ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ … · Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 2 1.2 Analiza obstoječega stanja Klimatske spremembe,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Aleš Haužar

ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ OBMOČJE PREKMURJA

Diplomsko delo

Maribor, oktober 2013

I

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA

ZA SZ OBMOČJE PREKMURJA

Študent: Aleš HAUŽAR

Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo

Smer: Prometno - hidrotehnična

Mentor: viš. pred. Matjaž NEKREP PERC, univ. dipl. inž. grad

Somentor: doc.dr. Janja KRAMER STAJNKO, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, oktober 2013

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju viš. pred. Matjaž

Nekrep Percu, univ.dipl.inž.grad. in

somentorci doc. dr. Janja Kramer Stajnko,

univ.dipl.inž.grad. za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala podjetju Tehnični biro d.o.o.

direktorici Majdi Frangež, ki me je oskrbovala z

viri pri izdelavi diplomskega dela.

Prav tako bi se želel zahvaliti staršem, ki so mi

omogočili študij.

IV

ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ

OBMOČJE PREKMURJA

Ključne besede: vodovod, omrežje, vodohran, črpališče, hidravlični izračun

UDK: 628.147+621.643(043.2)

Povzetek

Klimatske spremembe, ki povzročajo zmanjšanje količin padavin skozi celotno leto,

privedejo do drastičnega pomakanja pitne vode na severozahodnem delu Prekmurja.

Pomanjkanju pitne vode, bi se izognili s priključitvijo gospodinjstev na mestni

vodovodni sistem. Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode, bi bilo potrebno povečati

zmogljivost črpališča, rekonstruirati oz. na novo izgraditi celotno vodovodno omrežje

ter zgraditi ustrezne vodohrane in prečrpališča.

V diplomskem delu bo opisano in dimenzionirano potrebno vodovodno omrežje, ki bo

oskrbovalo prebivalce z pitno vodo. V izvedbo bodo vključeni vsi obstoječi in predvideni

infrastrukturni objekti za vodovodno omrežje.

V

THE ANALYSIS OF PROJECTED WATER SUPPLY SYSTEM FOR

THE NORTHWEST AREA OF PREKMURJE

Key words: water supply, network, reservoirs, pumping station, hydraulic calculation

UDK: 628.147+621.643(043.2)

Abstract

As climate changes, direct influences alter percipitation amount, which results in

drastic drinking water shortage in the northwest of Prekmurje.

The drinking water shortage problem could be solved by supplying drinking water for

houshold through public water system. To provide enough drinking water, we should

increase the capacity of pumping stations, reconstruct or build a new and appropriate

reservoir and pumping station.

In my thesis I describe the dimensioning model of water distribution system to deliver

drinking water to housholds. The implementation will include all theexisting and

provided infrastructural objects needed for a water distribution system.

VI

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 SPLOŠNO ............................................................................................................ 1

1.2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................................ 2

1.3 NAMEN IN CILJ NALOGE ..................................................................................... 2

2 SPLOŠNO O VODOVODNIH SISTEMIH ......................................................... 3

3 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO NA SZ OBMOČJU

PREKMURJA ................................................................................................................. 4

3.1 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO V PREKMURJU .................................. 4

3.1.1 Občina Cankova ........................................................................................... 4

3.1.2 Občina Grad ................................................................................................. 4

3.1.3 Občina Kuzma .............................................................................................. 5

3.1.4 Občina Murska Sobota ................................................................................. 5

3.1.5 Občina Puconci ............................................................................................ 5

3.1.6 Občina Rogašovci ......................................................................................... 6

3.1.7 Občina Tišina ............................................................................................... 6

4 RAZPOLOŽLJIVI VODNI VIRI ......................................................................... 7

4.1 VODNI VIR KROG ............................................................................................... 9

4.2 VODNI VIR ČRNSKE MEJE ................................................................................... 9

4.3 VODNI VIR FAZANERIJA ................................................................................... 10

5 PREDVIDENA PORABA VODE ....................................................................... 11

5.1 OBSTOJEČE ŠTEVILO PRESKRBLJENIH PREBIVALCEV Z PITNO VODO ................. 11

5.2 PREDVIDENA RAST PREBIVALSTVA .................................................................. 12

5.3 NORMIRANJE PORABE VODE ............................................................................ 13

5.4 POTREBNA KOLIČINA VODE PO OBČINAH OB KONCU LETA 2048 ...................... 14

5.4.1 Občina Cankova ......................................................................................... 14

5.4.2 Občina Grad ............................................................................................... 16

5.4.3 Občina Kuzma ............................................................................................ 18

VII

5.4.4 Občina Murska Sobota ............................................................................... 19

5.4.5 Občina Puconci .......................................................................................... 21

5.4.6 Občina Rogašovci ....................................................................................... 23

5.4.7 Občina Tišina ............................................................................................. 24

6 OPIS PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ................................. 27

6.1 PREDVIDENI PODSISTEMI ................................................................................. 27

6.2 PORABA PO VODE PO POSAMEZNIH PODSISTEMIH ............................................. 28

6.3 VODOVODNO OMREŽJE .................................................................................... 29

6.3.1 Dolžina transportnih cevi ........................................................................... 31

6.3.2 Materiali vodovodnega omrežja ................................................................. 32

6.4 VODOHRANI .................................................................................................... 33

6.4.1 Velikosti vodohranov .................................................................................. 33

6.5 PREČRPALIŠČA ................................................................................................ 34

6.6 ČRPALKE ......................................................................................................... 34

6.6.1 Črpanje vode .............................................................................................. 34

