Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

5

ARHIVSKI FONDOVI I ZBIRKI VO DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE VELES

Vo Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Veles od

osnovaweto vo 1954 godina se zgri`eni 643 arhivski fondovi i zbirki.

Bogatstvoto na arhivski fondovi i zbirki so koi raspolaga

Oddelenieto davaat kontinuirani podatoci za organizacijata na vlasta i

upravata za periodot od 1918 do 2000 godina. Od domenot na pravosudstvoto

arhivskite fondovi pru`aat podatoci za periodot od krajot na Prvata

svetska vojna do krajot na 20 vek. Vo dopolnata na Vodi~ot za periodot 1992-

2005 godina zna~ajni se podatocite za fondovite od domenot na voenite

organizacii – iako mali po obem prezentirani se podatoci za komandite na

podra~ja i komandite na mesta od krajot na Narodnoosloboditelnata vojna.

Inaku originalnata arhivska gra|a za komandite na podra~jata i mestata od

krajot na vojnata e odnesena vo Sojuzniot arhiv na Jugoslavija.

Za prosvetno-kulturnite, socijalno-zdravstvenite i stopanskite

aspekti na `ivotot na Povardarskiot region {to go pokriva Oddelenieto

Veles arhivskite fondovi imaat podatoci za celiot 20 vek.

Od domenot na politi~koto deluvawe isto taka zgri`enite fondovi

nudat podatoci vo najgolem obem za politi~kite aktivnosti, nastani i

li~nosti po Vtorata svetska vojna.

Vo dopolnata na Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

godina prezentirani se podatoci za 284 arhivski fondovi i zbirki, i toa:

1. Uprava i javni slu`bi - 136 arhivski fondovi;

2. Pravosudstvo - 13 arhivski fondovi;

3. Voeni edinici i organizacii - 10 arhivski fondovi;

4. Prosvetni, kulturni i nau~ni ustanovi i organizacii - 22 arhivski

fondovi;

5. Socijalno-zdravstveni ustanovi - 2 arhivski fondovi;

6. Stopanstvo i bankarstvo - 56 arhivski fondovi;

7. Op{testveno-politi~ki organizacii, politi~ki partii, dru{tva i

zdru`enija - 23 arhivski fondovi;

8. Verski organizacii - 4 arhivski fondovi;

9. Semejni i li~ni fondovi - 8 arhivski fondovi, i

10. Zbirki - 10 zbirki.

Najgolemiot del od fondovite koi prv pat se publikuvaat se sredeni

ili obraboteni i dostapni za koristewe.

Zaslugata za izrabotka na istorijatite i sodr`inskite podatoci {to se

prika`ani vo Vodi~ot ja imaat site arhivski rabotnici koi rabotat na

za{titata na arhivskata gra|a vo Arhivot i kaj imatelite. Smetame za nu`no

posebno da go naglasime pridonesot na kolegata Slobodan Nikov vo

podgotovkata na ovaa publikacija.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

6

Vo dopolnata na Vodi~ot arhivski fondovi i zbirki vo Republika

Makedonija objavena vo 1994 godina od tehni~ki pri~ini ispu{teni se

fondovite:

(195) OKOLISKI KOMITET NA SKM - TITOV VELES

(204) GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA - VELES

(205) PEA^KO DRU[TVO „BRATSTVO“ - KAVADARCI

(282) ^ETKOVI (BRA]A) - TRGOVCI - VELES

(349) DOKUMENTI OD OSMANLISKIOT PERIOD

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

7

OBJASNUVAWE I TOLKUVAWE

NA ZNACITE I KRATENKITE

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki dava osnovni podatoci za

arhivite i za arhivskite fondovi {to se ~uvaat vo niv.

Podatocite za arhivskite fondovi i zbirki se dadeni za sekoj arhiv

posebno.

Pred da se navedat podatocite za arhivskite fondovi i zbirki na eden

arhiv, dadena e kratka bele{ka, koja po pravilo gi sodr`i osnovnite podatoci

za Arhivot (naziv i adresa, vreme na osnovaweto, razvitok, organizaciska

struktura, teritorijalna i fakti~ka nadle`nost, mo`nost za davawe tehni~ki

uslugi, uslugi na ~italnata, rabotno vreme i sl.), potoa za brojot na

arhivskite fondovi i zbirki i za op{tata karakteristika na arhivskata

gra|a, za informativnite sredstva, katalozite i sl.

Podatocite {to se davaat za sekoj arhivski fond se sostojat od sedum

elementi:

1. Reden broj na arhivskiot fond ili zbirka;

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka;

3. Mesto (sedi{te) na fondoobrazovatelot (imatel na fondot);

4. Raspon na godinite na postoeweto na fondoobrazovatelot;

5. Raspon na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka;

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a;

7. Sredenost na arhivskiot fond ili zbirka (informativni sredstva).

Kaj semejnite i li~nite fondovi i zbirki nekoi od ovie elementi ne se

zastapeni (pod br. 3 i 4).

Podatocite za site arhivski fondovi i zbirki sodr`inski i grafi~ki

se oformeni spored edinstveni pravila, spored koi e podgotvena i

publikacijata.

1. Reden broj na arhivskiot fond

ili zbirka

Site arhivski fondovi i zbirki vo ramkite na eden arhiv se

numerirani so neprekinata niza na arapski broevi, po~nuvaj}i od brojot 1.

Zaedno so arapskiot broj {to go ozna~uva Dr`avniot arhiv na

Republika Makedonija - oddelenieto (brojki od 1 do 10), vo indeksite e

upotreben i redniot broj na arhivskiot fond i zbirka kako signatura za

pronao|awe vo Vodi~ot na baraniot arhivski fond ili zbirka. Na primer:

2.135 = (2. Istoriski arhiv Bitola, arhivski fond pod br. 135) ili 2.616 (2.

Arhiv na Makedonija, podra~no oddelenie - Bitola, arhivski fond pod broj

616) itn.

2. Naziv na arhivskiot fond ili zbirka

Za naziv na arhivskiot fond e zemen posledniot naziv na fondo-

obrazovatelot (imatelot). Vo slu~aj koga arhivskiot fond e poznat po nekoj

porane{en naziv, daden e i toj naziv.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

8

Nazivite na arhivskite fondovi, nezavisno od toa dali originalniot

naziv bil na nekoj drug jazik, se dadeni na makedonski jazik so golemi bukvi:

OP[TINSKA UPRAVA - RADOVI[

Za da se skrati tekstot pri naveduvaweto istorodni fondovi, tie se

naveduvaat pod zaedni~ki naziv, so kurzivni bukvi (SELSKI RABOTNI

ZADRUGI). Pod zaedni~kiot naziv e naveden samo delot od nazivot na

arhivskiot fond {to ne e opfaten so zaedni~kiot naziv, kako i mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot. Sekoj fond se naveduva vo nov red:

SELSKI RABOTNI ZADRUGI

„STOJAN MIN^EV“ - ALINCI

„LAZAR KOLI[EVSKI“ - BEL^E

„\OR\I SUGAREV“ - VA[AREJCA...

3. Mesto - sedi{te na fondoobrazovatelot

Mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot, nezavisno od porane{nite

nazivi, se naveduva vo sega{nata forma, na makedonski jazik. Nazivot na

mestoto e napi{an so golemi bukvi, a od nazivot na arhivskiot fond e odvoen

so crti~ka:

OP[TINSKI NARODEN ODBOR - VINICA

4. Raspon na godinite

na postoewe na fondoobrazovatelot

Rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot e naveden vo

zagrada, po nazivot i mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA OP[TINA BUKOVO (1952-1955)

Ako fondoobrazovatelot s¢ u{te postoi i dejstvuva, zavr{nata godina

na negovoto postoewe ne se prika`uva:

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA - SKOPJE (1962 - )

Vo slu~aj koga godinite na postoeweto ne se so sigurnost ustanoveni,

namesto godina se stava pra{alnik (? - 1957) ili (1947 - ?)

Po rasponot na godinite na postoewe na fondoobrazovatelot se stava

interpunkciskiot znak to~ka i zapirka.

5. Raspon na godinite na arhivskata gra|a

na fondot ili zbirkata

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

9

Podatokot za rasponot na godinite na arhivskata gra|a na arhivskiot

fond ili zbirka se naveduva po podatokot za rasponot na godinite na

fondoobrazovatelot:

NARODEN ODBOR NA BITOLSKA OKOLIJA

- BITOLA (1944-1965); 1944-1965;

Necelosnata so~uvanost na gra|ata na arhivskiot fond se izrazuva na

slednive na~ini:

- Koga nedostigaat po~etnata ili zavr{nata godina na gra|ata od

arhivskiot fond:

FINANSISKA UPRAVA - PRILEP (1869-1912); 1882-1910

- Koga nedostigaat oddelni godini vo ramkite na rasponot na godinite:

SELSKA RABOTNA ZADRUGA - DIMONCE (1949-1953; 1949,

1951/1953)

- Koga arhivskata gra|a na fondot ne e potpolno so~uvana:

ISTRA@EN SUD - TETOVO (1941-1944); 1942/1944;

Za semejnite i za li~nite arhivski fondovi se naveduva samo rasponot

na godinite na gra|ata.

VLAHOV DIMITAR 1908-1950;

Kaj arhivskite zbirki, vo rasponot na godinite na gra|ata se naveduva

periodot koga gra|ata nastanala ili periodot na koj taa se odnesuva, a ne

periodot koga e formirana zbirkata:

ZBIRKA FERMANI: 1646-1859;

Po podatokot za rasponot na grani~nite godini na gra|ata na

arhivskiot fond ili zbirka se stava interpunkciskiot znak dve to~ki.

6. Koli~estvo na arhivskata gra|a

Podatocite za koli~estvoto na arhivskata gra|a se naveduvaat po

podatocite za rasponot na godinite na gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka.

Koli~estvoto se izrazuva vo broj na knigi, kutii, papki i paketi:

kn. - kniga

kut. - kutija

Pome|u podatokot za brojot na oddelnite tehni~ki za{titni edinici se

stava interpunkciskiot znak zapirka, a na krajot - to~ka i zapirka:

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

10

OKOLISKA UPRAVA - GALI^NIK (1915-1918);

1915-1918: kn. 3, kut. 6;

Pod podatokot za brojot na tehni~kite za{titni edinici se naveduva i

podatokot za koli~estvoto gra|a, izrazen vo dol`inski metri. Po ovoj

podatok se stava interpunkciskiot znak to~ka:

OP[TINSKA UPRAVA - ORAH (1915-1918);

1915/1918: kn. 3, kut. 1; 0,2.

Podatocite za koli~estvoto na gra|a vo arhivskite zbirki se davaat vo

edinici merki {to odgovaraat na specifi~nite vidovi na gra|ata vo

zbirkite:

ZBIRKA GEOGRAFSKI KARTI, 1023 karti

7. Sredenost na arhivskiot fond

ili zbirka (informativni sredstva)

Vo slu~aj koga arhivskiot fond ili zbirka e vo nesredena sostojba i ne

mo`e da se koristi za nau~ni i drugi potrebi, se naveduva konstatacijata

„nesreden“, odnosno „nesredena“:

OP[TINSKA UPRAVA - Skopje (1869-1912); 1869-1912;

kn. 59, kut. 43; 6,1. Nesreden.

Me|utoa, dokolku gra|ata na arhivskiot fond ili zbirka e do odredena

mera sredena i mo`e da se koristi, se naveduvaat podatoci za sredenite delovi

od fondovite - zbirkite.

