Božič D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,

5/21/2018 Bo i D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,

http:///reader/full/bozic-d-slovenija-in-srednja-evropa-v-poznolatenskem-ob

A r he o l o k i ve s t n i k (

Arh. vest .)

44, 1993, str . 137-152

1 3 7

Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju

D r a g a n B O I

Izvleek

A vt o r ob r a vna va b r ona s t a poz no l a t e ns ka gum ba , gum b z

mreas to okraeno bradaviko in predr t t r i l i s tn i gumb, pos lana

v Deelni muzej v Ljubl jani 1897 in napano inventar iz i rana

pod najdi em Topl ice . Dejansko izvi ra ta z gradi a Star i grad

nad Podbojem na robu Krkega pol ja a l i , kar j e bol j ver je tno,

i z n j e m u p r i pa da j o i h g r obov . S S t a r e ga g r a du , pos e l j e ne ga v

haltatski in poznolatenski dobi , s ta bi la v ist i poi l jki tudi

poz no l a t e ns ka b r a da v i a s t a ob r oka . P l a na g r ob i a z ga n i m i

g r obov i i z ha l t a t s ke ga , poz no l a t e ns kc ga i n z godn j e r i m s ke ga

a s a s o na n j e gove m j ugovz hodne m pobo j u .

V nase lbinah in grobovih mokronoke skupine , k i j i to

najdi e pr ipada , j e b i lo na jdenih e ve takih gumbov, znai l -

n ih za ve l ika pozno la ten ska n ase l ja v s rednj i Evrop i . V ekra t

iz raeno mnenje , da so sodi l i h konjski opremi , n i dokazano.

N e ka t e r i p r i m e r k i s o ok r a e n i z e m a j l om . G l e de na r a z p r os t r a -

njenos t gre za dve od razmeroma tevi ln ih prvin mokronoke

s kup i ne , k i s o s r e dn j e e v r ops ke ga i z vo r a i n k i doka z u j e j o , da

je t a v nasprot ju z dosedanj im prepr ianjem tudi v t em asu

ohr a n i l a p r e t e no s r e dn j e e v r ops k i pe a t .

Pri anal izi f ibul vrste Nauheim iz Slovenije avtor soglaa z

dosedanj imi mnenj i , da med nj imi n i t akih , kakrne se pojav-

l j a jo v s rednj i Evropi . Pa pa nekatere od nj ih pr ipadajo

dvema raz l i icama (A in B) , znai ln ima za severovzhodno

I ta l i jo (Benei ja in Fur lani ja ) .

V p r a z g o d o v i n s k i z b i r k i N a r o d n e g a m u z e j a v L j u b -

l ja n i h r a n i j o d v a n e n a v a d n a b r o n a s t a g u m b a

(si. 1:

1 , 2 ) , k i n a j b i p o z a p i s u v i n v e n t a r n i k n j i g i

1

i z v i r a l a

i z T o p l i c p r i m a r j e t i , z a r a d i e s a r j u j e V i d a S t a r e

o b j a v i l a v s v o j i m o n o g r a f i j i o e l e z n o d o b n i h n a j d i i h

p r i m a r j e t i n a D o l e n j s k e m ( S t a r e 1 9 7 3 , 4 9 , t . 6 7 :

2 1 , 2 2 ) . I z o p o m b e v i n v e n t a r n i k n j i g i i z v e m o , d a j u

j e v m u z e j p o s l a l s o d e l a v e c D e e l n e g a m u z e j a I g n a c

K u l j a n 1 0. m a j a 1 8 9 7 s k u p a j s t e v i l n i m i d r u g i m i

p r e d m e t i z r a z n i h n a j d i . P ri p r e g l e d u i z v i r n e g a s e -

z n a m a t e p o i l j k e , k i s e n a h a j a v o h r a n j e n i K u l j a n o v i

k o r e s p o n d e n c i z m u z e j s k i m k u s t o s o m A l f o n s o m M i il -

l n e r j e m ,

2

p a s e j e i z k a z a l o , d a s t a g u m b a v r e s n i c i s

S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m i n d a ju j e M i i l l n e r

i n v e n t a r i z i r a l p o d n a p a n i m n a j d i e m .

P o i l j k a j e n a m r e v s e b o v a l a s a m o d v a g u m b a ,

n a v e d e n a v s e z n a m u p o d t e v i l k o 5 :

dva gumba iz

Starega grada pri Sv. Krilu (pri Kostanjevici) .

V

a k c e s i j s k i k n j i g i * j u j e M i l l i n e r o p i s a l k o t

Kndpfe mit

.? Schlupfen und h. mit 2 Osen

i n j u e vk l j u i l m e d

Abstract

The a u t ho r a na l y s e s t w o b r onz e La t e La Te ne bu t t ons , a

but ton wi th a l a t t i ce-decora ted knob and a per fora ted t r i fo l i a te

but ton, which were sent to the Provincia l museum in Ljubl jana

in 1897 and which were incor rec t ly inventor i sed under the s i t e

of Topl ice . In fac t , they come f rom the h i l l for t of Star i grad

a bove Podbo j e o r , m or e p r oba b l y , f r om g r a ve s , w h i c h a r e

associa ted wi th th i s h i l l for t . There were a l so two Late La

Tne knobbed r ingle t s in the same packet f rom Star i grad,

which l i es on the edge of Krko pol je and which was se t t l ed

in the Hal l s ta t t per iod and in the Late La Tene . Fla t cemete-

r ies wi th cremat ions f rom the Hal l s ta t , Late La Tne, and

Ear ly Roman per iods are s i tua ted on i t s southeas tern s lope .

Severa l such but tons , which are charac ter i s t i c for the l a rge

La t e La Tne s e t t l e m e n t s i n Ce n t r a l Eu r ope , ha ve be e n f ound

in the se t t l ements and graves of the Mokronog group, to

which th i s s i t e be longs . The somet imes ment ioned opinion

t ha t t he y be l ong t o ho r s e ha r ne s s c a nno t be p r ove d . Som e

e xa m pl e s a r c de c o r a t e d w i t h e na m e l . O n a c c oun t o f t he i r

range , they represent two of the re la t ive ly numerous e lements

o f t he M okr onog g r oup , w h i c h a r e o f Ce n t r a l Eu r ope a n o r i g i n

and which indica te tha t a l so in th i s per iod, cont rary to

convic t ions up to the present , i t had preserved i t s essent ia l ly

Ce n t r a l Eu r ope a n c ha r a c t e r .

As a resul t of analys i s of the Nauheim type f ibulae f rom

Slovenia the author agrees wi th the previous s ta tements tha t

var iant s , which appear in Cent ra l Europe , a rc absent in th i s

region. Some of the Slovenian examples , however , be long to

two var iant s (A and B) , which arc typica l of the nor theas tern

I ta ly (Vencto and Fr iu l i ) .

n a j d b e i z o k o l i c e m a r j e t e . V p o i l j k i j e b i l o e v e

d r u g i h n a j d b s S t a r e g a g r a d u , m e d n j i m i p o d t e v i l k o

2 2 d v a b r o n a s t a b r a d a v i a s t a o b r o k a , k i p a s t a b i la

i n v e n t a r i z i r a n a p o d p r a v i m n a j d i e m

(si 1:

3 , 4 ) .

4

K e r s ta g u m b a p o z n o l a t e n s k a , b i v p r i m e r u , d a b i

b i l a r e s iz T o p l i c p r i m a r j e t i , t o p o m e n i l o , d a s e p r i

t e m k r a j u n a h a j a p o z n o l a t e n s k o n a s e l j e a l i g r o b i e .

V e n d a r je iz o k o l i c e m a r j e k i h T o p l i c z n a n i h l e n e k a j

h a l t a t s k i h g o m i l . G a b r o v e v a d o m n e v a

(ANSI

1 9 7 5 ,

2 2 7 ) , d a j e K u l j a n i z k o p a l v g o m i l i g r o f a M a r g h e r i j a

z O t o c a , l e e i b l i z u T o p l i c , b r o n a s t o e l a d o v r s t e

N o v o m e s t o ( N a r o d n i m u z e j v L j u b l j a n i , i n v . t . P

4 3 8 4 ) - t o bi k a z a l o n a g o m i l o s p o z n e j i m i p o z n o l a t e n -

s k i m i p o k o p i - j e n a m r e z m o t n a , s a j j e t o e l a d o n a e l

f e b r u a r j a 1 89 7 J o e K o a k v s v o j e m v i n o g r a d u , p a r e .

t . 1 9 1 2 , n a S t r m c u n a d B e l o C e r k v i j o ( B o i 1 9 9 2 ,

9 1 s s ) . K u l j a n j o j e o d n j e g a k u p i l , n a t o p a j o j e

p o s la l D e e l n e m u m u z e j u .

G u m b a s t a t o r e j s S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m .

J e r n e j P e n i k , k i j e p r a z g o d o v i n s k o n a s e l j e n a S t a r e m



gra du odk r i l l e t a 1887 , j e b i l e t ak ra t p rep r ian , da

je b i lo ob l judeno v ha l t a t sk i in l a t ensk i , pa tud i v

rimski dobi . -

1

S o n d a n a r a z i s k o v a n j a , o p r a v l j e n a p o d

vods tvom Mi t j e Gu t ina l e t a 1977 , pa so pokaza la , da

je b i l S ta r i g rad pose l j en v ha l t a t sk i dob i in pozno la-

t e n s k e m o b d o b j u , m e d t e m k o r i m s k o d o b n a p o s e l i t e v

n i go tova (Gu t in , Cun ja , Predovn ik 1993 , 97 s ) . Man j

j asno s l iko s i j e mogoe us tvar i t i o nase l ju p r ipada jo ih

grob i ih , ker n i t i eno n i b i lo nar tno i zkopavano . Na

v o l jo i m a m o le r a z m e r o m a s k r o m n e p o d a t k e o g r o b n i h

na jdbah , k i so p r iha ja l e na dan p rav i loma p r i r igo lan ju

v i n o g r a d o v p o d n a s e l j e m .

G R O B I A N A S E L J A N A S T A R E M G R A D U

N A D P O D B O J E M

P r i a k o v a l i s m o , d a b o d o v m o n o g r a f i j i o S t a r e m

gradu p reg ledno zb ran i tud i podatk i o g rob i ih in na

n j i h o d k r i t i h g r o b n i h n a j d b a h . a l s e j e K a t a r i n a K a t j a

P r e d o v n i k p r i o v r e d n o t e n j u a r h i v s k i h v i r o v i n o b j a v l j e -

n i h n o t i c z a d o v o l j i l a s p o v z e m a n j e m p o d a t k o v p o

vrs tne m r edu , kak or so nas t a j a l i ( ib . , 11 s s ) . G lavn i

namen rpan ja i z t eh v i rov pa n i o r i s zgodov ine

raz i ska v , pa pa ugo tov i t i , ka j j e b i lo odk r i to in k je ,

da b i na jdbe do lo i l i , po monos t i rekons t ru i ra l i na jd i -

ne ce lo te in se dokopal i do im ve na jd i n ih podat -

k o v ( e g r e z a g r o b o v e , n a s s e v e d a z a n i m a j o p r e d v s e m

nj ihova tona l ega , s t a ros t i n na in pokopa) .

Predovn ikova j e p r i povzemanju i zpus t i l a ve b i s tve-

n i h p o d a t k o v , r a z e n t e g a p a n i d o j e l a p r a v e g a p o m e n a

nekater ih i z razov v v i r ih .

V i l u s t r a c i j o p r v e g a n a j n a v e d e m o s a m o e n p r i m e r .

Predovn ikova j e naved la , da j e Pen ik 9 . j un i j a 1890

SI. I:

S t a r i g r a d na d Podbo j e m . Poz no l a t c ns kc g r obne a l i

nase lbinske na jdbe , pos lane v Deelni muzej v Ljubl jani 10 .

5. 1897. 1,3,4 br on , 2 bro n in rde cm ajl . M. = 1:2.