7 HIDRAVLIČNI IZRAČUN Z PROGRAMOM EPANET 2.0 ......................... 36

7.1 OPIS PROGRAMA EPANET 2.0 ........................................................................... 36

7.1.1 Osnovni elementi v programu Epanet 2.0 .................................................. 36

7.1.2 Število elementov modela ........................................................................... 36

7.2 IZPIS ELEMENTOV IZ HIDRAVLIČNEGA MODELA ............................................... 37

7.2.1 Izpis glede na vozlišča ................................................................................ 37

7.2.2 Izpis glede na podatke v ceveh ................................................................... 40

8 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 43

9 LITERATURA ..................................................................................................... 44

10 PRILOGE .............................................................................................................. 46

10.1 KAZALO SLIK ................................................................................................... 46

10.2 KAZALO TABEL ................................................................................................ 47

10.3 KAZALO GRAFOV ............................................................................................ 47

10.4 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 47

10.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 48

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

L - dolžina

Q - pretok

A - površina cevi

v - hitrost

Ø - premer cevi

IX

UPORABLJENE KRATICE

VH - Polietilenska cev

VH - Vodohran

FG - Fakulteta za gradbeništvo

SZ - Severozahod

JZ - Jugozahod

maxQd - Maksimalna dnevna poraba

Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 1

1 UVOD

1.1 Splošno

Prekmurje je veliko 1000 km2, kar predstavlja 4,93% površine Slovenije ter ima relativno

dolgo mejo z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Geografsko je razdeljeno na štiri območja

hribovito (severno od Murske Sobote), ravensko (vzhodno od Murske Sobote), dolensko

(jugovzhodno od Murske Sobote), in proti skrajnem jugovzhodu ležijo gričevnate

Lendavske gorice.

Geografska značilnost SZ dela Prekmurja je predvsem po razgibanem reliefu s številnimi

manjšimi hribi ter dolgimi in ozkimi dolinami, ki se vzpenjajo proti severu Prekmurja.

Na območju Prekmurja prevladuje celinsko podnebje za katerega so značilna dolga vroča

poletja z malo količino padavin.

Na omenjenem območju imamo dve večji reki Ledava in Kučnica, ki se izlivata v reko

Muro. Da bi dalj časa zadrževali vodo v sušnih obdobjih so reko Ledavo že pred leti

zajezili in s tem poskrbeli pred izsušitvijo območja.

Slika 1: Zemljevid Prekmurja [6]


1.2 Analiza obstoječega stanja

Klimatske spremembe, kot so povišane temperature ozračja, majhne količine padavin v

poletnih mesecih in upad nivoja podtalnice, privedejo do drastičnega pomanjkanja pitne

vode na območju SZ dela Prekmurja.

Statistični urad Republike Slovenije dnevno spremlja podatke o količinah padavin na

področju Pomurja. Po podatkih je med letom od 1991 do 2009 v Pomurju povprečno padlo

okrog 778 l vode na m2 v preostalem delu Slovenije pa okrog 1.278 l vode na m

2 v

časovnem obdobju enega leta. [1]

Na SZ delu Prekmurja se prebivalstvo pretežno oskrbuje iz manjših vodnih virov, ki v

poletnih mesecih ne zadoščajo potrebam po pitni vodi in s tem se pojavlja problem

oskrbovanja z pitno vodo.

Primanjkljaj vode, občine rešujejo s transportom z gasilskimi cisternami, kar predstavlja

veliko breme za občine. Da bi se izognili visokim stroškom transporta, bi bilo potrebno

prebivalstvo priključiti na mestni vodovodni sistem. Za realizacijo izgradnje vodovodnega

omrežja bi morali izgraditi novo vodovodno omrežje,vodohrane ter povečati zmogljivost

obstoječih črpališč.

1.3 Namen in cilj naloge

Namen te naloge je opisati problematiko oskrbovanja prebivalcev z pitno vodo na območju

SZ dela Prekmurja. Kot rezultat bo podana rešitev pri oskrbi z zadostnimi količinami pitne

vode celotnega prebivalstva.

Cilj naloge je opisati predviden potek vodovodnega omrežja in zdimenzionirati hidravlični

izračun za predvideno vodovodno omrežje, ki bo s pitno vodo oskrbelo vso prebivalstvo na

SZ območju Prekmurja. Pri izdelavi diplomskega dela bom opisal in zajel obstoječe in

predvidene infrastrukturne objekte.


2 SPLOŠNO O VODOVODNIH SISTEMIH

Vodovodni sistem je v grobem sestavljen z zajetjem (lahko jih je več), črpališčem ter

vodohrani. Da bi lahko celotni vodovodni sistem deloval, mora biti med seboj povezan z

vodovodnim omrežjem (cevovodi). V času delovanja sistema se parametri neprestano

spreminjajo zato je potrebno elemente vodovodnega omrežja skrbno načrtovati in jih

združiti v celoto. Končana zmogljivost vodovodnega omrežja bo odvisna od več

dejavnikov:

zajetja,

zmogljivosti črpališča,

št. porabnikov,

vodohranov,

omrežja,

reliefa.

Zaradi obsežnosti predvidenega vodovodnega omrežja je potrebno natančneje po

segmentih opisati vsak predviden podsistem vodovodnega omrežja. Potek trase

vodovodnega omrežja s pripadajočimi vodohrani in črpališči bo prikazan v skicah, ki bodo

priloga diplomskega dela.


3 OBSTOJEČI NAČIN OSKRBOVANJA Z VODO NA SZ

OBMOČJU PREKMURJA

Na območju SZ dela Prekmurja se večina prebivalstva oskrbuje iz manjših vaških

vodovodnih sistemov, oziroma imajo gospodinjstva lasten vir pitne vode (številni

studenci). Zaradi preobremenjenosti in majhnega števila vodnih virov ter nenadzorovane

kakovosti pitne vode se prebivalstvo v poletnih mesecih srečuje z pomanjkanjem vode.