Za sredenite i obrabotenite arhivski fondovi i zbirki, za koi vo

Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija se izraboteni nau~no-

informativni sredstva (i evidencii {to mo`e da poslu`at kako izvor na

informacii za gra|ata), se davaat podatoci za tie sredstva. Podatocite se

sostojat od nazivot na nau~no-informativnoto sredstvo. Naj~esto zastapenite

evidentni i nau~no-informativni sredstva, namesto so nivnite celosni

nazivi, se prika`ani so slednive kratenki:

SI - sumaren inventar

AI - analiti~ki inventar

OP – opis i popis

a.e. - arhivski edinici

NIS - nau~no-informativno sredstvo izrazeno vo broj na stranici

napi{ani na ma{ina

NIS - a`urirano vo AOP - bazite - nau~no-informativnoto sredstvo

za fondot da mo`e da se prebaruva kompjuterski

Sodr`inskite informacii {to }e se prika`uvaat za fondovite, pokraj

spomenatite kratenki, }e se odnesuvaat na istoriskite bele{ki, registrite,

spisocite, informaciite, analizite, pregledite i sl., spored razni temi.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

11

Ako za eden arhivski fond se izraboteni pove}e vidovi informativni

sredstva, pome|u niv se stava interpunkciskiot znak to~ka i zapirka:

MINISTERSTVO ZA TRGOVIJA I SNABDUVAWE

- SKOPJE - (1945-1951); 1945-1951: kn. 90, kut. 161; 17,9. SI; R.

KOSTURSKI REVOLUCIONEREN REON - KOSTUR

(- 1908); 1900/1903: kut. 1; 0,1. AI.

Podatocite za sredenosta na fondot i za nau~no-informativnite

sredstva se naveduvaat po podatokot za koli~estvoto na arhivskata gra|a.

8. Struktura na Vodi~ot na arhivskite

fondovi i zbirki

Vodi~ot na arhivskite fondovi i zbirki na Dr`avniot arhiv na

Republika Makedonija - Centralen del - Skopje ima ~etiri dela:

A. Arhivski fondovi (osven semejnite i li~nite);

B. Semejni i li~ni fondovi i

V. Zbirki

G. Kserokskopirana arhivska gra|a od stranska proveniencija

Arhivskite fondovi i zbirki se grupirani spored grankata na dejnosta,

po grupi i podgrupi i periodi, a vo soglasnost so klasifikaciskata {ema,

koja slu`i kako osnova za raspredeluvawe na arhivskite fondovi.

Klasifikaciskata {ema e od strukturno-hierarhiski tip, so primena

na decimalen sistem. Se sostoi od: a) naziv na grankata na dejnosta, grupata i

podgrupata vo grankite i periodot, i b) oznaki so bukvi i brojki (simboli), so

koi nazivite se pretstaveni kontinuirano.

Na korisnicite na publikacijata im se prepora~uva, pred da pristapat

kon barawe na podatoci za arhivskite fondovi i zbirki, da ja prou~at

klasifikaciskata {ema, odnosno principite i kriteriumite vrz osnova na

koi e izvr{eno raspredeluvaweto na arhivskite fondovi i zbirki i e

vospostaven nivniot poredok vo Vodi~ot.

„Vodi~ot na arhivski fondovi i zbirki 1993-2005“ ja prika`uva

sostojbata na fondovite i zbirkite zaklu~no so 2005 godina.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

12

KLASIFIKACISKA [EMA

A. ARHIVSKI FONDOVI NA DR@AVNI ORGANI,

USTANOVI, ZDRU@ENIJA, ORGANIZACII

I DRUGI INSTITUCII

1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI

1.2. Arhivski fondovi do 1918

1.3. Arhivski fondovi 1918-1941

1.4. Arhivski fondovi 1941-1944

1.4.1. Narodnoosloboditelni organi

1.4.2. Okupatorski i kvislin{ki organi

1.5. Arhivski fondovi od 1944

1.6. Lokalna samouprava

Vnatre vo periodite, fondovite se naveduvaat po redosled na nivnite

teritorijalni i vistinski nadle`nosti (od povisoki kon poniski).

Arhivskite fondovi od ist rang se naveduvaat po azbu~en redosled na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. Period do 1944 g. i

2.2. Period po 1944 g.

Vnatre vo ovie periodi, nivniot redosled e odreden po rang, a vo

ramkite na ednakov rang - po azbu~en redosled na nazivite na mestoto-

sedi{teto na fondoobrazovatelot.

3. VOENI EDINICI, USTANOVI I

ORGANIZACII

3.1. Period do 1944

3.2. Period po 1944

3.2.1. Narodnoosloboditelni edinici, ustanovi i organizacii

3.2.2. Okupatorski edinici, ustanovi i organizacii

3.3. Fondovi po 1944

Vnatre vo periodite (i podgrupite) redosledot e odreden po rang,

odnosno spored organizaciskata struktura na vojskata.

4. PROSVETNI, KULTURNI I NAU^NI

USTANOVI I ORGANIZACII

4.1. Prosvetni ustanovi i organizacii

4.2. Kulturni ustanovi i organizacii

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

13

4.3. Nau~ni ustanovi i organizacii

Vnatre vo podgrupite, redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na rangot - po azbu~en

redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

5. SOCIJALNI I ZDRAVSTVENI USTANOVI

5.1. Socijalni ustanovi

5.2. Zdravstveni ustanovi

Vnatre vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored vidot i rangot na ustanovite, a vo ramkite na ednakov rang - po azbu~en

redosled na nazivite na mestoto-sedi{teto na fondoobrazovatelite.

6. STOPANSTVO I BANKARSTVO

6.1. Periodot do 1944 g.

6.1.1. Banki i pari~ni zavodi

6.1.2. Stopanski zdru`enija

6.1.3. Stopanski pretprijatija

6.1.3.1. Industrija i rudarstvo

6.1.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo

6.1.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam

6.1.3.4. Soobra}aj

6.1.3.5. Drugi

6.1.4. Zanaet~istvo

6.1.5. Zadrugi

6.1.6. Drugo

6.2. Periodot po 1944 g.

6.2.1. Banki i pari~ni zavodi

6.2.2. Stopanski zdru`enija

6.2.3. Stopanski pretprijatija

6.2.3.1. Industrija i rudarstvo

6.2.3.2. Zemjodelstvo i {umarstvo

6.2.3.3. Trgovija, ugostitelstvo i turizam

6.2.3.4. Soobra}aj

6.2.3.5. Drugi

6.2.4. Zanaet~istvo

6.2.5. Zadrugi

6.2.6. Drugo

Vnatre vo grupite i vo podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e

odreden po azbu~en redosled na nazivite na mestata-sedi{tata na

fondoobrazovatelite.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

14

7. OP[TESTVENO-POLITI^KI ORGANIZACII

POLITI^KI PARTII, DRU[TVA I ZDRU@ENIJA

7.1. Politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.1. Napredni politi~ki i op{testveno-politi~ki organizacii

7.1.2. Gra|anski i drugi organizacii

7.2. Stale{ki korporacii

7.3. Humanitarni dru{tva

7.4. Kulturno-prosvetni dru{tva

7.5. Umetni~ki dru{tva i zdru`enija

7.6. Sportski dru{tva i zdru`enija

7.7. Drugo

7.8. Nevladini organizacii

Redosledot na arhivskite fondovi vnatre vo podgrupite e odreden

spored vidot i rangot, a potoa po azbu~en redosled na nazivite na mestata-

sedi{tata na fondoobrazovatelite.

8. VERSKI ORGANIZACII

8.1. Isto~nopravoslavna crkva

8.1.1. Gr~kata crkva vo Makedonija

8.1.2. Bugarskata egzarhija vo Makedonija

8.1.3. Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija

8.1.4. Makedonskata pravoslavna crkva

8.2. Islamskata verska zaednica vo Makedonija

8.3. Evangelisti~ko-metodisti~kata crkva

Vo ramkite na podgrupite redosledot na arhivskite fondovi e odreden

spored rangot, a vo ramkite na istiot rang - po azbu~en redosled na nazivite

na mestata-sedi{tata na fondoobrazovatelite.

9. DRUGO

Arhivski fondovi {to ne se opfateni vo klasifikaciskata {ema.

B. SEMEJNI I LI^NI FONDOVI

1. Semejni fondovi

2. Li~ni fondovi

Arhivskite fondovi se navedeni po azbu~en redosled na prezimiwata

na fondoobrazovatelite na semejnite i li~nite fondovi.

V. ZBIRKI

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

15

ISTORIJAT NA DR@AVNIOT ARHIV

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA - ODDELENIE VELES

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija - Oddelenie Veles, ul. „Naum

Naumovski - Bor~e“ bb., tel. 043/234-784, rabotno vreme - sekoj raboten den od

08 do 16 ~asot.

Oddelenieto raspolaga so prostorija za koristewe na arhivska gra|a -

~italna ~ie rabotno vreme e od 08 do 15 ~asot. Oddelenieto raspolaga so

portabl fotokopiren aparat so koj se vr{i usluga na istra`uva~ite odnosno

korisnicite na arhivskata gra|a.

Razvojniot pat na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija -

Oddelenie Veles e tesno povrzano so razvojot na arhivskata slu`ba vo

Makedonija. Taka, vrz osnova na ~len 10 stav 2 od Zakonot na dr`avnite arhivi

(objaven vo „Sl. vesnik na NRM“ br. 1 od 12.I.1951 godina) Ministerstvoto za

prosveta, nauka i kultura na NRM donesuva re{enie br. 4090 od 05.04.1951

godina, so koe se obrazuvaat arhivski sredi{ta vo NR Makedonija, kako

organi na dr`avnata arhiva, vo devet gradovi, me|u koi e i gradot Titov Veles.

Arhivskite sredi{ta imale za zada~a da gi pronajdat, osiguraat, popi{uvaat i

opi{uvaat site arhivi, delovi od arhivi, grupi dokumenti ili poedine~ni

dokumenti na teritorijata na koja }e deluvaat. Arhivskoto sredi{te vo Titov

Veles bilo nadle`no za gradot Titov Veles i okoliite: Titovvele{ka,

Kavadare~ka i Svetinikolska.

So Re{enie na Ministerstvoto za prosveta i kultura i nauka na NRM

br. 5061 od 19.I.1951 godina za honoraren rakovoditel na arhivskoto sredi{te

vo T. Veles bil nazna~en Stojanov Petar, profesor po istorija vo polnata

gimnazija vo Titov Veles. Arhivskoto sredi{te rabotelo vo sostavot na

Sovetot za prosveta, nauka i kultura pri Gradskiot naroden odbor Titov

Veles. Za sozdavawe na podobri uslovi za rabota na Arhivskoto sredi{te, so

re{enie br. 4905 od 05.07.1951 godina na Poverenstvoto za komunalni raboti

pri GNO T. Veles mu e dodelena edna prostorija koja slu`ela za kancelarija i

za smestuvawe na najva`nite arhivski materijali.

Sovetot za prosveta, nauka i kultura Skopje so pismo br. 370 od

22.01.1953 godina, preku NO na Titovvele{ka okolija, go izvestuva arhivskoto

sredi{te vo T. Veles deka Sovetot za prosveta, nauka i kultura Skopje, vo

soglasnost so Arhivskiot sovet na NRM, re{il dosega{nite arhivski

sredi{ta da se ukinat i da preminat vo sostav na muzeite, kako posebni

arhivski oddelenija.

Re{enie za prisoedinuvawe na Arhivskoto sredi{te kon Narodniot

muzej na T. Veles doneseno e na sednica na Narodniot odbor na Gradskata

op{tina, odr`ana na 15.07.1953 godina.

Rakovoditelot na arhivskoto sredi{te, profesorot Petar Stojanov,

u{te pred donesuvaweto na Re{enieto na GNO za pripojuvawe na arhivskoto

sredi{te kon Narodniot muzej, pravi napori toa da prerasne vo samostojna

ustanova - Gradska arhiva bidej}i bile sozdadeni site preduslovi. Taka, so

odobrenie na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na NRM bil nabaven i

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

16

pe~at i {tembil so tekst: GRADSKA ARHIVA - T. VELES, so koj pe~at se

zaveduvale (ozvani~uvale) aktite {to se sozdavawe vo raboteweto na

arhivskoto sredi{te.

Re{enie za osnovawe na Gradski arhiv (so nadle`nosti {to gi imalo

arhivskoto sredi{te) doneseno e na sednica na Narodniot odbor na Gradska

op{tina T. Veles, odr`ana na 13.XII.1954 godina, a za vr{ewe na dejnosta na

raspolagawe mu se staveni dve mansardni prostorii na nekoga{niot hotel

„Beograd“.

