301Arheoloki vestnik 64, 2013, str. 301323

Mario Gavranovi: Die Sptbronze- und Frheisenzeit in Bosnien. Universittsforschungen zur Prhistorischem Archologie, Band 195, Verlag Dr. Rudolf Habelt GmbH, Bonn 2011. ISBN: 978-3-7749-3721-5. Dva toma, 302+192 str.; sl. 267+270; k. 78; T. 83.

Godina koja je iza nas, 2011., ostati e po mnogoe-mu ovjekovjeena i u trajnoj vrijednosti dobra godina za arheoloku znanost Bosne i Hercegovine. Naime, nakon dugih desetljea, gotovo 20-ak godina primoranog i tekog zatija, iz tiska je prispjelo mnotvo zanimljivih radova na temu kasnog bronanog i eljeznog doba toga prostora, posebice u temeljnim arheolokim glasilima iz BiH. U prvome se svakako istie iznimno obiman 52. svezak Glasnik Zemaljskog muzeja BiH. Slijedom dobrih okolnosti te izuzetnih napora izdavaa, objavljena je itava studija nekada poduzetog i djelomino odraenog projekta Bronzano doba sjeverne Bosne, Borivoja ovia i njegovih suradnika iz nadlenih institucija.1 Iz tiska je izaao i 40., jubilarni, Godinjak Centra za balkanoloka ispitivanja, u kojemu je takoer jedan od opsenijih radova posveen prostoru sjeverozapadne Bosne s kraja bronanog i prijelaza na eljezno doba, onaj Orhana Jamakovia.2

Unato tomu, na navedenu se temu ispred svih pred-stavila prva monografska publikacija za prostor srednje i sjeverne Bosne, ona Marija Gavranovia. Rije je o autoru koji je podrijetlom iz Bugojna, a spletom je ivotnih okol-nosti pristignuo u Berlin, gdje ivi i radi. kolovao se na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, te najveim dijelom na Freie Universitt-u u Berlinu, Institut fr Prhistorische Archologie, gdje je i zakljuio obrazovni proces promocijom doktora znanosti 2010. godine. Ve se gotovo desetljee istraivaki bavi tim prostorom to se naravno odraavalo u njegovim pojedinanim objavljenim radovima te sudje-lovanjima na znanstvenim skupovima. Zaokruene studije njegova rada, u obliku magistarske i doktorske disertacije, implicirale su nastanak ove i ovakve monografije koja e svojim opsegom i oblikom postati nedvojbeno traenom literaturom za predmetno podruje.

Monografija je tiskana u seriji ve dokazane Univer-sittsforschungen zur Prhistorischen Archologie koja je i nastala s razlogom kako bi se objavljivala istraivanja upravo mladih znanstvenika. U tom djelu autor nije objavio rezultate, niti grau iz osobno poduzetih iskopavanja na prostoru Bosne, ve je svoje istraivanje iskljuivo posvetio obradi podataka, odnosno nalazima materijalne grae iz naselja Pod kod Bugojna, istraivaka kampanja 1963. godine, te pojedinom korpusu neobjavljenog materijala kojeg je uspio pridobiti iz Zemaljskog muzeja u Sarajevu te Muzeja u Tuzli. Veina tretiranog gradiva odnosi se ipak na ve otprije objavljenu i dobro poznatu grau iz prostora dananje Bosne, no vrednovanu u novom znanstvenom okviru i metodolokom modelu.

Knjiga je fiziki podijeljena u dva sveska. U prvom je svesku objedinjen tzv. tekstualni dio, koncipiran sustavno i pregledno u tri glavne tematske cjeline, koje su razraene u brojnim, to duim to kraim, poglavljima te jo brojnijim potpoglavljima i dodatcima. Zapoinje kratkim uvodom, a zavrava preglednim saetkom, popisom kartografije i literature, tj. opsenim katalogom u drugom svesku istog izdanja. Djelo je napisano na ukupno 278 strana same

rasprave i popraeno je brojnim ilustracijama (njih 345 samo u prvome svesku te ukupno sa 270 ilustracija uz 83 table u drugome svesku) kako bi itanje, savladavanje i, konano, razumijevanje teksta bilo to jasnije, pregledni-je i uvjerljivije. Karte rasprostiranja, iako postavljene u regionalnom okviru, pruaju bogatiji i potpuniji prikaz, tj. ocrtavanje nalazita i kulturnog djelovanja u toj regiji. Izuzetno su dragocjene i zbog zemljopisnog i zbog terito-rijalnog, odnosno glede vrednovanja konteksta nalaenja pojedinih predmeta, koji je Mariju Gavranoviu bio od velikog znaaja. Iznimno vrijedni podatci nalaze se u II. svesku knjige. Katalog se nastavlja dodue kao zasebna knjiga, u kojem su predstavljena nalazita i nalazi. Ko-risnost e biti velika od dobro i pregledno organiziranih grobnih ili zatvorenih cjelina, bilo starijeg datuma objave, budui da znamo da su one uobiajeno bile objavljivane razbijeno, bilo novijeg datuma, tj. one jo u potpunosti ne objavljene. Katalog je opseno i dobro napisan, s crte-ima i fotografijama novopredstavljenih nalaza materijalne kulture na tablama, od kojih je keramika vjerodostojno rekonstruirana.

Djelo je posveeno cjelokupnom, s tenjom k sintetikom i modernom znanstvenom istraivanju podruja Bosne od oko 700 godina duge povijesne vertikale, od posljednjih stoljea 2. tisuljea i veeg dijela 1. tisuljea stare ere. Stoga predstavlja izuzetan napredak za arheoloku znanost toga dijela jugoistone Europe, i unato injenici kako je upravo ta regija, u odnosu na neka druga podruja zapa-dnoga Balkana, bila solidno istraivana i objavljivana u ranijim razdobljima.3

Prva tematska cjelina A Arbeitsgebiet als Natur- und Kulturraum (str. 338), opirna je, uobiajena i nuna uvodna studija, od odluujue vanosti za pravilnu valorizaciju arheoloke grae. Tako nas autor upoznaje s osnovnim zemljopisnim, geolokim i klimatskim obi-ljejima predmetnog prostora. Nadovezuje se prikazom iznimno vanog fenomena rudita i rudnih bogatstva dananje Bosne te njihovim obiljejima u povijesnom i metalurkom aspektu u svrhu isticanja temeljnih gospo-darskih aktivnosti (str. 313). U tim se poglavljima autor dakako slui rezultatima interdisciplinarnih istraivanja, no ne i iscrpno konzultiranom literaturom iz relevantnih disciplina. Posebno se to odnosi na zemljopisna i geoloka odreenja koja su napisana gotovo esejistiki, bez meto-doloko-znanstvenog aparata, tj. navoenja relevantne literature bilo starijeg bilo novijeg datuma koja bi, nedo-voljno upuenim a zainteresiranim, itateljima ponudila mogunost daljnjeg istraivanja.4

Po razraenom umjetenju prostora svog interesa, autor se nadalje bavio uim podrujem rada, koje u uvodnim studijama povijesti i stanja istraivanja te uvodom u kro-nologiju, ili povijest razvoja kronolokih procesa, detalj-nije razrauje (5. Forschungsstand zur Sptebronze- und Frheisenzeit; 6. Grundlagen der Chronologie, str. 1338). Navedena su pak poglavlja temeljito i detaljno predstavljena. Kroz razradu teritorija u kulturno-kronolokom smislu, u osnovi je obiljeje postavljeno na predstavljanje evolutivnog znanstveno-istraivakog rada Borivoja ovia, od 1965. pa do konanih zakljuaka iz 1987. i 1988. godine, te poglavito razvoj kulturno-povijesnih ili zemljopisno-kulturnih modela zastupljenih u PJZ i AL BiH. U to je vrijeme Borivoj ovi

302 Knjine ocene in prikazi

doista postignuo vrhunac u svom strunom i istraivakom radu, cijenjen kako u domovini tako jo vie izvan nje. Da je tomu tako svjedoi i neizostavno vana pregledna studija o etnogenezi Ilira i njima srodnim kulturnim skupinama na podruju itavog Balkana, iz 1986. godine, s kojom je autor bio uvrten u prestino svjetsko izdanje o sintezi etnogeneze europskih naroda,5 iji rad Mario Gavrano-vi naalost nije uvaio. Sukladno tomu, istraivai nisu, posebice rezultati njihova rada, kritiki predstavljeni te su neki s manjim, neki s puno veim opsegom zastupljeni, ime se stjee dojam neuravnoteenosti njihova doprinosa cjelokupnom dotadanjem saznanju. Inferiorni je tako poloaj nesumnjivo pripao Zdravku Mariu i njegovom znanstvenom opusu, koji svakako nije zanemariv, emu shodno takva pozicija ne bi mogla biti opravdana. U ko-nanici, autorov je pristup tom vrlo vanom dijelu istrai-vanja same povijesti istraivanja i napretka strunog rada prilino konzervativan, budui da se uglavnom zadovoljava prikupljanjem i prenoenjem ili, bolje reeno, prevoenjem tradicionalno utvrenih podataka i pravila, u nastojanju da ih, u neto suvremenijem aspektu, primijeni na svom podruju i gradivu. No postavlja neka vana i svjea pita-nja ime se otvaraju pokoji relevantni problemi koje e u tijeku daljnjih izlaganja pojanjavati na temelju arheoloke grae. Meutim, sa zavrnim se sudovima tog poglavlja ne bismo mogli sloiti gdje Mario Gavranovi izrijekom navodi kako od 1990. pa do 2011. godine navodno nije bilo novo-predstavljenih nalaza iz prostora itave BiH (str. 17). To je u osnovi kontradiktorno i s koritenim radovima u obradi grae autorove monografije,6 te suprotno od tada publiciranih radova, meu kojima treba posebno istaknuti sintezu, zapravo takoer studiju doktorske disertacije, o prostoru eljeznodobne Hercegovine i june Dalmacije, Boka Marijana iz 2000. godine.7

