Zgodovinsko-raziskovalni kro`ekOsnovna {ola LitijaCesta komandanta Staneta 21270 LITIJA

Mentorica: Fani Rov{ek-Kosma~, predmetna u~iteljica zgodovine, zemljepisain etike ter dru`be

Nalogo so pripravile ~lanice zgodovinsko raziskovalnega kro`ka. Pri zbiranjuin urejanju raziskovalnega gradiva so bile najbolj prizadevne naslednje u~enke:

– Ana Pal~i~, 7.a– Mojca Mikac, 7.a– Marina Pan~i~, 7.a– Anita Podlogar, 8.c– Renata Jere, 8.c– Evelina Hauptman, 7.b

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 23

Raziskovalna naloga za sre~anje mladih raziskovalcev zgodovine

„OD GRAJSKEGA DO KME^KEGA

JEDILNIKA“

UVOD

Grad Bogen{perk ni poznan samo nam doma~inom, pa~ pa dale~ po svetuprav po zaslugi Janeza Vajkarda Valvasorja. Denarne te`ave in {e mnogi drugirazlogi so botrovali, da so se na gradu pogostokrat menjavali {tevilni lastniki.

Tako so v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja gospodarili Windischgratzi.Kdo je skrbel za njihovo prehrano, kaj so jedli in kdo jim je kuhal, smo izvedeliod gospe Cirile Gradi{ek. Povedala nam je, da je na gradu kuhala njena mamaRezi Gradi{ek in Cirilina dobra prijateljica Malka Kav{ek.

Gospo Cirilo Gradi{ek smo z u~enci ve~krat obiskali na njenem domu. Pravona nam je razkrila skrivnosti grajske kuhinje, pogoje, ki jih je morala izpolnje-vati kuharica, ~e je `elela kuhati na gradu, opisala nam je kuhinjski pribor inposebne navade ob obisku kak{ne znamenite osebe na gradu. Omogo~ila namje fotografiranje nekaterih dragocenih jedilnih servisov, skodelic za ~aj, fotografijtakratne grajske gospode, materinega spri~evala in dveh v nem{~ini napisanihjedilnikov njene matere.

Kot prilogo k raziskovalni nalogi smo dodali Cirilin rokopis kuharskih recep-tov, ki jih je zapisovala po materinem in Malkinem pripovedovanju med leti 1937in 1944.

Drugi del naloge je rezultat anket, ki so jih u~enke napravile med doma~imi.Ve~inoma so se pogovarjale s svojimi babicami in dedki o jedeh, ki so bile naj-pogosteje na jedilniku v kme~kih dru`inah med tednom in ob nedeljah oziromapraznikih.

V tretjem delu naloge so u~enke predstavile dva pisna vira:

Mo` v kuhinji (prakti~na navodila za mo{ke) in Slovenska kuharica. Prebralein izpisale so tiste zanimivosti, ki so bile pomembne za mo{ke, kadar so si biliprisiljeni kuhati sami. Knji`ica iz leta 1943 je zaradi svoje vsebine pou~na invredna omembe.

V knjigi Slovenska kuharica pa so na{le star, manj znan kuhinjski pribor,pogrinjke miz za razne praznike, ~ajanke, kosila, nasvete, kako se zlo`ijo prti~kiza razli~ne prilo`nosti in samokuhalnik oz. samokuhar, ki so ga tudi opisale.

LEVSTIKOVA POT®24

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 25

GRAJSKI JEDILNIK

Na gradu Bogen{perk, ki je po letu 1692 nenehno menjaval lastnike, so v 19.stoletju in prvi polovici 20. stoletja gospodarili Windischgratzi. Prav s tega graduje vojvodinja Mecklenbur{ka od leta 1903 naprej za~ela z arheolo{kimi izkopa-vanji po Kranjskem. S pomo~jo angle{kih arheologov je zbrala veliko dragocenihpredmetov hal{tatskega obdobja.

Ti so se deloma hranili na Bogen{perku. Takrat je bila za kuharico na gradsprejeta mati gospe Cirile, Rezi Gradi{ek. Ko je bila sprejeta je morala v pet in polmese~ni uk na grad v Slovenske Konjice. Po kon~anem pouku je dobila spri~evalo,ki ji je odprlo pot v grajsko kuhinjo na Bogen{perku.

Zaradi angle{kih gostov na gradu so najve~krat pripravljali angle{ko hrano.Za zajtrk, ki ni bil ravno zgodaj, je mati pripravila razne namaze, predvsem pa

skuto in jajca, poleg tega pa so obvezno pili pravi ruski ~aj z mlekom in jedli {arkl. To je bil bolj{i, najve~krat mle~ni kruh z rozinami ali suhim sadjem oziroma

ore{~ki. Tak{ni in podobni zajtrki pa niso bili samo za gospodo, ki je jedla v jedil-

Vojvodinja Meklenbur{ka z najmlaj{im sinom Borvinom

LEVSTIKOVA POT®26

Spri~evalo gospe Rezi Gradi{ek z leta 1911.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 27

nici v prvem nadstropju, ampak tudi za slu`in~ad, ki je jedla v prostoru, imeno-vanem offis. Zajtrki so morali biti mo~ni, kajti kosilo je bilo obi~ajno v poznih popoldan-skih urah, ko so se arheologi vrnili z dela.

^ajni servis in ...

...~ajnik

LEVSTIKOVA POT®28

Kak{na so bila kosila na gradu?

Za predjed `e omenjega poznega kosila so jedli skuto, obo`evali so kranjskeklobase in pasteto, imenovano fazanov drek. Pripravili so jo tako, da so vsebino~revesja fazana zame{ali z di{a-vami. Za glavno jed je bila juha,najve~krat goveja in meso, ki soga jedli skupaj z razli~no priprav-ljenim krompirjem in koren~-kovim pirejem. Najprej je prevla-dovala divja~ina. Zelenjave je bilomalo do konca 1. svetovne vojne.V glavnem so poznali in kuhali{pargeljne in brokoli. Ker je imelgrad veliko gozdov so lovili v glav-nem srne, veverice in fazane. Iz

te divja~ine je kuharica priprav-ljala razne nadevane mesne jedi.Jedli pa so tudi meso doma~ih`ivali, ki so jih imeli na gradu (ko-ko{i in gosi). V tistem ~asu {e ni

bilo elektrike, zato so meso obdr`ali sve`e v vodnjakih, ki so jih izkopali v ta namen.Na gradu Bogen{perku ga je dal Valvasor celo poglobiti, da je bilo meso bolj nahladnem. Tako so meso zlo`ili v za to posebej narejene ko{are in jih spustili ~imgloblje v vodnjak, seveda nad gladino vode. To je bil eden najstarej{ih „hladil-nikov“.

