidroelektrarno Gradišče. Šele ko se bodo vodotoki popolnoma normalizirali, bodo lahko natančno popisali in ocenili nastalo škodo.

15

10 let od začetka izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi

Družba HESS, d. o. o., v letu 2012 praznuje deseto obletnico začetka izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, ki je bil za Slovenijo pomemben mejnik na področju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije in zagotavljanja varnosti pred poplavami v spodnjem delu porečja reke Save.Izgradnja hidroelektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice poteka na podlagi 8. avgusta 2002 podpisane Koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save v smislu optimalnih in racionalnih tehničnih rešitev. Začetek izgradnje verige HE na spodnji Savi tako pomeni začetek izgradnje prve HE v verigi, HE Boštanj.

Nekaj ključnih dogodkov HE Boštanj: 19. 4. 1990sprejet odlok o Državnem lokacijskem načrtu (DLN),

18. 5. 1990objava DLN v Uradnem listu RS,15. 11. 2002pridobljeno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela,27. 11. 2002začetek pripravljalnih del z uvedbo izvajalca v delo.

V skladu s Koncesijsko pogodbo je sledilo tri in polletno obdobje intenzivne izgradnje, na podlagi katere je bila za HE Boštanj 19. maja 2006 pridobljena odločba o poskusnem obratovanju, 27. maja 2006 pa je sledila otvoritev prve HE v verigi.

Tehnični podatki HE Boštanj:instaliran pretok: 500 m3/s višina padca: 7,74 mnajvečja moč: 36 MWpovprečna letna proizvodnja: 115 GWhkoristna prostornina bazena: 1.170.000 m3

srednji letni pretok: 209 m3/sobdobje izgradnje: 2002–2006

HE Boštanj je otvoril takratni minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak ob prisotnosti direktorja HESS Bogdana Barbiča, takratne direk-torice Infre, d. o. o., Ane Gračner in takratnega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika ter takratnega direktorja družbe HSE, d. o. o., dr. Jožeta Zagožna. Foto: Arhiv HESS

HE Boštanj; foto: Arhiv HESS

Nekaj podatkov o nadaljevanju gradnje HE na spodnji Savi

Družba HESS, d. o. o., kljub nekaterim težavam uspešno nadaljuje izgradnjo HE na spodnji Savi. Poleg omenjene prve elektrarne v verigi, HE Boštanj, je v polnem obratovanju tudi HE Blanca, v prvi polovici leta 2013 pa se načrtuje začetek poskusnega obratovanja s pridobitvijo uporabnega dovoljenja tudi za HE Krško.Za HE Brežice je bila na Vladi RS 27. junija 2012 sprejeta uredba o Državnem prostorskem načrtu (DPN), začetek pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem začetek izgradnje pa sta načrtovana za april 2013.HE Mokrice so v intenzivni fazi umeščanja v prostor, načrtuje se, da bo na Vladi RS v letu 2013 sprejeta uredba o DPN za HE Mokrice.

Nekaj ključnih dogodkov HE Boštanj: 19. 4. 1990sprejet odlok o Državnem lokacijskem načrtu (DLN),

18. 5. 1990objava DLN v Uradnem listu RS,15. 11. 2002pridobljeno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela,27. 11. 2002začetek pripravljalnih del z uvedbo izvajalca v delo.

Tehnični podatki HE Boštanj:instaliran pretok: 500 m3/s višina padca: 7,74 mnajvečja moč: 36 MWpovprečna letna proizvodnja: 115 GWhkoristna prostornina bazena: 1.170.000 m3

srednji letni pretok: 209 m3/sobdobje izgradnje: 2002–2006

16

Sklenitev Pogodbe za izdelavo projektne, razpisne in tehnične dokumentacije za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje OEU HE Brežice