Potom, u krajnje prihvaenom i razraenom metodo-loko-kronolokom modelu autor razmatra i kronoloki predstavlja poziciju njegova istraivanja u okviru kasnog bronanog doba, podijeljenog u dvije faze (u relativnoj shemi srednjoeuropske periodizacije Br DHa B1), pri-jelazne faze iz kasnog bronanog u starije eljezno doba (Ha B3Ha C1) te starijeg eljeznog doba, podijeljenog u tri faze (Ha C1Ha D23), neprekidno upozoravajui na izrazite ili odreene regionalne posebnosti. U tom su smislu prikazani i ocrtani osnovni zatvoreni ili dobro ustanovljeni istraivaki kompleksi, naseobinski i grobljanski, koji se niu zemljopisno od sjevera prema jugu i to u vremen-skom rasporedu s istaknutim tzv. kronolokim markerima materijalne kulture: od nekropola Barice-Greani tipa, preko sjevernobosanskih naselja Vis, Zecovi i Zemunica, zatim preko Donje Doline do srednjobosanskih vrlo va-nih i ve dobro poznatih nalazita Pod i Varvara sve do kompleksa tzv. Bosut-Kalaka (str. 2129). Nadovezuje se s pregledom periodizacije prema ostavama po prijedlogu Petera Kniga8 te neto opirnijim diskursom o Glasincu i njegovom kronoloko-kulturnom okviru (str. 2938). Iako podrobne, ni te partikularnosti nisu prikazane kritiki kroz povealo univerzalnosti, pojedinih procesa ili modnih mijena, mnogo ire prizme tadanjih kulturno-povijesnih zbivanja prapovijesne Europe, ve autor ostaje dosljedan regionalizmu u svakom smislu toga poimanja. Takoer, u poglavlju su jasno navedene ve u struci vie puta istaknute

i posve prihvaene teze, ponajvie u literaturi tuzemnih govornih podruja to se, prije svega, odnosi na perio-dizaciju pojedinih vremenskih odrednica usporeenima sa srednjoeuropskom kronologijom. S time povezano s pojedinim se, ponajprije terminolokim odrednicama, ne bismo mogli sloiti budui da autor njima ne manipulira smotreno ve vrlo paualno. Tako je termin nadregional-nog kompleksa kulture polja sa arama poesto koriten kao sinonim za kasno bronano doba, a prilino sporni i zastarjeli sinonim kompleksa haltatske kulture za vrije-me starijeg eljeznog doba i to za prostor itave BiH (str. 21), pa i okolnih podruja, unato ve izdavna njihovom izdvajanju iz tih kulturnih kompleksa poglavito uzdu dinarskog masiva.9

Sredinji je dio monografije Marija Gavranovia te-matska cjelina B Chronologisch-regionale Einordnung des Fundstoffes, u kojoj je predstavljena i razraena tipoloko--kronoloka klasifikacija predmeta materijalne kulture u regiji. Najopirniji je to dio rasprave, zastupljen na gotovo 200 stranica (str. 39241), podijeljen takoer u brojne manje razraene cjeline. Opis, vremenski smjetaj i ra-sprostiranje, gdje su predmeti predoeni pojedinano po tipovima, uz kartu rasprostiranja ili eventualno tretirani u dijagramima, grafovima ili kombinacijskim tabelama, vrsti je model od kojeg u tim poglavljima nema odstupanja. Pojedini predmeti zastupljeni su u velikim i temeljitim pregledima, dok poneki s gotovo minimalnim osvrtom, sve ovisno naravno o tipu i nainu njihova dosadanjega znanstvenog vrednovanja, ali, i autorova interesa.

Kao izuzetno zanimljivo, konzistentno ureeno i pregle-dno predoeno izdvaja se opirno poglavlje 8. Metallfunde (str. 112241). U kronolokom slijedu autor nas upoznaje s maevima, bodeima, noevima, vrhovima koplja, sjeki-rama itd., odnosno s dijelovima vojne opreme navalnog karaktera (str. 112148). Zatim slijedi prikaz britvi i srpova (str. 148153), a tek potom one vojne opreme obrambenog karaktera (str. 153156). Nadovezuje se rasprava o metal-nom posuu (str. 156160) te napokon i povea diskusija o brojnim nalazima nakita i dijelova nonje (str. 160241).

Sjekire su, pored vrhova koplja i maeva, najbolje raz-raena poglavlja (str. 123136), ije e brojne serijacije bilo zastupljenosti u pojedinim arheolokim kontekstima, npr. grobovima Donje Doline, bilo pojedinih tipova a s obzirom na izveden ukrasni element, te kao takvo njihovo grupi-ranje i kartiranje, uvelike pripomoi pri njihovoj daljnjoj strunoj analizi ne samo u regiji, ve i na prostoru itavog zapadnog i sredinjeg Balkana. Svaku pozornost zahtijeva razrada maeva i izdvajanje iz njihova korpusa bodea iz Lave i Donje Doline te analiza kalupa iz Varvare (str. 116117, 119120). S druge strane, iako malobrojni ali, opet, dobro poznati, okovi nasadnika koplja iz grobova Donje Doline (Kat. Abb. 159: 910; 170: 2) ili iz Tenja (Kat. Abb. 55: 5), nisu predstavljeni.

Naprotiv, izuzetno zanimljiva i relativno bogata grupa nalaza iz tzv. 8.8. Schutzwaffen i 8.9. Metalgefe pogla-vlja, iako prua mogunosti mnogostrukih rasprava i nadgradnji dosadanjih spoznaja, vrlo je turo obraena, gotovo prikazana kroz samo odreen izbor dosadanje literature na temu. Niu se redom potpoglavlja o knemi-dama, titovima i kacigama. Tu je prava teta da kaciga iz arakova te ulomci kaciga iz nekropole Kamenjaa kod

303Knjine ocene in prikazi

Breze uope nisu tretirani, jer posve dobro upotpunjuju sliku rasprostiranja najbrojnije skupine ilirskih kaciga III A2-a varijante, koja se kao takvom ispostavlja i za prostor sredinje Bosne.10 Iako autor za predmete obrambene vojne opreme ne donosi karte rasprostiranja, ve se iskljuivo opisno oslanja na one prisutne u strunoj literaturi,11 izne-nauje prostorno i koliinski obraivanje tih primjeraka, implicitno i njihovo interpretiranje u irem kontekstu koje, sukladno postignutim saznanjima, vie ne bi moglo biti primjereno!12

Neto je vea panja posveena prikazu bronanog posua; vedra, alica, phiala i pojedinih ulomaka posua, tj. ukrasnih palmeta i dijelova tronoca iz naselja Pod (str. 156160). Meutim, najvei dio toga poglavlja, koji potom slijedi, posveen je nakitu i dijelovima nonje (str. 160241), od ega povei broj stranica pripada prikazu kronoloki, prostorno i kulturno indikativnim oblicima igala i fibula (str. 160203). U tome se nekako ini da je moda nedovoljna pozornost priskrbljena tipovima igala s vazasto oblikovanim glavicama (str. 166167) ili iglama s konino oblikovanim glavicama (str. 168169) raznih varijanti, kao bitnim i izrazitim indikatorima nastupa novog, starijeg eljeznog doba na irim prostorima jadranskog bazena, zalea i unutranjosti. Iznimno detaljno predstavlja se pak veliko poglavlje o fibulama (8.11. str. 175203), od kojih posebno imponira ono posveeno fibulama tipa Golinjevo, brojnih varijanti (str. 177181). Openito su najrazliitiji oblici lunih fibula temeljito razraeni, a istaknuti treba, od samog autora analiziran tropetljasti tip lune fibule (str. 188),13 odnosno lune dvopetljaste fibule. S druge strane, zauuje kako neki tipovi fibula, iako predstavljeni nisu interpretirani, npr. pseudocertosa tip fibule sa zavretkom noice u obliku ivotinjske glavice, kao to je ona iz San-skog Mosta, grob 79 (Kat. Abb. 247), ili primjerice one iz Vaarovina ili Banje kod Oania,14 a koja se pokazuje kao znaajan, i kreativan i funkcionalan, element nonje nositelja s istone obale Jadrana i njegova zalea.

