ANALYSIS OF PRINT QUALITY OF DIGITAL DUPLICATORS, ANALIZA KAKOVOSTI TISKA PRI DIGITALNIH DUPLIKATORJIH

UNIVERZA V LJUBLJANINARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POLONA KUZMAN

NIJMEGEN 2007

UNIVERZA V LJUBLJANI

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA TEKSTILSTVO

ANALIZA KAKOVOSTI TISKA PRI DIGITALNIH DUPLIKATORJIH

ANALYSIS OF PRINT QUALITY OF DIGITAL DUPLICATORS

DIPLOMSKO DELO

Polona KUZMAN

Nijmegen, 2007

II

podatki o področju dela, mentorstvu in zagovoru

Smer študija:

univerzitetni študij grafične tehnologije

področje raziskovalnega dela:

tehnologija in kakovost tiska

kraji izvajanja dela:

organizacija Extrapool v mestu Nijmegen na Nizozemskem,

katedra za informacijsko in grafično tehnologijo Oddelka za tekstilstvo

Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani.

mentorica:

doc. dr. Tadeja Muck

člani komisije za oceno in zagovor diplomskega dela:

Predsednica: doc. dr. Maja Klančnik

Članica: doc. dr. Tadeja Muck

Članica: izr. prof. dr. Petra Eva Forte Tavčer

datum oddaje diplomskega dela: 6. december 2007

datum zagovora diplomskega dela: 21. december 2007

III

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila doc. dr. Tadeji Muck

za mentorstvo in vzpodbudo pri izdelavi diplomske naloge,

Joyce in Jan Dirk-u iz Extrapool-a (NL)

za pomoč pri delu z digitalnimi duplikatorji,

doc. dr. Željki Barbarić Mikočević z Grafične fakultete v Zagrebu

za recikliranje vzorcev,

moji družini za podporo in razumevanje med študijem

ter nenazadnje

Joop-u

za idejo o izdelavi diplomske naloge na Nizozemskem

in vso moralno podporo.

IV

izvleček

Namen diplomskega dela Analiza kvalitete tiska pri digitalnih duplikatorjih je bil preučiti in

predstaviti delovanje digitalnih duplikatorjev. Digitalni duplikatorji so digitalni tiskarski stroji,

ki delujejo po principu rotacijskega prepustnega tiska. Predstavljeni so zgradba in delovanje

treh strojev: Riso V8000, Ricoh JP8500 ter TCII, vrste barv za digitalne duplikatorje in njihovo

sušenje ter možnost uporabe UV barv s sušilnim členom Seriprinter25. Opisane so prednosti

in slabosti digitalnih duplikatorjev. Za potrebe analiz so bila raziskana tudi področja reciklacije

in deinkinga, rastrske reprodukcije, gradacijske krivulje ter neenakomernosti površine, mot-

tlinga. V ekperimentalnem delu so bile opravljene tri analize. Analiza prirasta rastrskih ton-

skih vrednosti glede na obliko rastrske pike ter liniaturo rastra ter primerjava med tremi stroji

Riso V8000, Ricoh TCII ter Ricoh JP8500 z UV sušilnim členom Seriprinter25 je bila izvedena z

metodo denzitometričnih meritev. Izmerjena je bila geometrična rastrska tonska vrednost ter

nato izračunani prirast vnešen v diagram. Druga analiza primerja enakomernost obarvanosti

potiskane površine na dveh strojih, ki lahko tiskata dve barvi hkrati: Riso V8000 ter Ricoh TCII.

Analiza je bila izvedena s pomočjo slikovne analize z metodo izračuna variacijskega koeficienta.

Zadnja analiza obravnava področje reciklacije in deinkinga. Vzroci, potiskani z digitalnimi dupli-

katorji so bili razsivljeni na različne načine flotacije in izpiranja, izdelani laboratorijski listi so bili

nato analizirani s pomočjo slikovne analize na dva načina: z izračunom beline ter z merjenjem

velikosti površin, pokritih z nečistočami.

Ključne besede: digitalni duplikator, digitalni tisk, propustni tisk, barve, reciklacija, deinking,

rastrske pike, gradacijska krivulja, enakomernost potiskane površine, tehnologija tiska.

V

AbSTRACT

The aim of the thesis Analysis of print quality of digital duplicators was to study and present

digital duplicators. Digital duplicators are digital print machines, which work on the principle of

rotary screen press also known as stencil. The presentation includes the design and working of

following three machines: Riso V8000, Ricoh JP8500 and TCII. Ink types and ink drying mecha-

nisms were also studied as well as the feasibility of the use of the UV ink with the Seriprinter

25 drying unit. The advantages and disadvantages of digital duplicators are also described. For

the purpose of the analyses, the following topics were researched: recycling and deinking, ras-

ter image reproduction, gradation curve and mottling. The experimental part consists of three

analyses. The analysis of dot gain as a result of a different raster dot shape and raster liniature

was carried out as a comparison of the machines Riso V8000, Ricoh TCII and Ricoh JP8500 with

the UV drying unit Seriprinter25. The method used was measuring geometric dot coverage

using a densitometer. In the second analysis, mottling is compared on two machines that are

capable of printing two colours in one run: Riso V8000 and Ricoh TCII. The method used was

picture analysis and calculating the variation coefficient. The last analysis was done into the

field of recycling and deinking. Samples, printed with digital duplicators were deinked with dif-

ferent methods of flotation and washing. The paper made of the deinked pulp was analyzed

and compared using two methods of picture analysis: calculation of whiteness and measuring

the size of the area covered with unremoved ink particles.

Key words: digital duplicator, stencil, digital press, screen print, ink, recycling, deinking, dot

shape, gradation curve, mottling, print technology.

VI

samenvatting

Het doel van de scriptie Print kwaliteit van digitale duplicatoren was het bestuderen en pre-

senteren van digitale duplicatoren. Dit zijn digitale reproductie-machines, die werken volgens

het principe van roterend zeefdruk, ook wel bekend als stencildruk. Het ontwerp en gebruik

van de volgende drie machines worden hier gepresenteerd: de Riso V8000, de Ricoh JP8500 en

de TCII. Naast onderzoek naar de verschillende inkt-typen en methoden van inkt drogen, werd

ook ook de bruikbaarheid van UV inkt en de Seriprinter25 droogmodule onderzocht. Ook de

voor- en nadelen van digitale duplicatoren worden beschreven. Ten behoeve van de analyses

zijn de volgende onderwerpen geëxploreerd: recycling en ontinkten, halftoonrastering, grada-

tie curves en drukvlekken (mottling). Het onderzoeksgedeelte bestaat uit drie analyses. Er is

een analyse van de punttoename in relatie tot verschillende rasterpuntvormen en rastermaat

uitgevoerd. De onderzochte systemen zijn de Riso V8000, de Ricoh TCII en de Ricoh JP8500 in

combinatie met de Seriprinter25 droogmodule en UV inkt. Hierbij is de methode van het me-

ten van de geometrische verdeling van punten met een densitometer toegepast. In de tweede

analyse is het effect van mottling vergeleken op de twee machines die de mogelijkheid heb-

ben om twee kleuren in één gang te drukken, de Riso V8000 en de Ricoh TCII. De methode die

daarbij is gebruikt is afbeeldingsanalyse en berekening van de variatie-coëfficiënt. De laatste

analyse betrof het gebied van recycling en ontinkten. Stalen van verschillende digitale dupli-

catoren zijn ontinkt aan de hand van verschillende methoden van flotation en wassen. Het

papier dat vervolgens is geproduceerd uit de ontinkte pulp is vergeleken en geanalyseerd op

twee manieren: door berekening van de helderheid en door het meten van het oppervlak van

achtergebleven inktdeeltjes.

Trefwoorden: digital duplicator, stencil, digitaal pers, zeef druk, inkt, recycling, ontinkten, ras-

terpuntvormen, gradatie curve, mottling, reproductie-machines.

VII

povzetek

Ideja o izdelavi diplomske naloge o digitalnih duplikatorjih se je porodila med 8 mesečno pra-

kso v organizaciji Extrapool v mestu Nijmegen na Nizozemskem, kjer te stroje uporabljajo za

tisk plakatov, letakov, CD ovitkov, tiskajo pa tudi manjše naklade knjig in fanzinov.

Namen in cilj te diplomske naloge je bil preučiti in predstaviti delovanje digitalnih duplikator-

jev, analizirati kvaliteto tiska na področju prirasta rastrske tonske vrednosti, neenakomernosti

potiskane površine, preizkusili pa smo tudi reciklabilnost in deinkabilnost na ta način potiska-

nih odtisov.

Digitalni duplikatorji delujejo na principu digitalnega rotacijskega propustnega tiska. Ko po-

šljemo stroju podatke (bodisi iz računalnika, bodisi skeniramo original na v stroju vgrajenem

skenerju), le ta s pomočjo termične glave naredi luknjice v šablono iz vlaknastega poliestrskega

materiala. Resolucija in velikost upodobitvene površine je odvisna od stroja. Stroji, ki smo jih

testirali, imajo ločljivost 600 dpi, velikost upodobitvene površine pa okoli 290 x 420 mm. Ša-

blono nato stroj samodejno prenese na barvni boben. V barvnem bobnu je barvna kartuša in

sistem za nabarvanje, ki barvo enakomerno razporeja na notranjo stran bobna, ki je porozna.

Barva se na substrat prenaša skozi luknjice na na bobnu napeti šabloni. Stroj deluje tako, da

prijemači in vodilni valjčki vodijo papir od vlagalne mizice med barvni boben ter pritisni valj,

kjer nastane odtis ter nato izložijo papir z izlagalnim sistemom.

Podrobneje smo obravnavali stroje Riso V8000, Ricoh JP8500 ter Ricoh TCII. Riso V8000 je

dvobarvni digitalni duplikator, s centralnim tiskovnim cilindrom, na katerega sta barvna bobna

prislonjena v obliki črke V in enoto za samostojno izdelavo šablone. Uporablja barvne bobne

premera 22 cm, tiskovni tlak pa je doveden iz notranjosti bobna (barvilni valjček znotraj barv-

nega bobna pritisne na notranjo stran bobna). Stroja Ricoh JP8500 ter Ricoh TCII uporabljata

enake barvne bobne in se med seboj dopolnjujeta, saj je Ricoh JP8500 enobarvni stroj z enoto

za izdelavo šablone, Ricoh TCII pa lahko tiska dve barvi hkrati, a nima enote za izdelavo ša-

blone. Ricoh bobni so manjši, imajo le 18 cm premera. Tiskovni tlak je doveden od zunaj, pri

JP8500 tiskovni cilinder pritisne ob barvni boben ob vsakem prehodu papirja, pri TCII pa to

storijo manjši pritisni valjčki, prevlečeni z gumo.

VIII

Prednosti digitalnih duplikatorjev so predvsem: enostavnost uporabe in zamenjave barv, či-

ščenje ni potrebno, možnost tiskanja dveh barv hkrati, cena odtisa nižja od cene fotokopije

(pri izdelavi nad 30 odtisov), cena strojev je med najcenejšimi v razredu digitalnih tiskarskih

strojev. Slabosti pa so: dolgo sušenje odtisov z velikim nanosom barve, omejitve pri tiskovnem

materialu, za vsako barvo moramo imeti poseben boben, slaba natančnost nastavitve pozicije

slike na papirju ter slaba registracija v primeru dvobarvnega tiska.

Barve za digitalne duplikatorje vsebujejo veliko vode, zato se sušijo na fizikalen način, kar je

precej dolgotrajno. Obstajajo tudi barve, ki se sušijo z UV žarki. V tem primeru je potrebno

uporabiti poseben sušilni člen Seriprinter25, ki je kompatibilen le z Ricoh stroji. Te barve so

dražje, vendar je odtis suh v trenutku, razširi se izbor tiskovnega materiala, saj lahko tiskamo

tudi na gladke površine, obstajajo pa tudi posebne barve, kot je naprimer bela barva ter lak.

V eksperimentalnem delu smo izvedli tri teste. Prvi je bil analiza prirasta rastrskih tonskih vre-

dnosti glede na različno obliko rastrskih elementov (okrogla, eliptična, diamantna, kvadratna,

linijska ter križna oblika) ter glede na različno liniaturo (55, 65, 75, 86 ter 95 lpi). V tiskovni

datoteki smo naredili testna polja ter naredili odtise s stroji Riso V8000, Ricoh TCII (šablona na-

rejena na JP8500), ter z Ricoh JP8500 z UV sušilnim členom Seriprinter25. Odtise smo izmerili

z denzitometrom in sicer geometrično rastrsko tonsko vrednost ter izračunali prirast rastrske

tonske vrednosti. Ugotovili smo, da imajo odtisi s strojem Ricoh TCII največji prirast rastrske

tonske vrednosti med preizkušenimi stroji, največ v svetlih tonih. Iz rezultatov smo določili naj-

primernejše nastavitve za ta stroj, to je liniatura 85 lpi in eliptična oblika rastrske pike.