Po prvi svetovni vojni so na gradu dobili vrtnarja, ki ni skrbel samo za cvetje,pa~ pa je tudi obdeloval vrt, sejal solato, brokoli in {pina~o. Jedilnik se je po prvi

Jedilnika z leta 1911.Napisala ju je mati gospeCirile Gradi{ek gospa Rezi Gradi{ek.Jedilnika sta napisana v nem{~ini.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 29

svetovni vojni spremenil glede vrste mesa, vse manj je bilo divja~ine, zato pa sovse pogosteje jedli meso doma~ih `ivali in tudi zelenjavo kot prilogo so pogoste-je stregli. Zelo veliko so jedli sadja, ki se ni streglo, saj je bilo vedno na mizi, patudi na omari v vseh prostorih, kjer so obedovali. Najve~ je bilo ~e{enj, jabolk insliv. Po kosilu ali zgodnji ve~erji, kakor so temu obroku radi rekli, so ponovno pilipravi ~aj z mlekom in vino. Otroci so dobili malinovec. Angle{ki arheologi ob nedel-jah niso delali, zato je bil zajtrk zunaj na prostem. Po kosilu so se radi sprehajali,brali, si pripovedovali zgodbe in se zabavali.

Kar so arheologi na{li se je deloma hranilo na gradu Bogen{perk. Po smrti vojvod-inje Meklenbur{ke je pri{la njena zbirka v last h~erke, vojvodinje Marije Antoinette.Ob prevratu 1918 je bil nad zbirko razgla{en sekvester, ki pa je bil leta 1929 ukin-jen. Lastnica je Narodnemu muzeju v Ljubljani podarila nekaj predmetov iz te zbirke,ostalo pa je bilo prodano januarja 1934 na javni dra`bi v ZDA.

Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu Bogen{perk Alfred Windischgratz.Po pripovedovanju gospe Gradi{kove naj bi takrat na gradu kuhala izredno nadar-jena in sposobna kuharica Malka Kav{ek, ki se je za delo v kuhinji usposabljalana ^e{kem, kjer je bila knjeginja Windischgratz lastnica gradu, in pri dobri starikuharici na gradu Bogen{perk. Gospa Malka je zelo rada brala nem{ke knjige.Kako sposobna kuharica je bila se je pokazalo ob prvem obisku princa Pavla na

gradu Bogen{perk. Knez Alfred in nje-gova ̀ ena, ki je bila bolj stroga kot on,sta napisala prav poseben, imeniten jedil-nik.

Katere jedi je pripravila gospaMalka?

Za predjed so postregli fazanov drek,jajca in nadevane gobe. Sledila je juha,srnina prsa, hrbet, kuretina in prikuhe,v glavnem razne omake ter zelenjava.Postregli so {pansko vino. Vsemu temupa je sledila sladica, ki naj bi jo kuhar-ica Malka pripravila po ~e{kem recep-tu in je bil zelo zahteven, zato so si zarezervno sladico omislili {e zamor~ke,~e Malki ne bi uspelo pripraviti Vezuva.Najve~ji problem je bil v tem, da je bilopotrebno segreti {tedilnik do najvi{jemo`ne temperature, kar je bilo je bilo

Marija Antoinetta

LEVSTIKOVA POT®30

odvisno od kurja~a. Kljub tveganjuse je Malka lotila priprave Vezuva. Kakose to sladico sploh pripravi ?

Najprej je Malka naredila dvevrsti sladoleda v bobnu za pripravosladoleda. Da bi bil okus {e bolj{i invidez podoben vulkanu, je to zmesprelila s sladko smetano in vse sku-paj za trenutek potisnila v pe~ico, daje smetana porjavela in se razlila pomasi. V vrh sladice je napravila lukn-jo in vanjo vlo`ilo lupino gosjega jajca,napolnjeno s konjakom. Sluga jetako pripravljeno sladico odnesel vjedilnico, kjer mu je Ivanka odprlavrata in pri`gala konjak v jaj~ni lupini-ci, ki je veli~astno zagorel. Ob pogle-du na to sladico so bili vsi veseli inpresene~eni. Princ Pavel je skupaj zostalimi pritekel v kuhinjo in ~esti-tal Malki.

Ob tak{nih in podobnih pri-lo`nostih so ponudili {pansko vinoin {ampanjec. Vsak dan pa so obobroku (kosilu ali ve~erji) popilikozarec doma~ega vina, v~asih pa tudiviski ali slivovko.

Med tednom so Windischgatzi za predjed kosila jedli ri`ev narastek s kom-potom. Kosila so bilaenostavna tudi ob nedel-jah in praznikih.

Radi so jedli mo~natojed, ~e{ke dolke. Priprav-ljale so se v posebni ponviz vdolbinami. V teh vdol-binah so pekli podobnomaso kot za pala~inke vdveh delih, ki so ju potemnamazali z marmelado po

Solnica

Fotografija na kateri so kuharica gospa MalkaKav{ek, gospa @eleznikova, Dunaj~anka,

ki je skrbela za `ivali, dru`abnicaWindischgratzov, oskrbnik in stre`nik.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 31

sredini, stisnili in posladkali. Za ve~erjo so jedli mle~ni zdrob s ~okolado, mle~noka{o (ta naj bi pripomogla k bolj{im lasem), ri` in tried.

Kaj je tried? To je pope~en kruhek z jaj~kom in dodatek za odrasle kuhanovino, otroci pa so pili malinovec.

Za kosilo so najprej pojedli govejo juho, nato ha{e, ki so ga pripravili tako, da

Posoda za pe~enjemo~natih jedi

so na olju prepra`ili ~ebulo, goveje in svinjsko mleto meso, potresli z moko inzalili z malo juhe. To je bil nadev za omleto, ki so jo nato s tem nadevom spani-rali. Zraven so jedli francosko, italijansko in angle{ko solato ter slivovo ali jabol~nopito. Pogostokrat so bili na mizi keksi, imenovani huzarski krofki.

Huzarski krofki – kuharski receptEna ~etrtina moke,12 dag masla,7 dag sladkorja,2 rumenjaka,limonina lupina in malo jedilne sode.

Iz testa naredi majhne kroglice, v sredini s prstom majhno luknjico, poma`iz beljakom, potresi z grobim sladkorjem in sesekljanimi orehi ali mandeljniter speci. Pe~enim deni v luknjico marmelado.