Vratimo li se unazad, k poglavlju pod rednim brojem 7. Der keramische Fundstoff im Arbeitsgebiet (str. 40111), pred nama se otvara poglavlje po kojem e predoeno nam istraivanje Marija Gavranovia obiljeiti trajnu vrijednost i neupitan zaokret u razvoju znanstvenog istraivanja kera-mografije za prostor BiH. Keramiki fundus dobio je najvie prostora to je, s obzirom na razvoje i oblikovne kriterije, nedvojbeno i zavrijedio. Prvi je puta analitino obraena keramika prema pouzdanim stratigrafskim podatcima iz naselja Pod, Varvara, Vis, Zecovi i Zemunica, od kojih se istiu primarno objelodanjeni keramiki oblici iz naselja Pod (Kat. str. 89123, T. 2973), Zemunica (Kat. str. 159161, T. 7577) i Varvara (Kat. str. 184192, T. 7881). Njima se pridruuju vrijedni nalazi iz do sada potpuno nepoznatih naselja Bare (Kat. str. 1718, T. 34), Kopilo (Kat. str. 1819, T. 57) i Dobrinje (Kat. str. 20, T. 89), tj. iz uplje peine (Kat. str. 8687, T. 24), Agina Sela (Kat. str. 8788, T. 2527) te iz Boca (Kat. str. 88, T. 28). Autor redom analizira: zdjelice, zdjele, alice, amfore, kantare, lonce, prijenosne pei i druge forme. Pomnim, strukturiranim i dosljednim tipolokim vrednovanjem, kao i njihovim stalnim usporeivanjem ili prilagoavanjem, omogueno je luenje odreenih stratigrafsko-kronolokih faza. Tipovi su jasno predoeni u pojedinanom ili zajednikom tipskom

razmjeru, pri emu posebnu pozornost zavreuju opet brojne karte i tipoloke tabele. Sve zajedno omoguilo je autoru prikazivanje odreenih kontinuiteta, mijena i/ili tendenca u prostornom rasporedu regije, kao i posrednih ili neposrednih utjecaja iz drugih kulturnih podruja (str. 4087). Istim je nainom, u brojnim grafovima, tabelama i kartama rasprostiranja, predoeno i sljedee potpoglavlje koje se tie iskljuivo naina ukraavanja na keramikim posudama, a koje autor razlikuje u ak V grupa, razliitog naina i stila ukraavanja (str. 87111).

U osnovi itavog tog velikog B poglavlja Mario Ga-vranovi preuzima ve izdvojenu i prihvaenu tipoloku klasifikaciju, s varijantama ili inaicama. Pri tomu gotovo da nema nikakvog dvoumljenja glede njihove ispravno-sti, a ve predstavljenu interpretaciju najee prostorne distribucije ili izvornog podrijetla te kronolokog okvira pojedinih predmeta, jednostavno preuzima ili prenosi od vie autora, ne izdvajajui kod toga svoje tipoloke i tehnoloke kriterije. Zato o samoj tehnologiji izvedbe po-jedinih, i to vrlo znakovitih ili bitnih predmeta, ne donosi novosti, a shodno tomu dogaa se da pojedine primjerke pridruuje odreenom tipu kojemu ba i ne sude, npr. igla iz Donje Doline pridruena je tako tipu igala Sirolo Numana (Abb. 163: 2, Kat. Ab. 97: 6). Posljedino je stoga i dekorativni kanon na brojnim iznimnim predmetima obraen opisno i gotovo da nije tretiran u umjetnikim, simbolikim, drutveno-proizvodnim ili nekim drugim semantikim interpretacijama, to autor na kraju opravdava tzv. retorikim izborom mogunosti (ne)interpretacije (str. 278). Keramika iako vrlo sigurno diferencirana i solidno prikazana nije usporeena s postojeim obimnim kera-mikim studijama, to bi otvorilo niz novih i/ili drugaijih pravaca promiljanja i omoguilo konkretno usporeivanje, tj. ukljuivanje u iri kulturni prostor poglavito kasnog bronanog doba. Brojni tzv. sitni predmeti nakita i nonje gotovo da uope nisu iscrpljeni kao sintaksa amblemskih pokazatelja procesa i promjena koje su se dogaale u iro-kim razmjerima onodobne europsko-mediteranske scene. Nakon nekoliko objavljenih PBF izdanja koja su posredno ili neposredno tretirala i grau iz prostora Bosne, obuhva-tivi tako veinu predstavljenih predmeta i u tome djelu, ostvarivi implicitno brojne reinterpretacije u struci, ini se to doista proputenom prilikom.

Budui da autor zapravo ne raspravlja problemski o pitanjima vezanim uz interpretaciju kulturno-povijesnih ili interaktivnih procesa u sinkronom ili diakronom povezivanju odnosa tih zemljopisnih i povijesnih regija, dogodilo se i tzv. ponavljanje postupaka, to pogotovo dolazi do izraaja u posljednjem diskutiranom poglavlju: C Zusammenfassender berblick (str. 243278). Ondje je iznova dan saeti pregled sve grae, ali sada u kronolokoj faznosti veih okvira tzv. Urnenfelderzeit i Hallstattzeit kultura, odnosno njihovih stupnjeva. U relativnom smi-slu, oni slijede shemu Hermanna Mller-Karpea iz 1959. godine i nisu usklaivani s modernijim pristupima tom problemu,15 prilikom ega je diskrepancija relativne i apsolutne periodizacije znatna, i odraavati e se kako na vrednovanju grae tako i na vrednovanju cjelokupne regije u iroj kulturno-povijesnoj povezanosti.

Slijedom navedenoga, s pravom se valja sloiti s autorom i prihvatiti njegov pozitivistiki duh zavrnog finia, kojim

304 Knjine ocene in prikazi

kae kako je to tek ishodino djelo za budua istraivanja. Zato, poneki vidljivi tehniki (grafika obrada) i etiki (nedostatak saetka na bosanskom jeziku) nedostatci ipak ne bi smijeli umanjiti teinu te opsene monografije. Pouzdanom formom i konceptom autor je, u maniri tzv. njemake kole, nastojao prikupiti i prikazati obiman opus grae, pa ve i po tome, kao i po uloenom trudu, zasluuje iznimnu pozornost poglavito istraivaa iz ire regije jugoistone Europe.

1 Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine 2011, 13286.

2 Jamakovi 2011, 91131.3 Npr. Donja Dolina, Pod kod Bugojna, Varvara, ostave,

pojedinani nalazi itd. (vidjeti katalog, knjiga II).4 Npr. Berti 1987; Rogi 1982; Klemeni 1997; samo

su neka od imena istraivaa ije su studije i pregledi te-meljni za poznavanje zemljopisnih i geoloko-prirodnih obiljeja podruja zapadnog Balkana i istone obale Jadrana. Navedena se opaska ini to mjerodavnijom, budui da je sam autor zamjerio P. Knigu na nedovoljnom i nedo-brom poznavanju zemljopisnih i prirodnih obiljeja BiH (Gavranovi 2005, 296, 298299).

5 ovi 1986, 5574.6 Navodim samo nekoliko primjera: eravica 1993;

Harding 1995; Marijan 1995; Peria 2002; Knig 2004; Raunig 2004.

7 Navodim samo nekoliko primjera: Mari 1995; Pe-ria 1998; Marijan 2000; Pakvalin 2002; Pakvalin 2008; Milievi-Capek 2007.

8 Knig 2004.9 Npr. Die Hallstatt Kultur 1981; ovi 1986, 6871;

Gabrovec 1987, 19, 26; ovi 1987, 235236.10 Pakvalin 2002, T. II: 14; Pakvalin 2008, T. 17:

14; Navodi ih ve i Vasi 1982, 6; usp. Vasi 2010, 42; i najnovije Blei Kavur, Pravidur 2012,T. VIII: 1519.

11 To ponajvie vrijedi za referentni rad Bibe Teran (1995).

12 Usp. novije podatke kod Frielinghaus 2011; Blei Kavur, Pravidur 2012.

13 Gavranovi 2007.14 Marijan 1986, T. II, 2; Marijan 2000, 87, T. 14: 8.15 Npr. Pare 1998; Teran 1999; Metzner-Nebelsick

2002; itd.

LITERATURABERTI, I. (ur.) 1987, Veliki geografski atlas Jugoslavije.

Zagreb.BLEI KAVUR, M., A. PRAVIDUR 2012, Ilirske kacige

s podruja Bosne i Hercegovine. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 53, 35136.

OVI, B. 1986, Die Ethnogenese der Illyrer aus der Sicht der Vor- und Frhgeschichte. U: W. Bernhard, A. Kandler-Plsson (ur.), Ethnogenese europischer Vlker. Aus der Sicht der Anthropologie und Vor- und Frhgeschichte, 5574, Stuttgart, New York.

OVI, B. 1987, Grupa Donja DolinaSanski Most. U: Praistorija Jugoslavenskih Zemalja 5. eljezno doba, 232286, Sarajevo.

Die Hallstatt Kultur 1981 = Die Hallstatt Kultur, Frhform europischer Einheit (Linz, 1981).

FRIELINGHAUS, H. 2011, Die Helme von Olympia: Ein Beitrag zu Waffenweihungen in griechischen Heiligtmern. Olympische Forschungen 33.

GABROVEC, S. 1987, Uvod. U: Praistorija Jugoslavenskih Zemalja 5. eljezno doba, 1521, Sarajevo.

GAVRANOVI, M. 2005, Peter Knig, Sptbronzezeitliche Hortfunde aus Bosnien und der Herzegowina. PBF XX, 11 Band. Franz Steiner Verlag, Stuttgart, 2004. 244 strane, 92 table. Godinjak Centra za balkanoloka ispitivanja 34/32, 295304.

GAVRANOVI, M. 2007, Eine dreischleifige Bogenfibel mit dreieckiger Fuplatte aus Bosnien (Trozankasta lona fibula s trikotno nogo iz Bosne). Arheoloki vestnik 58, 157166.

Glasnik 2011 = Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her-cegovine u Sarajevu, n. s. Arheologija, 52, 2010/2011. Sarajevo.

HARDING, A. 1995, Die Schwerter im ehemaligen Jugo-slawien. Prhistorische Bronzefunde 4/14.

JAMAKOVI, O. 2011, Kraj bronzanog i poetak eljeznog doba na prostoru sjeverozapadne Bosne. Godinjak Centra za balkanoloka ispitivanja 40, 91131.