Pri stroju Riso V8000 so bili rezultati presenetljivi, saj imajo odtisi s tem strojem zmanjšanje

rastrskih tonskih vrednosti, česar nismo pričakovali. Sklepamo, da stroj V8000 pri izdelavi ša-

blone samodejno kompenzira prirast rastrskih tonskih vrednosti. Sicer so bili najboljši rezultati

doseženi z okroglo ali eliptično piko pri liniaturi 85 ali 95 lpi.

Pri stroju Ricoh JP8500 smo uporabili sušilni člen za UV barve Seriprinter25. Rezultati so po-

kazali bolj enakomerno krivuljo kot pri stroju Ricoh TCII ter manjši prirast rastrske tonske vre-

dnosti, kar pripisujemo uporabi barv, ki se sušijo s pomočjo UV žarkov. Šablona za tisk je bila

identična šabloni, ki je bila na bobnu pri tisku z TCII, saj TCII nima enote za izdelavo šablone

in sta bili obe šabloni narejeni na JP8500. Luknjice na šabloni so bile torej enako velike in nižji

prirast rastrske tonske vrednosti je lahko le rezultat drugačne interakcije barv in papirja.

IX

V drugem preizkusu nas je zanimala enakomernost potiskane površine. Testirali smo Riso

V8000 ter Ricoh TCII, ki oba omogočata tisk z dvema barvama hkrati. Testna polja na različnih

mestih površine papirja smo analizirali s pomočjo slikovne analize ter izračunali variacijski koe-

ficient. Test je pokazal, da stroj Riso V8000 tiska bolj enakomerno, medtem ko lahko pri stroju

Ricoh TCII na odtisih pričakujemo vzdolžne proge, kjer je enakomernost potiskane površine

slabša. Vzroke pripisujemo različnim barvnim sistemom znotraj bobnov in pogostosti nabarva-

nja, pri čemer prednjači stroj Riso V8000, ki izvede proces nabarvanja pred vsakim začetkom

tiskanja. Vzrok bi lahko bil tudi različen tiskovni tlak. Velik centralni cilinder ter notranji pritisk v

Riso bobnu imata verjetno bolj pozitiven vpliv na enakomernost obarvane površine kot majhni

valjčki pri stroju TCII.

Zadnja analiza je bila analiza reciklabilnosti odtisov. Vzorce, potiskane z digitalnimi duplikatorji,

so razsivili na Katedri za kemijo v grafiki na Grafični fakulteti v Zagrebu. Uporabili so različne

načine s flotacijo in z izpiranjem. Pri odtisih s strojem Riso V8000, ki uporablja barvo Riso So-

yInk, niso bili uspešni, zato so popolnoma izvedli le razsivitev odtisov s strojem Ricoh JP8500,

ki uporablja barvo Ricoh HD Ink. Papir, ki so ga naredili iz razsivljenih vlaknin, smo analizirali na

dva načina s pomočjo slikovne analize. Prvi je bil izračun beline iz skeniranih vzorcev papirja,

drugi pa merjenje velikosti površine neodstranjenih delcev barve iz vzorcev, digitaliziranih z

optičnim mikroskopom. Oba načina sta potrdila, da je najuspešnejši način za razsivitev Ricoh

HD barve izpiranje brez flotacije z dodatkom etoksilata maščobnega alkohola, ki je neionsko

aktivno sredstvo.

Če povzamemo vse tri analize, lahko zaključimo, da se pri tisku najbolje obnese stroj Riso V8000

z najmanjšim prirastom rastrskih tonskih vrednosti. Zanimiv je tudi tisk z barvami, ki se sušijo

z UV žarki. Vsekakor pa je izbira stroja Ricoh in tiskanje z Ricoh HD barvami najbolj ekološka

izbira, saj so te barve najlažje odstranljive z vlaken in se da papir dobro reciklirati.

Digitalni duplikatorji so zanimivi stroji, ki so po nepotrebnem spregledani. Kvaliteta sicer niha

od stroja do stroja, imajo tudi svoje pomanjkljivosti, kot je naprimer nenatančnost pozicije od-

tisa, vendar lahko z nizko ceno odtisov ter enostavnostjo uporabe najdejo hvaležnega uporab-

nika (v šolah, društvih), z nekaj izkušnjami pa lahko z njimi natisnemo tudi nekoliko zahtevnejše

izdelke, kot naprimer v organizaciji Extrapool.

X

kazalo vsebine

izvleček IV

AbSTRACT (izvleček v angleškem jeziku) V

samenvatting (izvleček v nizozemskem jeziku) VI

povzetek VII

seznam slik XII

seznam pregledniC XIV

1 UVOD 1

2 teoretični del 2

2.1 propustni tisk 2

2.2 digitalni tisk 2

2.3 digitalni duplikatorji 3

2.4 stroj riso v8000 5

2.4.1 Zgradba stroja Riso V8000 5

2.4.2 Delovanje stroja Riso V8000 6

2.4.3 Barvni boben za V8000 7

2.5 stroj ricoh jp8500 8

2.5.1 Zgradba stroja Ricoh JP8500 8

2.5.2 Delovanje stroja Ricoh JP8500 9

2.5.3 Barvni boben Ricoh 10

2.6 stroj ricoh tCii 11

2.6.1 Zgradba stroja Ricoh TCII 11

2.6.2 Delovanje stroja Ricoh TCII 12

2.7 primerjalni pregled vseh treh strojev 14

2.8 prednosti in slabosti digitalnih duplikatorjev 15

2.8.1 Prednosti digitalnih duplikatorjev 15

2.8.2 Slabosti digitalnih duplikatorjev 15

2.9 barve za digitalne duplikatorje in sušenje barv 16

2.10 rastrska reprodukcija 18

XI

2.11 gradacijska krivulja 19

2.12 neenakomernost potiskane površine 21

2.13 reciklacija in deinking 22

3 eksperimentalni del 24

3.1 analiza prirasta rastrske tonske vrednosti glede na obliko rastrskih elementov ter

glede na liniaturo rastra 24

3.1.1 Izdelava vzorcev 24

3.1.2 Metode raziskav 25

3.1.3 Rezultati s komentarji 26

3.2 analiza neenakomernosti odtisov 32




3.3 analiza reciklabilnosti oz. deinkinga papirja potiskanega z digitalnimi duplikatorji

36


3.3.1.1 Uporabljene kemikalije 36

3.3.1.2 Postopki 37



4 zaključki 44

5 literaturni viri 47

PRILOGA A: Primer odtisa na stroju RisoV8000 48

PRILOGA b: Primer odtisa na stroju Ricoh JP8500 50

PRILOGA C: Vzorci barv, ki jih uporabljajo v Extrapool-u na strojih Riso in Ricoh 52

XII

seznam slik

Slika 1: Pregled različnih tehnik digitalnega tiska. 3

Slika 2: Shema izdelave šablone za digitalne duplikatorje. 4

Slika 4: Shema stroja Riso V8000. 5

Slika 3: Stroj Riso V8000. 5

Slika 5: Barvni boben stroja Riso V8000. 6

Slika 6: Skica notranjosti barvnega bobna V8000. 7

Slika 7: Položaj barvilnega valjčka med tiskanjem. 7

Slika 9: Shema stroja Ricoh JP8500. 8

Slika 8: Stroj Ricoh JP8500. 8

Slika 10: Barvni boben stroja Ricoh JP8500 in TCII. 10

Slika 11: Shema barvnega bobna za Ricoh JP8500 in TCII. 10

Slika 14: Shema stroja Ricoh TCII. 11

Slika 12: Skica sistema za razporejanje barve. 11

Slika 13: Skica sistema za nabarvanje. 11

Slika 15: Shema stroja Ricoh TCII. 12

Slika 16: Shema prehoda papirja med barvnima bobnoma. 13

Slika 17: Levo: boben za Riso V8000 stroj, desno: boben za Ricoh JP8500 ter TCII. 16

Slika 18: Različne oblike rastrskih elementov pri 60 % tonski vrednosti. 18

Slika 19: Primer gradacijske krivulje. 20

Slika 20: Prirast rastrske tonske vrednosti različnih liniatur na stroju Ricoh TCII,

oblika pike je eliptična. 26

Slika 21: Prirast rastrske tonske vrednosti različnih liniatur na stroju Ricoh TCII,

oblika pike je okrogla. 26

Slika 22: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh TCII,

liniatura rastra je 75 lpi. 27

Slika 23: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh TCII,


Slika 24: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Riso V8000,

oblika rastrske pike je eliptična. 28

XIII

Slika 25: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Riso V8000,

oblika rastrske pike je okrogla. 28

Slika 26: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Riso V8000,


Slika 27: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Riso V8000,


Slika 28: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Ricoh JP8500

z UV členom Seriprinter25, oblika rastrske pike je eliptična. 30

Slika 29: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Ricoh JP8500

z UV členom Seriprinter25, oblika rastrske pike je okrogla. 30

Slika 30: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh JP8500

z UV členom Seriprinter25, liniatura rastra je 75 lpi. 31

Slika 31: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh JP8500

z UV členom Seriprinter25, liniatura rastra je 85 lpi. 31

Slika 32: Skica razporeditve polnih polj na vzorcih za analizo neenakomernosti

potiskane površine. 32

Slika 33: Shema polnih polj z rezultati analize neenakomernosti površine

na odtisih stroja Ricoh TCII. 35

Slika 34: Shema polnih polj z rezultati analize neenakomernosti površine

na odtisih stroja Riso V8000. 35

Slika 35: Diagram beline za vzorce po deinkingu. 41

Slika 36: Delež z nečistočami pokrite površine vzorcev po deinkingu. 43

XIV

seznam pregledniC

Preglednica 1:

Primerjalni pregled vseh treh strojev. 14

Preglednica 2:

Meritve za analizo neenakomernosti potiskane površine za stroj Ricoh TCII. 33

Preglednica 3:

Meritve za analizo neenakomernosti potiskane površine za stroj Riso V8000. 34

Preglednica 4:

Poskusi in postopki razsivitve. 38

Preglednica 5:

Analiza beline vzorcev po deinkingu s pomočjo slikovne analize in merjenja. 40

Preglednica 6:

Izračuni razlik med izračunanimi in izmerjeno belino. 40

Preglednica 7:

Rezultati analize nečistoč v mikroskopskih posnetkih vzorcev po deinkingu. 42

Preglednica C1:

Vzorci barv za tisk z digitalnimi duplikatorji v organizaciji Extrapool. Če kratica barve

vsebuje črko C, je barva za stroj Ricoh, če pa vsebuje črko S, se s to barvo tiska

na stroj Riso. 53

�

1 UVOD

Pred približno 20 leti je v Sloveniji in drugod po Evropi fotokopirni stroj za namene razmnože-

vanja izpodrinil ciklostil. Drugače se je zgodilo na Japonskem, kjer so proizvajalci barv priredili

ciklostil sodobnemu času in stroje poimenovali digitalni duplikatorji. Danes so ti stroji v vsak-

danji rabi na Japonskem ter v ZDA, kjer jih uporabljajo za razmnoževanje najrazličnejših doku-

mentov, saj je tisk z digitalnimi duplikatorji cenejši kot s fotokopirnimi stroji.

Extrapool v mestu Nijmegen na Nizozemskem je ena redkih organizacij v Evropi, kjer so digi-

talni duplikatorji nadomestili ciklostil stroje Roneo in Gestetner. Z njimi tiskajo plakate, letake,

ovitke za CD-je, pa tudi manjše naklade knjig in fanzinov. Pojavi se vprašanje: Kakšni so ti stroji

kot tiskarski stroji, kako delujejo in kakšna je kvaliteta tiska?

Pričujoča diplomska naloga je nastala kot rezultat 8-mesečne prakse v organizaciji Extrapool v

sklopu programa Leonardo da Vinci, v projektu Euroskills za študente 3.

Namen in cilji diplomske naloge so:

spoznati delovanje digitalnih duplikatorjev, ki so pri nas malo poznani,

preučiti zgradbo in delovanje strojev Riso V8000, Ricoh JP8500 in Ricoh TCII,

analizirati kvaliteto tiska na digitalnih duplikatorjih ter ugotoviti, kakšne so razlike med

stroji glede na zgradbo,

ugotoviti možnosti recikliranja odtisov.

V teoretičnem delu smo razložili princip delovanja digitalnih duplikatorjev in opisali zgradbo

in delovanje strojev Riso V8000, Ricoh JP8500 ter Ricoh TCII. Vključili smo tudi vsebine, ki so

povezane z izvedbo eksperimentalnega dela: sestava barv digitalnih duplikatorjev ter njihovo

sušenje, reciklacija in razsivitev, rastrska reprodukcija, pomen gradacijske krivulje ter pojav

neenakomernosti potiskane površine, mottling.