Ta recept je povzet iz knji`ice Kuharskih receptov, ki jih je gospa Cirila Gradi{ekzapisovala po pripovedovanju matere in gospe Malke. Zapis je nastal med leti1937 in 1944.

Rokopisno gradivo kuharskih receptov smo prilo`ili kot prilogo raziskovalninalogi.

LEVSTIKOVA POT®32

Poseben jedilnik je veljal v prazni~nih dneh. Na postni dan so jedli ribe, ki sojih gojili v svojem bajerju.

Kak{no posodo so uporabljali?

Zaradi ve~inoma odprtih ognji{~ so uporabljali te`ko, ̀ elezno posodo. Ves pri-bor je bil srebrn in te`ak. Na gradu je bil nekdo zadol`en samo zato, da je pomi-

val in ~istil ta pribor, lu~iter polnil petrolejke. Jediso stregli v porcelanastiposodi, v glavnem pri-ne{eni z Kitajske pa tudiNem~ije in Francije. Kerso jedli veliko divja~ine,so imeli zato posebenlovski servis, ki je imel navsakem kro`niku inskodelici drugo ̀ ival.Teh

Posoda za raznevrste peciv

Pet porcelanastih skodelicna razli~ne vrste solatna lesenem pladnju

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 33

posod naj bi bilo 24. Otro{ki servisi so bili poslikani z glavami `ivali ali razli~nimipodobicami.

Ob posebnih prilo`nostih in praznikih so postregli v posodi iz kobalta, ki jebila {e posebej dragocena. Ta porcelan je temno modre barve, razli~nih oblik invelikosti, robovi pa so obi~ajno v`gani oziroma okra{eni z zlatom. Ta porcelan je

mogo~e dobiti {e danes, vendar je zelo drag.Mize so bile v prostorih, kjer so najpogostejeobedovali, pokrite s prti in okra{ene s cvet-jem.

Ko je bil grad nacionaliziran, so se Windischgratzi umaknili, s seboj so odnes-li le osebne stvari, zato je na gradu Bogen{perk ostalo veliko kuhinjske opremepredvsem pa veliko posode, ki je na `alost danes v grajski zbirki ni.

Pripoved gospe Cirile Gradi{ek.

Vaza z vgravirano letnico 1683 Poslikan lon~ek za jaj~ek

LEVSTIKOVA POT®34

VSAKDANJI IN PRAZNI^NI KME^KI JEDILNIK

Vsakdanji jedilnik in prazni~ni jedilnik pri „Vrbanovih“ v Mo{eniku

Po zgodnjem jutranjem vstajanju zaradi dela v hlevu, ko{nje ter dela na njivahoziroma zaradi otrok, ki so pred odhodom v {olo {e napasli `ivino, je dru`inaobi~ajno zajtrkovala zgodaj. Zbrana so bili za skupno mizo v hi{i, ki je bila lese-na s klopmi in nepogrnjena.

Najbolj pogosta jed za zajtrk so bili ajdovi `ganci, zabeljeni z ocvirki in prelitiz mlekom ali kropcem. Kropec je prevreta, osoljena voda in odi{avljena z lovor-jevim listom. @gance je v~asih zamenjala pre`ganka, ve~krat kar brez masti in jajc.Zakaj masti in jajc niso uporabljali? Veliko doma pridelanih pridelkov so moralinamre~ prodati, da so lahko pokrili potrebe dru`inskih izdatkov: pla~ilo davkov.Poleg tega pa so morali dolo~ene stvari tudi kupiti na trgu, kar pa je bilo za tiste~ase te`ko.

V ~asu ve~jih del na njivah ali ob ko{nji je gospodinja prinesla delavcem mal-ico, ki je bila bolj izdatna. Obi~ajno so jedli suho slanino, klobase in svinjsko meso,pili pa doma~e ̀ ganje v manj{ih koli~inah, sadjevec (tolkovec) in za ̀ ejo krhljovkoali slivovo vodo.

Kosilo je bilo med tednom zelo preprosto. Na mizi se je poleg fi`olove juhe zbleki ({irokimi, doma narejenimi na kocke narezanimi testeninami) krompirja vjuhi ali kropcu, velikokrat jedla kisla repa ali zelje z ̀ ganci in matev`em. V zimskem~asu pa krvavice, zelje in krompir v oblicah. Kuhali so tudi kislo zelje s ka{o.

V poletnih mesecih so kuhali ve~ zelenjave. Tako so krompirju v kosih dodali{e kolerabo ali repo ter vse skupaj zabelili.

Kuhali so tudi mlad, {e ne popolnoma dozorel fi`ol, s prvimi za silo zrelimijabolki. To jed so poimenovali sladek fi`ol. Jed so pripravili tako, da so opranozrnje in olupljena ter na majhne dele narezana jabolka kuhali z malo vode. Jed jemorala vreti toliko ~asa, da so se razkuhala. Tako razkuhana so bila podobna ~e`ani.Posebej so pripravili ne preve~ temno pre`ganje, s katerim so zgostili enolon~nico,ki so jo {e posolili in po okusu sladkali. Starej{i so rekli, da je jed „prazna“, zatoso zraven postregli pala~inke ali jabol~ni zavitek.

Kuhali so tudi tople kumare s krompirjem, ki ga je moralo biti toliko, da je vjedi stala `lica. To jed so mo{ki {e dodatno popoprali.

Jabolka so pekli v pe~eci, bolj kot prilogo h kosilu ali sladico.Kurja obara je bila bolj{a jed, jed za prazni~ne dni ali ~e je kdo pri hi{i prazno-

val rojstni dan. Gospodinja je na tak dan skuhala orehove {truklje in jih zabelila zdoma narejenim maslom.

Za ve~erjo so jedli mo~nik na vodi, zabeljen z ocvirki, mle~no ka{o pa poseb-no takrat, ko je mati pekla kruh in je ka{o spekla zraven v pe~i. Jedli pa so tudikislo mleko s kruhom, krompir v oblicah s soljo, poleti pa tudi kumare v solati.

Ob nedeljah in praznikih je bil jedilnik bogatej{i. Za zajtrk so pili mle~no kavo,jedli kruh namazan z doma~im maslom in marmelado.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 35

Za kosilo je bila svinjska juha z doma~imi rezanci, mo~nikom ali ribano ka{o.Ker so imeli pri Vrbanovih mlin, so si lahko privo{~ili ve~ mo~natih jedi in tudikruha jim ni primanjkovalo. ̂ e je bil praznik pomembnej{i, so seveda skuhali koko{jojuho.