KLEMENI, M. (ur.) 1997, Atlas Europe. Zagreb.KNIG, P. 2004, Sptbronzezeitliche Hortfunde aus Bosnien

und der Herzegowina. Prhistorische Bronzefunde 20/11.MARI, Z. 1995, Die hellenistische Stadt oberhalb Oanii

bei Stolac (Ostherzegowina). Bericht der Rmisch--germanischen Kommission 76, 3172.

MARIJAN, B. 1986, Zajednika grobnica eljeznog doba iz Vaarovina kod Livna. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 40/41, 2338.

MARIJAN, B. 1995, Ostava ratnike opreme na Grepcima u Livanjskom polju. Opuscula archaeologica 19, 5167.

MARIJAN, B. 2000, eljezno doba na junojadranskom podruju (istona Hercegovina, juna Dalmacija). Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 93, 7221.

METZNER-NEBELSICK, C. 2002, Der Thrako-Kimme-rische Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder- und Hallstattzeit im sdstlichen Pannonien. Vorgeschi-chtliche Forschungen 23.

MILIEVI-CAPEK, I. 2007, Vidia guvno, Vranjevo selo-zatitna istraivanja. Hercegovina, godinjak za kulturno i povijesno nasljee 21, 139144.

PARE, C. F. E. 1998, Beitrge zum bergang von der Bronze- zur Eisenzeit in Mitteleuropa, Teil 1. Grundzge der Chronologie im stlichen Mitteleuropa (11.8. Jahr-hundert V. Chr.). Jahrbuch des Rmisch-Germanisches Zentralmuseum 45/1, 293433.

PAKVALIN, V. 2002, Helenistiki sloj nekropole ilirsko--panonskog plemena Dezidijata na Kamenjai u Brezi kod Sarajeva. U: N. Cambi, S. ae, B. Kirigin (ur.), Grki utjecaj na istonoj obali Jadrana, Zbornik radova sa skupa odranog 1998. godine u Splitu, Biblioteka knjiga Mediterana 26, 521538.

PAKVALIN, V. 2008, Kamenjaa, Breza kod Sarajeva. Go-dinjak Centra za balkanoloka ispitivanja 37/35, 101179.

PERIA, D. 1998, Trojni grob eljeznog doba u Priluci kod Livna. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 8789, 347358.

PERIA, D. 2002, Peine u Debeljacima kod Banje Luke. Arheoloki vestnik 53, 91100.

305Knjine ocene in prikazi

RAUNIG, B. 2004, Umjetnost i religija prahistorijskih Japoda, Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Djela Centra za balkanoloka ispitivanja 82/8.

ROGI, V. 1982, Regionalna geografija Jugoslavije. Zagreb.Teran, B. 1995, Handel und soziale Oberschichten im

frheisenzetlichen Sdosteuropa. U: B. Hnsel (ur.), Handel, Tausch und Verkehr im Bronze- und Frhei-senzeitlichen Sdosteuropa, Sdosteuropa Schriften 17 (Prhistorische Archologie in Sdosteuropa 11), 81159, Mnchen, Berlin.

TERAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia / Oris obdobja kulture arnih grobi na Slovenskem. Arheoloki vestnik 50, 97143.

VASI, R. 1982, Prilog prouavanju grkog oruja u Jugo-slaviji. Godinjak Centra za balkanoloka ispitivanja 20/18, 524.

VASI, R. 2010, Reflecting on Illyrian Helmets. Starinar 60, 3755.

ERAVICA, Z. 1993, xte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens, Montenegro, Bosnien und Herzegowina. Prhistorische Bronzefunde 9/18.

Martina BLEI KAVUR

Michaela Konrad, Christian Witschel: Rmische Legions-lager in den Rhein- und Donauprovinzen Nuclei sptantik-frhmittelalterlichen Lebens? Abhandlungen der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse, Neue Folge, Heft 138, C.H. Beck Verlag, Mnchen 2011. ISBN 978-3-7696-0126-8, 666 str.

138. zvezek filozofsko-historinega razreda Abhandlungen der Bayerische Akademie der Wissenschaften z naslovom Rimski legijski tabori v renskih in donavskih provincah jedra poznoantino-zgodnjesrednjevekega ivljenja? ured-nikov Michaele Konrad in Christiana Witschla je zbornik arheolokih in zgodovinskih prispevkov s sreanja na temo legijskih taborov v pozni antiki. Potekalo je marca leta 2007 v Mnchnu. Zajema predvsem as med 3. in 6. stoletjem in se osredotoa na legijske tabore in njihovo neposredno okolico ob Renu in zgornji Donavi do donavskega kolena ter na vpraanje, na kaken nain je tam potekal prehod v (zgodnji) srednji vek. Naslov zbornika morda rahlo zavaja, saj prostor srednjega in spodnjega toka Donave ni obravnavan, so pa vkljuene panonske notranje utrdbe v Prvi Panoniji in Valeriji. Zbornik je slikovno zelo bogat, opremljen s preko 100 narti, tlorisi in preseki, preko 70 rno-belimi fotografijami, ve kot 40 kartami in ve kot 40 tablami risb, okrog 20 risarskimi in raunalnikimi rekonstrukcijami ter 6 preglednicami, 4 grafi in 5 barvnimi fotografijami. lanki so v nemkem jeziku, z eno izjemo v angleini. Na koncu knjige so zbrani angleki povzetki vseh prispevkov, dodan pa je tudi indeks (modernih in latinskih) krajevnih imen. Literatura je navedena v vsakem prispevku posebej.

Delo se zane s predgovorom urednikov z glavnimi podatki o sreanju in zborniku, temu pa sledi uvod izpod peresa obeh urednikov, kjer se avtorja sprehodita preko vseh bistvenih vpraanj tega sreanja ter poskuata od-govoriti nanja, sklicujo se na posamezne prispevke. V

resnici predstavlja ta dolgi uvod dober tematsko urejen in kritien vsebinski pregled celotnega zbornika, sicer z nekoliko neobhodnega ponavljanja, vendar kljub temu odlino izhodino toko za tudij problematike obmejnih vojakih utrdb v severozahodnih provincah imperija v asu po sredini 3. st. pa do prehoda v srednji vek.

Za uvodom sledi najprej sklop preglednih tudij oz. tematskih lankov, kjer so izpostavljene e vedno zelo aktualne debate o kontinuiteti ali prelomu med antiko in srednjim vekom ter o barbarskih identitetah in etnogene-zah. W. Pohl razmilja o razlinih konceptih konca antike in padca rimskega imperija in predstavi trenutno vodilne anglosake pisce o tej tematiki. V grobem jih razdeli na dva tabora. Nekateri nekoliko v nasprotju s tevilnimi zgodovinskimi in arheolokimi viri zagovarjajo, da barbari pravzaprav niso imeli ni opraviti s koncem imperija (W. Goffart), drugi pa zastopajo t. i. neokatastrofizem (P. He-ather, B. Ward-Perkins) in se vraajo k Gibbonovi ideji o decline and fall rimskega cesarstva. Pohl izpostavi tudi M. McCormicka in C. Wickhama, ki sta se osredotoila na socialne in gospodarske vidike prehoda med antiko in srednjim vekom. Avtor prispevka sam ostaja pri ideji transformacije (preobrazbe). Poudariti eli dva elementa, za katera meni, da jima zgoraj omenjeni avtorji posveajo premalo pozornosti. To sta vloga kranstva in barbarskih ljudstev pri ustvarjanju zgodnjega srednjega veka. Vseeno se zdi, da Pohl e vedno skoraj povsem izpusti vlogo cerkve kot organizacije, ki je lahko na svoja ramena prevzela doloen del vsaj lokalne ali regionalne uprave v kriznem obdobju. Poudari sicer, da so pri prevzemu nekdaj rimskih ozemelj uspela samo tista barbarska kraljestva, ki so bila pokristja-njena (Franki, Goti), ali ele takrat, ko so se pokristjanila (Madari, Bolgari). Vendar se ne ukvarja z vlogo, ki so jo imeli (v pisnih virih in arheolokem zapisu sicer mnogo manj opazni) ostanki domaega prebivalstva in njihove cerkve. Pri tem posebej mislim na vzhodnoalpski prostor in pa tudi Podonavje, ki mu pripisuje skoraj dokonen konec rimskih struktur, eprav noveje raziskave dajejo upanje, da vsaj ponekod situacija ni bila tako dokonna. lanek zakljui z mnenjem, ki se mu lahko samo pridruimo, da je bilo med antiko in srednjim vekom ve prehodov in da iskanje razlogov za padec Rima ne bo pripeljalo diskusije naprej. Bolj pomembno se mu zdi posvetiti regionalnim ali celo lokalnim elementom preobrazbe, tu avtor prizna tudi pomen arheolokih najdb.

K. Dietz govori v prvem delu svojega sestavka o pro-blemih interpretacije Notitie Dignitatum in zakljui, da vendarle dovolj zanesljivo predstavlja stanje v Drugi Reciji na zaetku 5. st. V drugem delu meni, da je, kljub trditvam v starejem zgodovinopisju, Druga Recija ostala branjena tudi po vojakih akcijah okrog leta 402, ko naj bi Stiliho odpeljal vse vojake enote iz te province.

lanek H. U. Nubra obravnava spremembe v arhitekturi taborov in utrdb v severozahodnih provincah v 3. in 4. st. ter njihovo postopno spreminjanje v veinoma civilne utrjene naselbine s prisotnostjo vojske.