Abb. 1:

Star i grad obe rha lb von Po dbo je . Sp at la tnczei t l i ch c

G r a b - ode r S i e d l ungs f unde , e i nge l i e f e r t i n s La nde s m us c um i n

Ljubl jana am 10. 5 . 1897. 1 ,3 ,4 Bronze , 2 Bronze und rotes

Em ail . M. = 1:2.

pos la l v muzej t r i b ronas te obroke in b ronas to f ibu lo

( ib . , 11 s , op . 8 ) . Na ved ba j e doce la neu s t rez en

povze tek Mi i l lner j evega zap i sa v akces i j sk i kn j ig i . Z

n jo s i ne bo mogel n ihe ka j p r ida pomagat i , ker j e

p resp lona , s a j i z n j e ne i zvemo p rav n iesar o s t a ros t i

na jdb a l i o n j ihovem znaaju : n i j asno , a l i j e lo za

ha l t a t ske , l a t enske a l i r imske na jdbe . Pog led v akce-

s i j sko kn j igo pa p ro t i p r iakovan ju pokae , da j e

Mi i l lner vse t i r i na jdbe t ako na tanno op i sa l (dve tud i

sk ic i ra l ) , da j ih j e b i lo mono t ipo loko in k rono loko

zanes l j ivo oprede l i t i e na pod lag i zap i sa . Najdbe so

ha l t a t ske , i n s i cer dve ve j i i n ena man j a b ronas ta

zapes tn ica s p resega jo ima se koncema in s snop i

p r e n i h v r e z o v t e r t r o r t a s t a f i b u l a . S o d e p o o h r a n j e -

nos t i p r ide v po tev samo i zvor i z g robov .

Glede s t rokovnega i z raz ja pa j e t reba vede t i , da j e

Pen ik z i z razom

keltski

o z n a e v a l

haltatska

na jd i a

in na jdbe , z i z razom galski pa latenska najd ia in

na jdbe . Razen t ega j e v s lovensk ih besed i l ih i z osem-

deset ih let , npr. v pismih, k i j ih je pisal kustosu Karlu

D e m a n u , fibule d o s l e d n o i m e n o v a l igle. P r e d o v n i -

kova je omeni la ( ib . , 11, op. 3 in 6) , da je Peniku

u p a n H r o v a t p o k a z a l " e n o l e p o b r o n a s t o i g l o , e n a k o

m o k r o n o k i m " ( i z v i r n o b e s e d i l o : ena lepa Galska bro-

nasta Igla, enaka mokronokim), da mu j e Hu dok l in

podar i l po lov ico ze lo ve l ike r imske f ibu le i z 1 . s to l e t j a

( i zv i rno besed i lo : die Halfte eines sehr grofien romi-

schen Fibula, aus den ersten Jalirhunderte)

in da je

razen t ega Pen ik navedel tud i po lov ico b ronas te

rimske igle ( izvirnik: 1 polovica rimske v e l ke Igle) in

l a t ensko f ibu lo ( i zv i rn ik : eine

sehr schone bronzerne

Latene fibel).

P o d a t e k P r e d o v n i k o v e o b r o n a s t i i g l i , e n a k i m o k r o -

n o k i m , s i b o v s a k d o , k i p o z n a m o k r o n o k e n a j d b e

(Gabrovec 1973 , 365 s s ) , raz l aga l t ako , da j e b i l a tuka j

o d k r i t a b r o n a s t a a r n o g r o b i n a a l i z g o d n j e h a l t a t s k a

ig la , kar seveda n i res . Ce upo tevamo pomen i z raza

ig la p r i Pen iku in vse podatke , k i j i h j e Predovn ikova

izpust i la (pri prvi najdbi , da je bi la " igla" galska, pri

t ret j i , da je bi la vel ika, pri zadnj i pa, da je bi la f ibula

l epa in b ronas ta ) , z l ahka ugo tov imo, da Pen ik ne

navaja dveh f ibu l in dveh ige l , ampak samo dve f ibu l i ,

v e n d a r v s a k o d v a k r a t , i n s i c e r e n o l e p o b r o n a s t o

l a t e n s k o f i b u l o , e n a k o m o k r o n o k i m . i n e n o p o l o v i c o

vel ike r imske f ibu le .

K a k n o p r e d s t a v o o g r o b i i h n a S t a r e m g r a d u n a m

omogoajo podatk i i z a rh ivsk ih v i rov in ob jav l j en ih

n o t i c ? P r e d o v n i k o v a j e n a v e d l a , d a j e k m e t H u d o k l i n

izkopal ve gan ih g robov , v ka te r ih so b i l e posode

in kov insk i p redmet i , med t emi po lov ica ve l ike r imske

fibule iz 1 . s t . ( t i grobovi so bi l i torej zgodnjerimski) ,

in da j e Pen ik sam izkopal g rob s f ibu lo in dvema

z a p e s t n i c a m a , o m e n i l a p a j e t u d i p o d a t e k S i m o n a

Rutar j a , da se v gozdu pod h r ibom Boje p rece j da le

od nase l j a p ro t i j ugu naha ja gomi lno g rob i e (Gu t in ,

C un ja , Pred ovn ik 1993 , 11 s ) . Gu t in j e zap i sa l up ra-

v i e n o d o m n e v o , d a p r a z g o d o v i n s k e i n r i m s k e k o v i n -

ske na jdbe i zv i ra jo i z un ien ih g robov , ha l ta t skemu

preb iva l s tvu nase l j a na S ta rem gradu pa j e p r ip i sa l

gomi lno g rob i e v Sa jevcah p r i Kos tan jev ic i ( ib . , 33 ,

9 7 ; R u t a r j e v e g a p o d a t k a o g o m i l a h v g o z d u p o d B o -

j e m n i k o m e n t i r a l ) . V

Arheolokih najdiih Slovenije

j e govor samo o gomi lah , k i na j b i b i l e po Ru tar ju na



j un i s t ran i v gozdu pod Bo jem, po Pen iku pa na

n j ivah p ro t i Podbo ju ( A N S I 1975, 256).

G l e d e n a t r a j a n j e p o s e l i t v e n a S t a r e m g r a d u , k o t g a

izp r iu je jo rezu l t a t i dosedan j ih raz i skovan j v nase l ju ,

b i l e - to mora lo imet i ha l t a t sko in pozno la tensko g ro -

b i e . e j e nas t a lo v zae tku ha l t a t sk e do be , b i

p r iakoval i s t a re j e p iano g rob i e z gan imi g robov i

in mla j e gomi lno g rob i e s ske le tn imi g robov i . Po-

zno la tensk i g robov i b i b i l i l ahko gan i a l i ske le tn i ,

v s e k a k o r p a p l a n i . e p r a v je b i lo n a s e l j e v z g o d n j e r i m -

skem asu e opueno, bi b i l i mogoi tudi grobovi iz

t e g a a s a ( l o b i z a e n a k p r i m e r o h r a n j a n j a g r o b n e g a

pros to ra ko t np r . na g rob i ih Bele tov v r t v Novem

m e s t u i n S t r m e c n a d B e l o C e r k v i j o ; K n e z 1 9 9 2 ; D u l a r

1991 , 54 s s ) . Ker poznoan t ina pose l i t ev n i zanes l j iva ,

o s t a j a t u d i o b s t o j p o z n o r i m s k i h g r o b o v n e g o t o v .

P o m e m b n e p o d a t k e o g r o b i i h S t a r e g a g r a d u v s e -

b u j e j o e n e u p o t e v a n e i n n e o b j a v l j e n e a r h e o l o k e

kar t e k rkega okra ja , k i j i h j e po Pen ikov ih navod i l ih

izdelal n jegov s in Franc. Medtem ko se na prvi razl iici

iz 1888

6

S ta r i g rad po jav l j a samo ko t ha l t a t sko nase l j e

s k a m n i t i m o b z i d j e m , j e e n a z e m l j e v i d u i z f e b r u a r j a

1889

7

oznaen ko t ha l t a t sko , l a t ensko in r imsko nase-

l j e s p l an imi gan imi g robov i i z vseh t reh dob jugo-

v z h o d n o o d n a s e l j a , p o d o b n o p a t u d i n a z e m l j e v i d u

iz leta 1892.

8

D a j e P e n i k o v o m n e n j e o p o s e l i t v e n i

s l ik i S ta rega g radu t emel j i lo p redvsem na poznavan ju

g r o b n i h n a j d b , k a e j o n j e g o v a p i s m a D e m a n u i n

Cen t ra ln i komis i j i . Pen ik j e zap i sa l , da so b i l i g robov i

ve inoma t am, k je r so v inograd i (v inograd i so na

j u g o z a h o d n e m , j u n e m i n j u g o v z h o d n e m p o b o j u ) , in

da so kmet j e p r i kopan ju v n j ih odkr iva l i raz l ine

najdbe , np r . su l ine os t i , zapes tn ice , f ibu le , j agode , k i

pa j ih n i so ohran i l i .

9

Jesen i 1888 j e Jan ez Hu do k l in ,

S ta r i Grad t . 6 , p r i p rekopavan ju svo j ih v inogradov

in n j iv odkr i l ha l t a t ske in r imske g robove ,

1

" e leta

1887 pa j e b i l a t am na jdena od l ino ohran jena b ronas ta

l a t enska f ibu la , k i j o j e p r idob i l upan Hrovat . "

Penik je poudari l , da hal tatski grobovi niso bi l i

gomi ln i , ampak p lan i in gan i .

1 2

1890 j e ( na Hu dok l i -

novem poses tvu ? ) tud i s am izkopal ha l t a t sk i g rob ,

1

'

1

k i j e vseboval dve b ronas t i zapes tn ic i s p resega jo ima

se koncema, okraen i z n i z i p ik in snop i p ren ih

v r e z o v , t e r b r o n a s t o t r o r t a s t o f i b u l o . N a j d b e j e p o s l a l

Mi i l lner ju v Dee ln i muzej , k i j i h j e v akces i j sk i

k n j i g i , k o t s m o e z g o r aj o m e n i li , t a k o n a t a n n o

op i sa l i n sk ic i ra l , da j ih j e tuden t a rheo log i j e Andre j

P r e l o n i k , o p o z o r j e n n a M i i l l n e r j e v z a z n a m e k , b r e z

teav do lo i l . Tud i t eh na jdb namre Mi i l lncr n i i nven-

t a r i z i ra l pod na jd i em Star i g rad , ampak kar pod

najd i em Kos tan jev ica , skupaj z na jdbami i z gomi l v

S a j e v c a h p r i K o s t a n j e v i c i .

O l a t ensk ih in r imsk ih kov insk ih na jdb ah , ki j i h j e

n a j p r e j v D e e l n i m u z e j v L j u b l j a n i , p o t e m p a v

Naravos lovn i muzej na Dunaj po i l j a l Ku l j an , a l n i

n o b e n i h n a t a n n e j i h n a j d i n i h p o d a t k o v . E d i n o z a

elezno sul ino ost . k i jo je 26. 8 . 1897 kupi l od nekega

kmeta , vemo, da jo j e l e - t a nae l p r i r igo lan ju v inogra-

da." ' Te os t i , k i je pri la v muzej 9 . 9 . 1897, inventa-

r izi rana pa je bi la ele 26. 5 . 1898,

17

s e P r e d o v n i k o v i

n i pos re i lo do lo i t i , eprav j e inven tar i z i rana pod

prav i ln im na jd i em - S ta r i g rad p r i Podbo ju p r i

K o s t a n j e v i c i ( P 4 5 6 2 ) . G r e z a 3 3 c m d o l g o z g o d n j e r i m -

sko os t z l i s tom rombinega p reseka in s fase t i ran im

t u l c e m . N a j v e r j e t n e j e j e bi la p r i d a t e k n e k e g a z g o d n j e -

r i m s k e g a g r o b a . E n a k o l a h k o d o m n e v a m o t u d i z a d v e

rimski f ibul i in spodnj i del rezi la gladi ja (Gut in ,

Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 14, s i . 6 : 17-20), k i so

pri l i v Deelni muzej 20. 2 . 1897 in pri katerih Kul jan

ko t na jd i e n i navedel S ta rega g radu , ampak Bo je ,

o i tno za to , ker n i so b i l i na jden i v nase l ju , ampak na

grob i u zunaj n j ega . Da g re tud i v t em pr imeru za

grobne na jdbe , nakazu je v rh t ega de j s tvo , da j e b i l od

g lad i j a oh ran jen samo spodn j i de l rez i l a , kar j e o i tno

pos led ica t ega , da so ga tud i tuka j , t ako ko t np r . v

V e r d u n u , p r e d p o l a g a n j e m v g r o b e n k r a t u p o g n i li

(Break 1989) . Ze lo ver j e tno so b i l e tud i pozno la ten -

ske na jdbe i z po i l jke z dne 10 . 5 . 1897 , omen jene v

z a e t k u l a n k a , n a j d e n e v g r o b o v i h ( o z i r o m a g r o b u ) .

V e n d a r p a t u d i m o n o s t , d a g r e z a n a s e l b i n s k e n a j d b e ,

n i p o p o l n o m a i z k l j u e n a .