Poleg juhe je bil „renstan“ krompir in suho svinjsko meso. Solata je bila ses-tavni del jedilnika, obi~ajno navadna doma~a, zabeljena z malo olja in doma~imkisom. V spomladanskem ~asu so pogosto jedli regrat zabeljen z ocvirki kot samosto-jno jed s kosom kruha.

Ob nedeljah je bila ve~erja bolj{a. Velikokrat so pekli pala~inke, cvrtje, ocvr-to bezgovo cvetje in jabol~ni kompot ali jedli ~e`ano.

Jedilni pribor je bil tudi pri tej hi{i aluminijast, `lice pa velikokrat {e lesene.Jedli so iz skupnih prstenih oziroma lon~enih skled. Miza je bila ob nedeljah inpraznikih pogrnjena s prtom, ki so ga pred obedom umaknili.

Pred jedjo je gospodar molil, prav tako po jedi. Gospodar je vedno sedel na~elu mize, tudi za ostale dru`inske ~lane je veljalo pravilo, da sedijo vedno naistem prostoru. Ker so jed zajemali obi~ajno vsi iz ene posode, so se morali po{tenopotruditi, da so hitro zajemali, ~e ne so od{li od mize la~ni.

Pripoved 84 letne Marije Renko.

Pred {estdesetimi leti so imeli pri ^rnetovih skromno in enoli~noprehrano

Naslednja pripoved je iz ust moje babice Jo`efe ̂ rne iz Reka Gozda, ki se dobrospominja prehrane izpred {estdesetih let.

Prehrana je bila zelo skromna in enoli~na. Zjutraj so ponavadi jedli zelje in`gance, ki so bili koruzni ali ajdovi, moka zanje pa je bila pridelana doma. Zeljeje v~asih nadomestila repa, zabeljena z ocvirki, ~e so jih imeli. V pomladnem injesenskem ~asu so zajtrkovali gobe, ponavadi z jajci ali pa s smetano, seveda ni~esarkupljenega.

Opoldne, ko so se zopet vsi zbrali doma~i, pa je na mizi stala velika skledakrompirja v kosih ali v oblicah, poleg pa latvice kislega mleka. To kosilo je nasled-nji~ zamenjala kak{na svinjska ali goveja juha z zakuhanim ri`em, slivami, „knedel-ni ali nudelni“.

^e so imeli v gosteh kak{ne „taberhovce“ – delavce, je bilo kosilo bolj{e. Matije pripravila cvrtje, fi`olovko s suhim mesom, ri~et, pe~eno ka{o iz kru{ne pe~i alimo~nik, ki je bil lahko kuhan na mleku ali vodi, ter zabeljen z ocvirki – „zaro{tan“.V ~asu med kosilom in ve~erjo so poleti pojedli veliko solate (zelene, zeljnate, motovilec,regrat) z dodanimi jajci ali fi`olom. Ta jih je v poletni vro~ini nekako osve`ila. Pozimi,ko pa ni bilo solate, so jedli suho sadje (jabolka, hru{ke, ~e{plje) – „krhlje“.

Pred spanjem so ve~erjali bolj ali manj mle~ne jedi. Velikokrat je bila to pe~enaali kuhana ka{a, mo~nik, mleko in kruh. Da pa pri ve~erji ni bilo vedno mleko, je

LEVSTIKOVA POT®36

bil v skledi tudi krompir v oblicah, zraven pa redkev ter sol ali `olca s ~ebulo inkruh.V ~asu kostanja so ob ve~erih kuhali ali pekli kostanj.

Ob pustu so postregli s suhim mesom, ki je bila ponavadi kra~a. Te so bilipredvsem zelo veseli otroci, saj v ostalih dneh niso bili dele`ni mesa. Pustne dniso mizo bogatili tudi krofi, flancati ter {truklji. Krofi so bili kot „kepe testa“, pravni~ niso bili podobni dana{njim, ker niso bili polnjeni z marmelado. V velikono~nihdneh so imeli potico, obi~ajno orehovo, redko pa tudi pehtranovo.

Kot danes so tudi takrat poslikali jajca – pirhe, le da ni bilo toliko barv in raznihsli~ic. Za bo`i~ so imeli koline in takrat so torej jedli krvavice, mesenke – pe~enice,{obelne – ko`arce, jetrne klobase, zraven pa skledo surovega kislega zelja. Matije, kot vse druge dni, spekla kruh.

Zanimivosti

Pred in po jedi so vedno molili o~ena{, ki ga je molil gospodar. Vsi ~lani dru`ineso jedli iz ene sklede, ki je stala na sredi mize. Jedli so ve~inoma z `lico, redkok-daj z vilicami, no`ev skoraj niso uporabljali. Prt so imeli na mizi le ob praznikih.

Pripoved Jo`efe ^rne, zapisala vnukinja

Premo`enjsko stanje dru`ine je vplivalo na vsakdanjo prehrano

Za zajtrk so najve~krat jedli pe~ena ali kuhana jajca s slanino (~e je bila). Zravenso pili mleko in ~aj pa tudi belo kavo, prave pa {e niso poznali. Zraven so jedlikruh, ~e so ga imeli, ~e pa ga ni bilo jim je mama naredila {morn (carski pra`enec).Jedli so tudi jajca na kruhu. Bili so zelo skromni. Zajtrk je bil zelo zgodaj.

Za malico so jedli predvsem sadje, ki je bilo odvisno od letnih ~asov. To sobile hru{ke in slive, grozdje, orehi ipd. Hru{ke, jabolka in slive so tudi su{ili.

Za kosilo so jedli enolon~nice, krompir (na razne na~ine: s fi`olom, v oblic-ah), gobe (z jajci, smetano, krompirjem), `gance, repo, matev`a in zelje. Meso sojedli zelo poredko, saj ga niso imeli, oziroma so ga prodali ali hranili za delavce.Kadar pa so ga imeli je bil to ponavadi zajec, perutnina ali pra{i~. Juhe ni bilo.

Za ve~erjo so jedli mo~nik z mlekom, ka{o (kuhano ali pe~eno), pre`gankoin kruh. Med tednom v glavnem ni bilo mesa, zato pa je bilo toliko ve~ zelenjave.Meso so jedli le ob nedeljah in praznikih. V nedeljo so zjutraj najprej {li k ma{i,potem pa so jedli, saj so morali biti te{~i. Za kosilo je bila edina posebnost juhaiz sve`ega ali suhega mesa, pa tudi krvavice, pe~enice, pe~en ali kuhan zajec inmeso iz juhe.