3.1 Obstoječi način oskrbovanja z vodo v Prekmurju

3.1.1 Občina Cankova

Cankova leži na skrajnem JZ Prekmurja tik ob meji z Avstrijo na površini 31 km².

Občina združuje 8 naselij (Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči,

Skakovci, Topolovci) in ima okrog 1.897 prebivalcev. Prebivalstvo se pretežno ukvarja s

kmetijstvom in obrtništvom.

V občini Cankova sta na mestni vodovodni sistem priključeni vasi Cankova in Skakovci. V

ostalih vaseh je oskrba z vodo rešena z manjšimi skupnimi vodovodnimi sistemi oziroma z

individualnimi zajetji. Zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih se primanjkljaj vode

dovaža z gasilskimi cisternami iz vodovodnega sistema Murska Sobota.

3.1.2 Občina Grad

Na skrajnem severnem delu Prekmurja na gričevnatem terenu se nahaja občina Grad.

Občina leži na površini 37 km2 in zajema 7 naselij (Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci,

Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci) in ima okrog 2.253 prebivalcev.

Naselja so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po

razgibani pokrajini, naselje Grad pa ima gručasto središče, kjer je tudi sedež občine.

Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom za lastno rabo, nekaj je tudi piščančjih in


prašičjih farm, vse več pa jih je zaposlenih v Murski Soboti, v sosednji Avstriji in drugje v

tujini ali pa hodijo na sezonsko delo čez mejo v bližnje vasi. [1]

Občina Grad ima skupinska vaška in individualna vodovodna zajetja. Primanjkljaj vode se

za prebivalstvo občine dovaža iz vodovodnega sistema Murska Sobota.

3.1.3 Občina Kuzma

Občina Kuzma leži na severovzhodnem delu Prekmurja v neposredni bližini Avstrije in

Madžarske. Leži na površini 23 km2 in zajema pet naselij (Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma,

Matjaševci in Trdkova) skupno z okrog 1.608 prebivalci.

Do nedavnega je tu prevladovalo kmetijstvo. Danes je tega intenzivnega kmetijstva zelo

malo, saj mali kmetje ne morejo preživeti. Veliko prebivalstva je zaposlenega v Avstriji,

ostali pa v domačih javnih ustanovah v bližnjih privatnih podjetjih in v večjih središčih. [1]

V občini Kuzma je delujočih več manjših vodovodnih sistemov. Oskrba z vodo je rešena

samo za naselja Trdkova, Kuzma in Dolič, katera se oskrbujejo vaškega zajetja. Preostala

gospodinjstva imajo lastne vire oskrbovanja s pitno vodo.

3.1.4 Občina Murska Sobota

Občina Murska Sobota ima v celoti izgrajeno vodovodno omrežje. Občina leži na površini

64 km2 in ima okrog 19.334 prebivalcev in je največji porabnik vode.

Prebivalstvo se oskrbuje z vodo iz treh črpališč Krog, Črnske meje in Fazanerija. Načrpana

voda se transportira proti obstoječemu vodohranu v Murski Soboti v neposredni bližini

zdravstvenega doma.

3.1.5 Občina Puconci

Občina Puconci leži v osrednjem delu Prekmurja in predstavlja največjo občino glede

na št. prebivalcev. Občina leži na 108 km2 in zajema trinajst naselij (Bokrači, Brezovci,

Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Predanovci, Puževci, Strukovci,

Šalamenci, Vaneča, Zenkovci) in ima okrog 6.119 prebivalcev.

Občina Puconci je ena izmed gospodarsko najrazvitejših občin poleg Murske Sobote. Južni

del občine je že oskrbovan z vodo iz mestnega vodovodnega sistema Murska Sobota. V

ostalih naseljih, ki še niso priključena na javni vodovod se prebivalstvo oskrbuje iz manjših

vodovodnih sistemov oz. individualnih vodnjakov.


3.1.6 Občina Rogašovci

Občina Rogašovci leži na zahodnem delu Prekmurja tik ob meji z Avstrijo in dolino reke

Ledave. Leži na površini 40 km2 in zajema deset naselij (Fikšinci, Kramarovci, Nuskova,

Ocinje, Pertoča, Ropoča, Serdica, Sotina, Sveti Jurij,Večeslavci) in ima 3.238 prebivalcev.

Sestava prebivalstva je kmečko delavska v zadnjem času se pojavlja vse več manjših

obrtnikov, ki predstavljajo konkurenco sosednji državi.

Podobno kot v ostalih občinah Severozahodnega dela Prekmurja je tudi v tej občini velik

primanjkljaj pitne vode. V občini je delujočih več manjših vodovodnih sistemov, ki pa so

po večini slabo vzdrževani in onesnaženi.

3.1.7 Občina Tišina

Občina leži na površini 39 km2 in zajema enajst naselij (Borejci, Gederovci, Gradišče,

Krajna, Murski Črnci, Murski Petrovci, Petanjci, Rankovci, Sodišinci,Tropovci, Vanča

vas) in ima okrog 4.149 prebivalcev.

Ob rekonstrukcije regionalne ceste Murska Sobota – Radenci je občina izgradila novo

vodovodno omrežje za naselja Tropovci, Tišina in Petanjci. Ostala naselja se oskrbujejo iz

manjših vodovodnih sistemov, ki imajo zadostno količino vode in zadoščajo potrebam.


4 RAZPOLOŽLJIVI VODNI VIRI

Trenutno prebivalstvo v Prekmurju se oskrbuje iz dveh javnih vodovodnih sistemov. Za

oba vodovodna sistema je značilno da se nahajata na poplavnem območju ob reki Muri in

Ledavi.