Eksperimentalni del, analizo kvalitete tiska, smo izvedli na vzorcih, natisnjenih z digitalnimi

duplikatorji, s pomočjo denzitometričnih meritev ter na način slikovne analize. Ker se vse bolj

pojavlja tudi težnja po reciklaciji odtisov, smo analizirali tudi vzorce, razsivljene po različnih

postopkih, in sicer s pomočjo slikovne analize.

•

•

•

•

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 PROPusTNI TIsk

Propustni tisk je način tiska, kjer skozi luknjice na šabloni (angl. stencil) iztisnemo barvo na

substrat. Najbolj razširjen je princip sitotiska, kjer kot tiskovno formo uporabimo sito. Sito, pre-

vlečeno s fotosenzibilnim premazom, skozi šablono (film) osvetljujemo, da se proste površine

zatrdijo, neosvetljene dele pa potem pri razvijanju odstranimo. Tako dobimo sito, ki je nosilec

informacije s šablone in ima proste površine, skozi katere lahko prehaja barva, ter zaprte povr-

šine, kjer so pore zamašene in barva ne more prehajati skozi.

Drugi način je, da naredimo šablono, ki služi tudi kot tiskovna forma. V nek nepropusten ma-

terial naredimo luknjičaste površine, kjer barva lahko prehaja do substrata. Kjer luknjic ne na-

redimo, barva ne bo mogla na papir. To luknjičasto šablono nato napnemo na mrežast boben,

v katerem se nahaja barva. Na ta način deluje ciklostil oziroma mimeograf. Ob obratu stroja

gre vložen papir med poroznim valjem z matrico in pritisnim valjem. Notranji utežni valj skozi

luknjice iztisne barvo. Ciklostil se je v prejšnjem stoletju precej uporabljal za razmnoževanje

gradiv. Prve modele je bilo potrebno poganjati ročno s pomočjo ročice, kasnejši modeli pa so

delovali na elektriko. Šablone so izdelovali na različne načine, ali ročno s praskanjem v povo-

ščen material ali s pomočjo posebnih pisalnih strojev, ki so material zarezali ali stopili.

2.2 DIgITaLNI TIsk

Pod pojmom digitalni tisk razumemo novejše tehnologije, ki omogočajo prenos digitalnih in-

formacij na tiskovni material direktno ali indirektno (1). Na sliki 1 lahko vidimo pregled različ-

nih digitalnih tehnik.

Tehnologije na levi strani so tehnologije, kjer poteka upodabljanje direktno na tiskovni materi-

al. Tehnologije na desni strani pa za upodabljanje najprej izdelajo upodobitveno ploščo s kate-

re se nato podoba prenaša na tiskovni material. Ta plošča je lahko fiksna ali variabilna. Primer

variabilne plošče je fotoprevodni boben pri elektrofotografiji, na katerem se naredi nova podo-

ba po vsakem odtisu. Pri fiksni plošči pa se upodobitev naredi enkrat in se uporabi za izdelavo

3

večih odtisov (do obrabe). Pogoj je, da se proces upodabljanja zgodi v samem stroju, sicer pa

je proces tiska lahko enak kot pri konvencionalnih tehnikah (direct-to-press).

Od konvencionalnih tehnik se digitalni tisk razlikuje po velikosti naklad. Konvencionalni tisk je

primeren za naklade 1000 in več izvodov, medtem ko različne tehnike digitalnega tiska omogo-

čajo ekonomičen tisk, od enega do nekaj sto izvodov ali več.

2.3 DIgITaLNI DuPLIkaTORjI

Digitalni duplikatorji so digitalni tiskarski stroji, ki delujejo na osnovi propustnega tiska. Njihov

konvencionalni predhodnik je ciklostil. Na sliki 2 je prikazan potek izdelave šablone. Podatke

lahko pošiljamo digitalno prek računalnika, ali pa na vgrajenem skenerju skeniramo predlogo

(do velikosti A3). Stroj izdela šablono iz polimernega vlaknastega materiala s pomočjo termič-

ne glave. Ločljivost je od 400 do 600 dpi (2).

Šablona se nato prenese na barvni boben. To je perforiran, s porozno tkanino prevlečen valj, v

katerem je kartuša z barvo in barvilni sistem, ki od znotraj razporeja barvo.

Vlagalni sistem poda papir med barvni boben in pritisni valj. Upodobitev se zgodi tako, da ob

Digitalni tisk

Direktno na ploščoDirektno na substrat

Normalni substrat Specialni substrat Fiksna upodobitvena plošča Plošča za večkratno upodabljanje

InkjetDrop-on-demand

KodakHPCanonXeroxLexmarkEpson

Inkjetcontin.

DominoKodakVideoJet

Termo-transfer

DatametrixSeikoSharpTektronixMitsubishi

Trdne barve

ACSTektronix

Elektro-statično

XeroxCalcompHP

Elektro-grafija

GTI3M

Šablona(Stencil)

RisoDuploRicohGestetner

Direkten tisk

HeidelbergPresstekKBAMAN-Roland

Elektrofotografija

OcéCanonIBMXeroxHP IndigoXeikonKodakFuji XeroxKonica MinoltaRicoh Printing Systems

Océ direktno upodabljanje

Océ

Magnetografija

Nipson

Elkografija

Elcorsy

Ionografija

DelphaxMoore

Slika 1: Pregled različnih tehnik digitalnega tiska.

4

Skener

Ori

gina

l

Upodobitvenaglava

Območje perforiranja

Pritisni valjček

Zvitek materiala za izdelavo plošče

Kontrola termične glave

Dig

italn

i pod

atki

Tiskovna enota(barvilni boben)

Upodobljena plošča(šablona)

Kompenzacijaslikovnih podatkov

Slikovno, tekstovno procesiranjePovečava, pomanjšanje

RIP

Slika 2: Shema izdelave šablone za digitalne duplikatorje.

obratu pritisni valjček znotraj barvnega bobna iztisne barvo skozi luknjice na papir. Papir se

nato izloži skozi izlagalni sistem. Hitrost tiskanja je približno 120 odtisov na minuto, obraba

šablone pa se pokaže pri okoli 1000 odtisih, odvisno od vrste papirja (papir ali karton) ter vrste

grafike (tekst ali pokrite površine). Tiska se lahko na papir in karton različnih debelin (odvisno

od stroja).

Danes izdeluje digitalne duplikatorjev kar nekaj velikih proizvajalcev, kot so naprimer Riso, Du-

plo, Ricoh, Gestetner, Nashuatec. V nadaljevanju bomo opisali stroje, ki smo jih spoznali v času

izdelave diplomske naloge: Riso V8000, Ricoh JP8500 in Ricoh TCII.

5

2.4 sTROj RIsO V8000

Japonsko podjetje Riso je leta 1954 začelo prvo na japonskem razvijati in prodajati barve za

tisk s ciklostil napravami. Kasneje so začeli stroje tudi izdelovati in leta 1997 so predstavili prvi

dvobarvni digitalni duplikator Riso V8000. Hitrost tiskanja je od 60 do 120 strani velikosti A3+

na minuto in ločljivost je 600 dpi, je mrežno kompatibilen in omogoča nadzor tiska na računal-

niškem zaslonu (3).

2.4.1 Zgradba stroja Riso V8000 (3)

Na sliki 3 in 4 vidimo zgradbo stroja:

1) nadzorni panel z zaslonom na dotik 2) vgrajen skener3) člen za izdelavo šablone4) vlagalna miza 5) vlagalni sistem 16) vlagalni sistem 27) dva barvna bobna postavljena v obliki črke V glede na8) osrednji cilinder s prijemači9) izlagalni sistem10) izlagalna košara11) sistem za odstranitev in deponiranje šablone Slika 3: Stroj Riso V8000.

Slika 4: Shema stroja Riso V8000.

6

2.4.2 Delovanje stroja Riso V8000

Stolpec papirja razpihamo ter postavimo na vlagalno mizo. Primaknemo stranske naslonke, ki

poravnajo papir točno na sredino in ga fiksirajo. Pri tej tehniki tiska je papir poravnan sredin-

sko in ne ob stranico kot recimo pri ofset tisku. Če želimo narediti kopijo originala, nastavimo

vse potrebno za skeniranje na vgrajenem skenerju. Če želimo tiskati direktno iz računalnika, je

potrebno vklopiti RIP ter poslati podatke. Na stroju damo ukaz za izdelavo šablone. Istočasno

se z barvnega bobna odstrani stara šablona s pomočjo sistema za odstranitev in deponiranje

šablone, sistem za izdelavo šablone izdela novo šablono in jo prenese na barvni boben. Nato

se sproži sistem za nabarvanje in po nekaj obratih se odtisne poskusni odtis in tiskanje se lahko

začne. Proces nabarvanja se izvede pred vsakim začetkom tiskanja. Na nadzornem panelu na-

stavimo število odtisov, hitrost (5 stopenj), obarvanje odtisov za vsak barvni boben ločeno (5

stopenj), nastavimo registracijo (za vsak posebej boben do 10 mm v vsako smer). Nastaviti je

možno tudi gradacijsko krivuljo.

Če na vlagalni mizici ni papirja, stroj javi napako. Velikost papirja je samodejno zaznana. Mizi-

ca se dvigne do vlagalne reže. Vlagalni sistem 1 je sestavljen iz dveh gumijastih valjčkov. Prvi

valjček papir poda do drugega, ob katerega je prislonjena pritisna ploščica, ki skrbi za ločitev

morebitnih dvojnih listov. Razmik in kot med pritisno ploščico in drugim gumijastim valjčkom

nastavljamo ročno glede na debelino papirja. Gumijasta valjčka podata papir v vlagalni sistem

2. Za kotrolo dvojnega vlaganja skrbi senzor, ki meri prosojnost papirja. Ta je izmerjena 200-

krat v intervalu od 35 mm do 157 mm ob robu papirja. Če izmerjena vrednost ni v območju 75-

150 % povprečne vrednosti, se stroj ustavi in javi napako. Naslednji je registracijski (časovni)

valjček, ki skrbi, da se papir ob pravem času poda do osrednjega valja. Ob pravem času je osre-

dnji cilinder na mestu, kjer lahko podan papir primejo prijemači na valju. Čeznje se zapre zašči-

tni pokrov (da se ne poškoduje šablona na

barvnem bobnu) in osrednji valj se skupaj z

papirjem obrne. Prvi barvni boben ob obra-

tu na papir odtisne prvi barvni odtis, drugi

barvni boben pa drugi barvni odtis. Nato se

pokrov prijemačev odpre, prijemači sprosti-

jo papir, ki gre med prvimi in drugimi vodili Slika 5: Barvni boben stroja Riso V8000.

7

proti izlagalni reži s krilci. Vodila so glede na informacije o velikosti papirja nastavljena 5 mm

od roba papirja, lahko pa jih nastavimo tudi ročno. Prav tako nastavimo krilca pri izlagalni reži

glede na gramaturo papirja. Pod izlagalno režo je izlagalna košara s prilagodljivimi stranicami,

kamor se izlagajo potiskani odtisi.

2.4.3 Barvni boben za V8000

Poglejmo si podrobneje barvni boben.

Barvni bobni za stroj V8000 so med

seboj enaki in so izmenljivi. Za vsako

barvo uporabljamo drug boben. Ko sta

bobna vstavljena v stroj, imenujemo

boben na levi strani prvi boben in bo-

ben na desni strani drugi boben. Zno-

traj bobna je barvilni sistem (glej skico

na sliki 6). Ta je sestavljen iz sistema za razporejanje barve, ki iz barvne kartuše vstavljene v

boben, črpa in prenaša barvo na barvilni valj, ob katerega je prislonjen odmazovalni valjček,

s pomočjo katerega se barva enakomerno razporedi. Barvilni valj prenese barvo na notranjo

stran porozne prevleke bobna. Ta prevleka je jeklena mreža, na zunanji strani prevlečena s

poliestrskim materialom. Na zunanji strani se nahaja šablona, ki je na boben pritrjena z dvema

dvojnima prijemačema na zgornjem in spodnjem robu. Površina maksimalne tiskovne površine

je 301 mm x 429 mm, premer bobna pa je približno 22 cm.

Med procesom tiskanja se barva po

principu propustnega tiska prenese na

papir. Znotraj bobna barvilni valjček

pritisne na stranico bobna. Tam osta-

ne ves proces tiskanja in se ne dviguje

med vsakim odtisom. Pritisk, potre-

ben za odtis nastane znotraj bobna

in ne zunaj, saj se osrednji valj vrti le

okoli svoje osi in se ne premika, kot vi-

dimo na sliki 7.

Barvilni valj

Papir

Dotok barve

Barvni boben in šablona

Sistem za razporejanje barve

Odmazovalni valjček

Barva

osrednji valj

barvni valj

barvilni valj

med tiskom barvilni valj pritisne ob barvni valj, ustvari se pritisk, potreben za odtis

POZICIJA MED NABARVANJEM POZICIJA MED TISKOM

Slika 6: Skica notranjosti barvnega bobna V8000.

Slika 7: Položaj barvilnega valjčka med tiskanjem.