Po predlog na Sojuzot na arhivskite rabotnici na FNRJ i Dru{tvoto

na arhivskite rabotnici na NRM, so Re{enie br. 5996 od 15.01.1958 godina

Gradskiot arhiv vo Titov Veles preminuva vo nadle`nost na Narodniot odbor

na T. Vele{ka okolija i deluva kako OKOLISKA ISTORISKA ARHIVA,

koj e nadle`en za teritorijata na T. Vele{ka okolija, odnosno na celiot

Povardarski region. So zgolemuvaweto na nadle`nosta na Okoliskata

istoriska arhiva se nametna i prostorniot problem za smestuvawe, ~uvawe i

za{tita na prevzemenite arhivski fondovi. Taka vo 1960 godina Arhivot se

preseluva vo zgradata na Okru`niot (sega Osnoven sud) sud T. Veles. Za

smestuvawe na prevzemenite arhivski fondovi (DEPO) bea adaptirani

podrumskite prostorii vo povr{ina od 112 m2, a za rabotni prostorii bea

dadeni na raspolagawe 4 kancelarii vo povr{ina od 92 m2.

So ukinuvaweto na Okoliite vo 1965 godina doa|a do novi statusni

promeni, pri {to se menuva i nazivot na Okoliskata istoriska arhiva vo

Istoriski arhiv T. Veles. Sega problemite okolu finansiraweto na

Istoriskiot arhiv T. Veles se re{avaat so posebni dogovori pome|u

Istoriskiot arhiv T. Veles i Sobranijata na op{tinite na koi deluva

Istoriskiot arhiv: Valandovo, Gevgelija, Negotino i Kavadarci, a

najgolemiot del od sredstvata za finansirawe na dejnosta na Istoriskiot

arhiv gi obezbeduva Sobranieto na op{tinata T. Veles.

Od 1974 godina, so formiraweto na OSIZ, finansiraweto na dejnosta

na Istoriskiot arhiv preminuva vo nadle`nost na OSIZ za kultura T. Veles

(50% od potrebnite sredstva), a drugiot del se obezbeduva od buxetite na

op{tinite na koi deluva Istoriskiot arhiv, kako i od samofinansirawe.

Toa {to celi 40 godini be{e problem, prostorot za smestuvawe, ~uvawe

i za{tita na arhivskata gra|a, kako i sozdavawe podobri prostorni uslovi za

vrabotenite e re{en so preseluvaweto vo novata namenska zgrada (vo

oktomvri mesec 1990 godina) koja raspolaga so 600 m2 prostor za smestuvawe na

arhivskite fondovi, 10 rabotni prostorii, prostorija za isleduvawe na

arhivskata gra|a, prostorii za priem na novi fondovi (priemno depo).

So ~lenot 48 od Zakonot za arhivskata gra|a („Sl. vesnik na SRM“ br.

36/90) doa|a do novi statusni promeni na Istoriskiot arhiv T. Veles odnosno

so citiraniot ~len od Zakonot za arhivska gra|a Istoriskiot arhiv T. Veles

go gubi statusot na praven subjekt i stanuva Rabotna edinica vo sostav na

Arhivot na Makedonija - Podra~no oddelenie, a prevzemaweto na vrabotenite

od Istoriskiot arhiv T. Veles, kako vraboteni vo Arhivot na Makedonija

Skopje e izvr{eno na 30 avgust 1991 godina. Podra~noto oddelenie Veles ja

zadr`a istata teritorijalna nadle`nost odnosno deluva na teritorijata na

celoto Povardarie.

So zgolemuvaweto na koli~inata na arhivskata gra|a i so razvojot na

arhivskata dejnost se zgolemuva raste i kadarot (brojot na vraboteni). Taka, do

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

17

1956 godina vo Arhivot ima samo eden vraboten. Vo mesec septemvri 1956

godina za direktor na Arhivot e postaven Slavko Nikolov, so toa brojot na

vraboteni se zgolemuva na dvajca. Ve}e vo 1958 godina, so zgolemuvaweto na

teritorijalnata nadle`nost na Arhivot se zgolemuva i brojot na vraboteni od

dvajca na ~etvorica vraboteni. Vo ovoj period do 1960 godina ima golema

fluktuacija na vrabotenite. Retko koj od vrabotenite se zadr`uval vo

Arhivot pove}e od edna godina, bidej}i mnogu od dotoga{ vrabotuvanite bile

{totuku diplomirani studenti od razni struki i bez afinitet za ovaa dejnost.

Posmislena dejnost i postru~na obrabotka na arhivskata gra|a

zapo~nuva od 1961 godina, po vra}aweto od ednogodi{en kurs za pomo{nici

arhivisti vo Belgrad na Radomir Jovev, koj e nazna~en i za direktor na

Arhivot.

Najosetno podobruvawe na kadrovskata struktura ima po 1968 godina

koga so Statutot na Arhivot se predvideni i potpolneti sedum (7) rabotni

mesta, za da brojot na vraboteni vo Arhivot do sredinata na 1987 godina se

zadr`i na 9 lica.

Vo 1987 godina brojot na vrabotenite vo Arhivot iznesuva 10 lica koi

od 30 avgust 1991 godina se prevzemeni kako vraboteni vo Arhivot na

Makedonija Podra~no oddelenie Veles.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

18

SREDENI I OBRABOTENI FONDOVI

OBJAVENI VO VODI^ITE 1982-1994

1. UPRAVA I JAVNI SLU@BI

1.2. ARHIVSKI FONDOVI DO 1918

355. (204) GRADSKA OP[TINSKA UPRAVA VELES (1912-1915);

1914-1915: kn. 1; AI a.e. 1, listovi 89, NIS 8 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Po zavr{uvaweto na Balkanskite vojni 1912-1913 godina, vardarskiot

del na Makedonija, spored Bukure{kiot miroven dogovor potpa|a pod vlasta

na Kralstvoto Srbija.

Vo Veles vojskata na Kralstvoto Srbija vlegla na 29 oktomvri 1912

godina. So navleguvaweto na srpskata vojska vo gradot, dotoga{nata turska

vlast bila zameneta so nova okupatorska srpska vlast. Funkcioniraweto na

novata vlast bilo izrazeno preku rabotata na Op{tinskata uprava, koja ja

rakovodel pretsedatel na sudot i odbor, koj go so~inuvale 15 odbornici

izbrani od redot na vidni gra|ani na Veles. Pretsedatel na Op{tinskiot sud

i odbor bil Toma Savrli}.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Ovoj fond sodr`i edna zapisni~ka kniga, koja vo prodol`enie e

koristena i kako delovoden protokol.

Vo zapisni~kata kniga ima zapisnici od odr`ani sednici na Odborot, i

se odnesuva za periodot od 22 avgust 1914 do 13 septemvri 1915 godina. Od

sodr`inata na zapisnicite se dobivaat podatoci za rabotata na Odborot vo

vrska so re{avaweto na tekovnite problemi vo gradot: davawe mislewe za

priem na srpsko dr`avjanstvo na lica {to `iveele vo Veles, a bile od

Avstroungarskoto Carstvo; odobruvawe na cenata na lebot; vr{ewe izbor na

sudii vo gradot Veles; podatoci za razgrani~uvawe pome|u Ba{inoselskata i

Vele{kata op{tina i Vele{kata i Karaslarskata op{tina.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

1.3. ARHIVSKI FONDOVI 1918-1941

OP[TINI

2. BESVICA (1918-1930); 1918-1930: kn. 4, kut. 3; 0,3. AI a.e. 347, listovi 1204, NIS 62 str.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

19

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna, Kralstvoto na SHS vo

novoosvoenite teritorii vo Makedonija pristapi kon vospostavuvawe svoja

administrativna vlast. To~en datum za po~nuvaweto na rabotata na

Op{tinata Besvica ne postoi. Vo sostavot na Op{tinata vleguvaat

naselenite mesta: Besvica, Gorna Dr~evica i Budur ^iflik. Kako op{tina,

Besvica funkcionirala do 1 avgust 1930 godina, koga so novata teritorijalna

podelba vlegla vo sostavot na Op{tinata Demir Kapija. Prvata sednica na

Op{tinskiot odbor na Op{tinata Besvica bila odr`ana na 16 noemvri 1918

godina.

Za pretsedatel na Op{tinata bil imenuvan Alija Omerovi}.

Poslednata sednica na Op{tinskiot odbor bila odr`ana na 19 januari 1930

godina, a pretsedatel toga{ bil Ilija Pi{tolovi}.

Vo 1926 godina po pat na referendum s. Budir ^iflik pominalo vo

sostavot na Op{tinata Bawa, odnosno Op{tinata Demir Kapija.

Pokraj drugoto, edna od pri~inite za zgasnuvaweto na Op{tinata Besvica e i toa {to pogolem broj od naselenieto, koi bile Turci, vo periodot 1924-1930 godina masovno se iseluvale od Kralstvoto na SHS i se naseluvale

vo Turcija.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot sodr`i zapisni~ki knigi od odr`ani sednici na Op{inskiot

odbor na Op{tinata Besvica; odluki i re{enija doneseni na sednicite;

izve{tai od rabotata na oddelenijata {to postoele vo sostavot na

Op{tinata: oddelenie za stopanstvo, prosveta, narodno zdravje i socijalna

politika i voen oddel; podatoci za rakovodnite lica vo Op{tinata i za

~lenovite na Op{tinskiot odbor.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

3. VELES (1918-1941); 1918-1941: kn. 194, kut. 40; 5,9. AI a.e. 3915,

listovi 29597, NIS 315 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Po vospostavuvaweto na vlasta vo Veles vo 1918 godina od strana na

Kralstvo na SHS, ve}e na 22 avgust 1920 godina se organiziraat prvite

op{tinski izbori za izbor na odbornici, na koi mnozinstvoto odbornici go

so~inuvaat komunistite, kako prv pretsedatel se spomenuva Petre Al~evi}, a

negov zamenik Jovan Xipunovi} (Jov~e Xipunovi} e izbran na 12 januari 1921

godina za v.d. pretsedatel na odborot).

Me|utoa so donesuvawe na Obznanata, a so naredba br. 11846 izdadena od

na~alnikot na Srez Vele{ki od 7 avgust 1921 godina prethodno izbranite

odbornici se razre{uvaat od dol`nosta, istovremeno razre{eni se i site

drugi slu`benici koi bile komunisti~ki nastroeni.

Bidej}i prethodnite izbori za odbornici na Op{tinata se poni{teni,

se raspi{uvaat novi izbori koi se odr`uvaat na 28 avgust 1921 godina se

odr`uvaat novi izbori koga se izbira nov sostav na odbornici vo Op{tinata,

za pretsedatel e izbran Dimitrija Korobarovi}. Od 1927 godina pretsedatel

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

20

na Op{tinata e postaven Sovrli} Tomo, a od 1929-1931 godina ovaa funkcija ja

vr{i Todor @ivkovi}. Po negovoto razre{uvawe za pretsedatel e postaven

\o{o Organxievi}. Vo 1934 godina za pretsedatel e izbran Nikola

Curakovi}. Vo tekot na 1935 godina Op{tinskata uprava zapa|a vo kriza, pa

taka na 29 avgust 1935 godina se formira povremena Op{tinska uprava, za

pretsedatel e izbran An|elko Jankovi} so trojca ~lenovi.

Op{tinata Vele{ka bila podelena na 7 kvartovi i toa: Te}e, Derven,

Brzorek, Kojnik, Dvorovi, Pop-Jordanovi i Megdan. Do 1934 godina

Op{tinata Vele{ka opfa}ala 30 pomali op{tini so 83 naseleni mesta.

Op{tinata imala pretsedatel i 2-5 kmetovi i nivni zamenici (maalski i

selski kmetovi).

Sodr`insi podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot sodr`i zapisni~ki knigi od odr`ani sednici na Odborot na

Vele{ka op{tina so odluki i re{enija. Isto taka, postoi i kniga za naredbi

na pretsedatelot na Op{tinata od 1929-1931 godina; doverliva prepiska me|u

na~alnikot na „Srez Vele{ki“ i Op{tinata; arhivska gra|a za odr`anite

op{tinski izbori i na izborite za narodni pratenici vo Ustavotvornoto

sobranie na SHS; odluki na Kralstvo Jugoslavija od 1920-1939 godina.