I z p o v e d a n e g a s l e d i , d a s o n a j u g o v z o d n e m p o b o j u

Starega g radu p lana g rob i a z gan imi g robov i i z

h a l t a t s k e d o b e , p o z n o l a t e n s k e g a i n z g o d n j e r i m s k e g a

o b d o b j a . K a j p a h a l t a t s k e g o m i l e ? N a P e n i k o v i h

kar t ah j ih n i , t ud i v komentar ju k na jmla j i kar t i i z

1904 nava ja samo gane ha l t a t ske g robove na n j ivah

prot i Podboju (Penik 1904, 194, t . 30), kar je

napano , ker p ro t i Podbo ju n i noben ih n j iv , razen

tega so b i l i gan i g robov i p redvsem v v inograd ih .

Ed ino v lanku o k ran j sk ih g rad i ih uvra S tar i g rad

med nase l j a z gomi lami okrog sebe (Pen ik 1894 , 8 ) .

Pa pa j e Ru tar ob jav i l poda tek , da j e gomi lno g rob i e

s ta rogra j ske nase lb ine p rece j da le na jun i s t ran i v

gozdu pod h r ibom Boje (Ru tar 1890 , 121) . Omeni l i

smo e , da j e Gu t in nase l ju na S ta rem gradu p r ip i sa l

gomi lno g rob i e v Sa jevcah , k i pa j e od n jega p rece j

oddal j eno . Razen t ega j e Pen ik na n j ivah p r i S l inov-

cah na desnem bregu Krke odkr i l ve l iko nase l j e ,

ka te rega p reb iva lc i so po n jegovem mnen ju nos i l i

mr tve pokopavat ez Krko v Sa jevce (Pen ik 1904 ,

195, t . 41).

e b o d o t o p o g r a f s k a r a z i s k o v a n j a p o t r d i l a R u t a r j e v

p o d a te k o g o m il ah p o d B o j e m , b o p o d o b a g ro b i

nase l j a na S ta rem gradu domala enaka t i s t i ok rog

nase l j a na Vel ikem Vin jem vrhu nad Belo Cerkv i jo ,

k je r so po leg gomi ln ih g rob i na g reben ih , k i s e od

n a s e l j a s p u a j o v d o l i n o , n a j u g o v z h o d n e m p o b o j u ,

i m e n o v a n e m S t r m e c , p l a n a g r o b i a i z z g o d n j c h a l t a t -

s k e g a , p o z n o l a t e n s k e g a i n z g o d n j e r i m s k e g a a s a ( D u -

la r 1991) . Ed ina pomembnej a raz l ika med na jd i ema

bi b i l a v t em, da so b i l i pozno la tensk i g robov i na

St rmcu ske le tn i , pod Star im g radom pa gan i .

B R O N A S T I G U M B I Z M R E A S T O O K R A E N O

BRADAVIKO

(seznam I, si.

5 )

Gumbi t e v rs t e imajo ob l iko okrog le p lo ice z rah lo

i z b o e n o z g o r n j o s t r a n j o i n o s t r i m o b o d o m (si. 1: 1;

2) . Zgora j j e na s red i n i zka b radav ika z mreas t im

v z o r c e m , n a r e j e n i m t a k o , d a s e d v a s n o p a n a v a d n o

dveh a l i t reh ( i z j emoma tud i ve) vzporedn ih v rezov

seka ta p r ib l i no pod p rav im ko tom. Premer p lo ice



se g ib l j e od 1 ,8 do 3 ,0 cm. Manj i p r imerk i (od 1 ,8

d o 2 , 2 c m p r e m e r a ) i m a j o n a s p o d n j i s t r a n i e n o , v e j i

(od 2 ,4 do 3 ,0 cm premera) pa dve uesc i . Pod

u e s c e m o z i r o m a u e s c e m a p o t e k a o d z g o r n j e g a d o

spodn jega roba i rok p l i t ev l eb , k i j e : a ) p rep ros to

pog lob l j en v p lo ico (si. 2: 3 ) ; b ) o m e j e n z d v e m a

n a v p i n i m a r e b r o m a (si. 1: 1; 2: 4-6) ali c) na eni

s t ran i pog lob l j en v p lo ico , na d rug i pa omejen z

n a v p i n i m r e b r o m

(si. 2:

1 ,2 ) . Na vsa j dveh gumbih ,

e n e m i z M a n c h i n g a ( M a i e r et al. 1985, Abb. 12: 8;

S ievers 1992 , 190 , Abb . 89 : 16 ) in enem neob jav l j enem

z Ober l e i se rberga , so na zgorn j i s t ran i v idne s l ed i

s t ruen ja . Mreas t i vzorec na b radav ik i j e vas ih

izpo ln jen z emaj lom (Chal l e t 1992 , 133 s ;

si. 2:

2) .

G l e d e n a m e m b n o s t i t a k i h g u m b o v j e H e d w i g K e n -

n e r d o m n e v a l a , d a s o b i l i n a t a k n j e n i n a o z e k j e r m e n

( E g g e r et al. 1961, 144, j ) . Podobno s ta j ih razloi l i

D o r o t h e a v a n E n d e r t i n s p r v a t u d i S u s a n n e S i e v e r s

k o t p o m i n e g u m b e n a j e r m e n i h ( E n d e r t 1 9 9 1 , 7 4 ;

M a i e r et al. 1985 , 44 ) . S ieversova zda j dopua tud i

monos t , da so b i l i na neka j p r i i t i (S ievers 1992 , 190) .

Po Karo lu P ie t i so b i l i p r i t r j en i na ob leko a l i morda

SI. 2:

G um bi z m r e a s t o ok r a e no b r a da v i ko . 1 G or n j i t r g

30 v L j ub l j a n i , 2 G r a d i e p r i D una j u , 3 O kr a j no g l a va r s t vo

v Novem mestu , 4 Trni a pr i Mihovem, 5 Vipota nad

Peovnikom, 6 Cvinger nad Vi rom pr i St ini , sonda 18, 7

s t ruga Savinje v Cel ju . 1 ,3-7 bron, 2 bron in rdccr jav cmaj l .

M. = 1:2.

Abb. 2:

O s e nkn opf e m i t ne t z a r t ig ve r z i e r t c r Wa r z e . 1 G or n j i

t r g 30 in L j ub l j a na , 2 G r a d i e be i D u na j , 3 O k r a j n o g l a va r s t vo

in Novo mes to . 4 Trni a be i Mihovo, 5 Vipota obcrhalb von

Pcovnik , 6 Cvinger obcrhalb von Vi r pr i St ini , Schni t t 18 ,

7 FluBbet t der Savinja in Cel je . 1 ,3-7 Bronze , 2 Bronze und

rotb rau nes Em ai l . M. = 1:2 .

n a p a s ( P i e t a 1 9 8 2 , 6 0 ) . D o m n e v a v a n E n d e r t o v e , d a

so sod i l i k pozno la tensk i uzd i , pa n i p rep r i l j iva , ker

j e o p r t a i z k l j u n o n a n e u s t r e z n o p r i m e r j a v o z d r u g a e

o b l i k o v a n i m i s t a r e j e h a l t a t s k i m i r a z d e l i l n i m i g u m b i

(Ender t 1991 , 74 ) . Dos le j n i t i en gumb n i b i l na jden

v t akn i zak l juen i ce lo t i , k i b i o n jegov i namembnos t i

ka j povedala . Pr imerek i z Novega mes ta j e b i l s i cer

n a j d e n v g r o b u , v e n d a r g r o b n a c e l o t a n i o h r a n j e n a .

Dva gumba s ta l enskega v rha i zv i ra t a i z na jd i n ih

s k u p k o v , v e n d a r i z o b j a v e D e i m l o v e n i r a z v i d n o ,

kakna s t a b i l a .

Kar se t ie dataci je , so s i b i l i doslej vs i enotni , da

g r e z a p o z n o l a t e n s k e g u m b e ( M a i e r et al. 1985, 44;

Deimel 1987 , 92 , 299 ; Ender t 1991 , 74 ; Chal l e t 1992 ,

1 3 4 ) . T a k o d a t a c i j o d o k a z u j e e o k r a s b r a d a v i k e

( raz l ino ob l ikovane g lav ice zakov ic z v rezan im vzor -

c e m , i z p o l n j e n i m z r d e i m e m a j l o m , s o n a m r e z n a -

ilne za ta as; Pi 1906, 48; Challet 1992, 118 ss), pa

t u d i p o j a v t a k i h g u m b o v v o p i d u m u H r a d i t p r i

S t r a d o n i c a h t e r v v i in s k i h n a s e lj i h m o k r o n o k e s k u p i -

ne , k i so b i l a pose l j ena v pozno la tenskem asu , po

zae tku n . . pa ne ve (Trn i a p r i Mihovem, Grad i e

pr i Dunaju nad Krk im; Boi 1993 , 193 , 197) . En

gumb s ta l enskega v rha j e b i l odkr i t v skupku i z asa

od 50-20 pr . n . . , eden pa v skupku iz asa od 25 n .

. do s red ine t i r idese t ih l e t , ko j e b i lo nase l j e opue-

no . e j e s l edn j i sku pek res zak l juen , g re v t em

p r i m e r u z a p o z n e j o r a b o . Z d a t a c i j o g u m b o v v p o z n i

l a t e n s e s k l a d a t u d i p o d a t e k , d a n o v o m e k i g u m b

izv i ra z g rob i a , na ka te rem so zae l i pokopavat i v

t em asu (Knez 1992 , 92 ) . Grob i e se resda nada l ju je

v zgodn jer imsk i as , vendar j e b i l gumb o i tno po loen

v e n e g a o d p o z n o l a t e n s k i h g r o b o v .

Presene t l j ivo j e de j s tvo , da S ta r Hrad i sko in Szen-

tv id p r i Velemu k l jub mnoic i vsakovrs tn ih pozno la-

t e n s k i h n a j d b g u m b o v z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o

ne poznata . Vzrok j e morda v t em, da se na t eh dveh

n a j d i ih p o j a v l j a j o p o d o b n i g u m b i z d v e m a u e s c e m a

na spodn j i s t ran i in b radav iko na zgorn j i , k i pa j e

o k r a e n a s t r i k r a k o z v e z d o , m e d t e m k o j e o b o b o d u

p lo ice v rezan k rog (Meduna 1961 , 9 , Taf . 7 : 20 ; id .

1970a, 37, Taf. 4 : 10; Mike 1908, 42, 58, Typ 14,

Taf. 36: 42,43; 37: 43,44; 46: 51). Ker z drugih najdi

t a k i h g u m b o v z a e n k r a t n e p o z n a m o , j e m o n o , d a s o

t u k a j s l u i l i e n a k e m u n a m e n u k o t d r u g o d g u m b i z

m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o (si. 5).

P R E D R T I B R O N A S T I T R I L I S T N 1 G U M B I

(seznam 2, si. 6)

Temel jna zna i lnos t t ak ih gumbov so t r i j e p red r t i

l i s t i , k i i zha ja jo i z s redn jega de la (si. I: 2 ; 3) . G l e d e

na ob l ikovanos t l e - t ega lo imo dve raz l i i c i :

a)

na

st iiih l i s tov lei okrogla ploica z bunico v sredini ,

k i j e n e o k r a e n a a l i o k r a e n a s t r i k r a k o z v e z d o (si. 3:

1 ) , t r o j n i m z a v o j k o m (si. 3: 2) al i s t remi polkrogi (si.

1: 2 ; 3: 3 ) ; b) ploica z bunico lei v is t i ravnini kot

p redr t i l i s t i ; bun ica j e ok raena s k r i em z rad ia lno

r t k a n i m i k v a d r a n t i

(si. 3:

4 ) a l i z mreo

(si. 3:

5).

Vzorec na bunici je pri razl iici a lahko izpolnjen z



rde im

(si. 1:

2 ) a l i rumen im

(si. 3:

1 ) e m a j l o m , p r i

razl iici b pa z rdeim.

Tak i gumbi so b i l i raz l ino oprede l j evan i , np r . ko t

ap l ika ( Jansova 1988 , 19 ; Bfen 1991 , 741 , t . 534f ) ,

bunica (Meduna 1961, 9 , t . 602-173, 174; id . 1970a,

45, t . 23, 24), tu tul (Stare 1973, 49, t . 1229), enkrat

p repros to ko t ok rasek (Fo l t iny 1958 , 11 , t . 32 .437) .