29. oktobra je bila med družbo HESS, d. o. o., in družbo IBE, d. d., sklenjena Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZI, PID), razpisne dokumentacije in tehnične dokumentacije (NOV) za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje objektov energetskih ureditev HE Brežice. Razpis za izbiro izvajalca del po tej pogodbi je bil izveden z objavo povabila, ki je bil objavljen v razglasnem delu Uradnega lista Republike in v Uradnem listu Evropske unije. Na razpis sta se odzvala dva ponudnika in podala svoji ponudbi. Strokovna komisija, imenovana s sklepom direktorja družbe HESS, je prejeti ponudbi natančno pregledala in ocenila, kot najugodnejši ponudnik za izvedbo razpisanih del pa je bil izbran IBE, d. d. Vrednost pogodbenih del po tej pogodbi presega mejno vrednost pravnega posla, za sklenitev katerega je skladno z Družbeno pogodbo družbe HESS potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta, zato je le-ta na svoji 51. redni seji 25. oktobra, po seznanitvi z vsebino pogodbe, podal soglasje direktorju družbe za podpis pogodbe z družbo IBE, d. d.Pogodba poleg izdelave projektne, razpisne in tehnične dokumentacije za izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje objektov energetskih ureditev HE Brežice obsega tudi vodenje, koordinacijo in projektantski nadzor. Dela po tej pogodbi so razdeljena na dva sklopa, pri čemer je izdelava drugega sklopa (razpisna dokumentacija za LOT A2 in ostala razpisna dokumentacija) pogojena z izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za izgradnjo objektov energetske ureditve HE Brežice.

Visoke vode v novembru 2012Napovedi vremenoslovcev, da bo prišlo do povišanja pretokov slovenskih rek, so se žal uresničile. Neurij je bila deležna tudi reka Sava, ki je v zgornjem toku dosegala maksimalne pretoke zadnjega 20-letnega obdobja. V Posavju, svojem spodnjem toku, pa je dosegla maksimalno vrednost pretoka približno 2700 m3/s, kar je sicer manj kot leta 2010.V svoji kratki zgodovini je imelo osebje na elektrarni HE Boštanj in HE Blanca že kar nekaj izkušenj z visokimi vodami, tokrat se jim je pridružila še HE Krško, za katero je bil to nekako krstni nastop pri prevajanju visokovodnega vala. Na HE Krško se je že v začetku junija letos začelo polnjenje akumulacijskega bazena, z oktobrom pa še poskusno obratovanje, najprej s prvim agregatom, v nadaljevanju je sledilo še obratovanje agregata 2.Pri tokratnih visokih vodah so bile aktivirane vse razpoložljive operativne dežurne ekipe v družbi HESS, saj je bilo treba vzpostaviti dežurstvo na vseh HE za daljše obdobje od običajnega. HE na spodnji Savi se namreč iz daljinskega vodenja prevzamejo na lokalni režim vodenja pri pretokih nad 500 m3/s v trenutku, ko se del vode že preliva čez prelivna polja. Dežurni posluževalec posamezne HE je v tem času prisoten 24 ur na dan, z višanjem pretoka pa se ekipe še ustrezno dopolnijo ter skrbijo za čiščenje plavja pred turbinskimi vtoki.HE Boštanj in HE Blanca sta bili 5. novembra pri pretokih 1450 m3/s zaustavljeni zaradi hidroloških razmer in povišanih količin plavja. Zaustavitev HE Krško je bila izvedena že nekaj dni prej, in sicer zaradi trenutnih omejitev (nižja trenutna gladina zgornje vode) ter pogodbenega obratovanja, ki zahteva obratovanje pri točno določenih pogojih.Po upadu visokih vod in pregledu akumulacijskih bazenov HE Boštanj in HE Blanca so bile ugotovljene določene poškodbe brežin, ki jih bo nujno sanirati. Močno poškodovan je tudi iztočni del ribje steze pri HE Blanca. Skupna ocenjena škoda na bazenih znaša približno 500 tisoč evrov, poškodb na objektih hidroelektrarn pa ni bilo zaznati.

Reka Sava 5. novembra 2012; foto: Arhiv HESS

17

HE Fala in njen stoletni življenjski ciklus na

Hydro 2012 v Bilbau

Mednarodna revija Hydropower & Dams, ki vsako leto organizira tako v Evropi kot tudi po svetu konferenco na področju pridobivanja energije iz vodnih virov Hydro, jo je letos organizirala od 29. do 31. oktobra v španskem mestu Bilbao, ki slovi po veličastnem muzeju Guggenheim, ki ga je zasnoval ameriški arhitekt F. O. Gehry. Muzej predstavlja drzen primer avantgardne arhitekture v obliki kovinskega cveta, ki spreminja barve glede na letni čas, uro dneva in vremenske razmere. Morda ni naključje, da je ravno Bilbao gostil konferenco na temo »Inovativni pristopi h globalnim izzivom«.Vodja oddelka elektroprojektive v HSE Investu Joško Rosina, ki je dober poznavalec ne samo tehničnega vidika graditve hidroelektrarn tako v Sloveniji kot tudi v Evropi in svetu, pač pa tudi različnih vidikov zgodovine, je imel skupaj s kolegoma iz Dravskih elektrarn Maribor, Dragom Talijanom