Mursko Soboški vodni sistem, katerega upravljavec je Komunala, javno podjetje

d.o.o., Kopališka ul. 2, 9000 Murska Sobota

Slika 2: Sedež podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o.

Lendavski vodni sitem, katerega upravlja podjetje Eko park d.o.o., Trg ljudske

pravice 10, 9220 Lendava


Slika 3: Sedež podjetja Eko park d.o.o.

Za nas pomemben podsistem je Mursko Soboški, kateri bo oskrboval prebivalce SZ dela

Prekmurja. Sistem zajema naslednja obstoječa črpališča Krog, Črnske meje in Fazanerija.

Za realizacijo predvidenega vodovodnega sistema, bi bilo potrebno povečati zmogljivost

črpališč, zgraditi oziroma rekonstruirati obstoječe vodovodno omrežje, vodohrane in

prečrpališča. Količine načrpane in prodane vode v javnem vodovodnem sistemu M. Sobota

za pretekla leta so razvidna iz tabele 1.

Tabela 1: Količina načrpane in prodane vode v mestnem vodovodnem sistemu

Murska Sobota [7]

Za leto 2008 2009 2010 2011 2012

Količina načrpane vode [m3] 2.484.181 2.302.428 2.372.911 2.292.197 2.410.487

Količina prodane vode [m3] 2.107.693 1.953.614 1.968.455 1.960.798 2.060.856

Vodne izgube [m3] 376.488 348.814 404.456 331.399 349.631

Vodne izgube [%] 15.2 15.1 17.0 14.5 14.5


4.1 Vodni vir Krog

Vodni vir Krog je novejše in najbolj zmogljivo črpališče. Njegova trenutna kapaciteta je

cca. 100-120 l/s. V vodovodni sistem se voda distribuira preko dveh glavnih cevovodov.

Prvi poteka do črpališča Črnske meje od tam pa po skupnem cevovodu do M. Sobote,

drugi pa mimo naselij Krog in Bakovci do M. Sobote. Črpališče se nahaja v poplavnem

področju reke Mure, zato je v njegovi neposredni bližini (2. vodovarstveni pas) zelo malo

njiv. Voda ni obremenjena s polutanti (nitrati in pesticidi), priprava vode se ne izvaja.

Izvaja se samo dezinfekcija vode s plinastim klorom (samo 0,1 mg/l). [2]

V primeru izgradnje vodovodnega omrežja bi bilo potrebno zmogljivost črpališča povečat

iz 100 l/s na minimalno 180 l/s.

Slika 4: Črpališče Krog

4.2 Vodni vir Črnske meje

To je starejše črpališče (cca. 30 let), katerega pomembnost in zmogljivost sta se z leti

precej zmanjšala. Ima en centralni vodnjak s črpalno kapaciteto cca. 50-60 l/s, v katerega

se po principu nateke steka voda še iz 10 manjših pomožnih vodnjakov. Črpališče leži

4 km pred M. Soboto. V njegovem 2. vodovarstvenem pasu je cca. 30 ha njiv, potrebna je

dezinfekcija s plinastim klorom (0,1 mg/l). Na isti lokaciji se nahaja računalniški center za

avtomatsko nadziranje in upravljanje vseh funkcij delovanja vodovodnega sistema in

skladišče rezervnih delov za popravila in vzdrževanje cevovodov. [2]


Ob izgradnji celotnega vodovodnega sistema bo črpališče služilo kot rezervno v primeru

okvar in vzdrževanj na glavnem črpališču v Krogu.

Slika 5: Črpališče Črnske meje

4.3 Vodni vir Fazanerija

Najstarejše črpališče se nahaja na robu mesta Murska Sobota, v parku Fazanerija. Njegova

kapaciteta je 40-45 l/s. Od junija 2008 se izvaja kloriranje vode s tekočim klorom. [2]

Zaradi neposredne bližine mesta ter številnih kmetijskih zemljišč se bo zajetje v

prihodnosti opustilo.

Slika 6: Črpališče Fazanerija


5 PREDVIDENA PORABA VODE

5.1 Obstoječe število preskrbljenih prebivalcev z pitno vodo

Kot je razvidno v prejšnjih odstavkih se na območju Prekmurja pojavlja velik primanjkljaj

pitne vode. Trenutno je na javni vodovodni sistem priključenih 32.809 prebivalcev, 5.570

prebivalcev na sistem ni priključenih. Po končani investiciji bo skupno priključenih 38.589

prebivalcev.

Tabela 2: Prikaz št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema

Občina

Število obstoječih

uporabnikov mestnega

vodovodnega sistema

do 31.12.2010 [1]

Število bodočih


vodovodnega sistema

Končno število


vodovodnega sistema

[3]

Cankova 667 1.230 1.897

Grad 1.452 801 2.253

Kuzma 1.452 156 1.608

M. Sobota 19.138 196 19.334

Puconci 4.912 1.207 6.119

Rogašovci 1.048 2.190 3.238

Tišina 4.140 0 4.140

∑ 32.809 5.780 38.589


Graf 1: Št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema

0

5000

10000

15000

20000

25000C

ank

ov

a

Gra

d

Ku

zma

M.S

ob

ota

Pu

con

ci

Ro

gaš

ov

ci

Tiš

ina

Št.

pre

biv

alce

v

Št. obstoječih

uporabnikov mest.

vodovodnega sistema do

31.12.2010Št. bodočih uporabnikov

mestnega vodovodnega

sistema

Končno št. uporabnikov

mestnega vodovodnega

sistema

5.2 Predvidena rast prebivalstva

Prekmurje se spopada z dejstvom, da je ena izmed najbolj ogroženih regij v Sloveniji.