P o m n e n j u A n j e D u l a r i n C h r i s t o p h a S c h l o t t a g r e z a

razde l i lne gumbe (Dular 1991 , 88 , Grob 3 , t . 14 ;

Sch lo t t 1984 , 37 ) . Po Sch lo t tu j e imel kon j t ak gumb

m o r d a m e d u e s o m a . V e n d a r p o v e z a v a s k o n j s k o

o p r e m o z a e n k r a t n i i z p r i a n a n i t i v e n e m p r i m e r u . E n

sam tak gumb j e dos le j znan i z zak l juene ce lo te , i n

s i cer i z enskega g roba Padar i 3 na S t rmcu nad Belo

C e r k v i j o (si. 3: 5 ) , k j e r j e b i l skupaj z b ronas t im

o b r o k o m s p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m , z g l a d k i m i i n

b r a d a v i a s t i m i b r o n a s t i m i o b r o k i , k o l e s a s t i m o b e -

s k o m , p l o a t i m b r o n a s t i m o b e s k o m i n b r o n a s t o j a -

god o z uescem nan iz an na ogr l i co iz j an ta rn ih in

s teklenih jagod (Dular 1991, 57, 88, t . 51: 13-31). e

uvodoma sem povedal , da j e t r i l i s tn i gumb s S ta rega

g r a d u n a d P o d b o j e m p r i e l v m u z e j h k r a t i z g u m b o m

z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o i n d v e m a b r a d a v i a -

s t i m a o b r o k o m a (si. 1). Z a t o j e v s e k a k o r m o n o , d a

g r e z a p r i d a t k e n e k e g a g r o b a , z a r a d i b r a d a v i a s t i h

o b r o k o v n e d v o m n o e n s k e g a ( B o i 1 9 93 , 19 2 s ) . e

bi bi lo to res , b i b i l to e en dokaz, da so vsaj v

mokronok i skup in i p red r t i t r i l i s tn i gumbi sod i l i k

ensk i no i . To pa seveda e ne pomeni , da t ak i gumbi

n i s o m o g l i s l u i t i t u d i k a k e m u d r u g e m u n a m e n u .

Da so t r i l i s tn i gumbi soasn i z gumbi z mreas to

o k r a e n o b r a d a v i k o , t o j e p o z n o l a t e n s k i , n i d v o m a .

V prid take dataci je govori jo e za ta as znai lni

vzorci na bunici s rednjega dela, k i so vasih izpolnjeni

z e m a j l o m , p a t u d i o b s t o j t a k i h g u m b o v v p o z n o l a t e n -

sk ih nase l j ih Hrad i t p r i S t radon icah in Tr i sov . Gumb

s Starega g radu nad Podbo jem izv i ra i z pozno la ten -

skega g roba a l i soasne nase lb inske p las t i , gumb s

S t r m c a n a d B e l o C e r k v i j o j e p a s e v e d a e n a k o s t a r , s a j

j e g rob Padar i 3 t ako ko t vs i d rug i g robov i s parce le

Padar i pozno la tensk i (v t a as ga z go tovos t jo oprede-

l j u j e j o o b r o e k s p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m , b r a d a v i -

as t i ob rok i , ko lesas t i obesek , b ronas ta j agoda z

uescem in sv i tkas t a s t ek lena j agoda) .

P O Z N O L A T E N S K A K U L T U R A N A

S L O V E N S K E M IN S R E D N J A E V R O P A

Vsa s lovenska na jd i a , na ka te r ih so b i l i odkr i t i

g u m b i z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a v i k o (seznam 1, t .

10-17, si. 5) al i predrt i t r i l i s tn i gumbi (seznam 2, t .

9, 10, si. 6 ) , sod i jo k mokronok i skup in i , k i j e

razpros t ran jena v os redn j i i n vzhodn i S loven i j i i n j e

ena od t i r ih l a t ensk ih skup in na obmoju sedan je

Sloven i j e (Gabrovec 1966a; Gu t in 1977 , t . A ; id .

1984, Abb. 1; Boi 1987, karta 6) . Druge t r i so

id r i j ska skup ina v Poso ju in Vipavsk i do l in i (Gu t in

1 9 9 1 ) , n o t r a n j s k o - k r a k a n a N o t r a n j s k e m i n K r a s u

(Gut in 1979; Moser 1903) in vinika v Bel i kraj ini

(Vog t 1934) . Med tem ko s t a id r i j ska in no t ran j sko-k ra-

k a s k u p i n a p o v e z a n i p r e d v s e m s s e v e r o v z h o d o m I t a -

l i j e in I s t ro , v in i ka pa s ku l tu ro Japodov v L ik i in

P o u n j u , i m a m o k r o n o k a s k u p i n a v s t a r e j i h f a z a h

izraz i to s redn jeevropsk i znaa j , e posebe j t esne pa so

n j e n e z v e z e z v z h o d n o k e l t s k o k u l t u r o v K a r p a t s k i

k o t l i n i . V p o z n o l a t e n s k e m o b d o b j u n a j b i s e p o S t a -

n e t u G a b r o v c u , k i j e m o k r o n o k o s k u p i n o p r v i o p r e -

de l i l , i zde la l pa tud i ku l tu rnozgodov insko in asovno

o c e n o n j e n e g a g r a d i v a , p o d o b a p o p o l n o m a s p r e m e n i l a

(Gabrovec 1966a , 197 ; id . 1975 , 63 ) . S s redn jeevropsko

ku l tu ro na j ne b i b i lo nobene p rave povezave ve ,

zna i lno pozno la tensko g rad ivo na j S loven i j e ne b i ve

d o s e g l o . S l o v e n s k o k u l t u r n o o k o l j e n a j b i s e p o G a -

brovcu v t em asu spe t odpr lo p ro t i I t a l i j i , obenem

pa na j b i p r i lo do o iv l j an ja ha l t a t ske ku l tu re . Mne-

n j e , d a m o k r o n o k a s k u p i n a v p o z n e m l a t e n u n i v e

p o v e z a n a s s r e d n j e e v r o p s k o l a t e n sk o k u l t u r o , G a b r o -

v e c u t e m e l j u j e z d e j s t v o m , d a z a s r e d n j o E v r o p o t a k o

zna i ln i op idumi na S lovenskem n i so i zp r ian i in da

n i t i s l ikana keramika n i t i f ibu le v rs t e Nauheim v svo j i

i zv i rn i podob i mokronoke skup ine n i so ve doseg le .

T a u g o t o v i t e v t a k o g l e d e o p i d u m o v k o t g l e d e s l i k a n e

k e r a m i k e ( G u t i n 1 9 8 4 , A b b . 2 7 : 2 ) n e d v o m n o d r i .

Al i ve l j a to tud i za f ibu le v rs t e Nauheim, na jdene na

n a j d i i h m o k r o n o k e s k u p i n e ?

Fibule vrste Nauheim v mokronoki skupini

V temel jn i tud i j i o f ibu lah v rs t e Nauheim, k i j o j e

Joac h im W ern er ob jav i l l e t a 1955 , j e nav ede na e na

s a m a f i b u l a t e v r s t e z o b m o j a m o k r o n o k e s k u p i n e ,

in s i cer na Dunaju h ran jen i p r imerek s S t rmca nad

Belo Cerkv i jo (Werner 1955 , 186 , t . 127 ; si. 4: 3) .

Le ta 1966 s t a Gabrovec in S tanko Pah i ob jav i l a

n a d a l j n j a d v a p r i m e r k a i z K r a n j a o z i r o m a O r m o a

(Gabrovec 1966b, 259, t . 6 : 7 ; Pahi 1966, 302, 313,

SI. 3:

Pre dr t i t r il i s tn i gumb i . 1-3 Star Hra disk o pr i Malem

H r a d i s ku ( po M e du n i in i m f u ) , 4 D un s be r g p r i B i e be r t a l -

Fcl l ingshausnu (po Schlot tu) , 5 St rmcc nad Belo Cerkvi jo ,

grobie Pada r i , grob 3 (po Anj i D ular ) . 1 bron in rumen

em aj l , 2-5 bro n. M. = 1:2 .

Abb. 3:

D ur c hb r oc hc nc D r e i b l a t t knop f e . 1 - 3 S t a r H r a d i s ko

be i M a l H r a d i s k o (na c h M e duna und i m f ) , 4 D uns be r g

bei Bicbcr ta l -Fcl l ingshauscn (nach Schlot t ) , 5 St rmcc oberhalb

von Be l a Ce r ke v , G r a bc r f e l d Pa da r i , G r a b 3 ( na c h A n j a

Du lar ) . 1 Bron ze und ge lbcs Em ai l , 2-5 Bro nze . M . = 1:2 .



t . 13: 1) . Oba s ta ugotovi la, da se ta dva zaradi

p r e l u k n j a n e n o g e r a z l i k u j e t a o d g a l s k o - s e v e r n o a l p s k i h

f ibu l v rs t e Nauheim, za ka te re j e zna i lna okv i r j as t a

n o g a . P o G a b r o v c u n a j b i l o z a j u g o v z h o d n o a l p s k o

raz l i i co , Pah i pa j e men i l , da j e o rmoka f ibu la

z a r a d i p r e l u k n j a n e n o g e m l a j a o d f i b u l z o k v i r j a s t o

n o g o . M o n o d o p o l n j e n s e z n a m f i b u l v r s t e N a u h e i m

iz S loven i j e j e v ve lank ih ob jav i l Gu t in (Gu t in

1977, 74 s, op. 77, si . 2; id. 1984, 341, op. 122; id.

1986, 42 s , op. 39; id . 1987b, 53, op. 30). Pri veini

t eh f ibu l na j b i lo za loka lne i zpe l j anke , f ibu l i i z Bele

C e r k v e i n N o v e g a m e s t a (si. 4: 1 ) s p r e l u k n j a n o n o g o

in dvema v rs t ama p ik na loku pa na j b i p r ipada l i

razl iici , znai lni za Benei jo , Iberski polotok in se-

verno Afr iko (Gu t in 1987a , 548 ; id . 1987b , 53 ) .

Do zda j s e j e t ev i lo s lovensk ih p r imerkov , k i sod i jo

v k r o g f i b u l e N a u h e i m , e m a l e n k o s t n o p o v e a l o .

Kakno s l iko nam kae jo t e f ibu le? e vedno d r i , da

n i med n j imi n i t i ene , k i b i b i l a enaka ga l sko-sever -

noa lpsk im. F ibu la i z g roba 201 na Bele tovem vr tu

(Gut in 1977, 83, t . 19: 3 ; id . 1984, Abb. 25: 3; Knez

1992, 67, t . 71: 9) s icer po obl iki in okrasu le- tem

p o v s e m u s t r e z a , v e n d a r n i b r o n a s t a , k o t j e n a v e d e n o

v v s e h t r e h o b j a v a h , a m p a k s r e b r n a . M a j h n a s r e b r n a

f i b u l a N a u h e i m z g l a d k i m l o k o m j e b i l a n a j d e n a n a

grob i u S . F lo r i ano d i Po lcen igo v Fur l an i j i (Righ i

1984, 172, t . 11, tav. 2 : 11). e bol j se od "pravih"

f ibu l Nauheim lo i t a f ibu l i i z Mihovega (Kos 1977 , 35 ,

SI. 4:

Fibule razl iic A (1-4) in B (5,6) vrste Nauheim. 1

O kr a j no g l a va r s t vo v N ove m m e s t u ( N a r odn i m uz e j L j ub l j a na ,

inv. t . R 3760) , 2 Dolge nj ive na Vrhniki . 3 St rmec nad Belo

Cerkvi jo (po Anj i Dular ) , 4 ta lcnski vrh nad Spodnj imi

G or j a m i , pobo j e ( po M a r t h i D c i m c l ) , 5 Cv i nge r na d V i r om

pr i St ini , sonda 11 (po Gabrovcu) , 6 Gornj i t rg 30 v Ljubl jani

(po Viiu). Vse br on . M. = 1:2.

Abb. 4:

Nauheimcr Fibc ln der Var ianten A (1-4) und B (5 ,6) .

1 O kr a j no g l a va r s t vo i n N ovo m e s t o ( N a r odn i m uz e j L j ub l j a -

na , lnv . Nr . R 3760) , 2 Dolge nj ive in Vrhnika , 3 St rmcc

obc r ha l b von Be l a Ce r ke v ( na c h A n j a D u l a r ) . 4 M a gda l c ns -

be r g obc r ha l b von U n t e r G or i a c h , H a ng ( na c h M a r t ha D c i -

mcl ) , 5 Cvinger obcrhalb von Vi r pr i St ini , Schni t t 11 (nach

Gabrovec) , 6 Gornj i t rg 30 in Ljubl jana (nach Vii) . Al lcs

Bro nze . M. = 1:2 .

s i . 2 ) in i z Meck lenburke zb i rke (Dob ia t 1982 , 41 ,

t . 3349, Taf. 5 : 6) , k i imata s icer tak lok kot razl iica

12 po Feugeru (Feugere 1985 , 204 , f ig . 10 : 12 ) , vendar

s t a s reb rn i in imata po lno nogo in do lgo peresov ino .