8

2.5 sTROj RIcOh jP8500

Stroj Ricoh JP8500 je enobarvni digitalni duplikator. Resolucija izdelane šablone je 600 dpi,

hitrost tiska je 60 do 120 strani A3 na minuto (4).

2.5.1 Zgradba stroja jP8500 (4)

Na slikah 8 in 9 vidimo zgradbo stroja:

1) nadzorna plošča z zaslonom2) vgrajeni skener s samodejnim podajalnikom3) člen za izdelavo šablone4) vlagalna miza 5) vlagalni sistem6) barvni boben7) tiskovni valj s prijemači8) izlagalni sistem9) izlagalna košara10) sistem za odstranitev šablone

Slika 8: Stroj Ricoh JP8500.

Slika 9: Shema stroja Ricoh JP8500.

9

2.5.2 Delovanje stroja Ricoh jP8500

Stroju pošljemo podatke prek RIPa ali pa pripravimo gradivo na vgrajenem skenerju. Na nad-

zornem panelu damo ukaz za izdelavo šablone. Mehanizem stroja najprej z bobna odstrani sta-

ro šablono ter jo deponira. Nato stroj skenira original oz. prejme podatke, poslane preko RIPa.

Sistem za izdelavo šablone s pomočjo termične glave upodobi poslane podatke v obliki luknjic

na šabloni in šablona se prenese na barvni boben. Velikost upodobitvene površine je 290 x

410 mm. Če stroj nekaj časa ni bil v uporabi, se zažene tako imenovani “kvalitetni začetek”. To

pomeni, da se v barvnem bobnu izvede proces nabarvanja in tako zagotovi enakomerno raz-

porejeno barvo tudi takrat, ko stroj nekaj časa ni deloval. “Kvalitetni začetek” lahko vklopimo

tudi ročno pred izdelavo nove šablone in nabarvanje se bo prav tako izvedlo. To je uporabno

takrat, ko zamenjamo boben in je potrebno nabarvanje. Odtisne se poskusni odtis in stroj je

pripravljen za tiskanje.

Pred tiskanjem lahko na nadzornem panelu nastavimo število odtisov, pomikamo odtis na pa-

pirju do 15 mm v obeh smereh tiskanja in do 10 mm v pravokotnih smereh. Tiskamo lahko na

papir do velikosti A3+. Obarvanje odtisa se lahko nastavi le z nastavitvijo hitrosti tiska (5 sto-

penj. Hitrost tiska je od 60 - 120 strani na minuto, odvisna pa je tudi od temperature. Pri nižji

temperaturi stroj tiska z manjšo hitrostjo. Nastavimo tudi vrsto materiala, na katerega tiskamo:

tanek, debel, poseben material.

Papir je na vlagalni mizici sredinsko poravnan s stranskimi naslonkami, ki fiksirajo kup papirja.

Zazna se velikost papirja. Sistem za vlaganje je sestavljen iz dveh gumenih valjčkov, prvi poda

papir s papirnega kupa drugemu, ta s pomočjo pritisne ploščice loči morebitne dvojne liste ter

papir poda naprej do registracijskih valjčkov. Razmik med pritisno ploščico in drugim gumenim

valjčkom je odvisen od naše izbire vrste materiala na nadzornem panelu. Registracijski valjčki

sinhronizirajo vlaganje papirja z obrati barvnega bobna in tiskovnega valja. Vlaganje je nadzo-

rovano s fotosenzorji, ki preverjajo tudi morebitno dvojno vložitev papirja.

Tiskovni cilinder je montiran na dve ročici in dve vzmeti, vse skupaj je povezano v mehani-

zem, ki med tiskom za vsak odtis znova pritisne tiskovni cilinder s papirjem ob barvni boben.

Pritisk je določen z našo izbiro o vrsti materiala pred začetkom tiskanja. Tiskovni cilinder ima

10

prijemače, ki se odprejo in primejo papir podan od registracijskih valjčkov. Valj se obrne, prav

tako barvni boben in slika se odtisne na papir. Kmalu po stiku z barvnim bobnom se prijemači

odprejo in potisnejo papir stran od tiskovnega cilindra proti sistemu za izlaganje.

Sistem za izlaganje sestavljajo trije gumijasti pasovi in sesalni motor. Odmikala za papir ob

tiskovnem cilindru poskrbijo, da papir ne ostane ovit okoli njega. Ob barvnem bobnu so name-

ščene šobe in zračni nož, ki s pihanjem zraka skrbijo, da se papir ne ovije okoli le-tega. Zaradi

sesanja papir potuje skupaj z gumenimi pasovi, ki ga vodijo proti izlagalni reži. Krilca usmerjajo

izlaganje papirja tako, da se v izlagalno košaro lepo zlaga in da se sveži odtisi ne mažejo med

seboj. Krilca lahko imajo dve različni poziciji, odvisno od izbrane vrste materiala.

2.5.3 Barvni boben Ricoh

Barvni boben za Ricoh JP8500 (slika

10) ima premer približno 18 cm in ve-

likost upodobitvene površine 290 mm

x 410 mm. Stranice bobna so narejene

iz mreže nerjavečega jekla, prevlečene

z eno plastjo poliestrske tkanine. Pri-

jemač za šablono je le en, tako je le-ta

pritrjena le na zgornjem delu.

Znotraj bobna je barvilni sistem (slika

11), sestavljen iz črpalke, ki črpa barvo

iz kartuše ter iz sistema za distribuci-

jo barve, ki prenaša barvo na barvilni

valjček (slika 12). Ob barvilnem valjčku

je valjček za odmazovanje, ki se vrti v

nasprotno smer kot barvilni valjček ter

tako skrbi za enakomerno razporeja-

nje barve na barvilnem valjčku.

Barvilni valjček se dotakne stranice

bobna le med tiskanjem, ko tiskovni

Slika 10: Barvni boben stroja Ricoh JP8500 in TCII.

Slika 11: Shema barvnega bobna za Ricoh JP8500 in TCII.

��

cilinder pod bobnom pritisne stranico in ša-

blono ob barvni valjček.

Zato je v bobnu še dodaten sistem za nabar-

vanje notranje strani barvnega bobna (slika

13). Ta se sproži, ko je vklopljen “kvalitetni

začetek”, in poskrbi za nabarvanje notranje

strani bobna preden se začne tisk. Glej skico

na sliki XX. To zagotavlja, da so tudi začetni

odtisi zadostno obarvani. Strgalo po drugi

strani odstranjuje odvečno barvo in prepre-

čuje kopičenje prevelike količine barve na

površini bobna.

2.6 sTROj RIcOh TcII

Stroj Ricoh TCII je dvobarvni digitalni duplikator (5). Ker nima sistema za izdelavo šablon, upo-

rabljajo pa se enaki barvni bobni kot pri Ricoh JP8500, je ta stroj pogosto v uporabi kot dopol-

nitev omenjenega enobarvnega stroja.

2.6.1 Zgradba stroja Ricoh TcII (5)

Na sliki 14 in 15 vidimo zgradbo stroja:

1) nadzorna plošča z zaslonom2) vlagalna miza 3) vlagalni sistem4) prvi barvni boben5) tiskovni valjčki6) transportni trakovi7) drugi barvni boben8) izlagalni sistem9) izlagalna košara

Slika 13: Skica sistema za nabarvanje.

Slika 12: Skica sistema za razporejanje barve.

Slika 14: Shema stroja Ricoh TCII.

12

2.6.2 Delovanje stroja Ricoh TcII

Ker stroj nima enote za izdelavo šablone, moramo le te pripraviti na drugem stroju (naprimer

na JP8500). Pripravljena bobna vstavimo v stroj, na nadzornem panelu nastavimo vrsto mate-

riala, število odtisov, hitrost tiskanja (2 x 3 stopnje). Po izdelavi poskusnega odtisa po potrebi

popravimo registracijo odtisov. Premikamo lahko drugi boben glede na prvega in sicer 10 mm

v smeri gor ali dol ter 5 mm v smeri levo, desno. Ko sta odtisa usklajena, lahko premikamo tudi

sliko obeh bobnov hkrati, do 10 mm v smeri gor ali dol ter do 15 mm v smeri levo ali desno.

Vlagalni sistem je podoben kot pri stroju JP8500. S sredinsko poravnanega stolpca papirja vla-

galni valjček vzame prvi papir ter ga poda drugemu vlagalnemu valjčku, kjer se s pritisno plošči-

co loči morebitni spodnji list papirja. Registracijski valjčki sinhronizirajo vlaganje papirja z obrati

barvnega bobna. Papir podajo med prvi boben in prvi tiskovni valjček. Mehanizem tiskovnega

valjčka deluje tako, da se le-ta za vsak odtis pritisne ob barvni boben in nato odmakne. Tako se

ustvari odtis na papirju. Za barvnim bobnom so zračni noži, ki preprečujejo, da bi papir ostal na

Slika 15: Shema stroja Ricoh TCII.2 - vlagalna miza, 3 - vlagalni sistem, 4 - prvi barvni boben, 5 - tiskovni valjčki, 6 - transportni trakovi, 7 - drugi barvni boben, 8 - izlagalni sistem, 9 - izlagalna košara

13

barvnem bobnu. Prvi in drugi boben sta drug od drugega oddaljena 250 mm. To je tudi mini-

malna velikost papirja za tisk, saj sicer pride do slabe registracije. Sistem je zasnovan tako, da

papir pride do drugega barvnega bobna preden ga prvi spusti. Glej shemo na sliki 16. Izlagalni

sistem je enak kot pri stroju JP8500.

Posebnost TCII je, da omogoča tisk na daljši papir. Tako se lahko tiska papir, ki je širok 311 mm

ter dolg 840 mm, dvakratni A3+ format. Nastavitve omogočajo, da se spusti vsako drugo vlaga-

nje papirja, poleg tega pri vklopu “long sheet” funkcije senzorji ne javljajo napake, da je prišlo

do zastoja, ker je zadnji konec še v stroju. Seveda ne moremo potiskati celotne površine tako

velikega papirja. To lahko naredimo, če papir še enkrat potiskamo obrnjen za 180 stopinj, torej

z nepotiskano polovico naprej.

Slika 16: Shema prehoda papirja med barvnima bobnoma.

14

Preglednica 1: Primerjalni pregled vseh treh strojev (3),(4),(5).

Digitalni duplikator Riso V8000 Ricoh jP8500 Ricoh TcIIVrsta stroja dvobarvni, opcija tiskanja

le z eno barvoenobarvni dvobarvni

Proces tiska rotacijski propustni tisk s centralnim tiskovnim cilindrom ter dvema barvnima bobnoma

rotacijski propustni tisk s tiskovnim cilindrom in enim barvnim bobnom

rotacijski propustni tisk s tiskovnimi valjčki ter dvema barvnima bob-noma

Mrežna kompatibil-nost

da, prek RIPa SC7950, Adobe PostScript 3

da, prek vgrajenega RIPa, Adobe Postcript 3

ne

Izdelava šablone da, 600 dpi da, 600 dpi ne

Nabarvanje pred vsakim začetkom tiskanja

po daljšem nede-lovanju stroja ter ob vklopu načina “kvalitetni začetek”

le ob zamenjavi kartuše

hitrost tiska 5 stopenj, od 60-120 odtisov na minuto

5 stopenj, od 60-120 odtisov na minuto

3 stopnje, 90 - 120 odtisov na minuto, v “počasnem načinu” 60 - 90 odtisov na minuto

Nastavitev obarvanja odtisa

da, za vsak boben pose-bej (5 stopenj), tudi z denzitometrično krivuljo

le z nastavitvijo hitrosti (5 stopenj)

le z nastavitvijo hitrosti (2 x 3 stopnje)

Velikost papirja najmanj 99 x 147 mm,največ 338 x 440 mm

najmanj 70 x 148 mm, največ 325 x 447 mm

najmanj 70 x 250 mm, največ 311 x 440 mm (311 x 880 mm v načinu “long sheet”)

Maksimalna površina upodobitve

301 mm x 429 mm 290 x 410 mm enako kot Ricoh JP8500

gramatura papirja 46 - 300 g/m2 47 - 450 g/m2 47 - 450 g/m2

Nastavitve regis-tracije

za vsak boben posebejgor, dol: 15 mm; levo, desno: 10 mm;v korakih po 0.1 mm

gor, dol: 10 mm;levo, desno: 15 mm;v korakih po 0,5 mm

celotna slika: gor, dol: 10 mm; levo, desno: 15 mm; drugi boben: gor, dol: 5 mm; levo, desno: 10 mm; v korakih po 0,5 mm

Barve Riso Soyink ter Riso Ink Ricoh Digital duplicator ink type HD ali IV, UV Seri ink

Ricoh Digital duplicator ink type HD ali IV, UV Seri ink

2.7 PRIMERjaLNI PREgLED VsEh TREh sTROjEV

V preglednici 1 lahko vidimo primerjavo značilnosti digitalnih duplikatorjev.