Za bo`i~ so jedli potico (ro`i~evo, {pehovo, orehovo, ocvirkovo), suho mesoin suho juho – iz suhega mesa.

Za veliko no~ so jedli `olco, suho meso, potico, hren in jajca, ki so jih barvalitako, da so jih dali kuhat v ~ebulino listje.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 37

Za pusta so prav tako jedli suho meso in naredili krofe ali {traube. Krofi so bilibrez marmelade.

Ob postu so jedli le kak{no juho, ki ni vsebovala mesa, npr. fi`olovo juho.Molili so pred in po jedi. Ob obroku so ponavadi pili kompot. Jedli so v skledahz `licami in redko z vilicami, no`ev niso imeli.

Pripoved Vide Marije Koci.

Kaj in kako je kuhala mama Anitinega dedka

U~enka Anita Podlogar je svojo anketo oblikovala takole:

Naslednje podatke sem si zapisala ob pripovedovanju dedka z Vinjega vrha,ki je star enainsedemdeset let. Med tednom (na splo{no) je njegova mama, kateroso vsi vikali, najve~krat pripravila:

– krompir v oblicah z mo~nikom;– mle~ni mo~nik;– sladko zelje (z `ganci oz. z matev`em);– repo (z `ganci oz. z matev`em);– je{prenj (s prekajenimi svinjskimi ko`ami);– {truklji (s peter{iljem in ocvirki);– kuhan fi`ol, zabeljen z ocvirki, skupaj s krompirjem v oblicah.Omenjene jedi so bile pripravljene za kosilo, medtem ko so se naslednje pojav-

ljale na mizi, ko je bil ~as za malico ali ve~erjo: `olca, mle~na ka{a ali ri`, mlinci,zabeljeni z ocvirki, razli~ni preprosti narezki iz doma~ega svinjskega mesa in doma~egakruha, suhe hru{ke in jabolka. Za zajtrk {morn oziroma cvrtje in bela kava ali ~aj.

Recept za `olco:

Za ̀ olco potrebujemo prekajeno svinjsko meso, v glavnem parklje, ko`e, uhljein rilec. Mesne sestavine namo~imo v vodo za 12 ur, potem jih operemo in nare`emo.Vse to damo kuhat skupaj s celim poprom, soljo, ~esnom, sve`im peter{iljem inlovorjem. Kuhamo 8 ur, vre naj po~asi. Ko je `olca kuhana, jo skupaj z vodo pus-timo stati, da se ohladi, potem pa jo nalijemo v posode, kjer jo pustimo stati ~ezno~, da se strdi. @olca je tako pripravljena. Kdor `eli, si jo lahko popopra.

Ob praznikih in porokah so jedli: orehovo potico, svinjsko in zaj~je meso, gov-ejo juho z mesom, orehove {truklje in pra`en krompir.

Ob pustovanju je mama pripravila krofe. Bili so brez marmalade.Ob veliki no~i so bili na jedilniku pirhi s potico, {unka in suho meso.Za ve~ino dru`in na obmo~ju na{e ob~ine je bilo zna~ilno, da so vsak obed

za~eli in kon~ali z molitvijo. Vsa dru`ina je zajemala iz ene sklede, jedli so z alu-

minijastimi `licami in vilicami. Vsak dru`inski ~lan je imel pri mizi svoje stalnomesto. ̂ e so hrano delili, je to opravilo pripadalo kuharici, v na{em primeru mami.Mize niso prekrivali s prtom, izjema so bili prazniki. Kuhali so v kme~ki pe~i.

Na podstre{ju so imeli v posebnih ko{arah shranjeno suho meso. Iz sliv, hru{k,jabolk so kuhali `ganje, ki so ga z veseljem ponudili svojim gostom, ki so ga zelohvalili. @ganje so tudi prodajali.

Pripoved Jo`eta Zupan~i~a

LEVSTIKOVA POT®38

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 39

PISNI VIRI

MO@ V KUHINJI

Pri iskanju pisnih virov o jedeh in njihovi pripravi, nam je pri{la pod roke tudiknji`ica Mo` v kuhinji – s prakti~nimi kuharskimi navodili za mo{ke, avtorja JosipaVidmarja iz leta 1943.

Josip Vidmar jo je napisal iz lastnih izku{enj. V uvodu je zapisanih enajst zapove-di za doma~ega kuharja. Ta knji`ica je bila mnogim mo{kim pomemben pripo-mo~ek pri pripravi hrane ko so za dolo~eno obdobje od{li od doma slu`iti kruhv tujino. To je na{e mo`e doletelo `e v medvojnem obdobju, po drugi svetovnivojni pa prav tako, saj si mnogi niso na{li dela doma ali pa so morali po nalogupodjetja ali ustanove, kjer so bili zaposleni kot strokovnjaki, za dolo~en ~as nadelo v tujino. ^e so morali od doma, so `eleli vsaj ve~ji del zaslu`enega dohodkaprinesti domov, zato so si kuhali sami. Po uvodnem delu sledijo zapovedi za doma~egakuharja.

Iz zbirke zapovedi za doma~ega kuharja:

1. Kuhaj samo to, kar zna{!2. Pri kuhanju ne imej dobre obleke!3. Potrpljenje in veselje jam~ita za dober uspeh.4. Kuhaj vedno na ognju in ne na ugaslem {tedilniku ali pe~ici.5. Jed kuhaj vedno toliko ~asa, kolikor je navedeno v receptu.6. Kuhaj vedno dolo~eno koli~ino, torej vedno ne manj ne ve~.7. Kuhinjsko posodo pomij takoj po uporabi, nikar ne pu{~aj umazanih loncev!8. V za~etku kuhanja soli vedno bolj malo, da ne bo{ jedel preslano.9. Med kuho ne ~itaj romanov ali se ne loti pisanja; jedi mora{ med kuho nad-

zorovati in me{ati sicer bo jed romala kam drugam, ne v tvoj la~ni `elod~ek.10. Red – snaga – var~nost! Pomni, da je ve~ dnevov kakor klobas.11. Ne prijemaj vro~ih loncev ali kozic z golo roko, saj ima{ zato primerno krpo.

Samskemu kuharju priporo~a obilen in redilen zajtrk.