Fibu l i i z Kran ja in Ormoa imata s i cer lok , ko t ga

imata raz lii c i 2 oz i ro ma 12 po Feu ger u ( ib . ) , ve nd ar

j e noga p re lukn jana . Glede na to , da j e n i zka in do lga ,

j e b l i zu nogam, kakrne imajo f ibu le v rs t e Jezer ine in

Gor ica (Rieckhoff 1975 , 24 s s ; Gu t in 1991 , 41 s ) , s

to raz l iko , da imajo s l edn je na koncu noge gumb a l i

i z ras t ek . F ibu la i z Kran ja ima po leg t ega lok obrn jen

tako , da okraena s t ran g leda navzdo l (Horva t 1983 ,

159, 181, t . 28: 23), kar jo povezuje s f ibulami vrs te

Jezer ine i z S loven i j e . Teh f ibu l j e 23 , od t eh j ih ima

10 , to j e 43 ods to tkov , ok raeno s t ran loka obrn jeno

navzdo l (Adam, Feugere 1982 , 131 , 156 , f ig . 6 : 2 ;

Mullner 1900, Taf. 51; Stare 1973, 43, t . 54: 13; Knez

1992, t . 40: 11; 51: 2; 52: 10; 62: 5; 78: 23) Po do bn o

je v S i sku , k j e r imata dva od pe t ih p r imerkov okraeno

stran loka spodaj (Koevi 1980, 12).

Vse d ruge f ibu le v rs t e Nauheim iz S loven i j e (Novo

m e s t o - O k r a j n o g l a v a r s t v o , V r h n i k a - D o l g e n j i v e ,

Bela Cerkev - S t rmec , Vi r p r i S t in i - Cv inger in

L j u b l j a n a - G o r n j i t r g 3 0 , si. 4: 1 - 3 , 5 , 6 ) p a p r i p a d a j o

dvema razl iicama (A in B), k i se med seboj loi ta

samo po p reseku in okrasu loka . Po ob jav l j en ih p r i -

merk ih sode imajo f ibu le obeh raz l i i c do l ino okrog

5 c m in p r e l u k n j a n o n o g o , k i j e k r a t k a , r a z m e r o m a

vi soka in se ne zak l juu je z gumbom a l i i z ras tkom,

a m p a k j e z a k l j u e k z a o k r o e n a l i p r a v o k o t e n . R a z l i -

ica A ima p loa t lok z dvema v rs t ama p ravoko tn ih

p ik ob robov ih (si 4: 1 -4 ) , raz l i i ca B pa neokraen

l o k s t r e a s t e g a p r e s e k a (si. 4: 5 ,6 ) .

Nekateri primerki razl iice B so bi l i v l i teraturi

p o v e z a n i s f i b u l a m i v r s t e G o r i c a . T a k o j e A n n e - M a r i e

Adam f ibu lo i z Pozzuo la de l Fr iu l i p r i t e l a k f ibu lam

v r s t e G o r i c a ( A d a m et al. 1983-1984, 209, fig. 36: 3).

Pr imerek i z sonde 11 na Cv inger ju p r i S t in i j e Gu t in

na jp re j p r ip i sa l v rs t i Nauheim. v svo j i zadn j i kn j ig i pa

vrs t i Gorica (Gut in 1987b, 53, op. 30; id . 1991, 42 s ,

op . 75 ) . Tud i eno od f ibu l i z Maniaga j e Giu l i ano

Righ i op rede l i l ko t raz l i i co Gor ica v rs t e Nauheim

(Antiquarium 1991 , 41 , t . 1 ) . D o zam enj av p r iha ja

z a r a d i t e g a , k e r i m a j o n e k a t e r e f i b u l e v r s t e G o r i c a

podobno ko t f ibu le raz l i i ce B neokraen lok s t rea-

s t ega p reseka . Vendar j e p r i n j ih lok o j i , navadno

v i soko us loen , p re lukn jana noga pa da l j a , n i j a in

zak l juena z gumbom a l i i z ras tkom ( ib . , 83 , t av . 5 :

Viv V-l ; Gut in 1987b, f ig . 3 : 20).

F i b u l e v r s t e N a u h e i m s p r e l u k n j a n o n o g o , e p o s e b e j

f ibule razl iice A, so po Gut inu iberske razl iice vrs te

N a u h e i m . N a I b e r s k e m p o l o t o k u i n c e l o v s e v e r n i

Afriki naj b i j ih na l i v vel ikih kol iinah (Gut in 1987a,

548; id . 1987b, 53). Po Righi ju naj b i f ibule razl iic

A in B p r ipada le pansk i raz l i i c i v rs t e Nauheim,

ka te re p reds tavn ice na j b i b i l e na jdene tud i v t aboru

C c e r e s e l V i e j o (Antiquarium 1991, 133). Kot bo m o

vide l i , ima de jansko es t f ibu l v rs t e Nauheim iz pan i j e

enako nogo ko t f ibu le raz l i i c A in B, po okrasu loka

in v t reh primerih tudi po njegovi obl iki pa se od nj ih

j asno raz l iku je jo . G i in te r Ulber t j e v obravnav i f ibu l

N a u h e i m z I b e r s k e g a p o l o t o k a p r e l u k n j a n o n o g o r e s d a

n a j p r e j r a z g l a s i l z a p a n s k o p o s e b n o s t , v e n d a r v n a d a -



l j e v a n j u u g o t a v l j a , d a i m a j o p r e l u k n j a n o n o g o t u d i

neka tere f ibu le Nauheim iz I t a l i j e ( i z recno nava ja

p r imerek i z Sanzena) , p redvsem pa t ev i lne i t a l ske

p o z n o r e p u b l i k a n s k e f i b u l e , m e d n j im i n p r . m a s i v n a

f ibu la i z T ibere t e r ve l ika in i roko razpros t ran jena

skup ina f ibu l v rs t e Jezer ine (Ulber t 1984 , 55 s , op .

149 , Abb . 15 : 9 ,15) . Tud i Gu t inova t rd i t ev , da se

f i b u l e N a u h e i m s p r e l u k n j a n o n o g o m n o i n o p o j a v -

l j a jo na Iberskem po lo toku in v severn i Afr ik i , a l ne

dri .

V resn ic i v severn i Afr ik i t ak ih f ibu l sp loh n i (Ger -

harz 1987) , z Iberskega po lo toka pa j e b i lo dos le j

o b j a v l j e n i h v s e g a s k u p a j s e d e m p r i m e r k o v : t r i j e z

g r o b i a A g u i l a r d e A n g u i t a s e v e r o v z h o d n o o d M a -

d r i d a ( G u a d a l a j a r a ) , e d e n i z l e g i j s k e g a t a b o r a C a c e r e s

e l Vie jo v pansk i Es t remadur i in po eden z na jd i

C a s t i l l o d e H e n a y o ( A l a v a ) , L u z a g a ( G u a d a l a j a r a ; t a

p r imerek ima da l j o nogo ko t d rug i ) in Cer ro de

Lucena (Valenc ia) . Dve f ibu l i z g rob i a Agu i l a r de

Angui t a ses t av l j a t a par in s t a zarad i t ega , ker s t a

robova g lave va lov i to ob l ikovana , b l i zu raz l i i c i Cace-

res f ibu l Nauheim, znan i i zk l juno v pan i j i i n na

Por tuga l skem (Argen te Ol iver 1974 , 176 s , f ig . 10 :

1 ,2 , lam. 3B; Ulbert 1984, 54 s , Abb. 15: 1 ,2 ,7 ,8; Taf.

7: 15,16). Po obl iki in okrasu loka j ima je zelo

p o d o b n a t u d i f i b u l a iz C e r r a d e L u c e n a ( R a m s B r o t o n s

1975, lam. 2: 16). Risba te f ibule, k i jo objavl ja

Majo l i e Lenerz-de Wi lde (1991 , 327 , Taf . 211 : 811) ,

in k i j e b i l a o i tno nare jena na pod lag i fo tograf i j e ,

o b j a v l j e n e p r i R a m s B r o t o n s o v i , j e n a m r e n e t o n a :

f i b u l a n i m a p o l n e , a m p a k p r e l u k n j a n o n o g o , n a g l a v i

pa n ima t reh n izov v to len ih p ik , ampak dva n iza

izboen ih k rogov ( ib . , 65 s ) . T re t j a f ibu la i z Agu i l a ra

de Angu i t a j e s i cer podobna f ibu lam raz l i i ce A ,

vendar lok n ima dveh v rs t v to len ih p ik , ampak neko-

l iko d rugaen okras , k i s e pogos to po jav l j a na f ibu lah

vrs t e Na uhe im iz jun e Gal i j e ( raz l i i ca 26 po F eug eru ;

A rg en te O l ive r 1974, 178, f ig . 10: 3 , lam . 3B ; Fe ug er e

1985, 204, f ig . 10: 26, s t r . 208, 217). Fibul i iz tabora

Ca cer es c l V ie jo z ok ras om raz l i ice 13 po Feu geru j e

z e l o p o d o b n a e o m e n j e n a f i b u l a i z S a n z e n a ( i b . , f i g .

10: 13; Ulbert 1984, 53, 56, Abb. 15: 9 , Taf. 7 : 5) .

F ibu la i z Cas t i l l a de Henayo ima na loku nenavaden

okras (dva n iza esas t ih v t i sov) , ob l ika in okras loka

f ibu le i z Luzage pa i z ob jave n i s t a razv idna (Lenerz-de

Wilde 1991, 65 s , 263, Taf. 1 : 2 ; 296, Taf. 136: 407).

Na Iberskem po lo toku dos le j t o re j n i b i l odkr i t n i t i

en p r imerek f ibu l raz l i i c A a l i B v rs t e Nauheim.

Najve f ibu l raz l i i ce A j e b i lo na jden ih na p ros to ru

m e d A l p a m i , G a r d s k i m j e z e r o m in P a d o m , t o j e v

Bene i j i (Es te - Capodag l io 11 , Es te - S t ipe d i Rei t i a ,

A r q u a P e t r a r c a , g r o b E , M o n t e b e l l u n a ; G u t i n 1 9 8 7 a ,

548, op. 5 ; Gamba 1987, 245, f ig . 7 : 2) in Furlani j i

(Po lcen igo - S . F lo r i ano , Maniago - Mol ina t ; Righ i

1984, 172, t . 9, 10, tav. 2: 9,10; Antiquarium 1991,

49 , t av . 5 : Man V111-2) . Men imo, da j e to obmoje

izvorno in da f ibu le z na jd i mokronoke skup ine v

os redn j i S loven i j i (Vrhn ika - Do lge n j ive ;

si. 4:

2) in

n a D o l e n j s k e m ( N o v o m e s t o - O k r a j n o g l a v a r s t v o i n

Bela Cer ke v - S t rm ec; Gu t in 1987b, 53 , op . 30 ; Du lar

1991, 100, t . 49, t . 70: 3; si. 4: 1 ,3) sodi jo v sklop

vp l ivov i z severovzhodne I t a l i j e , kar ve l j a tud i za

fibule iz Is t re (Nova vas - Katel i r ; Gut in 1987b, 45,

f ig . 3 : 9 ) , Koroke ( ta l ensk i v rh ; Deimel 1987 , 279 ,

Taf . 74 : 4 ; si. 4: 4 )

1 9

i n L o m b a r d i j e ( P a r r e - C a s t e l l o

v Val Ser i an i ; Antiquarium 1991, 133 s , op . 7) . Bo l j

o m e j e n o r a z p r o s t r a n j e n o s t i m a r a z l i i c a B z n e o k r a e -

n im lokom s t reas t ega p reseka . Ve ina ob jav l j en ih

pr imerkov i zha ja i z Fur l an i j e (Po lcen igo - S . F lo r i ano ,

M a n i a g o - M o l i n a t , V i v a r o - T e s i s S t r a d a m e l a r ,

Pozzuo lo de l Fr iu l i - Bra ida de lFIs t i tu to ; Righ i 1984 ,

172, tav. 2: 12; Antiquarium 1991 , 41 , M an V - l ; 49 ,

t av . 5 : Man VII I -4 ; 85 , t av . 5 : Viv VII I -1 ; Adam et

al . 1983-1984, 209, f ig . 36: 3) , k i bo tudi nj ihovo

i z v o r n o o b m o j e . Z u n a j t e g a s t a z n a n a s a m o d v a

pr imerka , in s i cer v os redn j i S loven i j i (L jub l j ana -

Gornj i t rg 30; Vii 1994, t . 1 : 7 ; si. 4: 6) in na

Dolen j skem (Vi r p r i S t in i - Cv inger , sonda 11 ; Gu t in

1987b, 53, op. 30; Gabrovec 1993, 170, t . 28, t . 14:

15 ;

si. 4:

5).