15

2.8 PREDNOsTI IN sLaBOsTI DIgITaLNIh DuPLIkaTORjEV

2.8.1 Prednosti digitalnih duplikatorjev

Prednosti digitalnih duplikatorjev so:

Stroji so med najcenejšimi v razredu digitalnih tiskalnih strojev.

Cena odtisa je nižja od cene odtisa na laserskem tiskalniku ali kopirnem stroju (pri

izdelavi vsaj 30 kopij, z večjim številom kopij se cena znižuje).

Tisk dveh barv hkrati (dvobarvni stroji).

Menjava barv je enostavna z menjavo barvnih bobnov.

Enostavna uporaba.

Hitra priprava stroja za tiskanje.

Po končanem tisku čiščenje ni potrebno.

2.8.2 slabosti digitalnih duplikatorjev

Slabosti digitalnih duplikatorjev so:

Dolgo sušenje odtisov z velikim nanosom barve.

Omejitve pri tiskovnem materialu (premazan papir barve ne vpija dovolj hitro).

Za vsako barvo moramo imeti poseben boben.

Slaba natančnost nastavitve pozicije slike (koraki so preveliki in premalo natančni).

Možna deformacija in zasuk šablone med tiskom.

Pri večbarvnem tisku se hitro pojavi problem slabe registracije.

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

16

2.9 BaRVE Za DIgITaLNE DuPLIkaTORjE IN sušENjE BaRV

Digitalni duplikatorji uporabljajo barve v kartušah kapacitete 1000 mL, ki jih preprosto vsta-

vimo v barvni boben. Te barve niso niti pastozne niti tekoče, ampak nekje vmes. Na sliki 17

spodaj lahko vidimo boben za Riso V8000 ter boben za Ricoh JP8500 ter TCII. Oba imata izvle-

čeni kartuši. Riso uporablja okroglo kartušo iz umetne mase, Ricoh pa kartonasto embalažo, ki

vsebuje plastično vrečko z barvo. Na sliki vidimo, da je boben za V8000 precej večji od bobna

za Ricoh.

Tipična receptura Ricoh barve vsebuje: vodo, topili petrolej in etilen glikol ter sorbitan oleat,

sorbitanove maščobne kisline, estre in pigmente (npr. diazo rumena, ftalocianin, ogljik ...).

Riso barve so emulzija vode in olja (sojino olje). Slednje proizvajalec izpostavlja tudi z logoti-

pom Soyink na kartuši in imenom Riso Soyink. Poleg slednjega in vode vsebujejo še petrolej,

glicerol, titanov oksid, organske pigmente ter kot veziva alkidne smole in sojino olje.

Slika 17: Levo: boben za Riso V8000 stroj, desno: boben za Ricoh JP8500 ter TCII.

17

Barve z veliko vsebnostjo vode se sušijo na fizikalen način, to je z izhlapevanjem. Zaželeno je

tiskanje na porozen papir, da se barve lahko tudi absorbirajo. Fizikalno sušenje je precej dolgo-

trajno, pri tisku z digitalnimi duplikatorji moramo odtise z velikim nanosom barv sušiti en dan,

preden lahko potiskamo zadnjo stran oziroma preden nanesemo naslednji barvo, če tiskamo

večbarvno.

Sušenje z UV svetlobo je hitrejše, a zato potrebujemo posebne barve. Takšne barve so suhe v

trenutku, ni prisotnosti topil in imajo visoko stabilnost ter kemijsko obstojnost. Slaba stran je,

da so te barve dražje od običajnih ter da poleg tiskarskega stroja potrebujemo še dodaten člen

za sušenje. Osnovne sestavine teh barv so (6): monomeri, predpolimeri oziroma oligomeri,

pigmenti, aditivi in fotoiniciatorji. Barve se pod vplivom UV sevanja (100 do 380 nm valovne

dolžine) posušijo po naslednjem principu: fotoiniciatorji pod vplivom UV svetlobe razpadejo

na radikale in sprožijo reakcijo. Predpolimeri oziroma oligomeri reagirajo z monomeri in tvorijo

tridimenzionalne zamrežene polimere. Barvilna sredstva in aditivi so v UV barvah enaki kot pri

navadnih barvah.

Barve za UV sušenje obstajajo za stroj Ricoh. Barvni bobni imajo v opozorilo rdeč ročaj name-

sto zelenega in se od navadnih razlikujejo le po tem, ia imajo znotraj bobna drugačno črpalko

za barvo. Na digitalni duplikator priklopimo dodaten stroj za sušenje z UV sevanjem Seriprinter

25 in ta prevzema odtise direktno iz izlagalne reže, jih na tekočem traku prenese pod UV svetlo-

bo ter izloži v izlagalno košaro. Poleg UV barv (različne barve, tudi bela) za stroj Ricoh obstaja

tudi UV lak. UV barve omogočajo tisk na manj porozne materiale, celo na folijo, prirast rastrske

tonske vrednosti je manjši. Vendar pa znajo UV barve biti težavne, z UV lakom naprimer ne

moremo tiskati polne površine po celotni površini substrata, saj je zelo lepljiv in se papir zalepi

na boben.

18

2.11 RasTRska REPRODukcIja

V tisku je potrebno za reprodukcijo tonske slike le-to pretvoriti v enotonsko, rastrsko sliko. RIP

(Raster Image Processor) je naprava, ki podatke o večtonski sliki preračuna v rastrsko eno-

tonsko sliko, sestavljeno iz majhnih elementov, imenovanih rastrske pike. Raster je lahko am-

plitudni: različno velike pike vedno na istih mestih; večje pike dajo vtis temnejšega tona; ali

frekvenčni: enako velike pike, ki so lahko različno oddaljene; veliko pik blizu skupaj daje vtis

temnejšega tona.

Pri ampliturnem rastru, ki je v tisku še vedno najpogostejši in ga v nadaljevanju podrobneje

obravnavamo, poznamo različne oblike rastrskih elementov. Rastrske pike so lahko okrogle,

eliptične, kvadratne, oblike diamanta, križa ali linijske. Primere lahko vidimo na sliki 18. Poleg

oblike rastrskih pik sta pomembna tudi liniatura in kot rastra. Liniatura je število rastrskih pik

na dolžinsko enoto (palec ali cm) in nam pove, kolikšna je gostota rastra. Kot rastra pa je po-

memben zaradi sukanja rastrov barvnih izvlečkov, s čimer se izognemo moaréju, nezaželenim

vzorcem, ki nastanejo zaradi prekrivanja rastrskih pik.

Liniatura rastra mora biti ustrezno izbrana glede na tehniko tiska in tiskovni material. Visoko

kvalitetne tiskovine zahtevajo visoko liniaturo (80 linij/cm) ter sijajen, premazan papir, med-

tem ko se za časopisni tisk uporablja zelo vpojen recikliran papir. Hitrost časopisnega tiska je

visoka in liniature morajo biti nizke (34 linij/cm), sicer se barva maže, rastrske pike pa se zlivajo

med seboj. Nizka liniatura pri klasičnem sitotisku je povezana z gostoto sita. Pri digitalnih du-

plikatorjih sita ni, a je potrebno upoštevati porozen in vpojen material, na katerega se tiska.

Razmerje med ločljivostjo upodobitvene naprave in gostoto rastra določa tonski obseg, to je

število tonov, ki jih je mogoče natisniti. Čim gostejši je raster, tem manjša je elementarna toč-

ka, zato je pri stalni ločljivosti na voljo manj upodobitvenih točk, kar zmanjša tonski obseg.

Slika 18: Različne oblike rastrskih elementov pri 60 % tonski vrednosti.

okrogla eliptična kvadratna diamant križ linija

19

Tonski obseg za digitalni duplikator z ločljivostjo 600 dpi, če izberemo liniaturo 85 lpi izračuna-

mo po enačbi (9):

Za dobro reprodukcijo morajo rastrske pike upodobiti najmanj 256 tonov. V zgornjem primeru

bi morali izbrati zelo nizko liniaturo 15 lpi, da bi dosegli takšen razpon tonov. Vendar pa so pri

gostem rastru pike manjše, zato je upodabljanje podrobnosti boljše, čeprav je tonski obseg

manjši.

2.12 gRaDacIjska kRIVuLja

Med reprodukcijo se velikost rastrskih pik spremeni, običajno se poveča. Ta pojav imenujemo

povečanje rastrskih pik oziroma rastrskih tonov. Pike se lahko povečajo med izdelavo tiskovne

forme, najbolj pa se povečajo pri prenosu barve na tiskovni material. To se zgodi zaradi pritiska

tiskovnega valja in zaradi vpijanja barve v papir. 50 % rastrski toni imajo geometrično največje

pike glede na obseg, zato se te najbolj povečajo. Odvisno je tudi od oblike pik, pri koliko odsto-

tnem rastru se pike sklenejo.

Rastrsko tonsko vrednost merimo z refleksijskim denzitometrom, ki izmeri optično gostoto

rastrskega in polnega polja. Poznamo navidezno rastrsko tonsko vrednost ter geometrijsko ra-

strsko vrednost. Prva opisuje posledice mehaničnega in optičnega povečanja rastrskih pik za-

radi svetlobne pasti. Uporabna je za izdelavo profilov, izračunamo pa jo po Murray-Daviesovi

enačbi:

AD navidezna tonska vrednost (%)

Da optična gostota rastrskega polja

Ds optična gostota polnega polja

+ 1 = 51 tonov600 dpi

85 lpi

2

AD = 1 - 10-Ds

1 - 10-Da

× 100 [%]

AN = 1 - 10-

1 - 10-

× 100 [%]Dan

Dsn

20

Geometrijska rastrska vrednost pa se nanaša na dejansko pokrito površino in izniči učinek sve-

tlobne pasti. Izračunamo jo po naslednji enačbi:

An mehanična rastrska tonska vrednost

n Yule-Nielsonov korekcijski koeficient

premazan papir: n = 1,65

nepremazan papir: n = 2,70

Da lahko te spremembe spremljamo, naredimo graf, ki prikazuje odvisnost rastrske tonske vre-

dnosti na odtisu v primerjavi z idealno. Dobimo krivuljo, ki se imenuje gradacijska krivulja (na

sliki 19). Na gradacijski krivulji lahko odčitamo prirast tonske vrednosti. V tisku želimo čim

manjši prirast, zato lahko primerjamo gradacijske krivulje odtisov različnih liniatur in oblik pik

ter se odločimo za najustreznejše nastavitve.

AD = 1 - 10-Ds

1 - 10-Da

× 100 [%]

AN = 1 - 10-

1 - 10-

× 100 [%]Dan

Dsn

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Rastrska tonska vrednost na filmu ali datoteki PDF

Rast

rska

tons

ka v

redn

ost n

a od

tisu

idealna krivuljagrad

acijs

kakr

ivu

ljatisk

a

prirast rastrske tonske vrednostiprirast rastrske tonske vrednosti

Slika 19: Primer gradacijske krivulje

21

2.13 NEENakOMERNOsT POTIskaNE POVRšINE

Neenakomernost potiskane površine (mottling) je vidna napaka v tisku. Praviloma jo vidimo

kot svetle in temne madeže premera 2 do 8 mm na odtisu, ki bi moral biti povsem enakomerno

obarvan (polno rastrsko polje).

Vzroki za neenakomerno obarvanje so velikokrat v papirju, lahko pa so posledica napak v tisku.

Vrednotenje tradicionalno poteka vizualno z etaloni ali referenčnimi vzorci, lahko pa uporabi-

mo tudi metodo slikovne analize.

Z slikovno analizo vzorce naprej skeniramo s primerno ločljivostjo v 8-bitnem načinu. Vse vzor-

ce skeniramo z enakimi nastavitvami in pazimo, da ne uporabljamo avtomatičnih nastavitev.

Skeniranih vzorcev ne popravljamo s pomočjo orodij v Photoshopu, le obrežemo na enako

velikost ter jih primerno označene shranimo za analizo.

Tako pripravljene slike v 8 bitnem načinu analiziramo. Najenostavnejša analiza je prikaz histo-

grama, na katerem vidimo razmerje med višino in širino oz. iz distribucije tonov prisotnost ne-

enakomernosti. Idealna enakomerna površina vsebuje samo en ton, neenakomerna pa množi-

co tonov. V programu Image J lahko z ukazom Analyse, Histogram/List dobimo tudi numerične

podatke o distribuciji tonov, ki jih izvozimo v primeren program (Excell).

Iz tako pridobljenih podatkov lahko tudi izračunamo (10) stopnjo enakomernosti kot nonuni-

formity number (Nu):

Nu = Ux – Lx

Ux = povprečje intenzitet pod mediano

Lx = povprečje nad mediano

mediana = število v sredini množice števil

Za izračun neenakomernosti lahko uporabimo tudi variacijski koeficient (Kv):

Kv = × 100 [%]standardni odklon

aritmetična sredina populacije

22

2.10 REcIkLacIja IN DEINkINg

Reciklacija potrošnega materiala, strojev ter reciklabilnost potiskanega materiala, postaja da-

nes vse bolj pomembna tako kupcu, ki postaja vedno bolj naravovarstveno ozaveščen, kot pro-

izvajalcu, ki kot odgovor na zahteve kupcev poskuša ponuditi najbolj ekonomičen in ekološki

produkt.