„Ako dobro zajtrkuje{ te ne bo ob{la ob 10. uri tista ~udna slabost, da kruli po`elodcu“. Zjutraj samski kuhar lahko vstane pol ure prej in si pripravi obilen zajtrk,ne da bi ~ez dan tratil dragocene ure. Avtor knji`ice nadaljuje z naslednjo mislijo:„Nekateri mo{ki se zadovoljijo zjutraj s skodelico ~rne kave ali ~aja, no blagor jim.Iz lastne izku{nje pa vem, da se po dobrem zajtrku po~utim bolj krepkega in zdra-vega.“

Citat iz knji`ice Josipa Vidmarja: Mo` v kuhinji (1943, str.45)

LEVSTIKOVA POT®40

Za izdaten zajtrk piporo~a jaj~ne jedi, ki so samskim kuharjem najbolj v{e~,ker dajo malo dela in za njih pripravo ni potrebna velika kuharska umetnost. Nekajnavodil za jaj~ne jedila:

Jajce – na volovsko oko, ki se pripravi v par minutah, tako da v ponvici razge-je{ malo ma{~obe, v vro~o mast ubije{ jajce in osoli{. Ponev strese{ dobro, da naraste.

Jajca cvrta s ~ebulo – v razgreto ponev z nekoliko ma{~obe, prideni pol sred-nje velike na drobno zrezane ~ebule. Ko pri~ne ~ebula spreminjati barvo, ubij dvejajci in dobro preme{aj, da lepo nakrknejo, osoli in popraj.

Opisana so tudi navodila, kako se pripravi jaj~ni paprika{, jajce s {unko, jajcaz jetrno pasteto in jaj~ni {ato, ki ~loveka krepi takrat, ko je slabega zdravja ali imaslabo kri.

Glavni obrok po mnjenju avtorja naj bi bilo kosilo h kateremu sodijo raznejuhe, goveji gola` – mo{ki ponos, mo~nate jedi in solata.

„Goveji gola` pride v po{tev samo, kadar imamo kakega prijatelja na obiskuin mu ho~emo pokazati svoje mo{ko kuharsko znanje“, pravi avtor knji`ice.

Recept za pripravo:

Za {tiri osebe vzemi pol kilograma mesa izrecno za gola`. Zre`i ga na maleko{~ke in sesekljaj na drobno prav toliko ~ebule. V kozico deni veliko `lico masti,meso in ~ebulo - osoli in malo popopraj. To du{i pribli`no eno uro, pa ne na pre-hudem ognju. Nato prideni malo sladke paprike, velik s~epec sesekljanega peter-{ilja in dva stroka ~esna. Med du{enjem vedno me{aj, da se ne prismodi. Po uridu{enja dodaj dve ̀ lici paradi`nikove mezge in du{i {e deset minut, med neprestanimme{anjem. Prideni vejico majarona, pol lovorjevega lista, limonino lupinico, endeciliter belega vina in dva ali tri klin~ke ter za {~epec cimeta.

Kon~no dolij pribli`no pol litra vrele juhe ali vode, dobro preme{aj in pustivreti {e dve uri. Vsako toliko ~asa preme{aj. Ako vidi{, da je premalo omake, dodaj{e vrele juhe ali vode. Pomni, da je ta gola` so~ni gola`, zato naj bo ~im manjomake. Zadostuje je toliko, da je meso pokrito.

Med mo~natimi jedmi so mo{ki najraje pripravljali cesarski pe~enjak. Receptza pripravo je naslednji:

V loncu dobro stolci skodelico surovega mleka, malo soli ter tri `lice moke,nato pridaj {e stepeni beljak in dobro zme{aj. Ako je testo preredko dodaj {e malomoke. Priporo~ljivo je tudi, da pridene{ za no`evo konico pecilnega pra{ka. Pomni,da mora biti testo gosto. Tako pripravljeno testo vrzi v ponvico ali kozico, kjer sirazbelil nekoliko ma{~obe (najbolje masla). Ako ima{ pe~ico, pusti pe~enjak nekaj~asa (10 minut) v pe~ici, nato pa ga na {tedilniku, na odprtem ognju razme{aj zvilicami. Pe~enjak je gotov, kadar je lepo rumen.

Recepti iz knji`ice Josipa Vidmarja: Mo` v kuhinji (1943, str. 35)

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 41

Za samskega kuharja so razne solate, bodisi kuhane ali surove, zelo priporo~ljive.Zakaj? Ker ni treba zgubljati mnogo ~asa za pripravo, ker vsebujejo mnogo vita-minov. Razne solate se pripravljajo vedno na eden in isti na~in. Pomembno je to,da mora{ vsako zelenjavo dobro o~istiti in oprati v ve~ vodah, posebno poleti.

Priprava vsake solate ali druge presne zelenjave pa je precej enostavna. Vsakoje potrebno osoliti, poprati po okusu, dodati strok drobno zrezanega ~esna. Nanjose najpreje nalije malo olja ter preme{a, nato {e kisa.

V knji`ici najdemo tudi nekaj nasvetov za pripravo doma~ih zdravil, kot sozdravilni ~aji in zdravilna vina.

Avtor knji`ice vsem mo{kim, ki so se zna{li pred tem, da si bodo morali kuhatisami, priporo~a naslednje: Vzemite knjigo v roke in se z dobro voljo in s {~epcempotrpljenja podajte v kuhinjo, k pe~ici ali k samovarju. Tisti {~epec potrpljenja najbo tako velik, da ob morebitnem prvem neuspehu ali polomiji ne odnehate, sajveste, da velja: u~en {e nih~e ni pal z neba.

SLOVENSKA KUHARICA

Nekaj zanimivih in pomembnih podatkov o jedeh, kuhinjski posodi in pogrin-jkih je na{la u~enka Ana Pal~i~ v knjigi Slovenska kuharica. Napisala jo je S. M.Felicita Kali{nik, u~iteljica na gospodinjski {oli. To je osma izpopoljnena inpomno`ena izdaja iz leta 1935. Izdala jo je Jugoslovanska knjigarna Ljubljana. Vknjigi je opisan kuhinjski pribor, na{teta so navodila za sestavo jedilnika, pogrin-jki miz za razne praznike, ~ajanke, kosila, zlaganje prti~kov za razne prilo`nosti,jedilniki za vsak mesec posebej, jedilniki za slavnostne obede, postne dneve, za

Miza,pogrnjenaza slavnostniobed

LEVSTIKOVA POT®42

ve~erje, pozne zajtrke, jedilnike za novodobno prehrano in {e {tevilni drugi prak-ti~ni nasveti.