in Vojislavom Vujanovičem, predavanje na temo HE Fala – koncesija podeljena 1912 – njeno življenje skozi sto let. Teme konference se predstavitev prav gotovo dotakne s tem, ko izpostavi, da se je v začetku 20. stoletja, ko je HE Fala dobivala svoj rojstni list, srečevala s podobnimi problemi, kot se srečujemo ob nastajanju današnjih hidroelektrarn. Če pogledamo že zelo pomemben finančni vidik, so banke takrat, tako kot danes, zahtevale izpolnjevanje številnih pogojev in tudi nadzirale realizacijo.Kot danes nove hidroelektrarne iščejo ravnovesje med ohranjanjem narave, so takrat imeli precejšnjo vlogo splavarji, saj je bilo v tistem času splavarjenje pomembna gospodarska panoga.

Vladimir Gabrijelčič (SENG), Andrej Tumpej (DEM), Andrej Kovač (DEM), Aleš Kirbiš (DEM), Živa Brcar (IBE, d. o. o.), Joško Rosina (HSE Invest) in Vojislav Vujanovič (DEM) – od leve proti desni, na konferenci; foto: Arhiv HSE Invest

18

› IN

TE

RV

jU

: B

La

ž K

OŠ

OR

OK

, G

EN

ER

aL

NI

DIR

EK

TO

R H

SE

Razloge za srečo si moramo postaviti sami5. novembra letos je vodenje največje slovenske elektroenergetske družbe prevzel Blaž Košorok. Njegov prihod so pospremile katastrofalne poplave predvsem severnega in vzhodnega dela države in tudi obiske odvisnih družb skupine HSE je začel prav v Dravskih elektrarnah Maribor, ki so utrpele za dobrih deset milijonov evrov škode. Po štirih tednih vodenja družbe z več kot sto zaposlenimi in pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki smo se z njim pogovarjali o prvih vtisih, načrtih družbe in skupine HSE in željah za prihajajoče leto 2013.

Zakaj ste se odločili, da se prijavite na razpis za, tako pravijo, najbolj negotovo delovno mesto v energetiki v državi? V življenju pač pride čas, ko moraš presoditi, ali želiš še naprej opravljati določeno delo povsem rutinirano ali pa te mikajo novi izzivi. Zavedajoč se, da se mojemu predhodniku na HSE izteka mandat, kar pomeni, da bo slej kot prej prišlo do razpisa, in ob znanju, ki sem ga pridobil v sedmih letih vodenja največjega kogeneracijskega objekta (Termoelektrarne toplarne Ljubljana, opomba uredništva), sem ocenil, da je slednje zagotovo lahko dobra popotnica za prijavo na razpis za generalnega direktorja HSE. To sem po tehtnem premisleku tudi storil.

Po izobrazbi ste pravnik. Kako vam pri vodenju podjetij, kakršni sta TE-TOL in HSE, pomagajo ta znanja; jih lahko povežemo z menedžerskimi?Zagotovo lahko. Sicer pa nikjer ne piše, da bi moral biti direktor takšne družbe univerzitetni diplomirani strojnik, elektroinženir ali rudarski inženir. Mislim, da je kombinacija med humanistično vedo, kot je pravo, in tehniko, pravzaprav odlična. Komplementarnost znanj mi je koristila tudi v toplarni.

Bi lahko izpostavili bistvene poudarke programa, s katerim ste prepričali nadzorni svet HSE?Predvsem sem izpostavil dokončanje nadomestnega bloka 6, ki je eden ključnih projektov skupine HSE, od katerega je, nenazadnje, deloma odvisna