Ima podatoci za rabotata na oddelenijata: za prosveta, za socijalna

politika i narodno zdravje; tehni~koto oddelenie - hidrotehni~ki oddel (se

odnesuva na izgradbata na vodovodot vo Veles); oddelenie za gradewe i

odr`uvawe ulici i arhitektsko oddelenie.

Ovoj fond sodr`i tapii za prisvojuvawe nepodvi`en imot od 1921 do

1932 godina i mesni predmeti za obrazuvawe masa na umreni lica od 1919-1940

godina.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik

4. GEVGELIJA (1918-1941); 1919-1941: kn. 1, kut. 1; 0,1. AI a.e. 142,

listovi 705, NIS 20 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Od so~uvanata arhivska gra|a ne mo`e{e da se utvrdi datumot na

po~etokot na funkcioniraweto na Op{tinata vo Gevgelija. Prviot dokument

{to poso~uva za rabotata na Op{tinata datira od 15 noemvri 1919 godina, a

proizleguva od Sudskoto oddelenie pri Op{tinata.

Spored podatocite od arhivskata gra|a, Odborot na Op{tinata

Gevgelija vo 1934 godina go so~inuvale 18 odbranici, a pretsedatel na

Op{tinata bil Kosta Garalajkovi}, koj funkcijata ja vr{el do april 1941

godina.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Arhivskata gra|a sodr`i zapisnici od sednicite na Odborot na

Op{tinata za periodot 1934-1940 godina, podatoci za rabotata na

oddelenijata i otsecite vo Op{tinata: upravnoto, op{toto, sudskoto,

zemjodelskoto i finansiskoto oddelenie; otsekot za statistika, voeniot

otsek, za agrarna reforma i otsekot za veterinarstvo; podatoci od rabotata

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

21

na dano~nata i katastarskata uprava. Niz arhivskata gra|a na oddelenijata,

otsecite i upravite ima podatoci za sostojbata vo zemjodelstvoto; spisoci na

voenite obvrznici; na lica od razni kraevi na Jugoslavija na koi im e

dodelena zemja na teritorijata na Op{tinata Gevgelija i dr.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik

5. DEMIR KAPIJA (1918-1941); 1918-1941: kn. 12, kut. 7; 0,8. AI a.e. 1372,

listovi 3633, NIS 211 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Op{tinata Bawa po vospostavuvaweto na vlasta na Kralstvoto na SHS

vo 1918 godina spa|a vo Negotinska okolija, Tikve{ki okrug. Vo sostavot na

Op{tina vleguvale naselenite mesta: s.Bawa, s.Dren, s.Klisura, Kopri{nica,

a od 1926 godina i s.Budur ^iflik. Prv pretsedatel na Op{tinata bil An|el

Kam~evi}, a potoa kako pretsedateli se spomenuvaat Atanas Jankovi}, Simon

Nikoli} i Borko @. Babi}. Od 1922 godina bila donesena odluka sedi{teto

na Op{tinata od s.Bawa da se prefrli vo prostoriite na stanicata vo Demir

Kapija.

So odluka na odborot na Op{tina Bawa, donesena na 21 oktomvri 1926

godina, Op{tinata Bawa go menuva imeto vo Op{tina Demir Kapija. Pokraj

toa, od 1930 godina kon Op{tina Demir Kapija se priklu~uva s.Besvica, a od

1931 godina i Op{tina Pr`devo. Od 1934 godina vo sostavot na ovaa Op{tina

spa|aat naselenite mesta: Kore{nica, ^elovec i Iberija, koi dotoga{

pripa|ale kon Op{tinata Bistrenci.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot Op{tina Demir Kapija (Bawa) sodr`i zapisni~ki knigi od

odr`ani sednici na Op{tinskiot odbor na Op{tinata; materijali od

odr`anite izbori za odbornici vo Op{tinata, izborite za kmetovi vo selata

i za narodni pratenici vo Ustavotvornoto sobranie na Kralstvoto na SHS;

materijali od rabotata na oddelenijata za javna bezbednost, za prosveta, za

statistika, sudskoto oddelenie, op{toupravnoto, finansiskoto, tehni~ko

oddelenie, oddelenieto za zemjodelstvo, ekonomsko-stopanskoto oddelenie,

oddelenieto za socijalna politika, narodno zdravje i personalnoto oddelenie.

Niz sodr`inata na arhivskata gra|a od oddelenijata mo`e da se prosledi

funkcioniraweto na Op{tinata, od koe proizleguvaat zapisnici i re{enija

od presudi, tapii za sopstvenost, izve{tai za zemjodelskite kulturi, re{enija

za gradewe na javni objekti, podatoci za brojot na muslimanskoto i

hristijanskoto naselenie, za ruskite emigranti naseleni vo Op{tinata i dr.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

22

8. ORAOV DOL (1918-1933); 1918-1933: kn. 19, kut. 7; 0,8. AI a.e. 988,

listovi 2177, NIS 121 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Spored teritirijalno-administrativnata podelba, vo Kralstvoto na

SHS od 1918 godina vo sostavot na Vele{ka okolija spa|a Op{tinata Oraov

Dol, koja od 1918 do 1930 godina go nosi nazivot Sud na Op{tinata Oraov Dol

- Srez Vele{ki, a od 1930 godina figurira kako Op{tina Oraov Dol - Srez

Vele{ki. Vo sostavot na Op{tinata Oraov Dol spa|aat naselenite mesta:

Oraov Dol, Gabrovnik i Mokreni. Po pat na izbori bile izbirani odbornici

vo Op{tinskiot odbor i pretsedatel na Op{tinata. Kako pretsedateli na

Op{tinata se spomenuvaat B. Arsi}, Alekso Damwanovi}, T. Atanasovi}, J.

Petkovi} i V. Micevi}. Vo naselenite mesta Mokreni i Gabrovnik, po pat na

izbori bile izbirani selski kmetovi. Od mart 1933 godina Op{tinata Oraov

Dol prestanuva da funkcionira i e priklu~ena kon Op{tinata Teovo.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot sodr`i materijali, odnosno zapisnici od sednicite na

Op{tinskiot odbor na Op{tinata Oraov Dol odr`ani od 1919 do 1933 godina;

materijali od rabotata na op{toupravnoto oddelenie, kade {to ima naredbi

na pretsedatelot na Op{tinata za sproveduvawe na izborite na Op{tinata;

materijali od rabotata na oddelenieto za javna bezbednost i voeniot otsek;

statistika; ekonomsko-stopanskoto oddelenie; oddelenieto za zemjodelstvo i

sto~arstvo; materijali od rabotata na prosvetnoto oddelenie; oddelenieto za

socijalna politika i narodno zdravje; oddelenieto za finansii; sudskoto

oddelenie, kade {to se sre}avaat podatoci za ~etnicite od odredot na Jovan

Babunski; spisoci na licata {to odele na pe~alba i {to se nao|ale vo

Bugarija; podatoci za licata {to slu`ele vo turskata, bugarskata i srpskata

vojska.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

9. TEOVO (1918-1941); 1918-1941: kn. 36, kut. 13; 1,6. AI a.e. 1778,

listovi 5790, NIS 213 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Op{tinata Teovo, koja e formirana vo 1918 godina po

vospostavuvaweto na Kralstvoto na SHS, gi opfa}a naselenite mesta s. Teovo

i s. Sogle, a od mart 1933 godina vo nejziniot sostav vleguva i Op{tinata

Oraov Dol so selata Mokreni i Gabrovnik.

Po pat na izbori bile izbirani odbornici i pretsedatel na

Op{tinata. Kako pretsedateli na Op{tinata Teovo vo tekot na nejzinoto

funkcionirawe se spomenuvaat: Mateja Stojkovi}, Mateja Vasi}, M.

Angelovi}, Andreja Stojkovi}, Bogdan M. Jankovi}, Temelko Slavevi} i

Petru{ Jani}. Pokraj Op{tinskiot odbor na Op{tinata, funkcionirale

Op{tinski sobor i Mesten odbor. Na teritorijata na Op{tinata Teovo

funkcionirala i `andarmeriska stanica so sedi{te vo s. Sogle.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

23

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot na Op{tinata Teovo ima zapisnici so odluki i re{enija od

sednicite na Op{tinskiot odbor i na mesnite (selski) odbori. Se sre}avaat

naredbi od pretsedatelot na Op{tinata do mesnite odbori; podatoci za

brojot na naselenieto; materijali od rabotata na oddelenijata za javna

bezbednost i voeniot otsek; za socijalna politika i narodno zdravje; postoi i

izboren materijal; materijal za rabotata na oddelenijata za zemjodelstvo;

ekonomsko-stopanskoto; finansiskoto; tehni~koto oddelenie; ostavinski

predmeti so azbu~en registar; predmeti za doka`uvawe na pravoto na

sopstvenost; krivi~ni sudski sporovi i upravni sporovi; tapii za sopstvenost

na nedvi`en imot.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

1.4. ARHIVSKI FONDOVI 1941-1944

GRADSKI OP[TINSKI UPRAVI

10. VELES (1941-1944); 1941-1944: kn. 42, kut. 2; 0,6. AI a.e. 121,

listovi 7880, NIS 72 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

So okupacijata na Makedonija od strana na fa{isti~ka Bugarija na 18

april 1941 godina, i vo Veles do{lo do promena na administrativnata vlast,

koja e vovedena od 26 april 1941 godina. Spored novata teritorijalna podelba,

Op{tinskata uprava na gradot Veles gi opfa}ala gradot Veles i seloto

Babuna, a kako op{tina bila vo sostavot na Vele{kata okoliska uprava, koja

potpa|a pod Skopskata oblast. Kmetot na Op{tinata bil postavuvan od

centralnata vlast. Kmetovi na op{tinskata uprava vo Veles bile: Hr. Kostov,

K. Vanov, Nikola K. Kolev i A. P. Popov. Op{tinskiot sovet bil sostaven od

vidni gra|ani od gradot. Vo ramkite na Sovetot postoele komisii i soveti.

Vaka postavena, bugarskata vlast vo Veles funkcionirala do 9 septemvri 1944

godina, koga kapitulirala Carska Bugarija.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na ovoj fond ima zapisni~ka kniga od odr`anite

sednici na Vele{kiot op{tinski sovet. Prviot dokument od ovoj fond datira

od 1 maj 1941 godina, a toa e naredba na Vele{kata gradska op{tina za

nazna~uvawe lica na rabotni mesta vo Op{tinata; ima razni vidovi naredbi

od Gradskata op{tina do gra|anite; uverenija izdavani za ostvaruvawe razni

prava na gra|anite.

Fondot sodr`i i personalna dokumentacija na vrabotenite vo

Op{tinata od 1941 do 1944 godina.

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

24

11. GEVGELIJA (1941-1944); 1941-1944: kn. 7, kut. 1; 0,2.AI a.e. 193,

listovi 818, NIS 49 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

So vospostavuvaweto na voenata, a potoa i na administrativnata vlast

od strana na fa{isti~ka Bugarija vo Makedonija na 26 april 1941 godina,

vedna{ se pristapilo kon organizirawe na vlasta i vo Gevgelija. Po pat na

izbori bil izbran Op{tinski sovet, a pretsedatelot-kmet na op{tinskata

uprava bil postavuvan od centralnata vlast.

Kako kmetovi na Op{tinata Gevgelija vo ovoj period se sre}avaat

imiwata na licata: Vasil G. Manolev, Ilija D. Bogoev i Ivan D. [opov. Vo

sostavot na rabotata na Op{tinata dejstvuvale komisii i soveti na

oddelenija.

Po kapitulacijata na fa{isti~ka Bugarija, po predlog na germanskata

Voena komanda vo Gevgelija i po barawe na gra|anite na gradot bil formiran

Gradski komitet, koj dejstvuval od 20 septemvri do 19 oktomvri 1944 godina i

bil sostaven od 24 ~lena. Gradskiot komitet go rakovodele pretsedatel i

dvajca potpretsedateli.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot se sostoi od zapisni~ki knigi od odr`ani sednici na

Op{tinskiot sovet i na Gradskiot komitet; od arhivska gra|a za rabotata na

oddelenijata za: op{ta uprava, za trud i socijalna politika, zdravstvo,

prosveta, finansii, zemjodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo, vodostopanstvo,

voen oddel, stopanski oddel, dano~no oddelenie, oddelenie za snabduvawe itn.