Zgorn ja ana l i za j e v ce lo t i po t rd i l a Gabrovevo

ugo tov i t ev o odso tnos t i ga l sko-severnoa lpsk ih raz l i i c

f i b u l N a u h e i m v m o k r o n o k i s k u p i n i . K l j u b t e m u p a

n j e g o v a t e z a o p o p o l n e m p r e n e h a n j u p o v e z a v m e d

s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o i n m o k r o n o k o s k u p i n o v

poznem la t enu , k i s em jo od n jega p revze l tud i s am

(Boi 1987, 895), ne dri .

Povezave mokronoke skupine s srednjeevropsko

poznolatensko kul turo

e p r e s o j a m o p o z n o l a t e n s k o g r a d iv o m o k r o n o k e

skup ine v ce lo t i , ugo tov imo , da ima v rs t a p r ed m eto v

n a t a n n e v z p o r e d n i c e v s r e d n j i E v r o p i . T e g a d e j s t v a

po naem mnen ju ne g re raz laga t i d rugae ko t t ako ,

da j e t a skup ina , k i j e imela v s redn jem la t enu i z raz i to

s redn jeevropsk i pea t , l e - t ega tud i v poznem la t enu v

pre ten i mer i oh ran i l a k l jub vp l ivom iz severne I t a l i j e

in v in i ke skup ine .

e z a n e m o z o r o j e m , j e z n a n o , d a s e e l a d e v r s t e

N o v o m e s t o u v r a j o v s k u p i n o v z h o d n o k e l t s k i h e l a d ,

k i j i h s i cer i z s redn jeevropskega p ros to ra ne poznamo,

ker pa t am n i noben ih g robov i z t ega asa (Schaaf f

1980; id . 1988, 304. 307, Abb. 20-24; Gut in 1990).

Narezane g lav ice zakov ic , kakrne imata e lad i i z Bele

Cerkve in Mihovega , so ze lo zna i lne za pozno la tensko

ku l tu ro severno od Alp (Schaaf f 1988 , Abb . 23 : 2 ,3 ;

Chal let 1992, 118 ss , f ig . 76: var . la; 77: var . 2b).

Tudi mot iv s tojeega erjava, k i kras i nal inice elad

iz Bele Cerkve in Mihovega , ima vzporedn ico na

r e p i n ji s S t a r e g a H r a d i s k a n a M o r a v s k e m ( M e d u n a

1980 , 638 , Abb . 1 ) . Pozno la tensk i me i v non icah z

d v o j n o e s a s t o v e z j o , k i j i h p o z n a m o k r o n o k a s k u p i n a

v l epem t ev i lu p r imerkov , med tem ko p reos ta l e t r i

s k u p i n e l a t e n s k e k u l t u r e n a S l o v e n s k e m n e p r e m o r e j o

n i t i enega , so p rav t ako doma v s redn j i Evrop i , eprav

jih s rea m o tud i v jugov zhod n i (Z ac ha r 1974 ; He nck en

1978, 40, fig. 163c; Knez 1992, 60, t . 60: 4).

M o k r o n o k o s k u p i n o p o v e z u j e j o s s r e d n j e e v r o p s k o

ku l tu ro tud i no i s p loa t im roa jem z obrokom

Jacobi

1974, 116 ss, Taf . 17-19; St are 1973, t . 44: 1-6;

D ul a r 1991, t . 51: 1 ,35; Hencken 1978, f ig . 164a; Knez

1992, t . 61: 1) in noi z liko (Jacobi 1974, 124 ss,

Taf. 22: 365-369; Stare 1973, 24, t . 90, t . 8 : 4 ; Dular

et. al. 1991, 132, t . 46: 20).



SI. 5:

Ra z p r os t r a n j e nos t b r ona s t i h gum bov z u e s c e m a i n z ok r a e no b r a da v i ko . 1 - 17

seznam I,

18 Star Hrad isko pr i Malem

Hra disk u, 19 Szentvid pr i Ve lem u.

Abb. 5:

V e r b r c i t ung de r b r onz e ne n O s c nknopf c m i t vc r z i c r t e r Wa r z e . 1 - 17

Lisle 1,

18 Star Hra disk o be i Mal Hrad isko , 19

Szentvid be i Vclem.

Seznam 1:

Bronast i gumbi z mreasto okraeno bradaviko

1.

Mont Heuvray,

F r a nc i j a , op i du m

Podatek Inga Storka i z Stut tgar ta .

2 .

Titelberg,

L u k s e m b u r g , o p i d u m

1 gumb. Bradavika je okraena z rdeim emaj lom. Pr . 2 ,2

cm. - Challet 1992, 133 s, f ig. 92: 1.

3 .

Munching,

N e m i j a , op i dum

2 gumba. Vej i ima dve , manj i eno uescc . Bradavika

s lednjega j e b i l a okraena z rdeim emaj lom. Pr . 2 ,4 in 2 ,2

cm. - Endert 1991, 131, Taf. 22: 383; Maier

et al.

1985, 44.

Abb. 12: 8; Sievers 1992, 190, Abb. 89: 16; Challet 1992, 133

s, fig. 92: 2.

4 .

Hrudit pri Slrudonicah,

e k a , o p i d u m

N a j m a n j 7 gum bov . V s a j e de n j c ok r a e n z r de i m e m a j l om .

Pr. 2 do 2,6 cm. - Pi 1906, pl . 10: 12,15,19-22; Fi l ip 1956,

tab . 125: 16; Ch allet 1992, 133 s, f ig. 92: 3.

5 .

Tnsov pri ekem Krumlovu,

e k a , o p i d u m

I gum b . Br a da v i ka j e ok r a e n a z o r a n n o r de i m e m a j l om .

Pr . 2 ,5 cm. - Pod atek Vi rginic Chal le t i z Crpy-c n-Va oi sa .

6 .

Oberleiserberg pri Ernslbrunnu ,

Avs t r i j a , v i insko nase l je

N a j m a n j 5 gum bov . N e ka t e r i i m a j o v v r e z ih b r a da v i k o s t a nke

be l e ga oz i r om a r um e nka s t o be l e ga c m a j l a . P r . 1 , 9 do 2 ,5 cm .

- Kcrn 1987, Taf . 29: 11 ,12; KM: 7 in podatek Antona Kerna

z D u n a j a .

7.

Liptovskd Mara I,

Slovaka , v i insko nase l je , r tveno

m e s t o

1 gumb. Pr. 2,7 cm. - Picta 1982, Taf. 13: 18; 28: 7.

8 .

Stalenski vrh nad Spodnjimi Gorjam i,

Avs t r i j a , v i insko

na s e l j e , p r o s t o r i O G / 5 , O R/ 7 , N G / 5 , G

4 gumbi . Pr . 2 ,5 do 2 ,8 cm. - Eggcr

et al.

1961, 144, Abb.

81: 8; Dcimel 1987, 298 s, Taf. 79: 1-3.

9 .

Gracarca pri Grabulji vasi,


V e gum bov . N e ka t e r i s o ok r a e n i z e m a j l om . - G l c i r s c he r

1993, 83, Abb. 32: 4 in podatek Paula Glc i r scher ja i z Celovca .

10. Struga Savinje v Celju, Sloveni ja

1 gumb. Spodnja in zgornja s t ran s ta z l i zani . Pr . okrog 1 ,8

cm. Pokra j inski muzej Cel je , inv . t . A 3797. - Podatek

ko l e g i c e J a ne H or va t . -

SI. 2:

7 .

11.

Vipota nad Peovnikom,

Slov eni ja , v i insko nase l je

1 gumb. Pr . 2 ,4 cm. Pokra j inski muzej Cel je . - Nae l Tomi

Drar i z Ljubl jane 20. 7 . 1993. -

SI. 2:

5 .

12.

Gornji trg 30

v

Ljubljani,

Sloven i ja , nase l je

1 gumb. Pr . 2 ,9 cm. Mestni muzej Ljubl jana . - Najden 1991

pr i i zkopavanju Bor i sa Viia z Ljubl janskega regionalnega

zavoda za vars tvo naravne in kul turne dediine , k i mi j e

l jubeznivo dovoli l objavo. Vii 1994, t . 3: 19. -

SI. 2:

I.

13 .

Cvinger nad Virom pri Stini,

Sloveni ja , v i insko nase l je ,

sonda 18

1 gumb. Navpini rebr i s t a odpi l j eni . Pr . 2 ,2 cm. Narodni

muzej Ljubl jana , inv . t . P 15315. - Izkopan 1972. Gabrovec

1993, 172, t. 7, t. 16: 29. -

SI. 2:

6 .

14.

Okrajno glavarstvo v Novem mestu,

Sloven i ja , grobie

I gumb. Rob je odkruen. Pr . ve kot 2 ,7 cm. Narodni muzej

Ljubl jana , inv . t . R 3798. - Izkopan pr i gradnj i pos lopja 1902.

- SI. 2:

3 .

15.

Trnia pri Mihovem,

Sloven i ja , v i insko nase l je

1 gum b . Rob j c odk r u e n . P r . ve ko t 2 ,8 c m . N a r od n i m uz e j

Ljubl jana . - Nae l Tomi Drar i z Ljubl jane 27. 3 . 1993. -

SI.

2:

4 .

16. Stari grad nad Podbojem, Slo ven ija, grob ie al i viin-

sko nase l je

1 gu mb . Na nje m so s ledovi r j e . Pr . 2 ,7 cm. Naro dni mu zej

Lju bl jan a , inv . t . P 4433 (gum b jc b il napan o inventar iz i ran

pod najdi em Topl ice pr i mai je t i ) . - Najden 1897. Stare

1973, 49, t . 1230, t . 67: 22; Gu tin , C un ja , Predov nik 1993,

12, op. 18, str. 20, 34, si. 6: 11. -

SI. I:

1.

17.

Gradie pri Dunaju,

Sloven i ja , v i insko nase l je

I gumb. Jc odloml jen in i zmal ien, v vrez ih bradaviko so

os t a nk i r de e r j a ve ga c m a j l a . P r . ve r j e t no ok r og 3 c m . Pos a vs k i

muzej Bre ice . - Nae l iga mi t i z Ljubl jane 1990. - SI. 2: 2 .



SI. 6:

Ra z p r os t r a n j e nos t p r e d r t i h b r ona s t i h t r i l i s t n i h gum bov .

Seznam 2.

Abb. 6: V e r b r e i t u n g d e r d u r c h b r o c h e n e n b r o n z e n e n D r e i b l a t t k n o p f e . Liste 2.

Seznam 2:

Predrti bronasti trilistni gumbi

1.

Mont Beuvray,

F r a nc i j a , op i dum

Podatek Inga Storka i z Stut tgar ta .

2 .

Dunsberg pri Biebertal-Fellingsliausnu,

N e m i j a , op i dum

1 gumb razl iice b. V. 3,7 cm. - Schlot t 1984, 155, Taf. 14:

8 . - SI. 3: 4 .

3.

Hradit pri Stradonicah,

e k a , o p i d u m

1 odloml jcn gumb raz l i ice a . Bunica j e okraena s t ro jn im

zavojkom. - Pi 1906, pl . 12: 10; Fi l ip 1956, tab. 125: 8.

4 .

Hrazany pri Sedlanih,

e ka , op i d um , vodn j a k 3 / 55

1 odlo ml jcn gum b raz l i icc b . Bun ica j c okrae na z mre as t im

vz or c e m , i z po l n j e n i m s t e m no r de i m e m a j l om . - J a ns ovd

1965, 69, obr. 22: 10; cad. 1988, 19, 115, t . 407/56-11, Taf.

98: 10; Ender t 1991, 103, op. 661 z napano opredel i tv i jo .

5 .

Tflsov pri ekem Krumlovu,

e k a , o p i d u m

1 gumb razl iicc a. Bunica ni okraena. - Bfcft 1991, 741,

t. 5341, si. na str. 544.

6 .