Prispevek M. Kulikowskega govori o zadnjih raziskavah barbarske identitete in ponudi nekaj raziskovalnih nastav-kov, s katerimi bi lahko premaknili debate, ki se morda e nekaj asa vrtijo na mestu. Predlaga, da bi preusmerili pozornost tudi na do sedaj zanemarjane barbare v razli-

306 Knjine ocene in prikazi

nih delih cesarstva, na primer Mavre in Arabce, ter da bi zgodovinarji pri svojem delu previdneje (manj selektivno) uporabljali arheoloko gradivo, s imer se seveda ne bi mogli bolj strinjati.

V. Bierbrauer, ki je bil tudi predlagatelj teme za sreanje v Mnchnu, pie o (ne)zmonosti metodoloko ustrezne arheoloke argumentacije prisotnosti Alatejeve in Safrak-sove skupine v Panoniji in njenega enaenja z grobii tipa Cskvr. Delitev panonskih grobi na tipe Sgvr, Cskvr in Szabadbattyn zavraa tudi T. Vida na koncu zbornika in predlaga novo kronologijo (glej spodaj).

Zbornik se nadaljuje s sklopi obravnave posameznih legijskih taborov, ki so urejeni po provincah od seve-rozahoda proti jugovzhodu. Sklop o Drugi Germaniji sestavljajo prispevki T. Ottena o Xantnu, M. Trierja o Klnu, B. Pffgena o okolici Klna ter U. Mssemeier o Bonnu. V tej provinci Franki brez opaznega unienja nasledijo rimska naselbinska jedra, ponekod so vidne le manje spremembe v njihovi mikrolokaciji. Srednjeveke naselbine se pogosto oblikujejo okrog cerkvenih stavb, ki so neprekinjeno v uporabi.

Podobno naselitveno zgodovino, vendar z drugimi germanskimi skupinami, najdemo v sklopu lankov o Prvi Germaniji in Maximi Sequanorum. Sestavljajo ga lanki R. Knchleina in G. Rupprechta o Mainzu, G. Kuhnle o Strassburgu, P.-A. Schwarza o Kastrumu Rauracense in R. Matthisena o t. i. rimski psevdoprovinci Alamaniji na prostoru nekdanjih agri decumates.

Pri Drugi Reciji M. Konrad govori o Regensburgu z arheolokega, W. Strmer pa z zgodovinskega vidika. O kastelih v Obrenem Noriku pie H. Ubl, R. Igl pa o Ennsu. V Obrenem Noriku model mirnega prevzema naselbinskih struktur s strani Germanov do neke mere in predvsem vzhodno od reke Enns zamenja pomanj-kanje znakov ivljenja znotraj bivih rimskih utrdb do karolinkega obdobja. Glede na to, da je za ta prostor na razpolago eden redkih pisnih virov za drugo polovico 5. st., Evgipijev ivljenjepis sv. Severina, ne presenea, da je tu ve govora o poveanem pomenu cerkve kot vzdrevalke administrativnih struktur v pozni antiki.

Zadnji sklop govori o Prvi Panoniji in Valeriji, kjer sta opazna zaton rimskih struktur do sredine 5. st. in odsot-nost znakov kontinuitete poselitve do 9. stol, z redkimi izjemami (Akvink). Sklop sestavljajo lanki M. Mosserja o Vindoboni, C. Gugla o Karnuntu, L. Borhyja o Brigetiu in P. Zsidi o Akvinku. V istem sklopu O. Heinrich Tamska pie o panonskih notranjih utrdbah, ki so veinoma doivele podobno usodo (z izjemo Keszthelyja-Fenkpuszte), R. Brato pa o dvestoletnem postopnem in neorganiziranem izseljevanju prebivalstva iz panonskih provinc v 5. in 6. stoletju. Prav za konec sledi prispevek T. Vide o poselitvenih spremembah srednjega Podonavja med 4. in 6. st. Ponudi novo kronoloko delitev panonskih grobi na faze I do IV. Faza I predstavlja rimska grobia konca 4. st., kjer so tuji elementi e dokaj redko zastopani. Faza II obsega predvsem prvo tretjino 5. st., ko se v vojakih taborih na noriko-panonskem limesu oblikuje t. i. rimsko-barbarska meana kultura domainov in federatov. Faza III zajema hunskodobna grobia, faza IV pa grobia 2. pol. 5. st. Vida poskua slediti staroselsko prebivalstvo e globoko v 5., ponekod celo do 6. st. Po dolgih letih usmerjenosti

madarske arheologije v tudije avarskega in langobardskega gradiva njegovo zanimanje in trud pri odkrivanju Romanov posebej razveseljuje, eprav je vasih argumentacija e na razmeroma ibkih tleh (npr. znailno opredeljevanje poko-pov brez pridatkov kot staroselske grobove poznega 5. st.).

Vpraanja, s katerimi se ukvarja predstavljena publi-kacija, so tevilna. Zaenjajo se z vojakimi reformami poznega 3. in 4. st. in njihovimi posledicami za arhitekturo in vlogo vojakih taborov ter tevilnost tam nastanjenih enot. Nekatere utrdbe so bile mono zmanjane ali celo povsem opuene, le zelo redke so bile novoustanovljene. V nekaterih so bili nastanjeni tudi barbarski vojaki, druge pa so branile le e lokalne milice, sestavljene iz domaega prebivalstva.

Precej prostora je posveenega eni kljunih dilem tega obdobja: kdaj je prenehal delovati centralni dravni upravni aparat in redna vojska na mejnih obmojih in ali se je to zgodilo soasno? V zvezi s tem je nekajkrat po-stavljeno pod vpraaj, kako mone posledice so v resnici pustile politine in vojake cezure 4. in 5. stoletja in ali jih morda pogosto precenjujemo. Ponovni pretresi pisnih in numizmatinih virov ponekod nakazujejo, da je rimska prisotnost na renski in donavski meji lahko trajala preko razvpitih dogodkov okrog let 405407 e do sredine ali celo v drugo polovico 5. st. Posebej zanimivi se na tem mestu zdijo vedno pogosteji argumenti za redno uporabo starega bronastega denarja 4. stoletja e globoko v 5. stoletje, ko sicer pomanjkanje soasnih kovov pojasnjujemo s preneha-njem rednega denarnega obtoka. Vedno pogosteje se kae, da gre pri novem denarju le e za novce vijih vrednosti, ki so jih kot plailo ali plen uporabljali predvsem barbari, ob njih pa je kroil stari drobi.

Veliko tevilo najdi kae transformacijo arhitekture in notranje ureditve taborov v pozni antiki, ko se zaenja mono brisati meja med civilnimi in vojakimi naselbinami. Zmanjevanje utrjenih povrin in velikosti posadk sovpada z opuanjem neutrjenih civilnih naselbin in preseljevanjem civilnega prebivalstva za obzidja utrjenih sredi. Prav tako se spreminja nekdanja znailna notranja arhitektura taborov, vojake barake in principije zamenjujejo nove, deloma civilne stavbe. Tako tabori v zadnji fazi lahko predstavljajo poselitvena sredia, ki vzdrujejo rimsko upravno strukturo v obmoju. Pogosto se izkae, predv-sem seveda v Porenju, da so tamkajnji kranski objekti nosilci poselitvene kontinuitete v zgodnji in srednji vek.

Poleg dvojnosti vojako-civilno se pojavlja tudi dvojnost rimsko-barbarsko in problematika doloevanja germanske prisotnosti v naselbinah ter ob tem takoj priljubljeno vpraanje etnine identitete in etnogeneze ljudstev na meji imperija.

V zborniku je omenjen tudi vidik gospodarskega za-ledja taborov ter trgovina na dolge razdalje, predvsem s Sredozemljem, vendar se zdi, da ta tema e zdale ni dovolj izkoriena. Sploh presenea odsotnost (vsaj omemb rezul-tatov) keraminih tudij v povezavi z oskrbo in prisotnostjo vojske na mejah. Prav tako se kot datacijski pripomoek med prispevki redko kje omenja militaria.

Kot odgovor na naslovno vpraanje, ali so vojaki tabori centri daljega naselitvenega razvoja v zgodnji in srednji vek, se na koncu izkae, da so, gledano pod drobnogledom, na obravnavanem prostoru potekali zelo razlini scenariji.

307Knjine ocene in prikazi

Predvsem za province ob Renu velja, da gre pogosto za kontinuiteto naselbine znotraj taborskih zidov, pri emer so novi nosilci upravnih struktur Germani, e kar nekaj asa pa so v nekaterih primerih v epigrafskih virih prepoznavni tudi Romani. Pogosto se kontinuiteta vzpostavi predvsem ob cerkvenih stavbah, kjer v nekaterih primerih pozneje zraste tudi srednjeveka naselbina. V obdonavskih provin-cah je zgodba veinoma drugana, kontinuiteta delovanja utrdb je prekinjena, tamkajnji barbari niso prevzemali rimskih upravnih struktur, vrsta organizacija prostora pa se je ponovno vzpostavila pravzaprav ele z naselitvijo in pokristjanjenjem Madarov.

Srednje Podonavje e nekaj asa predstavlja pravi laboratorij za preigravanje scenarijev stikov in odnosov med rimskim prebivalstvom in barbarskimi naseljenci od konca 4. stoletja dalje. Osveene interpretacije pripadnosti prouevanega arheolokega gradiva doloenim nosilcem in raziskave produkcijskih centrov nekaterih vrst gradiva (npr. glajene keramike), ki jim je bil vasih pripisan strogo nerimski znaaj, ter priznavanje kontinuirane prisotnosti staroselcev in njihove vloge, obetajo nove uvide v akul-turacijske procese panonskega zgodnjega srednjega veka.