Bidejki fondot ne e celosen, poradi nedostigot na arhivska gra|a ne mo`e da

se dobie kompletna slika za rabotata na Op{tinskata uprava vo Gevgelija.

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

1.5. ARHIVSKI FONDOVI PO 1944

12. OKRU@EN NARODEN ODBOR - VELES (1945-1947); 1945-1946:

kn. 33, kut. 6; 1,2. AI a.e. 605, listovi 2079, NIS 70 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Spored zakonot za teritorijalna podelba na Federalna Makedonija na

okruzi, donesen na 30 avgust 1945 godina, Makedonija bila podelena na ~etiri

okruzi, me|u koi e i Vele{kiot. Vo sostavot na Vele{kiot okrug vleguvale

okoliite: Valandovska, Gevgeliska, Kavadarska, Negotinska, Svetinikolska i

Titovvele{ka. Okru`niot naroden odbor bil neposredno nadreden nad

okoliskite narodni odbori.

So Zakonot za preimenuvawe na gradot Veles vo Titov Veles, koj stapil

vo sila na 11 oktomvri 1946 godina, gradot Veles bil preimenuvan vo Titov

Veles, a so toa Vele{kiot okrug vo Titovvele{ki okrug, a Vele{kata okolija

vo Titovvele{ka okolija (~len 2 od Zakonot). Spored ~len 3 od ovoj Zakon,

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

25

site dr`avni, zadru`ni, privatni i drugi ustanovi na podra~jeto na okrugot,

okolijata i gradot gi soobrazuvale svoite nazivi spored novoto ime na gradot.

So donesuvaweto na Ustavot na NR Makedonija, so ~lenot 89, vo 1947

godina se ukinuvaat okru`nite narodni odbori.

Sodr`inski podatoci na arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot Okru`en naroden odbor Veles ima

zapisnici od sostanocite na Izvr{niot odbor od 1 januari do 16 dekemvri

1946 godina; protokoli i zapisnici od rabotata na Sekretarijatot, kade {to

ima podatoci za primopredavaweto na industriskite objekti, t.e.

maslodajnata fabrika „Kostov-Nastov“, elektri~nata centrala, `elezni~kata

rabotilnica „Bra}a Barbutovi“, fabrikata za talk i fabrikata za tuli i

keramidi „Bon Mar{e“; primopredavaweto na zgradi i polski imoti, ima

podatoci od oddelite, i toa: sudskiot, stopanskiot, tehni~kiot, prosvetniot,

za socijalna politika i narodno zdravje, oddelot za ishrana i snabduvawe,

finansiskiot oddel i od otsekot za narodni imoti. Od oddelite ima planovi i

izve{tai za rabotata.

Vo fondot ima spisoci na vrabotenite, uverenija i re{enija za

nazna~uvawe i premestuvawe na rabotni mesta. Pretsedatel na Okru`niot

naroden odbor Veles bil Stevan Amerikanski.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

OKOLISKI NARODNI ODBORI

13. KAVADARCI (1945-1952); 1945-1952: kn. 137, kut. 14; 2,7. AI a.e. 2879,

listovi 6427, NIS 43 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Okoliskite narodni odbori ja zapo~nuvaat svojata rabota so

donesuvaweto na Uredbata na Ministerskiot sovet na Federalna Makedonija

od 27 noemvri 1945 godina, so koja se opredeluva brojot na teritorijalnite

podra~ja i sedi{tata na okoliskite i mesnite narodni odbori.

Na teritorijata koja e pod nadle`nost na DARM - oddelenie Veles

dejstvuvale pet okoliski narodni odbori (so izmenite i dopolnuvawata na

administrativnata teritorijalna podelba okoliskite odbori Negotino i

Valandovo se ukinuvaat i nadle`nite preminuvaat vo Okoliskiot odbor

Kavadarci i Gevgelija), i toa Okoliski naroden odbor Valandovo, Gevgelija,

Kavadarci, Negotino i Titov Veles.

Narodnite odbori, vo soglasnost so Zakonot za narodni odbori donesen

od Narodnoto sobranie na FNRJ na 25 maj 1946 godina, se steknuvaat so status

na organi na dr`avnata vlast od lokalno zna~ewe.

Organizaciskata postavenost na okoliskite narodni odbori, so

soodvetni izmeni, e slednata:

1. Izvr{en odbor, koj gi rakovodi poverenstvata za zemjodelstvo,

{umarstvo, trgovija i snabduvawe, komunalni raboti, finansii, trud,

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

26

prosveta i kultura, narodno zdravje, socijalni gri`i, lokalen soobra}aj i za

industrija i rudarstvo.

2. Sekretarijat, vo ~ij sostav vleguvaat: personalen otsek, slu`ba za

evidencija, upraven otsek, pravna slu`ba, katastarski otsek, voen otsek i

slu`ba za administracija.

3. Postojani komisii - kontrolna, planska, komisija za `albi i

poplaki, po potreba se formirani privremeni komisii.

4. Sobir na izbira~ite kako najvisok organ.

Okoliskite narodni odbori se transformirale vo 1952 godina.

(Istorijatot se odnesuva za site okoliski narodni odbori)

Sodr`inski podatoci na arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot ima zapisnici od odr`anite sednici na

Plenumot na Okoliskiot odbor od 26 juni 1945 do 8 januari 1950 godina;

podatoci od sednicite na Okoliskiot odbor od 6 fevruari 1948 do 30 januari

1952 godina; zapisnici od sednicite na Izvr{niot odbor na Okoliskiot

naroden odbor od 26 juni 1945 do 25 april 1950 godina; zapisnici od sednicite

na Sekretarijatot od 22 juni 1946 do 30 avgust 1949 godina; podatoci za

administrativnata podelba na Kavadarskata okolija od 27 avgust 1946 godina,

vo koja vleguvale gradot Kavadarci i 28 MNO; izve{tai od rabotata na

Okru`niot naroden odbor Veles; izve{tai za politi~kite planovi, izve{tai

za rabotata na narodnite sudii; izvestuvawe od 5 septemvri 1945 godina deka

11 oktomvri e proglasen za dr`aven praznik na makedonskiot narod;

izvestuvawe do site op{tinski narodni odbori deka na 11 noemvri 1945 godina

}e se odr`at prvite izbori vo slobodna Makedonija; izvestuvawe deka od 29

dekemvri 1945 godina vo Veles e formiran Voen okrug, a vo gradovite

Gevgelija, Kavadarci, Negotino i Sveti Nikole - voeni otseci; izvestuvawe

deka na 16 juli 1946 godina }e se izvr{i pogrebuvawe vo zaedni~ka grobnica na

12-te strelani vata{ki mladinci; podatoci od rabotata na mati~nata slu`ba;

postojat statisti~ki podatoci od rabotata na oddelite i poverenstvata;

protokoli, izve{tai za nivnata rabota, zapisnici od odr`ani sostanoci;

registar za dozvoli za vr{ewe privatna dejnost na lica; registar na

pretprijatijata vo okolijata; pregledi na obrabotenata povr{ina i pregled

na kulturite {to se odgleduvaat; podatoci za buxetite na okolijata; postoi

registar na nasledni~kite re{enija na nedvi`en imot i kupoproda`ni

dogovori; godi{ni planovi i izve{tai za rabotata na u~ili{tata; spisoci na

familiite na ubienite borci i `rtvite na fa{istite; podatoci za begalcite

od Egejska Makedonija.

Vo arhivskata gra|a ima podatoci za brojot na MNO pri Okoliskiot

naroden odbor Kavadarci do pripojuvaweto kon Okoliskiot naroden odbor

Negotino, kon Okoliskiot naroden odbor Kavadarci od 1 januari 1947 godina

i po ovoj period. Pretsedateli na Okoliskiot naroden odbor Kavadarci vo

ovoj period bile: Vane H. Vasilev, B. Parakeov, V. Stojanov, Risto Popov i

Gligor Ge~evski.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

27

14. NEGOTINO (1945-1946); 1945-1946: kn. 36, kut. 6; 0,9. AI a.e. 1040,

listovi 2074, NIS 146 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot Okoliski naroden odbor Negotino ima

zapisni~ka kniga i zapisnici od odr`anite sednici na Plenumot na

Okoliskiot naroden odbor Negotino za periodot od 26 juli 1945 do 17 noemvri

1946 godina; zapisnici od sednicite na Izvr{niot odbor; arhivska gra|a od

rabotata na Sekretarijatot, vo koja ima podatoci za brojot na MNO (20);

spisoci na glasa~kite mesta; izvestuvawa do Okru`niot naroden odbor Veles;

izvestuvawe deka od 11 oktomvri 1946 godina gradot Veles se preimenuva vo

Titov Veles; podatoci za konfiskacijata na podvi`niot imot na voenite

zlostornici; spisoci so brojot na doma}instvata; izvestie site natpisi i

firmi na bugarski jazik da bidat otstraneti i da se napi{at firmi na

makedonski jazik.

Vo sostavot na Okoliskiot naroden odbor rabotat slednive tela:

sudskiot oddel, oddelite za zemjodelstvo, {umarstvo, trgovija i snabduvawe,

urbanizam, grade`ni{tvo i komunalni raboti, tehni~ki oddel, soop{titelen

otsek, prosveten oddel, zdravstven oddel, socijalen, oddel za ishrana,

personalen oddel; postojat podatoci od rabotata na Planskata komisija,

Okoliskata izborna komisija, Komisijata za agrarna reforma, Okoliskata

istra`na komisija i Komisijata za voena pe~alba. Od rabotata na ovie tela

ima planovi i izve{tai; pisma do Okru`niot naroden odbor Veles, so

podatoci za obrabotlivata povr{ina, brojot na `iva stoka vo naselenite

mesta; re{enijata doneseni od Agrarnata komisija spored Zakonot za agrarna

reforma; pregledi na ekspropriranata zemja i nejzina podelba; podatoci za

licata osudeni i za konfiskacijata na nivniot imot; izve{tai od rabotata na

oddelite za prosveta so spisoci na u~enicite; podatoci za u~itelite; za

merkite za spre~uvawe zarazni bolesti; izve{tai za begalcite od Egejska

Makedonija; spisoci na licata {to se iseleni vo Vojvodina.

Spored podatocite {to gi ima vo arhivskata gra|a na fondot, vo

sostavot na Okoliskiot naroden odbor Negotino spa|aat 20 MNO.

Okoliskiot naroden odbor od 1 januari 1947 godina prestanuva da postoi i toj

e spoenn kon Okoliskiot naroden odbor Kavadarci. Pretsedatel na

Okoliskiot naroden odbor Negotino bil Metodi \. Bobov.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

15. TITOV VELES (1945-1952); 1945-1952: kn. 148, kut. 27; 3,7. AI a.e.2853,

listovi 11299, NIS 468 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot Okoliski naroden odbor Titov Veles postoi arhivska gra|a

sostavena od zapisni~ki knigi, zapisnici od sednicite na Plenumot i

Izvr{niot odbor na Okoliskiot naroden odbor; izve{tai od rabotata na

Sekretarijatot; statisti~ki podatoci za `itelite na naselenite mesta;

podatoci za ~inovnicite vo Okoliskiot naroden odbor; izvestie deka selata

Gradsko i Ulanci od dekemvri 1945 godina vleguvaat vo sostavot na

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

28

Okoliskiot naroden odbor Titov Veles; uverenija izdadeni od Sekretarijatot

za strelanite i zaginatite borci vo NOV; zapisnici od sednicite na

stopanskiot oddel (stopanski sovet); podatoci za agrarnata reforma; za

izvr{enata konfiskacija, eksproprijacija; zapisnici od rabotata na

Poverenstvoto za zemjodelstvo; operativni planovi i izve{tai za rabotata i

pregledi; zapisnici od rabotata na Poverenstvoto za {umarstvo; zapisnici od

rabotata na prosvetniot oddel; od odr`anite sostanoci na Sovetot za

prosveta: informacii, analizi, godi{ni planovi i programi so podatoci za

brojot na u~ili{tata i u~enicite; spisoci na makedonskite, turskite u~iteli

{to treba da posetuvaat kurs za osnovni u~iteli; postojat zapisnici od

rabotata na Poverenstvoto za socijalni gri`i: planovi, izve{tai, zapisni~ka

kniga na Sovetot za staratelstvo; podatoci od Komisijata za davawe pomo{ na

nastradanite vo vojnata; izve{tai za brojnata sostojba na begalcite od Egejska

Makedonija so azbu~en registar na novite familii.