tudi njena prihodnost. Zadovoljen sem, da sta bili končno podpisani dve ključni pogodbi, in sicer Pogodba o ureditvi razmerij v zvezi s projektom postavitve šestega bloka TEŠ in Pogodba o načinu in pogojih zavarovanja državnega poroštva za posojilo 440 milijonov evrov iz Evropske investicijske banke. Dalje so tu priložnosti, povezane z dokončanjem naložb v nove proizvodnje objekte. Imamo veliko idej o tem, kaj narediti z obnovljivimi viri energije, na hidrologiji. Mislim, da je potenciala dovolj, tako v obliki tehnike kot »know how-a in naravnih danosti. Pomembni vprašanji, ki se odpirata in na kateri bo potrebno poiskati odgovore, je konsolidacija vseh družb na ravni korporativnega upravljanja in zagotavljanje ustreznih dolgoročnih finančnih virov za načrtovane projekte. Veliko je tudi priložnosti za dvig ugleda HSE, saj je bilo na tem področju, tudi zato, ker je bila vsa energija usmerjena v TEŠ 6, narejenega premalo. Zdaj je priložnost, da se družbi in skupini HSE, kot tudi vsem odvisnim družbam, dá tisto mesto, ki si ga v slovenski elektroenergetiki zaslužijo, to pa je na samem vrhu. Hkrati oziroma vzporedno bo treba nadgraditi, ne le kvantitativno, ampak predvsem

kvalitativno, partnersko mrežo HSE v tujini, kjer smo priznani kot resen in zanesljiv partner. To moramo ceniti in izkoristiti. Velik poudarek pa bom v prihodnjem obdobju dal tudi izboljšanju korporativnega upravljanja družbe in skupine HSE. Tu je še veliko možnosti in priložnosti za izboljšanje.

Ste lahko bolj konkretni? Kakšno bi bilo za skupino HSE idealno korporativno upravljanje?No, eno so ideali, drugo pa realnost. Kar v zvezi s korporativnim upravljanjem slišimo od zunaj, so priporočila, od posamezne družbe pa je odvisno, kako ta priporočila prenaša v prakso. Korporativno upravljanje - corporate governance - ni nič drugega kot zdrava pamet oziroma odnos z vsemi ključnimi déležniki. Na eni strani gre za odnos z nadzornim organom družbe, ki ne sme biti odnos tekmovalnosti ali celo odnos, v katerem nadzirani organ prevzame nadzor nad nadzornim. Če se vloge zamenjajo, je to za družbo zelo slabo. Ravno tako je slabo, če se odvisne družbe počutijo ogrožene s strani obvladujoče, če menijo, da se jim zaradi nekaterih osnovnih navodil in priporočil jemlje določen primat. Razumeti moramo, da je bil holding ustanovljen z določenim namenom, ne pa za prelivanje denarja

Zdaj je priložnost, da se družbi in skupini HSE, kot tudi vsem odvisnim družbam, dá tisto mesto, ki si ga v slovenski elektroenergetiki zaslužijo, to pa je na samem vrhu.

Razumeti moramo, da je bil holding ustanovljen z določenim namenom, ne pa za prelivanje denarja znotraj skupine HSE.

19

Blaž Košorok, generalni direktor HSE

znotraj skupine HSE. Ta namen je jasen: združevanje moči pri zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe odjemalcev z električno energijo. Skupina HSE mora delovati kot celota, pri vseh projektih, ki ta namen udejanjajo. Temu bomo v prihodnje namenili še več pozornosti. HSE mora postati pogodbeni koncern,

kar je bil tudi namen snovalcev HSE ob njegovi ustanovitvi. Le s takšno obliko organiziranosti bomo dosegli še več sinergijskih učinkov.

Tudi v tujini, kjer je HSE prisoten?Tudi, a z veliko truda in predvsem na osnovi kakovostnih, dobro analiziranih informacij in rednega stika z odločevalci v državah, kjer HSE je in še bo prisoten. Če se bomo sklicevali na to, da smo majhni, da poznamo le Balkan, potem je to slabo, saj nam tam ni uspelo praktično nič. Mreža v tujini se mora okrepiti in še razširiti preko meja nekdanje Jugoslavije oz. JV Evrope, kjer smo aktivno prisotni že vrsto let.

Denimo?Denimo v Turčijo. Gre za najhitreje razvijajoče gospodarstvo v Evropi. Po svoje je sicer Turčija zelo zaprta država, v kateri je težko uspeti, a menim, da je to mogoče preseči s pravimi produkti oziroma projekti. Marsikomu je spodletelo, mislim pa, da HSE ima potencial za preboj na to tržišče, saj imamo kot skupina celo paleto storitev, proizvodov, idej, ki jih lahko ponudimo. Premogovnik Velenje denimo že sodeluje na razpisih v Turčiji, kar je lahko odskočna deska za razširitev ponudbe. Ne samo na področju trženja, ampak tudi na področju proizvodnje.