Start* Hradisko pri Malem Hradisku,

e k a , o p i d u m

3 cel i in 2 odlomljena gumba razl iicc a. Dva imata na bunici

t r i k r a ko z ve z do , i z po l n j e no z r um e n i m e m a j l om , e de n t r o j n i

zavojek, eden t r i polkroge , eden pa j e brez okrasa . V . 3 ,2 do

3,3 cm. - Lipka, Sntina 1912-1913, 86, 91, tab. 6: 10,12;

imek 1958, 83, obr. 22: 10,12; Filip 1956, tab. 125: 15; 130:

E n a k v e l j a z a o b r o a s t e p a n e s p o n e s k r il c i ( W e r -

n e r 1 9 6 1 , 1 4 9 s s , A b b . 5 : A ; C o l l i s 1 9 7 3 , 1 2 7 , f ig . 5 ;

P u 1 9 7 6 , 1 2 1 s , s i . 1 ; S c h a a f f 1 9 8 0 , 4 0 0 s , A b b . 3 : 2 ;

H e n c k e n 1 9 7 8 , 5 2 , f i g . 2 2 6 i ) , p a l i a s t e ( P e s c h e c k 1 9 8 9 ,

2 2 1 s s , A b b . 5 : C ; L i p k a , S n t i n a 1 9 1 2 - 1 9 1 3 , t a b . 8 :

1 9 ; F i l i p 1 9 5 6 , t a b . 1 3 0 : 2 0 ; M e d u n a 1 9 7 0 a , 4 4 , t . 1 1 ,

T a f . 6 : 1 0 ; P i r k m a j e r 1 9 9 1 , t . 2 0 : 1 3 9 ) i n p a l m e t a s t e

p a n e s p o n e ( E n d e r t 1 9 9 1 , 2 5 s s , A b b . 2 ; P i r k m a j e r

1 9 9 1 , t . 2 1 : 1 4 0 ) t e r j e r m e n s k e z a k l j u k e ( E n d e r t

10; Meduna 1970a, 45, t . 24 in 23, Taf. 4: 15,16; id. 1961,

9, t . 602-173 in 602-174 , Taf. 7: 18,19; im f 1986, 42 s,

obr. 17: 4; id. 1989, 267, Abb. 2: 5. -

SI. 3:

1-3.

7 .

Szentvid pri Velemu ,

M a d a r s k a , o p i d u m

1 odloml jcn gumb raz l i icc a . Bunica j c okraena s t r ikrako

zvezdo. - Folt iny 1958, 11, t . 32.437, Taf. 4: 4.

8.

Gracarca pri Grabalji vasi,


1 gum b. - Pod atek Paula Gle i r s chcr ja i z Celo vca .

9.

Strmec nad Belo Cerkvijo,

Sloven i ja , grobie Pad ar i ,

grob 3

I gumb raz l i icc b . V . 3 ,9 cm. Naravos lovni muzej Dunaj ,

inv. t . 66656. - Izkopan 1898. Dular 1991, 88, t . 14, t . 51:

26. -

SI. 3:

5 .

10.

Stari grad nad Podbojem,

Slo ven ija, grob ie al i viin-

sko nase l je

1 gumb raz l i icc a . Na njem so s ledovi r j e . Bunica j c okraena

s t remi polkrogi . V enem od nj ih so os tanki rdeega emaj la .

V. 3 ,7 cm. Narodni muzej Ljubl jana , inv . t . P 4432 (gumb

je b i l napano inventar iz i ran pod na jdi em Topl ice pr i mar-

jet i ) . - Najden 1897. Stare 1973, 49, t . 1229, t . 67: 21; Gutin,

Cunja, Predovnik 1993, 12, op. 18, str . 20, 34, si . 6: 10. - SI.

I : 2.

1 9 9 1 , 3 0 s s , A b b . 6 ; P u 1 9 6 6 , s i . 2 ; D u l a r

et. al.

1 9 9 1 ,

80 , 114 , t . 10: 17 ) .

Z a s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o s o z n a i l n e t u d i k r l a t n e

i n m o d r e s t e k l e n e z a p e s t n i c e t r i k o t n e g a p r e s e k a ( H a e -

v e r n i c k 1 9 6 0 , 4 2 s s , G r u p p e 2 , s t r . 1 0 4 s , T a f . 1 8 : 2 ;

G e b h a r d 1 9 8 9 , 2 1 , R c i h e 3 7 i n 3 9 , s t r . 6 5 , 1 3 4 , A b b .

5 3 : 3 , 7 ; S t a r e 1 9 7 3 , 4 1 , t . 8 6 9 , t . 4 6 : 9 ) a l i p r e s e k a

v o b l i k i r k e D ( H a e v e r n i c k 1 9 6 0 , 4 5 , G r u p p e 3 a , s t r .

1 1 4 , T a f . 1 9 : 3 ; G e b h a r d 1 9 8 9 , 1 9 , 2 1 , R e i h e 3 6 i n



38, s t r . 65, 134, Abb. 53: 4-6; Stare 1973, 41, t . 868,

t . 46 : 8 ) t e r sv i tkas t e s t ek lene j agode s p rogas t im

okr aso m (H aev ern ick 1960 , 68 s s , G ru pp e 22 in 23 ,

s t r . 245, 256, Taf. 32; 30; 33: 31; Gebhard 1989, 178

s; Stare 1964-1965, 225, t . 1 : 13; Frey, Gabrovec 1969,

18, si . 4: 4; Boi 1990, 81; Dular 1991, 88, t . 51: 30;

Knez 1992, 67, t . 71: 6 ; 72, t . 7 , t . 78: 7) , bradaviast i

obroki in zapestnice (Boi 1993, 190 ss) , obroki s

p s e v d o v r v i a s t i m o k r a s o m ( M i k e 1 9 0 8 , 5 7 , S p a n g e n ,

Ty p 4 , Ta f . 45 : 5 ; Ringe , Typ 6 , Ta f . 46: 16 ; i m ar

1990 , Abb . 2 : 7 ; Gu t in , Teran 1975 , t . 1 : 5 ; Du lar

1991, 88, t . 51: 13), kolesas t i obeski (Endert 1991, 15

ss ; Kokowski 1991, 213 ss , f ig . 2 : c; 4 : 6 ,26; Dular

1991 , 88 , t . 51 : 19 ) in obrok i z mol ivcem (Meduna

1970-1971, 51, obr. 1 : 1 ,2; Fi tz 1981-1982; Stare 1973,

35, t . 609, t . 33: 17; 70: 2) , seveda pa tudi v tem

l a n k u o b r a v n a v a n i g u m b i z m r e a s t o o k r a e n o b r a d a -

viko (si. 5) in p red r t i t r i l i s tn i gumbi (si. 6).

V s k l o p s r e d n j e e v r o p s k e g a g r a d i v a s o d i j o n e d v o m n o

tud i b ronas t i gumbi v ob l ik i peene u re z uescema

na spodnj i s t rani (Pi 1906, pl . 23: 11; Meduna 1961,

5, Taf. 3: 4; Stare 1973, 45, t . 1080, t . 52: 15),

z a k o v i c e z n a r e z a n o b r o n a s t o g l a v i c o , o k r a e n o p o g o -

s to z rde im emaj lom (Dechele t t e 1927 , 476 , f ig . 404 ;

Pi 1906, 48, p l . 9 : 1 ,4 ,10,22,55; Mike 1908, 58, Taf.

45: 10,11,13; Meduna 1961, 10, Taf. 7 : 24,28,30; id .

1970a, 43, Taf. 6 : 17; 98, Taf. 6 : 15; Endert 1991, 102

s , Taf. 37: 608, 615; Pirkmajer 1991, t . 21: 142), in

j a j a s t e a l i k r o g l a s t e b r o n a s t e j a g o d e z u e s c e m ( O e -

s terwind 1989, 120, 284, Taf. 4 : A6; Endert 1991, 19,

Taf. 5 : 125; Dular 1991, 88, t . 51: 31).

D a p o v e z a v e s e g a j o t u d i n a p o d r o j e k o n j e n i k e i n

k o n j s k e o p r e m e t e r v o z o v , d o k a z u j e j o o s t r o g e z g u m -

bas t ima koncema (Ender t 1991 , 37 s s , Abb . 9 ; Boi

1984, 138 s , s i . 3) , krini obroki (Frey 1986, 38 s ,

op . 12 , kar t a , t . 5 ; Mi t scha-Mi i rhe im, Nischer -Fa lken-

hof 1937, 401, Taf. 7 : 16; Pieta 1982, 59, Taf. 13: 35;

Ba len -L etu ni 1986, 143, t . 1 : 1-3; U rb an 1992, 122,

Abb. 46: 15; Stare 1973, 43, t . 989, t . 52: 7 ; Knez

1992, 72, t . 12, t . 78: 12), nas tavki jarma (Menke

1968 ; Behm-Blancke 1971 , Abb . 2 ; Pesche l 1978 , 49 ,

Abb . 2 ; Ender t 1991 , 67 s s ; P i rkmajer 1991 , t . 21 :

143; 22: 144) in bronast i zat ii z uescem in zajedo

(Boi 1993, 193 ss) .

T u d i z a m a r s i k a t e r o f i b u l o s r e d n j e l a t e n s k e a l i p o -

z n o l a t e n s k e s h e m e z d o l g o p e r e s o v i n o , k a k r n e s e

p o j a v l j a j o v m o k r o n o k i s k u p i n i v p o z n o l a t e n s k i h e n -

sk ih g robov ih , i z j emoma pa tud i v soasn ih nase l j ih ,

b i v nase l j ih vzhodnega de la s redn je Evrope na l i

v z p o r e d n i c e . S a m o k ot p r i m e r n a j n a v e d e m z a m o k r o -

noko skup ino zna i lne u l i t e f ibu le v rs t e Magdalenska

gora (Gabrovec 1966a, t . 23: 1 ,5; 30: 4 ; 31: 10;

Hencken 1978 , 56 , f ig . 251a; P i rkmajer 1991 , t . 22 :

1 4 7 ; D u l a r et. al. 1991, 104, 132, t . 46: 19; Dular 1991,

89, t . 52: 9,10; 97, t . 62: 12; 98, t . 22, t . 63: 22; 100,

t . 44, 45, 47, 53, t . 69: 16,17; 70: 1 ,7; Meduna 1964,

tab. 12: 9 ; id . 1970b, Abb. 8: 13), k i j ih lahko

p r i m e r j a m o s p o d o b n o o b l i k o v a n i m i u l i ti m i fi b u l a m i

s S z e n t v i d a p r i V e l e m u i n z O b e r l e i s e r b e r g a ( M i k e

1908 , 51 , Taf . 40 ; 42 ; Mi t scha-Marhe im, Nischer -Fa l -

kenhof 1937 , 400 , Taf . 6 : 4 ) . Tud i za f ibu lo , kakrna

je b i l a u l i t a v znanem ka lupu i z Sza lacske v Transda-

n u b i j i , o b s t a j a z e l o d o b r a p r i m e r j a v a n a M a g d a l e n s k i

gor i p r i mar ju (Dechele t t e 1927 , 1050 , f ig . 714 ;

Gui l l aumet 1987 , 21 , f ig . 5 ; Gabrovec 1966a , t . 23 : 9 ) .

e p r a v m o k r o n o k a s k u p i n a n e p o z n a s l i k a n e k e r a -

mike , pa j e med p ros to rono in na v re t enu i zde lano

k e r a m i k o s S t a r e g a g r a d u n a d P o d b o j e m n a e l R a d o -

van Cun ja v rs to ob l ik , k i j i h j e mogoe poveza t i s

s r e d n j e e v r o p s k o k u l t u r o ( G u t i n , C u n j a , P r e d o v n i k

1993 , 26 s s ) ; enako ve l j a za g raf i tno keramiko (Gu t in

1984 , 311 , Abb . 27 : 3 ; Gebhard , Wagner 1992 , 7 s )

in i z rep in j ske p lo ice z lukn jo a l i b rez n je , t ako

zna i lne za s redn jeevropske op idume (Jacob i 1974 , 59

ss ; Bo nis 1969, 193 s ; Siev ers 1992, 160; im ar 1992,

429 ; Gu t in , Cun ja , Predovn ik 1993 , 29 ) .

P r e g l e d p o z n o l a t e n s k e g a g r a d i v a m o k r o n o k e s k u -

p ine j e ze lo j asno pokaza l , da j e b i lo dos le j ve l j avno

m n e n j e , k a k o j e n a z a e t k u t e g a o b d o b j a p r i l o d o

p r e t r g a n j a t e sn i h p o v e z a v s s r e d n j o E v r o p o , n a p a n o .