Ima podatoci od rabotata na Sovetot za narodno zdravje, od upravata za

rabotna sila, od Komisijata za detski jasli i gradinki; zapisnici od rabotata

na Poverenstvoto za trgovija i snabduvawe: izve{tai i planovi; azbu~en

registar na zanaet~iite po selata; zapisnici, izve{tai, pregledi od

Poverenstvoto za dr`avni nabavki, podatoci od rabotata na Planskata

komisija; zapisnici i izve{tai, planovi, pregledi, finansiski revizii na

stopanskite pretprijatija, buxeti za periodot 1946-1950 godina sodr`ani vo

Poverenstvoto za finansii; zapisnici od rabotata na Komisijata za voena

pe~alba i dosieja na voeni pe~albari; zapisni~ki knigi od Okoliskata

kontrolna komisija; zapisnici od rabotata na Poverenstvoto za komunalni

raboti so podatoci za izdadenite grade`ni dozvoli i dozvolite za osnovawe i

vr{ewe zanaet~iska dejnost po selata; podatoci od tehni~kiot oddel, od

rabotata na Okoliskata izborna komisija i dr.

Spored postojnite podatoci, vo sostavot na Okoliskiot naroden odbor

Titov Veles vleguvale 40 MNO. Pretsedateli na Okoliskiot naroden odbor

bile Qubo Zafirovski, Jusuf Imerovski, Petre Dimovski, Bo{ko

Petkovski, Dim~e Penov i Imer Eminovski.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

157. (206) VALANDOVO (1945-1946); 1945-1946: kut. 1; 0,1. AI a.e. 137,

listovi 249, NIS 14 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot Okoliski naroden odbor Valandovo ima podatoci od

rabotata na Izvr{niot odbor, Pretsedatelstvoto i oddelite (stopanski, za

trgovija i snabduvawe, finansiski oddel, propaganden, prosveten, zdravstven,

socijalen); izvestuvawe deka od 1 juli 1946 godina po~nuva da raboti Javnoto

obvinitelstvo na Makedonija vo Skopje, a okru`nite javni obvinitelstva se

so sedi{te vo Okru`niot naroden odbor; podatoci za pra{awata na

kolonistite; podatoci za sproveduvaweto na Zakonot za agrarna reforma;

podatoci za brojot na doma}instvata i ku}ite vo 1946 godina; podatoci za site

naselenici - Srbi koi se naseleni vo vremeto na Kralska Jugoslavija. Od

oblasta na prosvetata ima pregledi na u~ili{tata, spisoci na u~enicite

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

29

zapi{ani vo prvo oddelenie, predmeti za nazna~uvawe u~iteli vo

Valandovskata okolija. Ima podatoci, t.e. spisoci na licata, na koi im se

odobreni molbite za kolonizirawe vo Vojvodina, koi trebalo da trgnat na 12

mart 1946 godina.

Vo sostavot na Okoliskiot naroden odbor Valandovo vleguvale 18

MNO. Pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor Valandovo bil H.A.

[abanov. Okoliskiot naroden odbor Valandovo postoi do 28 dekemvri 1946

godina, od koga e pripoen kon Okoliskiot naroden odbor Gevgelija.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

158. (207) GEVGELIJA (1945-1952); 1945-1952: kn. 52, kut. 9; 1,4. AI a.e. 12591,

listovi 3709, NIS 194 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Od rabotata na Plenumot na Okoliskiot naroden odbor Gevgelija ima

zapisnici od odr`anite sednici, vo koi, me|u drugoto, ima podatoci od

raspravata za Uredbata za novata teritorijalna podelba na Makedonija, so

podatoci za teritorijalnata nadle`nost na Okoliskiot naroden odbor

Gevgelija, vo koj vleguvaat Gradskiot naroden odbor Gevgelija i 17 MNO. Od

krajot na 1946 godina vo sostavot na Okoliskiot naroden odbor Gevgelija

vleguva i Okoliskiot naroden odbor Valandovo. Pretsedateli na Okoliskiot

naroden odbor Gevgelija bile d-r Dimitar Micev, Atanas Bojkov i Dimitar T.

Aleksov. Gra|ata sodr`i: spisok na kandidatite za odbornici na Okoliski

naroden odbor za izborite od 25 dekemvri 1949 godina, statut na Okoliskiot

naroden odbor na Gevgeliska okolija; zapisnici od zasedanijata na

Okoliskiot naroden odbor; zapisnici od sednicite na Izvr{niot odbor;

planovi, izve{tai, analizi; na sednicata od 28 dekemvri 1946 godina na

Izvr{niot odbor na Okoliskiot naroden odbor Gevgelija e raspravano za

spojuvaweto na Okoliskiot naroden odbor Valandovo kon Okoliskiot

naroden odbor Gevgelija; zapisnici od rabotata na Pretsedatelstvoto i

Sekretarijatot.

Od arhivskata gra|a na oddelite (upraven, sudski, za vnatre{ni raboti,

stopanski) ima podatoci za brojot na naselenieto i doma}instvata vo

Gevgeliska okolija; podatoci za kolonistite od vremeto na Kralska

Jugoslavija; pregledi na objektite razurnati od okupatorot od 1941-1944

godina; spisoci na licata regrutirani od okupatorot; od poverenstvata (za

zemjodelstvo, {umarstvo, trgovija, snabduvawe, dr`avni nabavki, komunalni

raboti, trud, finansii i oddelite (tehni~ki, zdravstven, socijalen,

statisti~ki, otsek za begalci, staratelstvo, invalidski sovet, oddel za

ishrana, personalen oddel; zapisnici, izve{tai i analizi; zapisnici od

rabotata na Okoliskata eksproprijaciska komisija, od istra`nata Komisija

za utvrduvawe na zlodelata na okupatorot i nivnite pomaga~i, od rabotata na

biroto za poplaki i predlozi; Kontrolnata komisija i dr.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

30

NARODNI ODBORI NA OP[TINI

19. GEVGELIJA (1945); 1945: kn. 3, kut. 1; 0,1. AI a.e. 110,

listovi 565, NIS 16 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Fondot Op{tinski naroden odbor Gevgelija sodr`i zapisnici od

rabotata na Plenumot, koi datiraat od 10 juni i 14 dekemvri 1945 godina,

ottoga{ ONO Gevgelija se sre}ava pod nazivot Gradski naroden odbor

Gevgelija. Ima podatoci od rabotata na Sekretarijatot, se sre}avaat spisoci

na personalot na Op{tinskiot naroden odbor; podatoci za brojot na

Makedonci, Turci, Vlasi, Albanci i Srbi vo gradot Gevgelija; za

prenesuvaweto na posmrtnite ostanki na zaginatite borci; doverliva

prepiska i podatoci za pokrenatite poternici po razni osnovi; materijali od

rabotata na op{tinskata istra`na Komisija za utvrduvawe na zlodelata na

okupatorot. Pretsedatel na Op{tinskiot naroden odbor Gevgelija bil

Dimitar Hristov Stojkov.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

20. KAVADARCI (1945-1952); 1945-1952: kn. 21, kut. 2; 0,4. AI a.e. 362,

listovi 606, NIS 70 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot Gradski naroden odbor Kavadarci ima zapisnici od

odr`anite sednici na Plenumot, Izvr{niot odbor i Sekretarijatot; godi{ni

izve{tai od rabotata na Gradskiot naroden odbor; naredbi, izvestuvawa;

podatoci od rabotata na Oddelot za vnatre{ni raboti; zapisnici i izve{tai

od rabotata na Stopanskiot oddel dostaveni do Okoliskiot naroden odbor

Kavadarci; re{enija za formirawe gradski pretprijatija; odluki doneseni od

Mesnata agrarna komisija za odzemena zemja na lica od Kavadarci vo

soglasnost so Zakonot za agrarna reforma; podatoci za buxetite na Gradskiot

naroden odbor; od rabotata na Socijalno-zdravstveniot oddel; podatoci za

decata ~ii roditeli se ubieni vo vojnata; spisok na licata-kolonisti;

podatoci za izgorenite ku}i od bugarskata vojska; podatoci za brojot na

muslimanite; barawa na „Ilindenci“ do Ministerstvoto za finansii Skopje

da im se dade pomo{; tapii za doka`uvawe sopstvenost na nedvi`en imot;

kupoproda`ni dogovori; zapisnik za primopredavawe na kinoto „Balkan“ od 4

septemvri 1946 godina.

Pretsedateli na Gradskiot naroden odbor Kavadarci bile: Pane Haxi

Tefov, To{o Grozdanov i Goso ^emerski. Gradskiot naroden odbor spa|al pod

nadle`nost na Okoliskiot naroden odbor Kavadarci.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

31

22. NEGOTINO (1944-1945); 1944-1945: kut. 1, 0,1. AI, a.e. 76,

listovi 109, NIS 10 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot ima zapisnici i izvestuvawa od rabotata

na Plenumot, Sekretarijatot i oddelite. Pretsedatel na Op{tinskiot

narodnoosloboditelen odbor Negotino bil Todor Zafirovski. Postojat

podatoci za voenite zlostornici; spisok na lica od Negotino koi bile

odvedeni na prisilna rabota vo Bugarija ; spisoci na zaginati i invalidi-

u~esnici vo NOV; izvestuvawa do ONO Negotino za nacionalniot sostav na

naselenieto vo Op{tinata; spisok na u~itelite vo Negotino; spisoci na

lozarite i tutunoproizvoditelite vo Negotino; podatok za postoewe

vodomerna stanica vo Negotino.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

23. GRADSKA OP[TINA - NEGOTINO (1945-1952); 1950-1952:

kn. 5, kut. 1; 0,2. AI a.e. 55, listovi 196, NIS 13 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot na Gradski naroden odbor Negotino ima zapisnici od

odr`anite sednici na Plenumot i na Izvr{niot odbor na Gradskiot naroden

odbor; izve{tai od rabotata na Gradskiot naroden odbor; podatoci od

rabotata na Poverenstvoto za zemjodelstvo, trgovija i snabduvawe; podatoci

za licata na koi im e nacionaliziran imotot; dogovori za kupoproda`ba na

nedvi`en imot; od rabotata na Poverenstvoto za finansii; podatoci za

buxetot; podatoci vo Poverenstvoto za socijalni gri`i za begalcite od

Egejska Makedonija; zapisnici od Kontrolnata komisija; personalna

dokumentacija.

Gradskiot naroden odbor Nagotino teritorijalno go opfa}a gradot

Negotino, s. Timjanik, a odreden period i s. Dubrovo i s.Kurija. Pretsedatel

bil Lazo Stavrov. Gradskiot naroden odbor Negotino od 1 januari 1947 godina

e pod nadle`nost na Okoliskiot naroden odbor Kavadarci.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

24. TITOV VELES (1945-1952); 1945-1952: kn. 79, kut. 21; 2,3. AI a.e. 2271,

listovi 8604, NIS 358 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot Gradski naroden odbor Titov Veles ima arhivska gra|a {to

sodr`i: zapisnici od odr`anite sednici na Plenumot pri Gradskiot naroden

odbor; zapisnici od sednicite na Gradskiot naroden odbor: zapisnici od

izvr{eniot pregled na arhivata na Vele{ka op{tina; izve{tai, re{enija za

formirawe gradski trgovski pretprijatija, soop{tenie deka Makedonskata

stopanska banka na 8 maj 1946 godina otvora filijala vo Titov Veles.