Vzrok da se število prebivalcev zmanjšuje so predvsem ekonomski in demografski.

Za Goričko je že od nekdaj značilno, da so se ljudje izseljevali ali hodili delat kot sezonski

delavci v sosednjo državo. Vzrok za selitev je predvsem boljši zaslužek in neposredna

bližina sosednje države Avstrije. Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije za

leto 2010, imajo vse občine na Goričkem negativen naravni prirastek.


Tabela 3: Skupni prirast prebivalstva v letu 2010

5.3 Normiranje porabe vode

Podatki o potrošnji vode so bili zbrani na podlagi strokovne literature ter na podlagi

podatkov o potrošnji vode v večjih evropskih državah. Za zagotovitev potreb po vodi se

predvidi potrošnja vode 150 l/os. dan. Načrtovano plansko obdobje vodovodnega sistema

bo ob konca leta 2048 (obdelano bo časovno obdobje za 35 let). Izračun bo temeljil

na podlagi zadnjih uradnih statističnih podatkov o številu prebivalcev iz leta 2010 in

strokovne literature Prof. Dr. Evgena Petrešina.

Občina

Naravni

prirast [3]

(1000 preb.)

Selitveni

prirast [3]

(1000 preb.)

Seštevek naravnega in

selitvenega prirasta

(1000 preb.)

Cankova -3,2% -4,2% -7,4%

Grad -4,4% 6,2 1,8%

Kuzma -13,7% -19,3% -33%

M. Sobota -1,6% -1,9% -3,5%

Puconci -2,5% -1,6% -4,1%

Rogaševci -3,7% -0,3% -4,0%

Tišina 0,2% -5,8% -5,6%


Slika 7: Poraba vode po večjih evropskih državah [7]

5.4 Potrebna količina vode po občinah ob koncu leta 2048

5.4.1 Občina Cankova

- obstoječe število prebivalcev………………………………………A = 1897 preb.

- norma porabe vode……………………….………………………..n = 150 l/os.dan

- porast prebivalstva in s tem poraba vode……………………………………….1.0

- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………………..10 %

- za potrebe živinoreje je potrebno normo povečat za………………………….20%

- doba trajanja vodovodnega sistema…….……………………………….…....35 let

- min. tlak v vodovodnem omrežju………………………………………………2 bar

- za gašenje požara predvidimo:

o 2 hidranta

o izdatnost hidranta (10 l/s x 2 hidranta =20 l/s)

o trajanje požara (t = 3ure)

- primer defekta od celotne porabe vode predvidimo prostornino v vodohranu...20 %

- koeficient neenakomernosti dnevne porabe med letom……………….…….a = 1.50


Število prebivalcev po 35 let bo naraslo na:

Potrebe obrti in turizma:

Za potrebe obrti in turizma povišamo porabo vode za 10 %

150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan

Potrebe živinoreje:

Za potrebe živinoreje povišamo porabo vode za 20 %

150 l/dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan

Celotna poraba vode:

Na prebivalca 150 l/os.dan

Za potrebe obrti in turizma 15 l/dan

Živinoreja 30 l/kom. živine dan

Skupaj: = 195 l/os. dan

Srednja poraba skozi leto (srQd, pred koncem leta 35 let):

srQd = 195 l/os. dan x 2687 prebivalcev = 523965 l/dan = 523.97 m3/dan

Maksimalna dnevna poraba (max Qd):

maxQd = srQd x a= 523965 l /dan x 1.5 = 785947.50 l

/dan = 785.95 m

3/dan

Srednja urna poraba (srQh):

srQh = srQd / 24 = 523965 l/dan / 24 = 21831.88 l/h = 21.83 m3/h

Qsr = 6.06 l/s

vprebivalce 2687

2687100

00.111897

100

P1

35

n

n

n

A

AA


Maksimalna urna poraba (maxQh):

maxQh = maxQd / 24 = 785947.50 l/dan / 24 = 32747.81 l/h = 32.75 m3/h

Qmax = 9.10 l/s

Kritična poraba Qkrit

Qkrit = Qmax + požar = 9.10 l/s + 10 l/s = 19.10 l/s

5.4.2 Občina Grad




- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za……………...…………10 %





o 2 hidranta






vprebivalce 3192

3192100

00.112253

100

P1

35

n

n

n

A

AA




150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan












maxQd = srQd x a= 622440 l /dan x 1.5 = 933660 l

/dan = 933.66 m

3/dan


srQh = srQd / 24 = 622440 l/dan / 24 = 25935 l/h = 25.94 m3/h

Qsr = 7.20 l/s


maxQh = maxQd / 24 = 933600 l /dan / 24 = 38900 l/h = 38.90 m

3/h

Qmax = 10.81 l/s




5.4.3 Občina Kuzma




- za potrebe industrije in turizma normo porabe povečat za……………………10 %





o 2 hidranta








150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan


Za potrebe živinoreje povišamo porabe vode za 20 %


vprebivalce 2278

2278100

00.111608

100

P1

35

n

n

n

A

AA











/dan = 666.32 m

3/dan



Qsr = 5.14 l/s


maxQh = maxQd / 24 = 666315 l /dan / 24 = 27763.13 l/h = 27.76 m

3/h

Qmax = 7.71 l/s



5.4.4 Občina Murska Sobota

- obstoječe število prebivalcev……………………………………...A = 19334 preb.



- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za…………...……………10 %






o 2 hidranta








150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan









/dan = 6778.78 m

3/dan

vprebivalce 27389

27389100

00.1119334

100

P1

35

n

n

n

A

AA




Qsr = 52.31 l/s


maxQh = maxQd / 24 = 6778777.5 l /dan / 24 = 282449.06 l/h = 282.45 m

3/h

Qmax = 78.46 l/s



5.4.5 Občina Puconci




- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za……………………...…10 %





o 2 hidranta






vprebivalce 8669

8669100

00.116119

100

P1

35

n

n

n

A

AA




150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan


Za potrebe živinoreje povišamo porabe vode za 20 %

150 l/os. dan x 0.20 = 30 l/kom. živine dan










/dan = 2535.68 m

3/dan



Qsr = 19.57 l/s



3/h

Qmax = 29.35 l/s




5.4.6 Občina Rogašovci




- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………...………10 %





o 2 hidranta








150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan




vprebivalce 4587

4587100

00.113238

100

P1

35

n

n

n

A

AA











/dan = 1341.70 m

3/dan



Qsr = 10.35 l/s



3/h

Qmax = 15.53 l/s



5.4.7 Občina Tišina




- za potrebe obrti in turizma normo porabe povečat za………………………..10 %






o 2 hidranta








150 l/os. dan x 0.10 = 15 l/os. dan











vprebivalce 5878

5878100

00.114149

100

P1

35

n

n

n

A

AA




/dan = 1719.32 m

3/dan



Qsr = 13.27 l/s


maxQh = maxQd / 24 = 1719315 l /dan / 24 = 71638.13 l/h = 71.64 m

3/h

Qmax = 19.90 l/s




6 OPIS PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA

Celotno območje SZ Prekmurja bo razdeljeno na več podsistemov. Podsistemi bodo

zasnovani in dimenzionirani tako, da zadostijo potrebam prebivalcev po zadostni količini

pitne vode na določenem območju. Zaradi geografskih značilnosti terena, (območje

razgibanega terena), niso razdeljeni po občinah, ampak po ustreznih tlačnih conah.

Nekatere občine imajo že izgrajeno vodovodno omrežje. Za tiste občine oziroma naselja, ki

imajo lasten vir pitne vode (studenci, vaška vodovodni sistemi), pa bi bilo potrebno na

novo izgraditi vodovodno omrežje. Za delovanje celotnega sistema, bi bilo potrebno vse

sisteme vodovodnega omrežja povezati v celoto. Delovanje celotnega sistema (pretoke v

cevovodih, nadzor nad črpalkami, prečrpališči, vodohrani), bi bilo potrebno stalno

nadzirati iz nadzornega centra. Namen nadzornega centra, bi bil zagotavljanje zadostnih

količin pitne vode v posameznih podsistemih. V primeru izpada oziroma pomanjkanja

vode v določenem podsistemu bi bilo potrebno vodo transportirati iz drugega podsistema.

6.1 Predvideni podsistemi

V nadaljevanju bodo opisani predvideni podsistemi, ter naselja ki se bodo oskrbovala iz

tega podsistema. Delovanje podsistema se predvidi ob maksimalni dnevni porabi (maxQd)

oz. maksimalnemu dnevnemu pritoku vode v posamezen podsistem.

Za vsa ostala naselja katera niso navedena v omenjenem podsistemu se bo vršilo

oskrbovanje iz drugega podsistema. Razlogi za oskrbovanje iz drugega so predvsem

prevelika oddaljenost od podsistema, oziroma neugodne geografske razmere v času same

gradnje.


Tabela 4: Podsistemi vodovodnega omrežja

Podsistem: Oskrbovana naselja

Gornji

Črnci

Beznovci, Bodonci, Brezovci, Cankova, Domajinci, Gederovci,

Gorica, Gornji Črnci, Korovci, Krajna, Kruplivnik ½, Lemerje, Murski

Petrovci, Petanjci, Puževci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Topolovci,

Vadarci, Zenkovci

Grad Grad, Kruplivnik ½

Kramarovci Ocinje, Fikšinci, Gerlinci, Kramarovci

Kuzma Dolič, Gornji Slaveči, Kuzma, Matjaševci

Murska Sobota

Bakovci, Borejci, Černelavci, Gradišče, Krog, Kupšinci, Vanča vas,

Markišavci, Murska Sobota, Murski Črnci, Nemčavci, Predanovci,

Polana, Puconci, Pušča, Rakičan, Rankovci, Tišina, Satahovci,

Tropovci, Veščica

Motovilci Dolnji Slaveči, Motovilci, Pertoča ½, Ropoča ½, Krašči ½

Pertoča Večeslavci, Ropoča ½, Krašči ½, Pertoča ½

Rogaševci Rogaševci, Sveti Jurij

Sotina Nuskova, Sotina, Serdica

Vidonci Vidonci, Otovci, Kovačevci, Pečarovci, Radovci

6.2 Poraba po vode po posameznih podsistemih

Ker poraba vode med dnevom ni povsem enaka in se časovno spreminja je potrebno

zagotoviti količino vode ob maksimalni dnevni porabi (maxQd) za vsak predviden podsistem

posebej. Maksimalna dnevna poraba je največja dnevna poraba vode v celotnem dnevu.

Zaradi tega je potrebno zagotoviti takšne količine vode v podsistemih, kateri bodo lahko

zagotavljali zadostno količino načrpane vode ob maksimalni dnevni porabi vode (maxQd).

V spodnji tabeli je izračunana potrebna količina vode za vsak podsistem posebej. Podatki o

potrebni količini vode so osnova za izračun hidravličnega modela v programu Epanet 2.0.