Možnosti prodajnih produktov za končne odjemalce je veliko, največji izziv pa je zagotovo uvedba celovite energetske ponudbe, torej »multi-utility« koncepta.

20

Tudi v Sloveniji še nismo izkoristili vseh priložnosti; veliko jih je zagotovo na področju maloprodaje, kjer razen blagovne znamke Modra energija, ki jo tržimo, pa še to posredno, preko distribucijskih podjetji, v enajstih letih obstoja HSE ni bilo veliko narejenega. Drži. Uresničitev ključnih ciljev, o katerih smo se pogovarjali do sedaj, je mogoča tudi s prodorom na maloprodajni trg. Prvi vlak smo verjetno zamudili. Vendar pa nam kombinacija znanja in kapacitet omogoča vstop na maloprodajni trg preko distribucijskih družb, ki že imajo svoj tržni delež na področju prodaje električne energije. Možnosti prodajnih

produktov za končne odjemalce je veliko, največji izziv pa je zagotovo uvedba celovite energetske ponudbe, torej nekakšnega »one-stop shopa« na enem mestu oz. »multi-utility« koncepta. To je bil tudi eden od poudarkov mojega programa, s katerim sem se predstavil nadzornemu svetu HSE.

Kako hitro bi lahko ta koncept zaživel?Odgovoriti na takšno vprašanje je nehvaležno. Zavedati se moramo, da mandat generalnega direktorja HSE traja štiri leta. Nekateri že šepetajo, da bo moj še krajši (smeh). Štiri leta je za energetiko zelo kratka doba. Že samo

državni prostorski načrt, denimo, se sprejema dve leti, prodajne pogodbe za električno energijo so podpisane za dve leti vnaprej… očitno je torej, da generalnemu direktorju ostane zelo malo manevrskega prostora. Na nek način si le sopotnik v daljšem časovnem obdobju, saj se odločitve, ki so v energetiki sprejete danes, začnejo uresničevati čez pet do deset let. A vseeno, upam in želim ter bom naredil vse, da bo na področju vstopa na maloprodajni trg narejenega čim več in čim hitreje.

21

Nadomestni blok 6 TEŠ je končno dobil zeleno luč. Zakaj se je po vašem mnenju tako zapletalo? Kaj je šlo doslej narobe, kaj bi lahko bilo drugače?To vprašanje bi povezal s korporativnim upravljanjem, o čemer je tekla beseda prej. Tudi pri projektu nadomestnega bloka 6 gre za zaupanje med dvema institucijama, med poslovodnim in nadzornim organom. Če slednji nekatere odločitve podpre naknadno, pride do razpoke v sistemu, ki pripelje do situacije, ki smo ji priča danes. Sicer pa menim, da je glavni »greh« preteklih odločitev in korakov v zvezi s projektom TEŠ 6 ta, da nekatera glavna tveganja niso bila obvladovana.

Vse kaže, da bloku 6 TEŠ z vidika problematiziranja v javnosti sledi TET. Ponovno so se namreč oglasile okoljevarstvene organizacije, ki protestirajo proti izdaji energetskega dovoljenja za obnovo 125 MW bloka trboveljske termoelektrarne. Kako odgovarjate na očitke okoljevarstvenikov, tudi glede ostalih energetskih virov. Zdi se namreč, da takega, ki bi ustrezal vsem, ni. Predstavniki civilnih iniciativ so sogovorniki, ki jih moramo jemati resno in v dialogu z njimi iskati srednje poti, vsekakor pa ne morejo določati politike države glede energetske oskrbe Slovenije. Trbovlje predstavljajo pomembno energetsko lokacijo, s katero pa v zadnjih dvanajstih, petnajstih letih, žal ni bilo narejenega nič. Ljudem v Zasavski dolini, ki so bili pozabljeni od vseh, se je marsikaj obljubilo, kar je bilo všeč tako Ljubljani kot Trbovljam, saj se z njimi ni nihče z njimi ukvarjal. S sredstvi za zapiranje rudnika je bilo narejenega zelo malo, premalo je bilo narejeno tudi v sami termoelektrarni, zato mislim, da je prišel čas, ko bo potrebno položiti račune, predvsem v smislu konkretnega odgovora na vprašanje, kaj storiti s to energetsko lokacijo v prihodnje. Novembra sem

Mene osebno najbolj osrečuje

družina. Ta je tista, ki ti vedno

ostane.