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

32

Vo fondot ima zapisnici od odr`ani sednici na Izvr{niot odbor pri

Gradskiot naroden odbor Titov Veles; prepiska so poverenstvata i

pretprijatijata vo gradot, me|u koi i izvestuvawe do po{tata vo Titov Veles

deka Gradskiot naroden odbor nema katastarska uprava nitu stara arhiva od

katastarska uprava i predmeti; podatoci od rabotata na Pretsedatelstvoto,

Sekretarijatot i Upravniot oddel vo koj, me|u drugoto, ima spisok na ruski

emigranti i begalci od carska Rusija; spisoci na begalcite od Egejska

Makedonija; re{enija doneseni od Gradskiot naroden odbor, otsek za

vnatre{ni raboti, za nadvore{na {pedicija i stopanska sorabotka. Vo

stopanskiot oddel ima pregledi za proizvodstvoto i ekonomijata; podatoci za

osnovnite pretprijatija; pravilnik za izvr{uvaweto na agrarnata reforma;

parcelaciski spisoci od Mesnata agrarna komisija Titov Veles; podatoci za

licata {to potpa|aat pod udarot na agrarnata reforma; podatoci za

eksproprijacijata na nedvi`niot imot na lica od Titov Veles; zapisnici i

re{enija za nacionaliziraniot imot; azbu~en registar na re{enija za

odobruvawe na kupoproda`bi na nedvi`en imot; zapisnici od rabotata na

Poverenstvoto za zemjodelstvo, godi{ni planovi, izve{tai za rabotata;

zapisnici od rabotata na Poverenstvoto za {umarstvo so godi{ni izve{tai,

organizaciski {emi i planovi za po{umuvawe i se~ewe na ogrevno drvo;

izve{tai od Poverenstvoto za dr`avni nabavki; od Poverenstvoto za

komunalni raboti, uprava za lokalni pati{ta; uprava za zanaet~istvo; uprava

za ugostitelstvo i op{testvena ishrana; Poverenstvo za turizam i

ugostitelstvo; registar na dozvoli za izvr{uvawe na zanaet~iski dejnosti;

registar za grade`ni dozvoli.

Vo fondot ima zapisnici od Poverenstvoto za finansii i

finansiskata revizija; materijali od tehni~kiot oddel i Poverenstvoto za

prosveta, kade {to ima izvestie od Ministerstvoto za prosveta i nauka na NR

Makedonija od 5 april 1951 godina deka e formirano Arhivsko sredi{te pri

Gradskiot naroden odbor Titov Veles, koe go opfa}a gradot i okoliite

Titovvele{ka, Kavadare~ka i Svetinikolska; podatoci za otvorawe na

Gradskiot muzej; podatoci za brojot na u~enicite, u~ili{tata i u~itelite vo

gradot; podatoci od rabotata na Poverenstvoto za narodno zdravje i socijalna

gri`a i Poverenstvoto za ishrana, od rabotata na Planskata komisija i

stopanskiot otsek. Gradskiot naroden odbor Titov Veles bil vo sostavot na

Okoliskiot naroden odbor Titov Veles, pretsedateli bile: Sokol Tanev,

Dim~e Penev i \ore Nikolovski-Gandi.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

OP[TINSKI NARODNOOSLOBODITELNI ODBORI

25. BEGNI[TE (1944-1945); 1944-1945: kut. 1; 0,1. AI, a.e. 75,

listovi 110, NIS 13 str.

Sodr`inski podatoci na arhivskata gra|a:

Arhivskata gra|a na fondot sodr`i podatoci od rabotata na Plenumot,

Izvr{niot odbor, Sekretarijatot i od drugite oddeli. Pretsedatel na

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

33

Op{tinskiot narodnoosloboditelen odbor Begni{te bil Dime Barami~ev.

Postojat podatoci za odr`uvaweto mitinzi po povod odbele`uvaweto na

proslavata na Oktomvriskata revolucija i denot na Crvenata armija. Vo

sostavot na ONO Begni{te spa|ale naselenite mesta: Begni{te, Resava,

Garnikovo, Kumani~evo, Dabni{ta, Drago`el i Ko{ani. Ovoj Op{tinski

NOO e vo sostavot na Okoliskiot narodnoosloboditelen odbor Kavadarci;

izvestuvawe za po~nuvaweto so rabota na progimnazijata vo Begni{te i deka

od 21 januari 1945 godina }e po~ne da raboti gimnazijata vo Kavadarci;

spisoci na ubienite lica od fa{istite vo NOV.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

26. GORNO VRANOVCI (1944-1945); 1944-1945: kn. 4, kut. 1; 0,1. SI, a.e. 118,

listovi 392, NIS 8 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na ovoj fond ima podatoci od rabotata na

Plenumot, Izvr{niot odbor, Sekretarijatot i oddelite. Vo sostavot na

Op{tinskiot narodnoosloboditelen odbor Gorno Vranovci spa|aat

naselenive mesta: Gorno Vranovci, Lisi~e, Drenovo, Gorno i Dolno

Jabol~i{te. Op{tinskiot NO Gorno Vranovci e vo sostavot na Okoliskiot

NO Veles. Pretsedatel na Op{tinskiot NO Gorno Vranovci bil Muslija H.

Ali. Gra|ata sodr`i: zapisnici od 27 oktomvri 1944 godina od rabotata na

Op{tinskiot narodnoosloboditelen odbor; tabelaren pregled od 20 oktomvri

1944 godina za brojot na doma}instvata i `itelite vo Gornovranovskata

op{tina; podatoci za izvr{eniot izbor na nov sostav na Op{tinskiot NO;

zapisnici od sostanocite na novoizbraniot Op{tinski NO od 21 april 1945

godina; zapisnici od izbornite sostanoci na Narodnoosloboditelniot odbor

na selata Drenovo i Dolno Jabol~i{te; podatoci za rodenite i umrenite lica

vo Op{tinskiot NO; spisok na zaginatite partizani; izbira~ki spisoci od s.

Drenovo i Lisi~e; spisoci na rekvirirana stoka vo periodot 1941/42/43 godina

od s. Gorno Vranovci; spisok na licata {to imaat radio vo Gorno Vranovci.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

30. KAVADARCI (1944-1945); 1944-1945: kn. 2, kut. 1; 0,1. AI, a.e. 113,

listovi 158, NIS 22 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot ima zapisnici od rabotata na Plenumot

i Izvr{niot odbor na Op{tinskiot narodnoosloboditelen odbor Kavadarci.

Pretsedateli na Op{tinskiot narodnoosloboditelen odbor Kavadarci bile

Bla`o Mukaetov, Bla`o Elenovski i Todor Kimov. Vo sostavot na ONO

Kavadarci vleguvaat naselenite mesta: Kavadarci, Vata{a, Gli{i}, Bru{ani

i [ivec. Od rabotata na Sekretarijatot ima podatoci za slu`benicite vo

reonot na ONO; podatoci za personalnite promeni vo ONO, podatoci od

rabotata na oddelite: za licata zaginati vo NOV; za decata ostanati bez

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

34

roditeli; za o{tetenite zgradi od okupatorot; podatoci za brojnata sostojba

na naselenieto vo Op{tinata, za obrabotlivite povr{ini; spisok od 31

dekemvri 1944 godina na lekarstvata {to se nao|aat vo op{tinskata apteka.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

32. MIRAVCI (1944-1945); 1944-1945: papka 1; 0,01. SI a.e. 27,

listovi 53, NIS 2 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo ovoj fond ima podatoci od rabotata na Plenumot, Sekretarijatot i

na oddelite: upraven, stopanski, finansiski, soobra}aen, prosveten,

zdravstven i socijalen oddel. Arhivskata gra|a se sostoi od spisoci i naredbi.

Vo sostavot na Op{tinskiot naroden odbor Miravci vleguvaat naselenite

mesta: Miravci, Smokvica, Petrovo, Gabrovo, Davidovo i Miletkovo, a

Op{tinskiot naroden odbor Miravci e vo sostavot na Okoliskiot NO

Gevgelija. Pretsedatel na Op{tinskiot NO Miravci bil K. Basov.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

MESNI NARODNI ODBORI

44. GORNO VRANOVCI (1945-1952); 1945-1952: kn. 18, kut. 3, AI a.e. 263,

listovi 1361, NIS 31 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

So Uredbata na Ministerskiot sovet na Federalna Makedonija od 27

noemvri 1945 godina se opredeluvaat brojot i sedi{tata na okoliskite i

mesnite narodni odbori. So ovaa Uredba se ukinati op{tinskite narodni

odbori, a nekoi od MNO vo 1950 godina se ukinuvaat vrz osnova na Zakonot za

administrativno-teritorijalna podelba na NR Makedonija.

(Istorijatot se odnesuva za site mesni narodni odbori)

Sodr`inski podatoci na arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot Mesten naroden odbor Gorno Vranovci

ima podatoci od 15 dekemvri 1945 godina: za rasformiraweto na Op{tinskiot

naroden odbor Gorno Vranovci i za formiraweto na Mesniot naroden odbor

Lisi~e i Mesniot naroden odbor Dolno Jabol~i{te; spisok na izbranite

javni obviniteli od s. Gorno Vranovci; podatoci za zamenata na bugarskite

banknoti so dinari; podatoci za brojot na doma}instvata vo s. Gorno

Vranovci; spisok na licata {to bile zarobeni od Germancite, licata {to

bile na voena dol`nost vo 56 Pe{adiski polk; spisok na zaginatite borci vo

NOV; spisok na personalot na Mesniot naroden odbor Gorno Vranovci;

podatoci od oblasta na zemjodelstvoto, sto~arstvoto i {umarstvoto; spisok na

voenite obvrznici; zapisni~ka kniga od odr`anite sednici na Izvr{niot

odbor na Mesniot naroden odbor Gorno Vranovci; zapisnici od sednicite na

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

35

Plenumot; zapisnici od konstituiraweto na novoizbraniot odbor na

Gornovranovska op{tina od 14 dekemvri 1952 godina. Vo Mesniot naroden

odbor Gorno Vranovci pripa|a samo s. Gorno Vranovci, a e vo sostavot na

Okoliskiot naroden odbor Titov Veles.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

67. VOJNICA1 (1945-1952); 1945-1952: kn. 13, kut. 1; 0,2. AI a.e. 123,

listovi 572, NIS 31 str.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot ima podatoci od rabotata na

Sekretarijatot i oddelite: upraven, stopanski, finansov, prosveten,

socijalno-zdravstven i oddel za ishrana. Vo Mesniot naroden odbor Vojnica

vleguvaat naselenite mesta: Vojnica, Vitanci, Oraovec i Krajnici.

Pretsedateli na Mesniot naroden odbor Vojnica bile Kame Andreevski,

Bogdan Videvski i Gelo Nedelkovski. Ovoj Mesten naroden odbor bil vo

sostavot na Okoliskiot naroden odbor Titov Veles.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

163. (212) NARODEN ODBOR NA OP[TINA GRADSKO (1952-1963);

1952-1963: kn. 43, kut. 20; 2,4. AI a.e. 1075, listovi 6992, NIS 153 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

So Zakonot za podra~ja na okoliite i op{tinite vo NR Makedonija

donesen na 28 juni 1955 godina od strana na Narodnoto sobranie na NR

Makedonija doa|a do nova teritorijalna podelba na okoliite i op{tinite. Na

podra~jeto {to go pokriva DARM - PO Veles, od postojnite tri okolii

(Gevgeliska, Tikve{ka i Titovvele{ka) formirana e edna Titovvele{ka

okolija, so sedi{te na Narodniot odbor vo Titov Veles. Vo sostavot na

Titovvele{ka okolija vleguvaat 14 op{tini, so naseleni mesta {to

gravitiraat kon op{tinite. So podelbata od juli 1957 godina, vo

Titovvele{kata okolija se ukinuvaat op{tinite: Demir Kapija, Nov Dojran i

Izvor, a so Zakonot za menuvawe na podra~jata donesen na 7 fevruari 1962

godina se ukinuva Op{tinata Otovica.