Glavna zakljuna misel se zdi, da bodo potrebne po-drobne tudije, ki bodo ele skupaj lahko sestavile barvit mozaik pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Predvsem pri Pohlovem pregledu teorij o katastrofi, kontinuiteti ali transformaciji, je oitno, da se jim obravnavano obdobje ne glede na nedvomen pomen irokih sintez e vedno izmika in razoara, e modele razlag poskuamo prehitro posploiti. Zbornik pred nami je gotovo en od korakov na pravi poti, sicer osredotoen predvsem na Porenje, vendar z nastavki tudi za obdonavske province, kjer vsekakor kae nadaljevati.

Tina MILAVEC

Andreas Kakoschke: Die Personennamen in der rmischen Provinz Noricum. Alpha-Omega, Reihe A, 262. Olms--Weidmann, Hildesheim, Zrich, New York 2012. ISBN 978-3-487-14875-5. 775 str., 2 zemljevida.

Knjiga z naslovom Osebna imena rimske province No-rik je impozantno delo in zadnja monografija s podroja imenoslovja, ki jo je avtor posvetil osebnim imenom v provincah zahodnega dela rimskega imperija. Doslej je izdal e sezname osebnih imen in spremljajoe komentarje za provinci Zgornjo in Spodnjo Germanijo (20062008), dalje za Recijo (2009), Galijo Belgiko (2010) in Britanijo (2011), pred nami pa je komentiran seznam osebnih imen province Norik, nekdanjega (verjetno preteno keltskega) Norikega kraljestva, ki je z rimsko dravo od zaetkov medsebojnih stikov v 2. stoletju pr. Kr. gojilo prijateljske odnose. Kot vse kae, je bilo ok. leta 15 bolj ali manj mirno prikljueno imperiju, pod Klavdijem pa je postalo ena od tevilnih rimskih provinc. Potek mej nove pro-vince v podrobnosti ni znan, verjetno se je skozi as tudi spreminjal, avtor se je odloil za meje, ki jih je doloil Theodor Mommsen v Korpusu latinskih napisov (Corpus inscriptionum Latinarum). To delo predstavlja hkrati tudi glavni vir gradiva za tudij rimskodobnih imen v Noriku,

drugi pomemben korpus rimskih napisov iz province pa so trije zvezki ILLPRON (Inscriptionum lapidariarum Latinarum provinciae Norici Indices; compos. M. Hainz-mann, P. Schubert, Fasc. I, 1986; IIIII, 1987), ki prinaajo naeloma indekse norikih rimskih napisov, dejansko pa v nekoliko drugani obliki vsebujejo tudi besedila napisov s kamnitih spomenikov province.

Knjiga Andreasa Kakoschke je sestavljena predvsem iz dvodelnega seznama imen vseh oseb, ki so bile v rimskem obdobju dokumentirane v Noriku. Provinca Norik je obsegala veji del dananje Avstrije, juno Bavarsko, del Slovenije s teiem v Celju (antini Celeji) in celejskem mestnem obmoju ter manji del Italije. Avtor se je odloil, da bo v svojo raziskavo vkljuil ne le osebe, ki so kraji ali dalji as ivele v provinci, temve tudi osebe, ki so bile v kakrnikoli vlogi kdajkoli dokumentirane v provinci, torej poleg domainov in prebivalcev province, znanih predvsem z nagrobnikov in deloma s posvetilnih oltarjev, tudi priseljence, trgovce in koloniste, ki so se v Norik naselili pozneje. V katalog so vkljuene tudi osebe, ki so bile v provinci le (zelo) kratek as, kot npr. senatorji ali predstavniki vitekega stanu, ki so v Noriku slubovali le eno ali nekaj let, npr. kot viji dravni uradniki, upravitelji ali vojaki poveljniki razlinih inov. V seznamu najdemo tudi imena konzulov, ki so na diplomah ali drugih spomenikih navedeni kot eponimni visoki dravni predstavniki, katerih imena so obeleevala tekoe leto. Osebe senatorskega stanu se v seznamih od drugih oseb loijo tako, da so njihova imena zapisana z velikimi tiskanimi rkami.

Zbiranje gradiva so avtorju mono olajale elektronske epigrafske baze, ki so v prosti uporabi na medmreju (to so predvsem Epigraphische Datenbank Heidelberg, ki vsebuje preteno napise iz zahodnega dela imperija, epigrafska baza Clauss-Slaby iz Frankfurta, v kateri je zbrano najveje tevilo napisov, eprav nima vedno preverjenih podatkov, in Ubi erat lupa z Dunaja, ki se je pred par leti preselila v Salzburg). Katalog osebnih imen in avtorjev komentar k veini teh imen predstavljata vano nadgradnjo k seznamu norikih imen v leksikonu osebnih imen severne Italije in zahodnih provinc imperija (B. Lrincz, Onomasticon provinciarum Europae Latinarum, Vol. I: Aba Bysanus, 20052; Vol. II: Cabalicius Ixus, 1999; Vol. III: Labareus Pythea, 2000; Vol. IV: Labareus Pythea, 2002). Ono-masticon pa e vedno predstavlja pomembno delo za prvo orientacijo o razprostranjenosti posameznih gentilnih imen in priimkov (cognomina) in za vsa tista imena, ki (e) niso vkljuena v avtorjeve knjige.

Pri navajanju oseb, ki so bile kakorkoli povezane z Norikom, avtor ni postavil nobenih omejitev, pa pa se je kronoloko omejil na prva tri stoletja kranske ere, as torej, iz katerega izvira tudi dale najve gradiva. Veino tega gradiva predstavljajo kamniti spomeniki vseh vrst, poleg nagrobnikov, ki so najtevilneji, e oltarji raznim boanstvom in drugi posvetilni napisi, razni poastitveni in gradbeni ter vladarski napisi, miljniki in mejniki. Poleg napisov na kamnitih spomenikih so za tudij oseb pomembni e napisi na manjih predmetih vsakdanje rabe in igi na tovarniko izdelanih predmetih, predvsem na posodju in opekah ter drugih keraminih izdelkih. Pri preuevanju imen postajajo vse bolj pomembni tudi predmeti iz kovine z vrezanimi besedili in imeni, kot npr. vojake diplome.

308 Knjine ocene in prikazi

Med obravnavana imena je avtor vkljuil tudi imena no-rikih vladarjev, ki se pojavijo na keltskih novcih, kot npr. ime Tinco, ki se sicer omenja tudi na nagrobnem napisu kot ime moa Banane, herke Venimara; Banana je v tej obliki izpriana le v tem napisu, sicer pa gre za razmeroma pogosto ensko ime v Noriku, Banona.

V katalogu so v dveh krajih razdelkih posebej navedena tudi vsa fragmentarno ohranjena imena, tako gentilna kot cognomina.

Knjiga je razdeljena na nekaj poglavij, ki so zaradi na-rave gradiva zelo neenakomerno dolga. Predgovoru sledi kratko uvodno poglavje, ki je prevedeno tudi v slovenino, saj nezanemarljivo tevilo osebnih imen izvira iz Celja in slovenske tajerske; prevedla ga je Julijana Visonik. Sledita kraji seznam kratic in nekoliko dalji seznam uporabljene literature. To ni vsa literatura, ki jo je Kakoschke uporabil v komentarjih k imenom, temve le najbolj pogosto citirana dela. Preostala manj pogosto uporabljena dela so v komen-tarjih navedena s polnim citatom. Vsi nateti razdelki se nahajajo na 36 straneh, ostalih 700 in ve strani pa obsega katalog osebnih imen. Na koncu knjige sta dva zemljevida (str. 774775), zemljevid zahodnega in vzhodnega Norika, ki je vzet iz monografije o Noriku Gze Alfldyja; ta je namre e vedno temeljno delo za zgodovino Norika v rimski dobi in pozni antiki.

Kakoschkejeva knjiga norikih osebnih imen lahko slui kot prironik za imena v irem kontekstu, ne le za norika, saj so mnoga dokumentirana tudi v Italiji in drugih provincah, predvsem v zahodnem delu imperija. Kaj ponuja uporabniku, je natanno razloeno v uvodu, v katerem je pojasnjena tudi njena zgradba.

Katalog je razdeljen na obseen prvi del, ki obsega vsa gentilna (druinska) imena, prepoznavna po tem, da se veinoma, a ne vedno, konujejo na -ius (str. 37226). e obseneji del prinaa vsa enojna osebna imena in cognomina oz. priimke, imena skratka, ki v rimski dvo- ali trodelni imenski formuli niso bila prva imena (praenomina) in ne gentilna imena. Prvih imen je bilo v rimskem poimeno-vanju le omejeno tevilo (ok. dvajset), a e mnogo manj jih je bilo obiajno v uporabi, ne ve kot kakih deset, med njimi so bila najpogosteja npr. Gaius, Marcus, Sextus, Lu-cius, Titus, Aulus; vsa prva imena so bila (skoraj) vedno okrajana. Njihova uporaba je sasoma zbledela, soasno z zatonom uporabe teh imen pa beleimo naraajoo pomembnost priimkov (cognomina). Tro- ali dvodelna imenska formula je bila znailna za rimske dravljane (v dvodelni se ne pojavi ve prvo ime), veliko prebivalcev Norika pa ni imelo rimskega dravljanstva. Te osebe so bile t. i. peregrinega statusa in so nosile le eno osebno ime, kar bi e najbolje ustrezalo priimku (cognomen) rimskega dravljana. Zanimivo je, da z zatonom antike to ime prevlada in se zane tudi gentilno ime vse manj upo-rabljati. V pozni antiki veina oseb nosi le eno ime, ki je bilo v rimskem imperiju v prvih treh stoletjih kranske ere znailno predvsem za osebe brez rimskega dravljanstva.