Tabela 5: Poraba po podsistemih

Vodovodni

podsistemi:

Maksimalna urna

poraba

[l/uro]

Maksimalna urna

poraba

[l/s]

Gornji Črnci 93.384,00 25,94

Grad 13.716,00 3,81

Kramarovci 10.332,00 2,87

Kuzma 24.660,00 6,85

Murska Sobota 393.732,00 109,37

Motovilci 20.016,00 5,56

Pertoča 14.400,00 4,00

Rogaševci 12.780,00 3,55

Sotina 20.196,00 5,61

Vidonci 22.284,00 6,19

Skupaj 625.500,00 173,75

6.3 Vodovodno omrežje

Oskrbovanje prebivalstva izvedemo s cevovodi. Razlikujemo primarne in sekundarne

cevovode. Po primarnih cevovodih se voda transportira do naselij oziroma vodohranov po

sekundarnih cevovodih pa do končnih porabnikov. Črpanje vode se bo vršilo iz črpališča

Krog. Črpališče Črnske meje se bo uporabljalo kot rezervno črpališče v primeru okvar na

glavnem črpališču Krog.

Predvideno vodovodno omrežje bo zasnovano kot linijski sistem transportnih cevi.

Vodovodno omrežje se bo zgradilo iz PE vodovodnih cevi. Za ureditev vodo oskrbe je

potrebno zamenjati obstoječe dolgotrajne vodovodne cevi ter izgraditi novo omrežje na

območjih katera še nimajo javnega vodovoda.

V diplomski nalogi bodo zajeti in opisani samo transportni cevovodi, kateri bodo

oskrbovali določen podsistem. Omrežje bo zasnovano kot linijski sistem večjih tlačnih con.

Obravnavan cevovod s pripadajočimi objekti bo prečkal sedem občin. Za lažjo predstavitev

poteka transportnih cevi si je potrebno pogledati potek trase vodovodnega omrežja.


Slika 8: Predogledna skica poteka vodovodnega omrežja


6.3.1 Dolžina transportnih cevi

Za lažjo predstavitev so podane dimenzije cevi v tabelarični obliki glede na skico poteka

vodovodnega omrežja za SZ območje Prekmurja. Trasa vodovodnega omrežja je bila

določena glede geodetski posnetek terena. Oznake cevi se nanašajo glede na programsko

shemo programa Epanet 2.0.

Tabela 6: Popis cevi

Oznaka

cevi

Dolžina

cevi

[m]

Ø cevi

[mm]

Oznaka

cevi

Dolžina

cevi

[m]

Ø cevi

[mm]

1 1.642,00 500 51 291,06 200

2 3.697,00 500 52 2.016,00 200

3 1.225,49 300 53 1.371,00 125

4 905,00 400 54 1.406,00 125

6 2.428,00 400 55 1.646,00 125

7 1.197,52 200 56 2.676,00 125

8 839,66 200 58 2.387,00 150

9 407,61 200 59 1.252,00 150

10 57,58 200 61 1.237,00 150

11 28,32 200 62 853,00 200

12 704,00 300 63 1.723,00 200

13 1.734,92 300 64 1.297,00 200

14 1.433,00 300 65 820,00 200

15 901,00 200 68 29,78 200

16 712,93 400 71 946,00 200

17 148,07 200 72 921,00 200

25 450,00 300 73 1.190,00 100

26 1.044,03 250 74 2.134,00 100

27 2.168,00 250 75 1.999,00 100

28 1.924,92 250 76 967,00 100

31 781,00 200 77 1.176,00 100

32 1.262,04 250 78 2.499,00 100

33 1.201,00 250 79 1.447,00 100

34 516,24 250 80 911,00 200

36 342,34 200 81 1.978,00 200

37 408,21 200 82 1.520,00 200

38 471,55 200 83 1.250,00 150


39 1.590,00 300 84 1.050,00 200

40 2.340,00 300 86 1.975,00 150

41 315,86 200 87 796,00 200

42 549,04 300 89 1.571,00 200

43 1.839,00 300 90 3.171,00 200

44 1.211,00 200 91 512,98 150

45 1.180,00 300 92 353,00 200

46 2.435,00 200 93 1.205,00 150

47 2.260,00 300 94 396,00 150

48 2.157,00 200 95 15,75 200

49 1.188,00 300 96 255,00 100

50 679,87 300

Iz tabele je razvidno, da za izgradnjo omrežja potrebujemo 95.619,77 m cevi. Podrobnejši

prikaz poteka cevovodov bo razviden iz prilog.

6.3.2 Materiali vodovodnega omrežja

Materiali, iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki so

predvideni za oskrbo z vodo, morajo biti primerni za ta namen. V stiku z vodo ne smejo

vplivati na kakovost vode, kar mora biti potrjeno z ustreznimi dokazili. Za nove javne

vodovode in za obnovo obstoječih javnih vodovodov se smejo uporabljati cevovodi

izdelani iz modularne litine (NL), z nazivnim tlakom PN 16 bar, ter cevi iz polietilena PE

80 z nazivnim tlakom PN 12,5 bar in PE 100 z nazivnim tlakom PN 16 bar. Ostali elementi

javnega vodovoda (spojni in fazonski kosi, armature) so lahko iz modularne litine, LTŽ

ali nerjavečega materiala. Praviloma se za priključne vodovode do vključno DN (OD) 63

uporabljajo cevi iz polietilena (PE 80) z nazivnim tlakom PN 12,5 bar. [11]

Potrebne mere cevi bodo označene z notranjim premerom cevi.


6.4 Vodohrani

Že beseda vodohran pove, da je to objekt v katerem hranimo vodo. Zaloga v njem pri

običajni porabi zadošča za nekaj dni, pri nekaterih vodohranih pa samo za nekaj ur za kritje

maksimalne dnevne porabe in za primer izpada električne energije. [12]

Celotno omrežje bo razdeljeno na več podsistemov vsak podsistem pa bo imel svoj

vodohran.