Deinking ali razsivitev je del procesa reciklacije papirja. To je kemično-mehanski postopek za

odstranitev delcev tiskarske barve s papirnih vlaken. Sestavljen je iz treh faz:

1. faza: odcepitev tiskarske barve od papirnih vlaken - dispergacija

V razpuščevalniku razpustimo potiskan papir pri konsistenci 5-18 % (odvisno od razpuščevalni-

ka). Kolikšna je konsistenca, je pomembno zaradi izračuna količine kemikalij, ki jih dodamo. Te

odmerimo namreč glede na suho papirno snov. Po postopku namakanja ali gnetenja v razpu-

ščevalniku, dodamo kemikalije (7):

površinsko aktivne snovi ali tenzide (vplivajo na hidrofobnost oz. hidrofilnost delcev,

zmanjšajo privlak med delci tiskarske barve in vlakni),

natrijev hidroksid NaOH (zviša pH, vlakna nabreknejo in tiskarska barva se lažje loči),

vodno steklo ali natrijev silikat (je vodotopni polimer, ki lahko veže multivalentne ione;

adsorbira se na površinah koloidnih delcev in prepreči vsedanje delcev nazaj na vlakna),

vodikov peroksid H2O2 (deluje kot belilno sredstvo).

Zmes nato pustimo stati približno eno uro pri povišani temperaturi 40-60 ºC. V tem času papir

vsrka kemikalije, razbijejo se vlakninske flokule.

2. faza: odstranitev delcev tiskarske barve od papirne mešanice

Za odstranitev delcev tiskarske barve poznamo dva postopka: flotacijo in izpiranje.

Dispergirani delci tiskarske barve so različnih velikosti. To je posledica sestave tiskarske barve

in vrste razpuščevalnika. Velikost delcev vpliva na uspešnost odstranjevanja delcev. Izpiranje je

uspešnejše takrat, ko so delci zelo majhni, flotacija pa bolj ustreza večjim delcem. Površinske

lastnosti tiskarske barve tudi vplivajo na odstranjevanje. Hidrofilni delci se lažje odstranijo z

izpiranjem, pri flotaciji pa morajo biti delci hidrofobni, sicer je postopek neuspešen. Na por-

všinske lastnosti delcev lahko vplivamo z dodajanjem različnih površinsko aktivnih snovi.

•

•

•

•

23

Flotacija je postopek, ki izkorišča razlike površinskih lastnosti tiskarske barve in papirnih vla-

ken. Princip metode je naslednji: v suspenzijo se bodisi vpihuje zrak ali pa se jo močno meša,

da nastanejo mehurčki. Hidrofobni delci tiskarske barve se naberejo na površini mehurčkov, ki

se nato naberejo kot pene na površini mešanice. Hidrofilna vlakna ostanejo v vodni fazi, pene

pa lahko odstranimo s strgalom ali z vakuumskim sesanjem. Pogoji so naslednji: konsistenca

vlaknin je 0,8-1,5 %, čas celotnega postopka je 7-12 minut, količina izločenih snovi oz. rejekta

pa je 2-3 % (8). Zelo pomembno je, da so delci tiskarske barve dovolj veliki in hidrofobni. V ta

namen se že pred postopkom dodajajo kemikalije za doseganje hidrofobnih lastnosti ter snovi,

ki združujejo manjše delce v večje (kolektorji). To so maščobne kisline in milo.

Pri izpiranju vlakninsko snov večkrat zaporedoma odvodnjavamo na situ ali filtrih. Ta proces

je zelo uspešen pri odstranjevanju zelo majhnih delcev, ki so hidrofilni in tako ostanejo v od-

stranjeni vodni fazi. Žal pa se na ta način odstrani tudi mnogo polnil in fine snovi. Sredstva, ki

jih dodajamo, so najpogosteje pralna sredstva, ki izboljšajo dispergiranost delcev in hidrofilne

lastnosti. To so anionske in neionske površinsko aktivne snovi, vodno steklo, hidroperoksid,

milo.

3. faza je zgoščevanje in nevtralizacija

V tretji fazi vlakninsko snov nevtraliziramo s žvepleno kislino H2SO4, v nekaterih primerih be-

limo, sicer pa zgostimo do konsistence, primerne za naslednji korak v izdelavi sekundarnih

vlaknin.

24

3 EksPERIMENTaLNI DEL

Ekperimentalni del je sestavljen iz treh posameznih analiz:

analiza spreminjanja gradacijske krivulje glede na obliko rastrskih elementov ter glede

na liniaturo rastra na odtisih digitalnih duplikatorjev Riso V8000, Ricoh TCII ter Ricoh

JP8500 z UV členom Seriprinter25;

analiza neenakomernosti odtisov na strojih Riso V8000 ter Ricoh TCII;

analiza reciklabilnosti oz. deinkinga papirja potiskanega z digitalnimi duplikatorji.

3.1 aNaLIZa PRIRasTa RasTRskE TONskE VREDNOsTI gLEDE Na OBLIkO

RasTRskIh ELEMENTOV TER gLEDE Na LINIaTuRO RasTRa

3.1.1 Izdelava vzorcev

Izdelava vzorcev je potekala v organizaciji Extrapool v mestu Nijmegen na Nizozemskem. V

programu Adobe Illustrator smo izdelali testno formo. 10 rastrskih polj različnih sivin (od 10 %

do 100 %) velikosti 6 x 6 mm je predstavljalo en merski klin. Na stran smo razvrstili 30 merskih

klinov ter naredili PDF datoteko. V programu Adobe Acrobat smo s pomočjo orodja Enfocus

Pitstop določili vsakemu klinu drugačne lastnosti: različne oblike rastrskih pik (eliptična, okro-

gla, diamantna, kvadratna, linijska in križna pika) ter različne liniature (55, 65, 75, 85 in 95 lpi).

Testno formo smo nato natisnili z stroji Riso V8000, Ricoh TCII (ker le-ta nima enote za izdelavo

šablone, smo le-to izdelali na Stroju Ricoh JP8500) ter Ricoh JP8500 z UV členom Seriprin-

ter25.

Nastavitve pri tiskanju so bile naslednje:

Stroj Riso V8000:

najnižja hitrost (1 od 5);

denziteta bobna na sredini (3 od 5);

debelina papirja nastavljena na tanek papir;

denzitometrične krivulje nismo spreminjali;

črna barva Riso Soyink.

1)

2)

3)

•

•

•

•

•

25

Stroj Ricoh TCII:

izdelava šablone na stroju Ricoh JP8500 (ker je bilo to prvo tiskanje v dnevu, se je ob

izdelavi šablone avtomatično izvedlo nabarvanje);

najnižja hitrost v hitrem načinu (1 od 3);

debelina papirja nastavljena na tanek papir,

črna barva Ricoh HD Ink.

Stroj Ricoh JP8500 z UV členom Seriprinter25:

pri izdelavi šablone smo vklopili funkcijo za nabarvanje;

najnižja hitrost (1 od 5);

debelina papirja nastavljena na tanek papir;

Seri Black Ink.

Tiskali smo s črno barvo na nepremazan brezlesni papir gramature 90 g/m2 (Libris cremewit).

Natisnili smo 30 odtisov na vsakem stroju. Tiskanje je potekalo hkrati v istem prostoru. Za vse

stroje je bilo to prvo tiskanje v dnevu. Za potrebe analiz smo odbrali po 5 naključnih odtisov iz

vsakega natisa.

3.1.2 Metode raziskav

Rastrsko tonsko vrednost smo najprej poskušali izračunati s pomočjo slikovne analize, saj na

kraju tiskanja denzitometer ni bil na voljo. Poskus se je izkazal za neuspešnega zaradi pro-

blemov pri določitvi praga. Na hrapavem in nepremazanem papirju se barva vpija in razliva,

robovi rastrskih pik niso ostri, zato je določitev praga dvomljiva. Zato smo meritve opravili na

Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete na Univerzi v Ljubljani. Z refleksijskim

denzitometrom Gretag Macbeth D19C (merska geometrija 0º/45º) smo izmerili in izračunali

geometrično rastrsko tonsko vrednost po Yule-Nielson-ovi enačbi. Ker je papir nepremazan,

smo v enačbi uporabili faktor n = 2.7. Na vsakem od petih vzorcev smo vsako rastrsko polje

izmerili tri krat. Nato smo izračunali povprečno vrednost za vsako polje in izračunali prirast

rastrske tonske vrednosti. Iz dobljenih podatkov smo narisali diagram.

•

•

•

•

•

•

•

•

26

Slika 20: Prirast rastrske tonske vrednosti različnih liniatur na stroju Ricoh TCII, oblika pike je eliptična.

Slika 21: Prirast rastrske tonske vrednosti različnih liniatur na stroju Ricoh TCII, oblika pike je okrogla.

3.1.3 Rezultati s komentarji

Na sliki 20 vidimo krivulje prirasta rastrske tonske vrednosti A za različne liniature tiska na stro-

ju Ricoh TCII. Oblika rastrske pike je eliptična. Opazimo lahko, da je pri liniaturi 95 lpi prirast

rastrske tonske vrednosti največji, najbolj v svetlih tonih. Na sliki 21 prav tako vidimo krivulje

prirasta za različne liniature tiska na stroju Ricoh, razlika je le v tem, da je rastrska pika okrogla.

V tem primeru so krivulje manj enakomerne, največji prirast ima liniatura 95 lpi, krivulja linia-

ture 85 lpi pa je najbolj neenakomerna.

Stroj Ricoh TCII, okrogla oblika pik, različne liniature rastra

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

Stroj Ricoh TCII, eliptična oblika pik, različne liniature rastra

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

27

Slika 22: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh TCII, liniatura rastra je 75 lpi.

Slika 23: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh TCII, liniatura rastra je 85 lpi.

Na slikah 22 in 23 so prikazane krivulje prirasta rastrske tonske vrednosti A za različne oblike

rastrskih pik stroja Ricoh TCII. V prvem primeru je liniatura 75 lpi in v drugem 85 lpi. Različne

oblike rastrskih pik se začnejo zapirati na različnih rastrskih tonih. Na obeh slikah izstopa velik

prirast rastrske tonske vrednosti za križno piko v svetlih tonih. Najbolj enakomerni sta okrogla

in eliptična pika pri liniaturi 75 lpi, kvadratna ima velik prirast v temnejših tonih predvsem pri

liniaturi 75 lpi, linijska oblika pike pa ima pri liniaturi 75 zelo neenakomerno krivuljo.

Stroj Ricoh TCII, 75 lpi, različne oblike rastrskih pik

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

Stroj Ricoh TCII, 85 lpi, različne oblike rastrskih pik

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

28

Slika 24: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Riso V8000, oblika rastrske pike je eliptična.

Slika 25: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Riso V8000, oblika rastrske pike je okrogla.

Na slikah 24 in 25 je diagram prirasta oz. zmanjšanja rastrskih tonskih vrednosti A za stroj

Riso pri različnih liniaturah. Na obeh skicah, tako za eliptično kot za okroglo rastrsko piko, je

opazno zmanjšanje rastrskih pik, najbolj v srednjih tonih. Liniaturi 95 lpi in 85 lpi zelo malo

odstopata od idealne krivulje brez prirasta. Krivulji liniaturi 75 lpi in 85 lpi se pri okrogli ra-

strski piki skoraj pokrivata, obe imata zmanjšane rastrske pike v srednjih tonih. Na skicah je

opazno, da ima največje zmanjšanje pike liniatura 55 lpi, sledi pa ji 65 lpi.

Stroj Riso V8000, eliptična oblika pik, različne liniature rastra

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

Stroj Riso V8000, okrogla oblika pik, različne liniature rastra

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

29

Slika 26: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Riso V8000, liniatura rastra je 75 lpi.

Slika 27: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Riso V8000, liniatura rastra je 85 lpi.

Na slikah 26 in 27 so prikazane krivulje prirasta rastrske tonske vrednosti A za različne oblike

rastrskih pik pri tisku na stroj Riso V8000. Zanimivo je, da liniatura rastra skoraj ne vpliva na

gradacijsko krivuljo: krivulje na zgornji in spodnji sliki so si zelo podobne. Oblika rastrske pike

zelo vpliva na obliko gradacijske krivulje. Križna rastrska pika ima izrazit prirast v srednjih

tonih, kvadratna pa v temnejših tonih. Najbolj enakomerno krivuljo imata eliptična in okrogla

oblika rastrske pike, eliptična ima nekoliko manjši prirast v svetlih in srednjih tonih kot okro-

gla pika.

Stroj Riso V8000, 75 lpi, različne oblike rastrskih pik

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

Stroj Riso V8000, 85 lpi, različne oblike rastrskih pik

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

30

Slika 28: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Ricoh JP8500 z UV členom Seriprinter25, oblika rastrske pike je eliptična.