TET obiskal in z vodstvom govoril o načrtih, pri čemer zavračajo tiste, kjer so prišli najdlje, to je termično obdelavo odpadkov in sežigalnico. Tega ne želijo. Pri investiciji v rekonstrukcijo obstoječega kotla oziroma plinsko-parne enote pa bi želel najprej videti finančno konstrukcijo, da bo jasno, kaj takšna naložba pomeni za večinskega družbenika.

Dela bo torej v prihodnje zelo veliko, prostega časa pa bolj malo. Kako si boste polnili baterije? S tistim, kar me sprošča: športom, prijetnimi pogovori, kuhanjem in predvsem s časom, ki ga preživim s sinovoma.

Pa znate v prostem času »odklopiti« od službe ali pa ste eden tistih, ki ste radi, preko različnih naprav, nenehno v stiku s svetom?Znam odklopiti in nisem odvisnik od modernih tehnoloških naprav. Res pa je, da imam telefon vedno nekje ob sebi.

Novoletni slogan HSE je »Imejte vsaj 13 razlogov za srečo«. Kaj pa vas osrečuje?Razloge za srečo si moramo postaviti sami. Mene osebno najbolj osrečuje družina. Ta je tista, ki ti vedno ostane.

Kakšen bi moral biti izplen leta 2013, da bi lahko rekli, da se je za HSE končalo srečno?V prvi vrsti bi se moral projekt TEŠ 6 nadaljevati ob zavedanju ključnih déležnikov, da je pomemben, potreben in da bo dokončan z zaprto finančno konstrukcijo in vrnjenimi vsemi dolgovi družbi HSE. Leto se bo dobro končalo tudi, če bomo našli pametno rešitev za Termoelektrarno Trbovlje. Pa uredili situacijo z malimi delničarji v Premogovniku Velenje in začeli graditi, kar je ključno, nove proizvodne zmogljivosti z usmerjenostjo v obnovljive vire, predvsem hidro-potencial Mure, srednje Save in dela Soče.

Predstavniki civilnih iniciativ

so sogovorniki, ki jih moramo

jemati resno in v dialogu z njimi

iskati srednje poti.

Dela je za več kot en mandat. Menite, da boste kot prvi generalni direktor HSE ostali dva mandata?Ne vem, če me boste zadržali – ali pa če bom zdržal (smeh).

Ob koncu leta bi zaposlenim v družbi in skupini HSE zaželeli…prijazen zaključek leta, lepe in povezovalne božične praznike ter vse dobro v novem letu.

Intervju: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih

Fotografije: dr. David Grgič

22

Četrti val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2012 razkriva, da postajamo varčnejši pri rabi energije v gospodinjstvih. Največji premik je narejen pri delitvi stroškov v večstanovanjskih stavbah. Na področju prevoza pa se je glede na lansko leto stanje poslabšalo.

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

V letošnjem letu je bil izveden četrti val REUS 2012. V sklopu terenske raziskave je bilo anketiranih 1022 gospodinjstev. Ob rezultatih raziskave so prikazani tudi spremembe glede na lansko leto ter vplivi teh sprememb na okolje. Na javni predstavitvi rezultatov raziskave REUS 2012 na Gospodarski zbornici Slovenije je bila organizirana okrogla miza z naslovom Porabimanj, na kateri je sodelovalo deset govorcev iz državne uprave, proizvajalcev in ponudnikov energije ter drugih podjetij in ustanov. Mag. Djordje Žebeljan je na okrogli mizi predstavil načrte HSE in aktivnosti na področju spodbujanja učinkovite rabe pri končnih porabnikih energije. Komentiral pa je tudi razvoj standardiziranja polnilne opreme za električne avtomobile v Evropski skupnosti.Predstavljena je bila tudi spletna aplikacija Porabimanj.si – moj energetski svetovalec, ki uporabnikom omogoča izračun prihrankov pri energiji v primeru menjave vozila, gospodinjskega aparata, računalnika ali televizijskega sprejemnika. Prednost aplikacije je med drugim v možnosti izračuna prihrankov pri spremembi ravnanja z energijo. HSE je z vzpostavitvijo partnerske strani omogočil uporabo aplikacije svojim obiskovalcem spletnih strani.