Miza, pogrnjena za malo kosilo

Okrogla miza,pogrnjena

za kavo

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 43

V drugem delu svojega prispevka je u~enka s sliko in besedo prikazala, kakose pripravijo namizni pogrinjki za razne prilo`nosti.

Razli~ni vzorci zlo`enih prti~ev (serviet)

LEVSTIKOVA POT®44

Za pripravo hrane so v~asih zelo radi uporabljali samokuhar, ker so prihranili~as, jed pa je ostala dlje ~asa topla in bolj okusna.

SAMOKUHAR

Da samokuhalnik ustreza svojemu namenu, moramo posodo z razgretimi jediliobdati samo s slabimi prevodniki toplote, ker jim le na ta na~in ohranimo za kuha-nje potrebno toploto. Pri tem kuhanju pa ne izgube jedila svojega prijetnega okusain redilnih snovi, ker iz zaprte posode para ne more uhajati. Samokuhalnik si lahkonaredi vsakdo sam. Sestoji iz skrinje, ki naj je zbita iz desk. Pokrov mora skrinjodobro zapirati. V ta namen je dobro, ~e se pritrdijo na pokrov in skrinjo zapiralnekljuke. Tudi na konceh skrinje naj se pritrdijo dr`aji, da se skrinja la`je prena{a.Dno skrinje naj se dobro natla~i 5 do 7 cm na debelo s slabimi prevodniki toplote,n. pr. s slamo, `aganjem ali z leseno volno. Najbolj se priporo~a fina lesna volna,ki se da dobro natla~iti in ker ne prhni teko hitro kakor slama ali `aganje.

Potem se postavita v zaboj dva lonca 6-8 cm vsak-sebi, ali se pa postavijo 4lonci naprej dva eden vrh drugega in potem {e druga dva prav tako v enaki raz-dalji, kakor je povedano za prva dva lonca. Zdaj se zatla~ijo {e okrog loncev vsiprazni prostori z volno kolikor mogo~e tesno prav do pokrova loncev. Tako zatla~enilonci se parkrat zasu~ejo, da dobe pravo lego, v kateri bomo pozneje pri kuhan-ju postavljali lonce z vrelimi jedili. Nato se prazni lonci odstranijo. Da pokrijemolonce tudi povrh, naredimo pod pokrovom skrinje blazinico, nekoliko ve~jo odvotline skrinjinega pokrova. Napolni naj se z leseno volno, da se z njo lahko dobroizpolni prostor med pokrovi loncev in skrinje.

Namesto skrinje se lahko pripravi primerna ko{ara, ki pa jo je poprej trebadobro oblo`iti s kakim starim ~asopisnim papirjem in {ele potem natla~iti s slabi-mi prevodniki toplote, kakor ̀ e povedano. Votline za lonce in povr{je med votlina-mi lahko prevle~e{ s kako mo~no tkanino, ki jo pritrdi ob stenah z majhnimi ̀ eblji~ki.

Posoda, v kateri kuhamo jedila, je lahko `elezna emajlirana, prstena ali plo-~evinasta emajlirana ali druga~e; vendar se priporo~a uporaba emajliranih posod,ker se hitreje segrejejo in nevplivajo nanje razli~ne kisline. Tudi se priporo~ajolonci z gibljivimi ro~aji, ki se zapognejo tesno ~ez pokrove, da ne more uhajatipara iz loncev.

Uporaba samokuhalnika je zelo preprosta. Posode, v katerih namerava{ po-staviti v skrinjo jedi, napolni z njimi tako, da manjka pri vsaki posodi komaj zadva prsta do pokrova. Zdaj postavi posode z jedimi na vro~ {tedilnik, jih osoli,zabeli in prideni potrebne za~imbe. Tako pripravljene jedi naj stoje na vro~emprostoru, da zavro ter vro dolo~en ~as. ^as predkuhanja je odvisen od kakovosti`ivila, ki ga ho~emo postaviti v samokuhalnik. Meso n.pr. naj vre 20–25 minut,le~a in je~men~ek 20–25 minut, suh fi`ol, grah, posu{ene zelenjave, prekajenomeso je treba zve~er pred uporabo namo~iti ter zjutraj predkuhati 20–30 minut.

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 45

Kar se ti~e bolj mehkih `ivil, n.pr. ri`, ka{a, ribana ka{a, rezanci,makaroni, cmokiin sli~no zadostuje kratko predkuhanje 5–7 minut.

Ker se jedi v samokuhalniku z mo~jo zaprte pare zmeh~ajo, je skrbeti za to,da `ivila dobro vro in da loncev ne odkrivamo neposredno, preden jih namera-vamo postaviti v samokuhalnik in da jih postavimo vanj kolikor mogo~e hitro,pokrijemo z blazino in pokrovom in zataknemo s kljuko. Zato je dobro, da ti poma-ga {e kdo, kadar mora{ naenkrat ve~ posod postaviti v samokuhalnik.

Jedila morajo ostati v samokuhalniku 4–6 ur, pa tudi dalje jih lahko pusti{, neda bi jim kaj {kodovalo na obli-ki in barvi, pa~ pa trpi okusin se izgube vitamini; more-mo jih nadomestiti s solato alisadjem. Medtem ko so jedi vsamokuhalniku, ga nikdar nesme{ odpirati. ^e bi ga ven-darle odprla iz katerega kolivzroka, bi morala jedi izno-va zavreti in postaviti nazaj.

Kadar ho~e{ pripravitiobed iz `ivil razli~ne ka-kovosti, mora{ paziti na to, daso vsa jedila enako dolgo vsamokuhalniku, in sicer toliko~asa, kolikor je treba za naj-tr{a jedila, ker mehkej{im je-dilom, kakor `e re~eno, ni~ne {koduje, ako ~akajo v skri-nji na ona jedila, ki jih je tre-ba dalje ~asa kuhati.

^e ima{ samokuhalnikpripravljen za ve~ posod, paho~e{ katerikrat kuhati mordasamo v eni ali dveh posodah,takrat je dobro, da zavre{ vvseh ostalih posodah vodo terjo postavi{ z jedili vred v

samokuhalnik. Na ta na~in se ti jedila skuhajo bolje in ima{ s kuhanim obedomvred tudi vro~o vodo, da lahko po obedu pomije{ posodo. Samokuhalnik odpripo vsaki uporabi, da se prezra~i.

Jedila, kuhana v samokuhalniku, so z malimi izjemami zelo dobra, samo da seprej, preden jih postavimo v samokuhalnik, dobro pripravljena. Tudi se priporo~asamokuhalnik zato, ker se s tem prihrani mnogo ~asa, zlasti pa kuriva.