Slika 29: Prirast A za različne liniature tiska na stroju Ricoh JP8500 z UV členom Seriprinter25, oblika rastrske pike je okrogla.

Na slikah 28 in 29 so prikazane krivulje prirasta rastrske tonske vrednosti pri tisku na stroj

Ricoh JP8500 z sušilnim členom Seriprinter25. UV barve so suhe v trenutku, zato ni velikega

prirasta rastrskih tonskih vrednosti. Pri liniaturi 55 lpi pri obeh oblikah rastrskih pik prirasta

skoraj ni. Opazimo, da so krivulje v drugem primeru, pri okrogli rastrski piki nekoliko bolj ena-

komerni; liniaturi 65 in 75 lpi v tem primeru skoraj sovpadata.

Stroj Ricoh JP8500+UV, eliptična oblika pik, različne liniature rastra

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

Stroj Ricoh JP8500+UV, okrogla oblika pik, različne liniature rastra

-5

0

5

10

15

20

25

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%)

55 lpi

65 lpi

75 lpi

85 lpi

95 lpi

31

Slika 30: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh JP8500 z UV členom Seriprinter25, liniatura rastra je 75 lpi.

Slika 31: Prirast A za različne oblike rastrskih pik tiska na stroju Ricoh JP8500 z UV členom Seriprinter25, liniatura rastra je 85 lpi.

Na slikah 30 in 31 so diagrami prirasta rastrske tonske vrednosti pri tisku na stroj Ricoh

JP8500 s sušilnim členom Seriprinter25. Oblike pik so različne, liniatura rastra pa je v prvem

primeru 75 lpi in v drugem primeru 85 lpi. Opazimo lahko, da ima diamantna oblika pike v

obeh primerih najbolj enakomerno krivuljo z najmanjšim prirastom rastrskih pik. Kvadratna

pika ima največji prirast v temnih tonih. Linijska ima v svetlih in temnih tonih največji prirast.

Eliptična pika ima v temnih tonih pri liniaturi 85 lpi najmanjši prirast od vseh.

Stroj Ricoh JP8500+UV, 75 lpi, različne oblike rastrskih pik

-5

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

Stroj Ricoh JP8500+UV, 85 lpi, različne oblike rastrskih pik

-5

0

5

10

15

20

25

30

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

A(idealna) (%)

Prir

ast

A (

%) eliptična

okrogla

diamantna

kvadratna

linijska

križna

32

Shema poskusnega odtisa testnih polj za mottling

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

ä

ää

smertiska

Slika 32: Skica razporeditve polnih polj na vzorcih za analizo neenakomernosti potiskane površine.

3.2 aNaLIZa NEENakOMERNOsTI ODTIsOV


Vzorci, izdelani za analizo gradacijske krivulje v poglavju 3.1.1, vsebujejo 100 % rastrska polja

na različnih mestih, zato so ustrezali tudi za analizo neenakomernosti odtisov. Polja smo ozna-

čili s številkami, kot je prikazano na skici na sliki 32. Za analizo smo uporabili 3 odtise stroja Riso

V8000 ter 3 odtise stroja Ricoh TCII.


Polna polja na vzorcih smo digitalizirali s skenerjem HP ScanJet 5370C z naslednjimi nastavi-

tvami: 8 bitni sivinski način, svetla polja nivo 255, sence nivo 0, gama 2.2, ločljivost 1200 dpi.

V programu Adobe Photoshop smo digitalizirane vzorce obrezali na velikost 5 x 5 mm. V pro-

gramu ImageJ smo uporabili funkcijo measure, ki smo jo nastavili na izračun srednje vrednosti

mean ter standardnega odstopanja. Meritve smo izvozili v program Excell, kjer smo izračunali

variacijski koeficient za vsak vzorec ter izračunali povprečje. Višji ko je variacijski koeficient,

manj je površina enakomerna.

33

Preglednica 2: Meritve za analizo neenakomernosti potiskane površine za stroj Ricoh TCII.


V preglednici 2 so zbrane meritve srednje vrednosti mean za posamezne vzorce, standardni

odklon, izračun variacijskega koeficienta ter povprečje variacijskih koeficientov za vsako polje

na odtisih, natisnjenih s strojem Ricoh TCII. Nižji ko je variacijski koeficient, bolj enakomerno

je obarvanje površine.

Vidimo lahko, da so razlike med variacijskimi koeficienti precej velike: razpon variacijskih koe-

ficientov je od 3,18 do 5,69. To pomeni, da imajo polja na različnih mestih na papirju različno

neenakomerno obarvano površino. Tisk po celotni površini papirja torej ni enakomeren.

34

Preglednica 3: Meritve za analizo neenakomernosti potiskane površine za stroj Riso V8000.

V preglednici 3 so zbrane meritve srednje vrednosti mean za posamezne vzorce, standardni

odklon, izračun variacijskega koeficienta ter povprečje variacijskih koeficientov za vsako polje

na odtisih, natisnjenih s strojem Riso V8000.

Razpon variacijskih koeficientov je od 3,08 do 3,52. Obarvanje površine po celotni površini

papirja je bolj enakomerno kot pri stroju Ricoh TCII (preglednica 2).

35

Shema poskusnega odtisa in meritve mottlinga za Ricoh TCII

3,18

4,92

5,35

3,95

3,25

4,22

5,69

4,53

3,23

4,00

4,32

4,26

ä

ää

smer tiska

Shema poskusnega odtisa in meritve mottlinga za Riso V8000

3,32

3,51

3,42

3,11

3,49

3,38

3,34

3,20

3,27

3,53

3,08

3,30

ä

ää

smer tiska

Slika 33: Shema polnih polj z rezultati analize neenakomernosti površine na odtisih stroja Ricoh TCII.

Slika 34: Shema polnih polj z rezultati analize neenakomernosti površine na odtisih stroja Riso V8000.

Na sliki 33 in sliki 34 je predstavljena shema porazdelitve polnih polj na testnih odtisih strojev

Ricoh JP8500 ter Riso V8000. Poleg vsakega polja je vrednost variacijskega koeficienta, izraču-

nanega kot oceno neenakomernosti potiskane površine.

Pri stroju Ricoh TCII (slika 33) opazimo podobne vrednosti v vodoravni smeri, vzporedno z

smerjo tiska. Predvidevamo, da ima odtis s polno obarvano površino po celotni površini papirja

vzdolžne proge, kjer je površina bolj neenakomerno obarvana kot na robovih.

Pri stroju Riso V8000 (slika 34) ne opazimo izrazitih podobnosti niti v vodoravni niti v navpični

smeri, površina je enakomerno obarvana po celotni površini papirja.

36

3.3 aNaLIZa REcIkLaBILNOsTI OZ. DEINkINga PaPIRja POTIskaNEga Z

DIgITaLNIMI DuPLIkaTORjI


Material za reciklacijo in deinking smo natisnili z Ricoh JP8500 strojem in barvo Ricoh HD ink

na brezlesni nepremazan papir (Libris cremewit, 90 g/m2). Pokritost formata A4 z barvo je bila

40 %. Enake odtise smo naredili tudi s strojem Riso V8000 in barvo Riso Soyink.

Postopke deinkinga je izvedla doc. dr. Željka Barbarić Mikočević na Katedri za kemijo v grafični

tehnologiji na Grafični fakulteti v Zagrebu. Uporabljena sta bila dva načina: flotacija in izpira-

nje. Poskusi z vzorci z Riso Soyink niso pokazali vzpodbudnih rezultatov., nasprotno pa je bilo z

vzorci, ki so bili potiskani z Ricoh HD barvo. V sklopu diplomske naloge smo s slikovno analizo

analizirali iz razsivljenih vlaknin narejene laboratorijske liste.

3.3.1.1 Kemikalije

Pri postopku deinkinga so bile uporabljene naslednje kemikalije:

ETOKSILAT MAŠČOBNEGA ALKOHOLA C13-15 s 7 etoksi skupinami (FAE - fatty alcohol etoxylate)

je neionsko površinsko aktivno sredstvo. Molekula nima naboja ter vsebuje hidrofobni alko-

holni del, ki se poveže s hidrofobnimi delci, ter hidrofilni etoksi del, ki se poveže z vodo. Etoksi

skupine omogočajo vodikove vezi in še izboljšajo vezavo z vodo. FAE uporabljamo za izboljšanje

raztapljanja hidrofobnih delcev v vodi ter za izboljšanje omočenja.

NATRIJEV LAURIL ETER SULFAT s 3 etoksi skupinami (SLES - sodium lauryl ether sulphate) je

anionsko površinsko aktivno sredstvo. Sestavljen je iz hidrofobne verige ogljikovih atomov ter

iz anionskega hidrofilnega sulfatnega dela. Uporabljamo ga kot detergent in penilno sredstvo.

KOKOAMIDOPROPIL BETAIN (CAPB - cocamidopropyl betaine) je amfoterno površinsko aktivno

sredstvo. Amfoterno pomeni, da hidrofilni del molekule vsebuje dve skupini, ki imata različen

naboj. Tako se lahko snov obnaša kot anionsko ali kationsko površinsko aktivno sredstvo, odvi-

sno od pH okolja. Snov je zelo topna v vodi ter netopna v večini organskih topil.

37

NATRIJEV HIDROKSID (NaOH) se uporablja ob razpuščanju papirnih vlaken. Zviša pH, povzroči

nabrekanje in omogoča lažjo ločitev tiskarske barve od vlaken. NaOH je bil uporabljen le v

kombinaciji z SLES.

3.3.1.2 Postopki

V preglednici 4 so navedeni vsi poskusi in postopki razsivitve potiskanega papirja, ki so jih izve-

dli na Katedri za kemijo v grafiki na Grafični fakulteti v Zagrebu. V osnovi je postopek naslednji:

vzorec potiskanega papirja se razpusti v vodovodni vodi. V različnih poskusih se dodajo raz-

lični tenzidi: SLES, CAPB, FAE. Pri poskusih z SLES se doda tudi NaOH. Po razpuščanju se zmes

razredči in zmanjša temperatura. Del suspenzije se prenese v aparat za izdelavo papirja in se

naredi vzorec laboratorijskega papirja. S preostalim delom se najprej izvede postopek flotacije,

med katerim se pene ročno odstranjujejo. Suspenzija se nato prenese v aparat za izdelavo pa-

pirja in naredi vzorec laboratorijskega papirja. Vmesna ugotovitev je, da je izdelan papir najbolj

bel brez postopka flotacije in ob uporabi snovi FAE. Nadaljni poskusi so le z FAE brez izvedbe

flotacije, spreminja pa se čas razpuščanja ter zgoščevanja.

38

Preglednica 4: Poskusi in postopki razsivitve.

39


Laboratorijski papir, razsivljen po opisanih postopkih, smo analizirali z metodo slikovne analize

na dva načina. Prvi je bil izračun beline. S skenerjem HP ScanJet 5370C smo vzorce poskenirali

pri ločljivosti 1200 dpi, jih v programu Adobe Photoshop spremenili v 8-bitne sivinske slike in

izrezali enako velike dele. Te smo nato analizirali s pomočjo histograma in funkcije measure v

programu ImageJ. Srednje vrednosti sivin, ki jih program izračuna (mean, median, mode), smo

preračunali v odstotke z enačbo:

M = srednja vrednost (mean, median ali mode)

BM = belina, izračunana iz srednje vrednosti

Nekaj vzorcem smo belino izmerili tudi z optičnim spektrofotometrom (Elrepho - Datacolor

450x). Iz izmerjenih vrednosti lahko ocenimo zanesljivost računske metode.

Pri drugem načinu smo preverjali pokritost površine z nečistočami po reciklaciji. Vzorce smo di-

gitalno fotografirali z optičnim mikroskopom Color Video Camera JVC, RGB, TK-1070E pri pove-

čavi 2,5 x (60 x povečava). Fotografirali smo na več mestih ter nato slike analizirali z določitvijo

praga in merjenjem velikosti površine neodstranjenih delcev v programu ImageJ. Slike smo naj-

prej pretvorili v 8-bitne slike, nato določili prag 170, zgornji prag pa 255. Z makrom “measure

area fraction” smo izračunali odstotke pokritosti površine z nečistočami po deinkingu.

BM = × 100 [%] 255 - M

255

40

B - B - B -

Preglednica 5: Analiza beline vzorcev po deinkingu s pomočjo slikovne analize in merjenja. Nulti vzorec je nepotiskan papir pred reciklacijo.

Preglednica 6: Izračuni razlik med izračunanimi in izmerjeno belino.


V preglednici 5 so zbrane meritve srednjih vrednosti mean, mode, meadian skeniranih vzorcev,

meritve beline na spektrofotometru ter izračuni beline iz srednjih vrednosti. Izračuni beline iz

srednjih vrednosti so različni glede na vzeto srednjo vrednost, zato smo morali ugotoviti, kateri

najbolj sovpada z izmerjeno beline.