Organizaciskata postavenost na narodnite odbori na op{tinite e

slednava: Op{tinski sobor, Sobor na proizvoditelite i Zaedni~ki sobor;

pretsedatel, sekretar, komisii, soveti i upravni organi.

So donesuvaweto na Ustavot na SR Makedonija vo 1963 godina

nastanuvaat teritirijalni i ogranizaciski promeni. Op{tinite se ureduvaat

kako op{testveno-politi~ki zaednici na gra|anite. Pretstavni~ko telo na

Op{tinata e Sobranieto. So konstituiraweto na sobranijata od 1 fevruari

1965 godina prestanuvaat da funkcioniraat narodnite odbori na op{tinite.

1 Vo Vodi~ot na arhivski fondvoi i zbirki od 1982 godina fondot e objaven kako „Fojnica“, a

treba da stoi Vojnica

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

36

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Narodniot odbor na Op{tinata Gradsko gi opfa}a naselenite mesta:

Vini~ani, Vodovrati , Gorno ^i~evo, Gradsko, Grn~i{te, Dvori{te, Dolno

^i~evo, Zgropolci, Kamen Dol, Ko~ilari, Kru{evica, Kuridare, Mrzen

Oraovec, Nogaevci, Palikura, Podles, Rosoman, Svekani, Sirkovo, Ska~inci,

Ulanci i Ubogo.

Vo arhivskata gra|a na fondot ima zapisnici od sednici na

Op{tinskiot sobor na Narodniot odbor, od Soborot na proizvoditelite i

zapisnici od zaedni~ki sednici na dvata sobora. Na sednicite se noseni

re{enija, odluki; davani se garancii za odobruvawe krediti na zemjodelski

zadrugi od strana na Narodnata banka na Jugoslavija. Ima statuti na

Narodniot odbor na Op{tinata od 1956-1961 godina; op{testveni planovi na

Narodniot odbor za 1956-1963 godina; buxeti na NOO za 1956-1963.

Ima zapisnici od Sovetot za stopanstvo; podatoci za odobruvawe i

prestanok na zanaet~iska dejnost; re{enija za trgovski du}ani; statisti~ki

podatoci za zemjodelskoto proizvodstvo; uverenija za primen nadomestok za

prodaden imot na Narodniot odbor od strana na iselenicite vo Turcija; od

Komisijata za selskostopanski zemji{en fond; re{enija za podarena zemja;

tapii, dokumenti za uzurpacija, arondacija, agrarna reforma; zapisnici od

rabotata na Fondot za stanbena izgradba i Sovetot za komunalni raboti;

dozvoli za gradewe i urivawe ku}i; zapisnici od rabotata na Sovetot za

narodno zdravje i socijalna politika; Sovetot za prosveta, uprava i prihodi i

finansii.

Arhivskata gra|a e na makedonski jazik.

2. PRAVOSUDSTVO

2.1. PERIOD DO 1944

71. VELE[KI OBLASTEN SUD - VELES (1941-1944); 1941-1944:

kut. 10; 1,0. AI a.e.305, listovi 3197, NIS 43 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Vele{kiot oblasten sud - Veles e vospostaven so okupacijata na

Makedonija od strana na Carstvoto Bugarija vo 1941 godina. Vele{kiot

oblasten sud e pod direktna nadle`nost na Ministerstvoto za pravosudstvo na

Carstvoto Bugarija i Skopskiot apelacionen sud - Skopje, a negova

nadle`nost e vrz rabotata na Vele{kiot i Kavadare~kiot okoliski sud.

Oblasniot sud ima pretsedatel i sekretar, vo nego funkcioniraat slednive

oddelenija: krivi~no, gra|ansko, materijalno i izvr{no.

Vele{kiot oblasten sud postoi do kapitulacijata na Carstvoto

Bugarija na 9 septemvri 1944 godina.

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

37

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot Vele{ki oblasten sud ima odluki na Skopskiot apelacionen

sud za raspredelba na resorite na oblasnite sudovi i oddelenijata na

okoliskite sudovi; zapisnici i izve{tai od rabotata na sudot; podatoci za

sudiite i obvinitelite od 1943 godina na site sudovi vo Carstvoto Bugarija;

spisok na ve{tite lica od Gradskata op{tinska uprava Veles i selskite

op{tinski upravi {to se vo nadle`nost na Vele{kiot oblasten sud. Vo

fondot ima krivi~ni predmeti so obvinitelni akti protiv gra|ani, po razni

osnovi; gra|anski predmeti za posvojuvawe deca; predmeti po `alba za

doka`uvawe sopstvenost; predmeti za registrirawe na firmi vo sudot;

predmeti za utvrduvawe smrt na umreni lica; za doka`uvawe na stepenot na

obrazovanie; predmeti so `albi do Vrhovniot sud vo Sofija.

Arhivskata gra|a e na bugarski jazik.

72. OKOLISKI SUD - VELES (1934-1941); 1934-1941:

kn. 26, kut. 53; 5,5.AI a.e. 3231, listovi 44361, NIS 235 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Okoliskiot sud - Veles potpa|a pod nadle`nost na Ministerstvoto za

pravda na Kralstvoto Jugoslavija - Belgrad. Organizaciskata postavenost na

Okoliskiot sud bila slednava: Op{to upravno oddelenie, Krivi~no

oddelenie i Gra|ansko oddelenie. Sudot go rakovodel stare{ina na sudot. Od

1 dekemvri 1934 godina vo sostavot na Okoliskiot sud Veles vleguva

Okoliskiot {erijatski sud, kako posebno oddelenie.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo arhivskata gra|a na fondot ima prepiska pome|u Okoliskiot sud

Veles i Skopskiot apelacionen sud; na Ministerstvoto za pravda - Belgrad i

Vardarskata finansiska direkcija - Skopje, Agrarnoto poverenstvo na

Kralstvoto na Jugoslavija; raspisi do Dr`avnata hipotekarna banka - Skopje;

izve{tai od Okoliskoto na~elstvo Veles, Vele{kata op{tina,

Ministerstvoto za pravda - Belgrad; dosieja na sudiskiot kadar vo sudot i

razni barawa od drugi institucii vo dr`avata.

Vo fondot ima azbu~en registar na krivi~ni predmeti na lica osudeni

za kra`ba, obvineti za navredi, obvineti za polesni i te{ki telesni povredi;

obvineti za samovolno zemawe na privaten i op{testven imot; azbu~en

registar na krivi~ni predmeti za lica obvineti od dr`avni institucii; za

povreda na slu`bena dol`nost, dela protiv imotot, kako i obvineti po

Zakonot za za{tita na javnata bezbednost vo dr`avata; krivi~ni predmeti za

lica obvineti za ubistvo, za proda`ba na rasipano vino i neplaten danok.

Ima sudski sporovi - tu`bi za naplata na dolgovi, gra|anski sporovi za

doka`uvawe i priznavawe prava na sopstvenost; doka`uvawe pravo na

nasledstvo, kako i sporovi kade {to tu`enite i tu`itelite se dr`avni

ustanovi; sudski sporovi za nadomestok na {tetata, za nepravilno

izgotvuvawe na dogovori. Vo Gra|anskoto oddelenie na Okoliskiot sud - Veles

ima ostavinski predmeti; zapisnici; uverenija i izvestuvawa za prifa}awe

staratelstvo na imot na maloletni deca; testamenti; nasledni re{enija;

Dr`aven arhiv na Republika Makedonija – Oddelenie Veles

38

zapisnici za odzemeno staratelstvo; tapii za doka`uvawe na sopstvenost;

prenosni tapii; parni~ni predmeti za dozvola za stapuvawe vo brak na

maloletnici; kupoproda`ni dogovori; dogovori za delbi na nedvi`en imot;

dogovori za posvojuvawe deca; dogovori za podarok na imot. Postojat

vonparni~ni predmeti za nadomestok na ekspropriiran imot.

Vo fondot ima arhivska gra|a od izborite sprovedeni vo op{tinite:

Veles, Ivankovci, Izvor, Ko~ilari, Melnica, Orizari, Podles, Ra{tani,

Rudnik, Teovo, Crkvino, ^a{ka i ^i~evo. Isto taka, ima izboren materijal od

izborite sprovedeni vo op{tinite vo Ov~epolska okolija.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

73. OKOLISKI [ERIJATSKI SUD - VELES (1930-1941); 1930-1941:

kut. 7; 0,7. AI a.e. 485, listovi 7409, NIS 35 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Ministerstvoto za pravda na Kralstvoto Jugoslavija so pismo br. 13508

od 12 fevruari 1930 godina nareduva dosega{nite muftistva da se

preimenuvaat vo {erijatski sudovi. Sudiite vo [erijatskiot sud gi

nazna~uvalo Ministerstvoto za pravda-Belgrad. Od 1932 godina, so

izvestuvawe od Vrhovniot {erijatski sud - Skopje, a spored aktot br. 22493 od

14 mart 1932 godina od Ministerstvoto za pravda-Belgrad, vo nadle`nost na

Okoliskiot {erijatski sud preminuvaat propisite za fizi~ka delba i

ostavini na umreni muslimani. Od 1 dekemvri 1934 godina Okoliskiot

{erijatski sud preminuva vo Oddelenie pri Okoliskiot sud - Veles.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Vo fondot ima prepiska pome|u Ministerstvoto za pravda na Kralstvo

Jugoslavija i Vrhovniot {erijatski sud vo Skopje; prepiska so Okoliskoto

na~elstvo - Veles; izve{tai za rabotata na sudot; podatoci za sudskiot kadar;

zapisnici za sklu~eni brakovi; bra~ni sporovi; ostavina na umreni lica;

uverenija i re{enija za nasledstvo; dogovori za podarok na zemja; dogovori za

fizi~ka delba na imot; podatoci za izbori vo Islamskata verska zaednica;

podatoci od oblasta na finansiite i platnite spisoci.

Arhivskata gra|a e na srpski jazik.

74. PROKURORSKI NADZOR PRI VELE[KIOT OBLASTEN SUD -

VELES (1941-1944); 1942-1944: kut. 5; 0,5. AI a.e. 225,

listovi 2839, NIS 37 str.

Istorijat na fondoobrazovatelot:

Prokurorskiot nadzor pri Vele{kiot oblasten sud e formiran vedna{

po vospostavuvaweto na vlasta na Carstvoto Bugarija vo Makedonija vo 1941

godina. Negova funkcijata e podnesuvawe obvinenija do sudot za lica {to gi

prekr{ile va`e~kite zakoni na Carstvoto Bugarija. Prokurorot

(obvinitelot) e nezavisen vo svojata rabota od sudot. Prokurorot i zamenikot

Arhivski fondovi i zbirki 1993-2005

39

na prokurorot gi nazna~uval Apelacioniot sud i na nego mu bile podredeni.

Prokurorskiot nadzor pri Oblasniot sud vo Veles gi pokrival podra~jata na

Veles, Kavadarci, Negotino i Demir Kapija. Prokurorskiot nadzor pri

Vele{kiot oblasten sud funkcioniral do kapitulacijata na Carstvoto

Bugarija na 9 septemvri 1944 godina.

Sodr`inski podatoci za arhivskata gra|a:

Arhivskata gra|a se sostoi od prepiskata {to e vodena pome|u

Prokurorskiot nadzor pri Vele{kiot oblasten sud i drugite organi na vlasta

vo Veles, taa sodr`i: izve{tai do povisokite dr`avni organi kako {to se

Ministerstvoto za pravosudstvo - Sofija, Apelacioniot sud - Skopje vo koi

ima tabelarni pregledi i izvestuvawa za storeni krivi~ni dela i osudeni

lica so izre~eni kazni na vremetraewe; izvestuvawa za ubieni nelegalni

grupi (partizani); za lica ubieni od strana na nelegalni grupi (partizani);

podatoci isprateni do Voeniot prokuror na Skopskiot voen sud; izvestuvawa

od Vele{kata okoliska uprava na gradot Veles do prokurorot na Vele{kiot

oblasten sud za apseweto na nelegalni lica; izvestuvawa za izvr{eni napadi

na dr`avni ustanovi vo selata vo Vele{ko od strana na nelegalni grupi

(part