Samokuhar

LEVSTIKOVA POT®46

Kako pripravno je to na de`eli, ~e zna gospodinja uporabljati samokuhalnik.Lahko ̀ e zjutraj, ko kuha zajtrk, obenem pripravi in postavi jedila za kosilo v samokuhal-nik. Tako opravlja lahko nemoteno ves dopoldan druga opravila, ne da bi skrbelaza kosilo. Opoldne samo odpre skrinjo in takoj lahko postavi kosilo na mizo.

Tako tudi, ako gredo kdaj delavci dale~ od doma na delo v gozd, na travnikeali njive, jim gospodinja lahko pripravi `e pred odhodom v samokuhalniku obed,postavi skrinjo s kosilom na voz pa se odpeljejo z njim; odprejo si jo lahko sami.Gospodinji je pa prihranjene mnogo skrbi, kdo bo peljal ali nesel kosilo.

Dobesedni prepis iz kuharske knjige Slovenska kuharica(Kali{nik 1935, str. 652–655)

PREHRANSKE NAVADE SKOZI ^AS 47

ZAKLJU^EK

Razpisana tema leto{nje raziskovalne naloge je u~ence zgodovinsko razisko-valnega kro`ka ponovno vzpodbudila k brskanju po na{i preteklosti. S prvimi zelomikavnimi obljubami u~encev, kaj vse bodo zbrali in prinesli, koliko ljudi poz-najo, ki veliko vedo o starih jedeh in katere knjige so ̀ e prebirali, smo kmalu opra-vili.

Ko je tista za~etni{ka zagnanost minila, smo se lahko resno lotili dela. Po `eustaljenem na~inu dela smo najprej naredili na~rt dela. Lotili smo se iskanja zgodovin-skih virov, seveda v prvi vrsti ustnih.

Pri iskanju virov smo se spomnili na{ega dela iz pred petih let, ko smo razisko-vali gradove v na{i ob~ini in pri tem delu spoznali gospo Cirilo Gradi{ek. Gospaje izredno bistra, ima odli~en spomin, njene pripovedi so pravi zaklad vedenja ona{i krajevni preteklosti, obenem ima izjemen dar za pripovedovanja in prijetenpristop do u~encev – spra{evalcev.

Gospa Cirila Gradi{ek nam je v najve~ji meri pomagala pri nastajanju na{e razisko-valne naloge saj sta njena mati Rezi in najbolj{a prijateljica Malka Kav{ek kuhalina gradu Bogen{perk. Tako smo z njeno pomo~jo zvedeli, kaj so jedli na gradu vprvi polovici 20. stoletja. Kaj vse so kuhali poleg ̀ e opisanih jedi, bo najla`je spoz-nati iz priloge k tej nalogi, ki je rezultat na roke zapisanih kuharskih receptov gospeCirile Gradi{ek, ki jih je zapisovala po pripovedi svoje matere in prijateljice. Knji`icas kuharskimi recepti je datirana z letnicama 1937 in 1944 . Nekaj receptov je napisanihv nem{~ini, prav tako tudi spri~evalo Ciriline matere ter dva jedilnika iz leta 1911.

V drugem delu naloge smo predstavili vsakdanji in prazni~ni kme~ki jedilnik.Vsi {tirje prispevki imajo veliko skupnega. Ve~ ali manj se jedi od dru`ine do dru`ineponavljajo. V glavnem so bile med tednom na jedilniku najbolj tipi~ne jedi: ̀ ganci,zelje, repa, krompir v kosih, v juhi, v oblicah, je{prenj, fi`ol, poleti tudi razna zele-njava, mo~nik ali ka{a. Mesa med tednom praviloma niso jedli, razen ob ve~jihdelih in to seveda delavci oz. taberharji.

Ob nedeljah in praznikih je bil jedilnik bogatej{i. Obi~ajno so kuhali juho izsvinjskega mesa, poleg pra`enega krompirja so jedli tudi meso in solato, v~asihpa {e kak{no sladico.

Prazni~ne jedilnike so obogatili s potico, suhim mesom ali {unko. Tudi pija~aje bila iz doma~ega pridelka. Kompoti so bili na razpolago vsak dan, za praznikepa tudi vino in ̀ ganje za odrasle in obiskovalce. Doma je bila kuhana tudi marme-lada in maslo, ki ga je gospodinja pripravila sama.

Kuhinjski pribor je bil skromen. Jedli so iz skupnih posod. Obi~aj, ki je bil pravtako tipi~en za kme~ke dru`ine, je bil povezan z molitvijo pred in po jedi.

Tretji del naloge je povzetek dveh pisnih virov. V knji`ici Mo` v kuhinji smoz najve~jim zanimanjem prebirale zanimive zapovedi avtorja mo`em v kuhinji. Povzelipa smo {e nekaj drugih omembe vrednih vsebin.

V Slovenski kuharici z leta 1935 smo na{li nekaj danes manj znanih ali celonepoznanih vrst kuhinjskega pribora ter razli~ne vrste namiznih pogrinjkov. Na{onalogo smo kon~ali z opisom samokuharja, ki je imel takrat podobno vlogo kotdanes ekonom lonec.

NEZNANE BESEDE

emajlirana posoda: polo{~ena posodakrhlji: posu{ene jabol~ne rezine

pre`ganka, pre`ganje: juha, v ma{~obi prepra`ena moka, zalita rabi za zagos-titev omak, juh in zelenjave

renstan: pra`en krompirsekvester: (lat.) oblastna zaplembataberhar: kmetijski delavec, najet za delo vsak dan posebej

Vezuv: 1281m visok aktivni vulkan ob Neapeljskem zalivu

VIRI IN LITERATURA

Pisni viri

Bunc, S. (1991) Slovar tujk, MariborGodec, I. (1990) Obnova gradu Bogen{perk, LitijaKali{nik, S. M. Felicita (1935) Slovenska kuharica, Jugoslovanska knjigarna, LjubljanaLeksikon Cankarjeve zalo`be (1988) LjubljanaOtorepec, B. (1990) Valvasorjev Bogen{perk, LjubljanaReisp, B. (1983) Janez Vajkard Valvasor, LjubljanaVidmar, J. (1943) Mo` v kuhinji (prakti~ na navodila za mo{ke), Ljubljana

Ustni viri

Pripovedovali so :gospa Cirila Gradi{ekgospa Milka Marija Renkogospa Jo`efa ^rnegospa Vida Marija Kocigospod Jo`e Zupan~i~

LEVSTIKOVA POT®48