V preglednici 6 so izračunane razlike med izračunano in izmerjeno belino ter povprečje le-teh.

V povprečju je razlika najmanjša pri srednji vrednosti mean.

Diagram na sliki 35 prikazuje vrednosti izračunane beline vzorcev po deinkingu. Za primerjavo

so dodane meritve beline s spektrofotometrom. Najbolj bel je vzorec 11, sledi 9 in 5d.

41

Beli

na v

zo

rcev p

o d

ein

kin

gu

61%

71%

63%

66%

60%

70%

64%

66%

88%

86%

86%

78%

82%

80%

86%

84%

89%

98%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1d

1f

2d

2f

3d

3f

4d

4f

5d

5f

5f2

6

7

8

9

10

11

nulti

vzo

rec

Belina p

o s

likovni analizi iz

sre

dnje

vre

dnosti m

ean

Izm

erj

ena b

elina

Slika 35: Diagram beline za vzorce po deinkingu.

42

Preglednica 7: Rezultati analize nečistoč v mikroskopskih posnetkih vzorcev po deinkingu.

Preglednica 7 prikazuje rezultate slikovne analize mikroskopskih posnetkov vzorcev po razsivi-

tvi ter izračun pokritosti površine z nečistočami za prag 170.

43

Delež neodstranjenih delcev na površini vzorcev po deinkingu

2.4

1.8

1.3

0.7

0.5

0.1

0

0.5

1

1.5

2

2.5

6 7 8 9 10 11

vzorec

od

sto

tek n

eo

dstr

an

jen

ih d

elc

ev n

a p

ovršin

i (%

)

prag 170

Slika 36: Delež z nečistočami pokrite površine vzorcev po deinkingu.

Diagram na sliki 36 prikazuje primerjavo velikosti z nečistočami pokritih površin vzorcev po

deinkingu. Najmanj nečistoč po razsivitvi vsebuje vzorec 11, sledijo mu vzorec 10, 9, 8, 7 in 6.

44

4 ZakLjuČkI

Rezultati analize prirasta (geometrične) rastrske tonske vrednosti pri digitalnih duplikatorjih, ki

smo jo izvedli na odtisih strojev Ricoh TCII, Riso V8000 ter Ricoh JP8500 z UV sušilnim členom

Seriprinter25 s pomočjo denzitometričnih meritev, so pokazali naslednje:

Stroj Ricoh TCII ima med stroji največji prirast rastrskih tonskih vrednosti in sicer pred-

vsem v svetlih tonih. Eliptična oblika rastrske pike in liniatura 85 lpi dasta najboljši

rezultat, saj je takrat krivulja prirasta najbolj enakomerna ter ima največ 18 % prirasta

(to je pri 20 % rastrske tonske vrednosti).

Stroj Riso V8000 je dal presenetljive rezultate, saj zmanjšanja rastrskih tonskih vredno-

sti nismo pričakovali. Najsvetlejši toni imajo nekoliko prirasta, nato pa se krivulja spu-

sti, najnižje vrednosti doseže v srednjih tonih, nato pa se spet dvigne in ima pozitivni

prirast pri najtemnejših tonih. Nižja, kot je liniatura rastra, večje je zmanjšanje rastr-

skih pik. Ko rezultate primerjamo z rezultati pri stroju Ricoh TCII, ugotovimo, da stroj

Riso V8000 najverjetneje samodejno kompenzira prirast rastrskih tonskih vrednosti

pri izdelavi šablone, saj so bili odtisi narejeni pri enakih pogojih, na enak papir. Glede

na rezultate je za tisk s strojem Riso V8000 najprimernejše izbrati okroglo ali eliptično

rastrsko piko ter liniaturo 85 ali 95 lpi.

Ricoh JP8500 smo preizkusili v kombinaciji z UV sušilnim členom Seriprinter25 in barvo,

ki se suši s pomočjo UV žarkov. Rezultati analize so pokazali bolj enakomerno krivuljo

kot pri stroju Ricoh TCII ter skoraj za polovico manjši prirast rastrskih tonskih vrednosti.

To razliko pripisujemo UV barvam, ki so suhe praktično v trenutku in se tako ne morejo

razlesti in tako prispevati k prirastu rastrske tonske vrednosti. Šablona na bobnu z UV

barvo je bila identična šabloni na bobnu, s katerim smo tiskali v stroju Ricoh TCII, saj

sta bili obe narejeni na stroju JP8500, kar potrdi zgornjo trditev in izključi dejstvo, da je

nastala razlika v prirastu rastrskih tonskih vrednosti zaradi različnih šablon. Iz rezulta-

tov je razvidno tudi, da je za tisk na ta način najbolje izbrati diamantno obliko rastrske

pike, ki ima najmanjši prirast ter liniaturo 85 lpi.

•

•

•

45

Druga analiza je bila analiza neenakomernosti potiskane površine, mottling. Izvedli smo jo kot

primerjavo strojev Riso V8000 in Ricoh TCII, ki oba omogočata tisk dveh barv hkrati.

Ugotovili smo, da stroj Riso V8000 tiska bolj enakomerno glede na celotno površino papirja kot

stroj Ricoh TCII. Možni vzroki za razlike so naslednji:

Različna sistema za nabarvanje. Stroj Riso V8000 ima boljši sistem za nabarvanje. Na-

barvanje notranje strani bobna se izvede bolj enakomerno (večje število cevk, ki do-

vajajo barvo na barvilni vajček) in pred vsakim začetkom tiska, zato je že prvi odtis za-

dostno obarvan, medtem ko se pri stroju Ricoh TCII nabarvanje izvaja predvsem med

tiskom samim in je najverjetneje potrebno narediti večje število poskusnih odtisov

pred samim začetkom tiskanja.

Različen izvor tiskovnega tlaka. Pri stroju Riso V8000 nastane tiskovni tlak znotraj bob-

na, barvilni valj pritisne na stranico barvnega bobna, medtem ko je boben prislonjen

na velik jekleni osrednji valj, ki nudi trdno oporo. Poleg tega je boben stroja Riso večji,

kot barvilni boben stroja Ricoh. Pri stroju Ricoh TCII za tiskovni tlak skrbijo manjši z

gumo prevlečeni valjčki, ki se ob vsakem prehodu papirja prislonijo na barvilni boben.

Stroj Ricoh TCII ima neenakomerno dovajanje in razporejanje barve na notranjo stran

barvilnega bobna, pa tudi tiskovni tlak je v primerjavi s strojem Riso V8000 slabši zara-

di manjše velikosti barvnega bobna in majhnih gumenih valjčkov.

Analiza reciklabilnosti vzorcev je prav tako presenetila. Vzorci stroja Riso V8000 niso prinesli

vzpodbudnih rezultatov, zato le-teh v nalogi nismo predstavili. Barve Riso Soyink torej niso

reciklabilne po konvencionalnih postopkih, kar preseneča, saj ima beseda soyink zelo ekološki

prizvok. Zato pa smo pri vzorcih, potiskanih z Ricoh HD barvo, dosegli zelo dobre rezultate.

Uporabili smo dva načina analize po razsivitvi vzorcev: določanje beline ter merjenje velikosti

z nečistočami pokrite površine mikroskopskih posnetkov vzorcev. Obe analizi sta pokazali enak

rezultat. Najbolj učinkovit način razsivitve vzorcev, potiskanih z barvo Ricoh HD, je izpiranje

brez flotacije na naslednji način: 10 g vzorcev razpustimo v 1,5 L vodovodne vode in po 9 mi-

nutah razpuščanja dodamo 0,5 mL etoksilata maščobnega alkohola, ki je neionsko površinsko

aktivno sredstvo. Zmes nato zgostimo (5 minut) ter uporabimo za izdelavo papirja.

•

•

46

Če povzamemo vse tri analize, lahko trdimo, da se pri tisku najboljše obnese stroj Riso V8000

z najmanjšim prirastom rastrske tonske vrednosti ter najbolj enakomerno potiskano površino.

Zanimiv je tudi tisk z UV barvami, ki so suhe v trenutku, zato sušenje ni potrebno, nudijo tudi

tisk z lakom ter posebnimi barvami, kot je naprimer bela, imajo pa tudi manjši prirast rastrske

tonske vrednosti kot navadne barve na stroju Ricoh TCII. Slaba stran teh barv je predvsem

cena. Zadnja analiza je pokazala, da so Riso HD barve najbolj ekološka izbira, saj so te barve

dobro reciklabilne. Z njimi lahko tiskamo na stroj Ricoh JP8500 ter TCII.

V primeru ponovitve analiz ali nadaljnjega raziskovanja bi bile potrebne izboljšave v pripravi

tiskovne forme. Meritve bi bile lažje izvedljive in zanesljivejše, če bi bila testna polja večja kot

6 x 6 mm. Denzitometer na mestu izdelave vzorcev bi prav tako olajšal delo. V tem primeru bi

lahko preverili rezultate na licu mesta ter izvedli več testov z različnimi nastavitvami na strojih,

naprimer različne hitrosti, različne barve, vpliv temperature, vlage, s sprotnim merjenjem bi

lahko preverjali enakomernost odtisov v večji nakladi ... Pri dvobarvnih strojih bi bil zanimiv

tudi test registracije.

Digitalni duplikatorji so zanimivi stroji, ki so po nepotrebnem spregledani. Kvaliteta sicer niha

od stroja do stroja, imajo tudi svoje pomanjkljivosti, kot je naprimer nenatančnost pozicije od-

tisa, vendar lahko z nizko ceno odtisov ter enostavnostjo uporabe najdejo hvaležnega uporab-

nika (v šolah, društvih), z nekaj izkušenj pa lahko z njimi natisnemo tudi nekoliko zahtevnejše

izdelke, kot to naprimer počnejo v organizaciji Extrapool.

47

5 LITERaTuRNI VIRI

1) Digital printing : technology and printing techniques of Océ digital printing presses. Edi-

ted by M. Hoffmann-Falk, translated by C. van Eyck. 9th edition, Poing : Océ Printing Systems

GmbH, 2005, str. 48-49.

2) Handbook of print media : technologies and production methods. Edited by H. Kipphan.

Berlin [etc.] : Springer, 2001, str. 422.

3) V8000 series technical manual. [CD-Rom]. [S.l.] : Riso Kagaku Training center, 2002, 344 str.

4) Ricoh JP8500 service manual. Tokyo : Ricoh Company, 2002, 327 str.

5) Ricoh TCII operating instructions. Tokyo : Ricoh Company, 2002, 78 str.

6) NOVAK, G. Grafični materiali. Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za teks-

tilstvo, 2004, str. 206, 210-211.

7) GÖTTSCHING, L. in PAKARINEN, H. Recycled fiber and deinking. Helsinki : Fapet Oy, 2000, str.

241-263.

8) NOVAK, G. Papir, karton, lepenka. Ljubljana : Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za

tekstilstvo, 1998, str. 53-56.

9) Od zamisli do tiskovine. Prevajalec B. Troha. Ljubljana : Pasadena, 2000, str. 84-89.

10) ORAŽEM, G. Uporaba slikovne analize za določanje tiskovne neenakomernosti :

diplomsko delo. Ljubljana, 2004

48

PRILOga aPrimer odtisa na stroju Riso V8000.

49

To je skeniran odtis, v tiskani verziji diplomske naloge je originalen odtis.

50

PRILOga BPrimer odtisa na stroju Ricoh jP8500.

51

To je skeniran odtis, v tiskani verziji diplomske naloge je originalen odtis.

52

PRILOga cVzorci barv, ki jih uporabljajo v organizaciji Extrapool na strojih Riso in Ricoh.

53

VZOREc BaRVE IME BaRVE

BS1 blue

BS2 medium blue

BS3 federal blue

YBC1 cian

BC2 blue

BC3 navy

RS1 red

RS2 bright red

RS3 crimson red

RS4 marine red

RC1 red

YRC1 magenta

YC, YS yellow

KS1 white (natisnjena na črn papir)

KC1 gray

KS2 gray

GS1 green

GS2 teal green

GS3 hunter green

GC1 green

GC2 teal green

XGC3 hunter green

Preglednica C1: Vzorci barv za tisk z digitalnimi duplikatorji v organizaciji Extrapool. Če kratica barve vsebuje črko C, je barva za stroj Ricoh, če pa vsebuje črko S, se s to barvo tiska na stroj Riso.

To so skenirani vzorci, v tiskani verziji diplomske naloge so originalni.

54

VZOREc BaRVE IME BaRVE

OS orange

OC orange

PS1 fluorescent pink

PS2 purple

PS3 burgundy

PC burgundy

PC0 purple

NC0 gold

NS1 gold

NS2 brown

NC1 brown

NC2 maroon

To so skenirani vzorci, v tiskani verziji diplomske naloge so originalni.

Documents

ANALYSIS OF PRINT QUALITY OF DIGITAL DUPLICATORS, ANALIZA KAKOVOSTI TISKA PRI DIGITALNIH DUPLIKATORJIH