Avtor je zelo natanen: ko npr. v komentarju oznai doloeno ime za domae (einheimisch) in teh je mnogo , vedno znova skozi vso knjigo v oklepaju ponovi definicijo te oznake: aus Noricum bzw. dem benachbar-ten Raum, eprav se zdi, da bi oznaka domae povsem zadostovala. Zanimivo je, da je e prvo ime v katalogu (v

razdelku cognomina z obmoja Celja, Abascantus, posve-titelj oltarja bogu Voglajne Akvonu z Rifnika pri entjurju. Kakoschke ime pospremi s pounim komentarjem, v katerem kot paralelo za ime navede tudi dedikanta na posvetilu Oetu Liberu iz entobolta, pri emer pa ne omeni, da gre za obmoje znamenitega trojanskega prelaza, ki je bil v antiki znan kot Atrans. S tem ni sicer ni narobe, eprav bi bil podatek dobrodola dopolnitev, pa pa je motee, da ponekod namesto Rogatec zapie Rohitsch (str. 288) ali pa Marburg namesto Maribor (npr. str. 387); Lasko namesto Lako (str. 629) je le manji spodrsljaj. Da se vasih namesto slovenskih imen pojavljajo nemka, je razumljivo, ker je Kakoschke podatke dobil v stareji nemki literaturi in se tovrstnih napak ni niti zavedal ter zato oitno ni pomislil, da bi dal rokopis v pregled dr. Visonikovi. Bolj nerazumljivo pa je npr., da vse lanke iz Situle 40, 2002, posveene norikim avtonomnim mestom, citira kot ael Kos/Scherrer, torej po urednikih monografije in ne po avtorjih lankov, kar je seveda nedopustno.

Navedenih nekaj pomanjkljivosti pomeni predvsem to, da ni ni, kar izide, posebej e gre za veje in pomemb-neje delo, povsem brez napak. Nesporno je Kakoschke-jeva knjiga temeljna za tudij rimskodobnih imen in ni le nenadomestljiva, kadar raziskujemo imena iz Norika, temve je zelo koristna tudi kot komentar za marsikatero ime, na katero naletimo v drugih delih imperija, pa se pojavi tudi v tej knjigi. Knjiga je neobhoden prironik za tudij rimskodobne onomastike in ne bi smela manjkati v nobeni veji knjinici s teiem na antiki.

Marjeta AEL KOS

Astrid Rpke: Der Wandel von der Natur- zur Kul-turlandschaft im Hochtal von St. Antnien (Schweiz). Ein Methodenverbund aus Palynologie, Bodenkunde und Dendrokologie. Frankfurter Archologische Schriften 15, Dr. Rudolf Habelt GmbH, Bonn, 2011. ISBN 978-3-7749-3659-1. 170 str., trda vezava, priloen CD-ROM.

V klimatsko obutljivih obmojih, kot so severne Alpe, imajo spremembe klime in izraba tal zelo moan vpliv na pokrajino in ivljenje ljudi. V knjigi so predstavljeni rezultati multidisciplinarnih paleookoljskih raziskav v visokogorski dolini St. Antnien (vica, 14001300 n. m. v.), s pomojo katerih avtorica rekonstruira uporabo pokrajine v zadnjih 3500 letih, od bronaste dobe do srednjega veka.

Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem, uvodnem delu, so na kratko prikazani cilji raziskave in poljudno predstavljene osnovne raziskovalne metode, nato pa sledi oris geografskih, geolokih, geomorfolokih in pedolokih znailnosti regije, dananje klime in vegetacije ter arheo-lokih najdi in zgodovinskih virov.

V drugem delu knjige so predstavljeni rezultati palino-lokih, pedolokih in dendrokronolokih raziskav. Pelodni diagrami s treh paleoekolokih najdi (Capelgin, 1680 m; Gross Ried, 1720 m, in Schal, 1850 m) in pedolokih profilov prikazujejo zgodovino razvoja vegetacije pod dananjo gozdno mejo in nad njo. Prvi lovekov vpliv se je pojavil v pozni bronasti dobi (pribl. 13001000 pr. n. t.), v asu tople in suhe klime, ko je bil skren smrekov

309Knjine ocene in prikazi

gozd, raziritev zelene jele pa lahko poveemo z razvojem panitva. Podobne faze intenzivnega lovekovega vpliva na okolje so zaznali e v elezni dobi (pribl. 80015 pr. n. t.), ko je poiganje gozda postalo pogosteje, in v rimski dobi (15 pr. n. t.450 n. t.), ko se je iritev panikov nadaljevala. Gozd si je zaradi hladneje in vlaneje klime ter posledic propada rimskega imperija v zgodnjem sred-njem veku opomogel, do zelo monega sekanja gozda pa je prilo v poznem srednjem veku med 1300 in 1500 n. t. V tem obdobju so se v regijo priselili nemko govorei ljudje iz doline Wallis (Walser people), ki so bili navajeni kmetovanja v ostrih alpskih razmerah, poveala pa se je tudi potreba po lesu zaradi rudarstva. V asu klimatskih ohladitev med t. i. malo ledeno dobo (16001850 n. t.) se je pojavila izrazita erozija tal, ki je sproila tevilne naravne katastrofe (plazovi, poplave). Ponekod so erozijski procesi odstranili kisli horizont nekdanjih podzolov in celo izboljali rodovitnost tal. Sledila je obnova gozda: dendroekoloke raziskave kaejo, da so smreke v regiji stare od 200 do 300 let, ponekod pa so se obnovili tudi procesi podzolizacije tal.

Raziskava je pokazala, da je bila tudi v odmaknjenih mejnih obmojih severnih Alp mona iritev kmetijstva (s kulturnimi in tehnolokimi prilagoditvami) na veje nadmorske viine. Do iritve je prilo med klimatsko ugod-nejimi, suhimi in toplimi obdobji, medtem ko je zaradi klimatskih nihanj, hladne in vlane klime ter intenzivne izrabe tal prihajalo tudi do katastrofalnih dogodkov in opustoenja doline.

Knjiga povezuje spoznanja razlinih ved (palinologije, pedologije in dendrokronologije). Takne multidiscipli-narne raziskave so v Alpah zaradi kompleksnih okoljskih procesov in fragmentiranosti paleooekolokega zapisa ter komplementarnosti razlinih okoljskih arhivov redke in dragocene. Knjiga predstavlja rezultate obsene raziskave in je zelo lepo opremljena s tevilnimi diagrami, fotogra-fijami in zemljevidi. Pogreamo nekoliko podrobnejo analizo rezultatov, vsekakor pa bi si v bodoe eleli e ve podobnih raziskav.

Maja ANDRI in Tjaa TOLAR

Opera Instituti Archaeologici Sloveniae

1. Janez Dular, Slavko Cigleneki, Anja Dular, Kuar. eleznodobno naselje in zgodnjekranski stavbni kompleks na Kuarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frhchristlicher Gebudekomplex auf dem Kuar bei Podzemelj, 1995. (EUR 14.60)

2. Ivan Turk (ed.), Moustrienska "koena pial" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian "bone flute" and other finds from Divje Babe I cave site in Slovenia, 1996. (EUR 14.60)

3. Jana Horvat (with contributions by Vesna Svetlii, Meta Bole, Metka Culiberg, Drako Josipovi, Marko Stokin, Nina Zupani), Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, 1997. (EUR 14.60)

4. Slavko Cigleneki (with contributions by Zvezdana Modrijan, Andreja Dolenc Vii, Ivan Turk), Tinje nad Loko pri usmu. Poznoantina in zgodnjesrednjeveka naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri usmu. Sptantike und frhmittelalterliche Siedlung, 2000. (EUR 14.60)

5. Janez Dular, Irena avel, Snea Tecco Hvala, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakou / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lako, 2002. (EUR 14.60)

6. Janez Dular, Haltatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko, 2003. (EUR 20.70)

7. Irena Lazar, Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia, 2003. (EUR 27.40)

8. Anton Veluek (ed.), Hoevarica. Eneolitsko kolie na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, 2004. (EUR 52.40)

9. Ivan Turk (ed.), Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, 2004. (EUR 42.40)

10. Anton Veluek (ed.), Resnikov prekop. Najstareja koliarska naselbina na ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje, 2005. (EUR 40.00)

11. Andrej Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters camp at the western edge of the Ljubljansko barje, 2006. (EUR 43.00)

12. Janez Dular, Snea Tecco Hvala, South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement Economy Society/ Jugovzhodna Slovenija v stareji elezni dobi. Poselitev gospodarstvo druba, 2007. (EUR 58.00)

13. Ivan Turk (ed.), Divje babe I. Paleolitsko najdie mlajega pleistocena v Sloveniji. I. del: Geologija in paleontologija / Divje babe I. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. Part I: Geology and Palaeontology, 2007. (EUR 82.00)

14. Andrej Pleterski (with Timotej Knific, Borut Tokan, Janez Dirjec, Benjamin tular and Mateja Belak), Zgodnjesrednje-veka naselbina na blejski Pristavi. Najdbe / Frhmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Funde, 2008. (EUR 51.00)

15. Benjamin tular, Mali grad. Visokosrednjeveki grad v Kamniku / Mali grad. High Medieval Castle in Kamnik,2008. (EUR 51.00)