Oglejmo si nekaj rezultatov iz raziskave REUS 2012

Štiri petine gospodinjstev razmišlja o tem, kako bi učinkoviteje ravnali z energijo. Za dve tretjini je pri tem znižanje stroškov najpomembnejše. Zmanjšanje vplivov na okolje pa je najpomembnejše za sedem odstotkov gospodinjstev.Pri razporejanju gospodinjstev v pet skupin (entuziasti, realisti, skeptiki, pasivni in ravnodušni) je zabeležen premik iz skupine ravnodušnih

v skupino pasivnih, kar pa nima večjega vpliva na prihranke pri energiji. Ostaja dejstvo, da ima več kot polovica gospodinjstev o svoji stopnji učinkovitosti boljše mnenje, kot pa kaže njihovo dejansko ravnanje z energijo.V Sloveniji je še vedno več kot tretjina stanovanjskih hiš brez izolacije, kar predstavlja zelo velik potencial prihranka energije v gospodinjstvih. Deset odstotkov enodružinskih hiš je zamenjalo streho, osem odstotkov vseh stanovanjskih stavb pa je izoliralo podstrešja, od tega približno enak delež v enodružinskih in večstanovanjskih stavbah. Glede na lansko meritev je tudi več menjav oken v večstanovanjskih stavbah. V enodružinskih hišah se je za šest odstotkov povečalo število gospodinjstev, ki načrtujejo spremembo ogrevalnega sistema.V večstanovanjskih stavbah se je število gospodinjstev, ki plačujejo stroške ogrevanja po dejanski porabi, povečalo za petino, kar je rezultat zakonske uredbe, komunikacijske kampanje Direktorata za energijo in subvencij Eko sklada. Zanimivo pa je, da je v večstanovanjskih stavbah upadel odstotek tistih, ki nameravajo navadne radiatorske ventile zamenjati za termostatske. Med tistimi gospodinjstvi v večstanovanjskih stavbah, ki že imajo radiatorske termostatske ventile, je zabeležena 13-odstotna rast zapiranja radiatorskih ventilov med prezračevanjem. To predstavlja enega od pozitivnih trendov pri učinkovitem ravnanju z energijo, kar je bil tudi namen lanskoletne kampanje uvajanja delitve in obračuna stroškov za toploto po dejanski porabi. Pri ogrevanju je ponovno zabeležen porast uporabe drv, ki so bila tudi lani na prvem mestu.Pri električni energiji je opazen trend večje ozaveščenosti glede varčnega ravnanja. Devet od sto gospodinjstev bo v naslednjih 12 mesecih verjetno

kupilo nov štedilnik, med njimi večina zagotavlja, da bo energetsko varčen, zanj pa so v povprečju pripravljeni plačati za 20 odstotkov višjo ceno od navadnega. Več kot petina gospodinjstev pazi, da je čas odpiranja vrat hladilnika ali zamrzovalnika čim krajši, hlajenju na maksimalni stopnji pa se je odrekla dobra polovica uporabnikov. Pri pranju perila se je število tistih, ki so še lansko leto prali na maksimalni možni temperaturi, zmanjšalo za petino. Polovica pralnih strojev ima vgrajene eko programe. Polovica tistih, ki imajo napravo s to funkcijo, pa jo tudi uporablja. Večina gospodinjskih aparatov sodi v energijski razred A.Skoraj polovica uporabnikov izklopi električne naprave iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, kar je smiselno, saj nekateri aparati tudi v stanju pripravljenosti porabijo do 60 odstotkov energije. Petina gospodinjstev ima TV in računalnike vklopljene tudi, ko jih ne gleda ali uporablja. Kljub temu je iz rezultatov razvidno, da Slovenci počasi postajamo varčnejši.Pri prevozu pa so žal trendi negativni. Osebni avto je še vedno najpogostejša izbira za vse potrebe po prevozu. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z enim avtom, povečal pa se je delež s tremi avtomobili. Šest odstotkov jih bo v naslednjih 12 mesecih kupilo nov avto, isti odstotek pa jih razmišlja o nakupu električnega avtomobila, ki bo zmožen prevoziti 300 km. Povečalo se je število prevoženih kilometrov v zadnjem letu, za hojo in avtobus pa je verjetnost izbire manjša, kot je bila lani.Več informacij o raziskavi REUS in o okrogli mizi Porabi manj najdete na spletni povezavi http://www.pozitivnaenergija.si/raziskava/raziskava-reus/predstavitev-rezultatov.Besedilo: Rajko Dolinšek, Informa Echo

Raziskava REUS 2012 —Pri energiji postajamo varčnejši, razen pri prevozu

23

24

Srečno 2013!