P r e b i v a l s t v o m o k r o n o k e s k u p i n e j e t u d i v p o z n e m

la tenu sp ro t i spoznavalo novos t i , k i so se uve l j av i l e na

ozeml ju severno od Alp . Ve ino l e - t eh j e tud i s amo

sprejelo . Res pa je , da ne is to vseh, kot je tudi res ,

da j e v t em asu pos ta lo do jeml j ivo tud i za vp l ive z

Balkana , i z I s t re in i z severne I t a l i j e .

1

I nvc n t a r na kn j i ga p r a z godov i ns ke z b i r ke N a r odne ga m u-

zeja v Ljubl jani : 4432

Bronzekno pf mil (Irci Sclilupfen, Toplitz

b. Margarethen;

4433

Bronzekno pf mit 2 Osen, Toplitz b.

Margarethen. -

Risbe in kar t i j e i zde la la Dragica Kni f ic -Lun-

dcr .

2

Na tann eje po da tke o upora bl jen ih arhivskih v ir ih in

us tan ova h, k i j ih hra ni jo , bo bra lec nae l v poglav ju Z god ovin a

r a z i s ka v m onogr a f i j e o S t a r e m g r a du ( G u t i n . Cun j a , P r e dov-

nik 1993, 9 ss).

1

Erwerbungen des krainisehen Lundesmuseums

59/1897.

4

N a r odn i m uz e j L j u b l j a na , inv . t . P 4448a ,b . - G a b r o ve c

1966a, 180, t . I I , t . 30: 5,6; Gutin, Cunja, Predovnik 1993,

12. op . 19, str . 18 s, 34, t. 14, 15, si. 6: 1 5,16.

Pc n i kovo p i s m o D c m a nu 2 1 . 6 . 1887 . s t r . 4 .

" .1. Penik,

Beschreibung Neviodunums mit Umgebung re-

spective ZeichenSrklitrung

(1888) t . 25 . Hran i Arhiv Slove ni je ,

Priv. A 39 (Penik), fasc. 3.

7

Iti..

Popis prezgodovinske dobe in okolica rimskega mesta

Ncvioduna

(20. 2. 1889) t . 51 in 52. Arhiv Slovenije,

DZ-DO 1X-5, 1596/1889 ( seznam najdi ) in 9595/1892 (kar ta) .

" Id . .

ZeichenErklO rung der priichistorischen Zeil von (lurk-

felder (legend

(8 . 4 . 1892) t . 90-92. Arhiv Sloveni je , D Z -D O

1X-5, 9595/1892.

' ' Pcnik ovo pism o Cen tral ni k omisi j i 19. 5. 1891, str . 1 in

2 . Pr im. J . Penik .

Min. Zent. K omm.

17, 1891, 123, t. 101.

111

Pcniko vo p i smo Ce nt ra ln i ko mis i j i 14 . 2 . 1889, s t r . 3 ,

t. 7.

11

Gle j op . 5 .

12

Glej op. 10.

" Pc nik ov o pism o Ce ntr aln i komisi j i 19. 5. 1891, str . 2.

14

Narodni muzej Ljubl jana , inv . t . P 3206, 3207 (zapes tni -

ci) in 3201 (f ibula) .

Erwerbungen des krainisehen Lundesmuseums

53/1890.

1,1

I . Ku l jan , Zapisnik in poslovna knjiga, 13, 26. 8. 1897.

17

Erwerbungen ties krainisehen Lundesmuseums

102/1897

in 25/1898.

N a g r e be nu Bo j a ko l e ga J a ne z D u l a r p r i t opog r a f s ke m

ogledu ni nae l nobenih gomi l . Za podatek se mu lepo

z a hva l j u j e m .

19

Deimlova je mis l i l a , da preds tavl ja f ibula s ta lenskega

vrha , k i j i ma njk ata pereso vina in ig la, t rn pane s pon e .



A D A M , A . - M . , C . B A L 1 S T A , P . C A S S O L A G U I D A , M .

MORETTI in S. VITRI 1983-1984, Pozzuolo de l Fr iu l i :

sea vi 1981-19 83. -

Atti C iv. M us. St. Arte

14, 127 ss.

A D A M , A . - M . i n M . FEU G ERE 1982 , U n a s pe c t de 1 ' a r t i -

sanat du bronze dans l ' a rc a lp in or ienta l e t en Dalmat ie au

I" s .av .J . -C. : l es f ibules du type di t "de Jezer ine" . -

Aquil.

Nos.

53, 129 ss.

ANSI 1975,

Arheoloka najdia Slovenije. -

L j ub l j a na .

A N T I Q U A R I U M 1 9 9 1 ,

L'Antiquarium di Tesis di Vivaro. -

A r c h . de l l 'A l t o Po r de n . 1 .

A RG EN TE O LI V ER, J . L . 1974 , La s f i bu l a s de l a ne c r opo l i s

ce l t iber ica de Agui lar de Angui ta . -

Trab. Prehist.

31, 143 ss.

B A L E N - L E T U N I , D . 1 9 86 , L a t e n s k e v a lc iz S la v o n s ko g

K oba a . -

Vjes. Arh. muz. Zag.

19, 141 ss.

B E H M - B L A N C K E , G . 1 9 7 1 , E i n Z u g e l f i i h r u n g s r i n g i m G e -

b i e t de s O pp i dum s " S t e i n s bu r g" be i Rom hi l d , K r . M e i n i n -

gen. - Ausgr. Funde 16, 247 ss.

BO N I S , E . B . 1969 ,

Die spiitkeltische Siedlung Gellerthegy-Ta-

ban in Budape st. -

A r c h . H ung . 47 .

B O I , D. 1984, O s taros t i konjen i keg a grob a t. 16 z

la tenskega grobia na beogra j ski Karaburmi . - V:

Keltski

voz,

Po s. muz. B re. 6, 133 ss.

BO I , D . 1987 , K e l t s ka ku l tu r a u J ugos l a v ij i . Za p a dn a

g r upa . - V :

Praist. jug. zem.

5 ,

eljezno doba,

855 ss.

BO I , D . 1990, M i hov o , N ovo m e s t o . - V :

Arheoloka

najdia Dolenjske,

79 ss . No vo mes to .

B O Z 1 , D . 1 99 2,

Mokron oka skupina latenske kulture v

poznolatenskem obdobju.

- N e ob j a v l j e na d i s e r t a c i j a , L j ub -

l j ana .

B O I . D . 1993 . O l a t ens k i h na j dba h na obm o j u P t u j a . -

V :

Ptujski arheoloki zbornik,

189 ss, Ptu j .

BREN. J . 1991, L 'oppidum di Tf i ' sov. - V: /

Celil,

544, Mi lano.

B R E A K , D . 1 98 9,

Verdun pri Stopiah. Arheoloke razi-

skave antinega grobia 1983-1988. -

N ovo m e s t o .

C H A L L E T , V . 1 9 9 2 ,

Les Celtes et Temail. -

Doc. prhis t . 3 .

COLLIS, J . R. 1973, Bur ia l s wi th Weapons in I ron Age

Br i ta in . -

Germania

51, 121 ss.

1 M A R , M . 1986, E r f o r s c h ung de s ke l t is c hc n O p p i du m s

St a r H r a d i s ko i m J a h r c 1986 ( G e m . M a l H r a d i s ko , Bc z .

Pros tjov) . -

Pfeh. vyz.

1986, 42 s.

1 M A R , M . 1989, E r f o r s c hu ng de s ke l t is c hc n O pp i dum s

St a r H r a d i s ko in de n J a h r c n 1983-1988 ( M a hr e n , SSR ) .

- Arch. Korrbl.

19, 265 ss.

I M A R , M . 1990 , D i e Er f o r s c h ung de r s pa t l a t nc z c it l i c he n

S i e d l ung i n Bof i t ov , Bc z . B l a ns ko ( M a hr e n , SF R) . -

Arch. Korrbl.

20 , 311 ss.

I M A R , M . 1992, R i t z z c i c hnungc n a u f K e r a m i k vom ke lt i -

s c hc n O pp i dum S t a r H r a d i s ko . -

Germania

70, 427 ss.

D E C H E L E T T E , J . 1 9 2 7 .

Manu el d'archiologie prehistorique

celtique et gallo-romaine

4 .

Second age du fer ou dpoque de

La Tne. -

Paris .

D E I M E L , M . 1 9 8 7 ,

Die Bronzekleinfunde vom Mugdalens-

berg. -

Karnt . Musschr . 71 .

D O B I A T , C . 1 9 8 2 ,

Funde aus der Sammlung Mecklenburg. -

KI. Schr . a . d . Vorgcsch. Sem. Marb. 12 .

D U L A R , A . 1 9 9 1 ,

Prazgod ovinska grobia v okolici Vinjega

vrha nad Belo cerkvijo. Smarjeta 2.

- Kat . in monogr . 26 .

D U L A R , J . , B . K R I , D . S V O L J A K i n S . T E C C O -

H V A LA 1991 , U t r j e na p r a z godov i ns ka na s e l j a v M i r e ns k i

in Tcmcniki dol in i . -

Arh. vest.

42, 65 ss.

E G G E R , K . et al. 1961 , D i e A us g r a bungc n a u f de m M a gda -

lensberg 1958-1959. -

Carintliia

I 151, 3 ss.

E N D E R T , D . v a n 1 9 9 1 .

Die Bronzefunde aus dem Oppidum

von Munching. -

Ausgr . in Manch. 13.

F E U G - R E , M . 1 98 5,

Les fibules en Gaule miridionale de la

conquete d la fin du V s. up. J.-C.

- Rev . a rch , de Narb.

Suppl . 12.

FILIP, J . 1956,

Keltov ve strednI Evrop. -

M on . A r c h . 5 .

1- ITZ, G. 1981-1982, Zwci f igura l vcrz icr te ke l t i sche Anhan-

ger . -

litim. Osterr.

9-10, 55 ss.

FO LTI N Y , S . 1958 ,

Velemszen tvid, ein urzeitliches Kulturzen-

trum in Mitteleuropa. -

Ver i i f f . d . Os ter r . Arbei t sgcm. f .

Ur- u . Fr i lhgcsch. 3 .

FREY , O . - H . 1986 , Ze ugn i s s c s og . t h r a k i s e he r Tr e ns c n i n

ke l t i s c hc n O pp i da . - V :

Beitrlige zur Eisenzeit,

KI. Sch r. a.

d . Vorgcsch. Sem. Marb. 19 , 37 ss .

FREY , O . - H . i n S . G A BRO V EC 1969 , K l a t e ns k i pos e l i t v i

D o l e n j s ke . -

Arh. vest.

20, 7 ss.

G A BRO V EC, S . 1966a , S r e dn j c l a t e ns ko obdob j e v S l ove n i j i .

- Arh. vest.

17, 169 ss.

G A B R O V E C , S . 1 9 6 6 b , L a t e n s k o o b d o b j e n a G o r e n j s k e m .

- Arh. vest.

17, 243 ss.

G A BRO V EC, S . 1973 , Za e t e k ha l t a t s ke ga obdob j a v S l ove -

niji. -

Arh. vest.

24, 338 ss.

G A BRO V EC, S . 1975 , N a s e l i t ve na z godov i na S l ove n i j e v

l a t e ns ke m obdob j u . - V : Arheoloka najdia Slovenije, 60

ss , Ljubl jana .

G A B R O V E C , S . 1 9 9 3 ,

Stina

1,

Naselbinska izkopavanja. -

Kat . in monogr . 28 .

G A M BA , M . 1987 , A na l i s i p r e l i m i na r e de l l a ne c r opo l i d i

A r qua Pe t r a r c a ( Pa dova ) . - V :

Celti ed Etruschi nell'Italia

centro-settentrionale dal V sec. a. C. alia romanizzazione ,

237 ss , Bologna .

G E B H A R D , R . 1 9 8 9 ,

Der Glasschmuck aus dem Oppidum

von Manching. -

Ausgr . in Manch. 11.

G E B H A R D , R . i n U . W A G N E R 1 9 9 2 , M i t K e r n p h y s i k a u f

de n Spur e n de r K e l t e n . -

Arch. Deutschl.

8/1, 6 ss.

G E R H A R Z , R . R . 1 9 8 7 , F i b e l n a u s A f r i k a . -

Saalb. Jb.

43,

77 ss.

G LEI RSCH ER, P . 1993 , U r z e i t l i c he S i e d l ungs r e s t e i m Be -

r e i c h de r G r a c a r c a a m K l ope i ne r Se e i n U n t e r ka r n t e n . -

Carinthia

I 183, 33 ss.

G U I LLA U M ET. J . P . 1987 , Le s f i bu

Documents

Božič D., Slovenija in Srednja Evropa v Poznolatenskem Obdobju,