16. Anton Veluek (ed.), Koliarska naselbina Stare gmajne in njen as. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisoletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 2009. (EUR 56.00)

17. Jana Horvat, Alma Bavdek, Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe, 2009. (EUR 51.00)

18. Janez Dular, Marjana Tomani Jevremov (with contribution by Borut Tokan and Janez Dirjec), Ormo. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in stareje elezne dobe / Ormo. Befestigte Siedlung aus der spten Bronze- und der lteren Eisenzeit, 2010. (EUR 57.00)

19. Andrej Pleterski (with contributions by Igorj Bahor, Vid Pleterski, Marko agar and Veronika Pflaum), Zgodnjesrednje veka naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in as / Frhmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Taphonomie, Fundgegenstnde und zeitliche Einordnung, 2010. (EUR 39.00)

20. Jana Horvat and Andreja Dolenc Vii (with the contribution of Marjana Tomani Jevremov and Marija Lubina Tuek), Arheoloka najdia Ptuja. Rabelja vas / Archaeological Sites of Ptuj. Rabelja vas, 2010. (EUR 45.00)

21. Borut Tokan (ed.), Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob ivljenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments. Proceedings in Honour of Ivan Turk's Jubilee, 2011. (EUR 45.00)

22. Anton Veluek (ed.), Spaha, 2011. (EUR 47.00)

23. Slavko Cigleneki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Benjamin tular, Saa aval and Ivan prajc), Poznoantina utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija/ Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Settlement remains and interpretation, 2011. (EUR 55.00)

24. Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Peter Kos, Dragan Boi, Matija Turk, Petra Leben Seljak, Borut Tokan, Janez Dirjec, Francesco Boschin and K. Patrick Fazioli), Poznoantina utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Finds, 2011. (EUR 55.00)

25. Maja Andri (ed.), Dolgorone spremembe okolja 1, 2012. (EUR 30.00)

26. Snea Tecco Hvala, Magdalenska gora. Drubena struktura in grobni rituali eleznodobne skupnosti / Magda-lenska gora. Social structure and burial rites of the Iron Age community, 2012. (EUR 57.00)

27. Jaanez Dular, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der spten Bronzezeit, 2013. (51 EUR)

28. Andrej Pleterski, The Invisible Slavs, 2013. (35 EUR)

Slavko Cigleneki, Zvezdana Modrijan, Tina Milavec(with contributions of Benjamin tular, Saa aval, Ivan prajc)

Poznoantina utrjena naselbina Tonovcov grad pri KobariduNaselbinski ostanki in interpretacijaLate Antique fortified settlement Tonovcov grad near KobaridSettlement remains and interpretation

This book presents the results of field investigations at Late Antique hilltop settlement Tonovcov grad near Kobarid, belonging to the best preserved Late Antique settlements in Slovenia and boarder eastern Alpine area.At first, the position of the settlement and its present-day appearance were presented, then the archaeological picture of the Soa River valley and the road network in Late Antiquity.

Investigations, going on from 1993 to 2005, reveals the remains of three early Christian churches, some dwelling houses and a water cistern. The book presents the stratigraphic situation and the settlement phases in all excavation fields (building 1, buildings 2 and 3, ecclesiastical complex, water cistern) as well as their dating. The first prosperity of the Late Antique settlement started in the middle of the 4th cent. and lasted to the first decades of the 5th cent. Due to the strong building activities at the beginning of the 6th cent., the buildings of the first phase were poorly preserved, however rich small finds were found. The life in the settlement reaches its peak in the beginning of the 6th cent. At this point of time, new dwelling houses and an ecclesiastical complex of three connected churches were built. The quality of the preservation of the churches enabled a boarder study of early Christian architecture in the eastern Alpine and Adriatic area.

Settlement is placed in the boarder framework of the western Slovenia and Friuli in the Late Antiquity. In the second half of the 4th cent. it represented an important part of the Late Roman defence system of Italy and in the 6th century a religious and administrative centre of the autochthonous inhabitants in the Soa River valley. The last zenith of the settlement dated in the middle of the 6th cent., when it played an important role in consolidation of the byzantine authority after the byzantine-gothic war.

The decline of the settlement dated in the beginning of the 7th cent.

2011, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 23), 304 pages, 211 b-w and colour photos, drawings and charts, 5 appendices, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-331-0.Price: EUR 55.00

Zvezdana Modrijan, Tina Milavec (with contributions of Peter Kos, Dragan Boi, Matija Turk, Petra Leben Seljak, Borut Tokan, Janez Dirjec, Francesco Boschin and K. Patrick Fazioli)

Poznoantina utrjena naselbina Tonovcov grad pri KobariduNajdbeLate Antique fortified settlement Tonovcov grad near KobaridFinds

All finds from the field investigations at Tonovcov grad near Kobarid are published in the second volume. An exceptional number of finds represents the base for studies of the material culture in Late Antiquity (metallic finds, glass finds, pottery and coin finds), as well as for the others archaeological (anthropological and zoological) remains.

2011, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 24), 560 pages, 93 b-w and 14 colour photos, drawings and charts, 80 tables and graphs, 106 plates, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-331-0.Price: EUR 55.00

Maja Andri (ed.)

Dolgorone spremembe okolja 1

Changes of past and present environment of Slovenia are discussed in nine papers in this book [Long-term environmental changes 1]. They were written by 21 authors, coming from 14 research organisations. Our aim is to increase multidisciplinary communication and cooperation between Slovenian researchers, working in the fields of palaeoecology and ecology. Research topics include: archaeozoology, biology, ecology, geoarchaeology, palynology, nature protection, dendrochronology, archaeobotany, geochemistry, Karst research and geography.

2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 25), 120 pages, 10 colour and 4 b-w photos, 14 graphs, 12 tables and 13 maps, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-376-1.Price: EUR 30.00

Snea Tecco Hvala

Magdalenska goraDrubena struktura in grobni rituali eleznodobne skupnostiSocial structure and burial rites of the Iron Age community

Magdalenska gora near marje-Sap in the Dolenjska region is one of the most important Early Iron Age sites in the south-eastern Alps. The finds and preserved grave groups from its tumulus cemeteries, which are kept in several museums in different countries (Narodni muzej Slovenije, Ljubljana; Naturhistorisches Museum, Wien; Peabody Mu-seum of Harvard University in Cambridge, USA), give a good insight into the cultural and social processes of the time. Together with notes on the circumstances of find and contents of graves, they represent a valuable source for the study of social structure and differentiation, as well as cultural identity. The book includes analyses of cemetery layout and development, structure of burials within tumuli, outfit of the deceased and other grave goods, which speak about the changes in the costume and customs that took place in the roughly five centuries of the communitys existence. It sheds light on the relicts of the Urnfield cultural tradition in this Early Iron Age community, on the contacts with other cultural milieus and on its place within the trade-exchange network between the Apennine Peninsula, the eastern Alps and western Pannonia. Two last chapters are dedicated to the development dynamics of the Magdalenska gora community, its place and role within the settlement pattern of the Early Iron Age Dolenjska, its social orga-nization, family-kin and military hierarchy, as well as to the cult and religious sphere.

2012, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 26), 440 pages, 137 colour and b-w drawings, graphs, tables and maps, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-400-3.Price: EUR 57.00

314 Knjine ocene in prikazi

Janez Dular

Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobiNordostslowenien in der spten Bronzezeit

NIMAMO na kratko!!!

Andrej Pleterski

The Invisible Slavs

If the term prehistory is used for the time and space not seen by written records, then there are prehistoric areas also in the time, which is generally considered history. In this sense, there are still vast areas of Europe in the early medieval period, where the state of written records can be described as prehistoric. It appears to be true especially for the regions settled by the Slavs. Among them is the area of the present-day Slovenia, where Bled lies. The latter does not enter the history before 1004.

2013, (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 28), 200 pages, 92 plans, maps, graphs and drawings, 20 x 29 cm, hardcover, ISBN 978-961-254-440-9.Price: EUR 35.00

Navodila avtorjem: http://av.zrc-sazu.si/Si/navodila.htmlGuidelines to the contributors: http://av.zrc-sazu.si/En/guidelines.html

Priprava slikovnega gradiva: http://av.zrc-sazu.si/Si/AV_slike.htmlIllustrations: http://av.zrc-sazu.si/En/AV_slike.html

Arheoloki vestnik je vkljuen v naslednje indekse: / The Arheoloki vestnik is included in: AHCI Arts and Humanities Citation Index (Thomson Reuters)AIO Anthropological Index Online Royal Anthropological Institute, Centre for Anthropology at the British

Museum in LondonAntiquit Bulletin analytique d'histoire romaine (BAHR), CNRS/Marc Bloch University, StrasbourgDYABOLA. Sachkatalog der Bibliothek Rmisch-Germanische Kommission des Deutschen Archologischen

Instituts, Frankfurt a. MainERIH European Reference Index for the Humanities European Science Foundation StrasbourgEUROsources RAABE Fachverlag fr Wissenschaftsinformation, BonnFrancis. Bulletin signaltique 525. Prhistoire et Protohistoire - Institut de lInformation Scientifique et Technique,

Vandoeuvre-les-NancyIBR - International Bibliography of Book Reviews of Scholarly Literature Zeller Verlag, OsnabrckIBZ - International Bibliography of Periodical Literature Zeller Verlag, OsnabrckUlrich's international periodicals directory R. R. Bowker, New Providence N. J.

Natisnjeno s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.Funded by the Slovenian Book Agency.