Lega in položaj vodohrana bo določen tako, da bo vodohran zagotavljal:

- zadostno količino pitne vode (uravnavanje med dnevnimi nihanji),

- oskrboval porabnike v času ko voda ne priteka vanj (kadar črpalke ne delujejo),

- zagotavlja stalni tlak v omrežju ( min. 2 bar),

- nemoteno oskrbovanje porabnikov med vzdrževanjem (min. 2 celici ),

- zadostno količino vode v primeru požara.

Izgradnja vodohrana mora biti taka, da so stroški pri gradnji ekonomični, vzdrževanje pa

hitro enostavno in poceni. Glede na obliko vodohranov poznamo vkopane in stolpne

vodohrane. Stolpni vodohran bo v mestu Murska Sobota »obstoječi« in v Črnskih mejah

»predvideni«. Novi vodohrani bodo zasnovani kot AB vertikalni element. Vsi ostali

vodohrani pa bodo vkopani v zemljo.

6.4.1 Velikosti vodohranov

Tabela 7:Velikosti vodohranov

Vodohran Velikost

[m3]

Oblika

vodohrana Opomba

Črnske meje 1300 stolpni predvideno

Gornji Črnci 500 vkopani predvideno

Grad 94 vkopani predvideno

Kramarovci 150 vkopani predvideno

Kuzma 150 vkopani predvideno

Murska Sobota 600 stolpni obstoječe

Motovilci 150 vkopani predvideno

Pertoča 50 vkopani predvideno

Rogaševci 200 vkopani predvideno


Sotina 120 vkopani predvideno

Vidonci 94 vkopani predvideno

6.5 Prečrpališča

Osnoven namen prečrpališč je zagotoviti zadosten pritisk v ceveh. Potrebe po prečrpališčih

se pojavijo takrat, ko nastanejo velike višinske razlike med dvema krajema. Prečrpališča

se bodo izgradila ob trasi cevovoda v okolici spodnjega nižjega tlaka in bodo vodo črpala

proti zgornjemu višjemu tlaku.

Lokacija črpališč se bo nahajala v oklici naselij zaradi potrebe po viru električne energije

za črpalke. Prečrpališča so lahko vkopana podzemna, zasuta z zemljo in tako neopazna in

nemoteča za prebivalstvo ali pa se pojavijo kot nadzemni manjši samostojni objekti. V

primeru izgradnje prečrpališča izven naselja se bodo le ta združila skupaj z vodohrani.

6.6 Črpalke

Črpanje vode so bo izvedlo iz črpališča Krog. Načrpana voda se bo transportirala proti

glavnemu vodohranu v Črnskih mejah in od tam naprej do preostalih vodohranov. Črpalke

bodo nameščene pod zajetjem in bodo vodo potiskale po tlačnih cevovodih. Na območju

črpališča se bo izvedla filtracija in v primeru onesnaženosti tudi dezinfekcija vode. Nadzor

in upravljanje nad celotnim sistemom se bo izvedlo iz nadzornega centra v Črnskih mejah.

6.6.1 Črpanje vode

Iz zajetja je potrebno črpati vodo vse do vodohranov. Črpanje za zagotovitev stabilnosti

celotnega sistema potrebujemo vsaj dve črpalki kateri črpata vodo. Praviloma ena črpalka

miruje, druga pa je v rezervi za primere okvar oz. vzdrževanj.

Tipe črpalk in njihove zmogljivosti za predvidena črpališča in prečrpališča v hidravličnem

modelu sem povzel po katalogu podjetja Vip tehnika d.o.o., Zgornji Duplek 30e, 2241

Spodnji Duplek.


Slika 9: Slika enojne črpalke [9]

Slika 10: Diagram delovnih karakteristik za 1-4 črpalke [9]


7 HIDRAVLIČNI IZRAČUN Z PROGRAMOM EPANET 2.0

7.1 Opis programa Epanet 2.0

Epanet 2.0 je računalniški program, ki se uporablja za simulacijo in upravljanje

vodovodnih sistemov. Program lahko analizira poljubno velike sisteme in pri tem nam

podaja rezultate gibanja, hitrosti in tlaka po ceveh. Program sledi in spremlja pretoke vode

po ceveh oziroma vozliščih.

7.1.1 Osnovni elementi v programu Epanet 2.0

Slika 11: Uporabljeni simboli v programu Epanet 2.0

7.1.2 Število elementov modela

Model vodovodnega omrežja je načrtovan iz:

- 79 vozlišč

- 95.619,77m transportnih cevi

- 1 vodovodni vir

- 15 črpalk

- 5 ventilov

- 11 vodohranov


7.2 Izpis elementov iz hidravličnega modela

7.2.1 Izpis glede na vozlišča

Ob koncu vsake cevi, ter na vseh stičiščih se nahaja vozlišče. V vseh vozliščih se

določa poraba vode za predvideno območje. Podatki o porabi za posamezno območje

so izračunani glede na maksimalno urno porabo v litrih na sekundo. Za vsa vozlišča so

bile izračunane porabne vrednosti in vnesene v hidravlični program. V primerih, ko je na

posameznih območjih oz. vozliščih priključenih več odjemalcev vode se lahko porabe

seštejejo.

Izpis posameznih vozliščih podatkov je bil pridobljen glede na hidravlični izračun s

programom Epanet 2.0. Pridobljeni podatki so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 8: Izpis vrednosti v vozliščnih glede na hidravlični model

Št. vozlišča

(ID)

Kota

preliva

[m]

Predvidena

poraba vode v

vozliščih

[l/s]

Dejanska

poraba vode v

vozliščih

[l/s]

Pritisk v

vozlišču

[m]

2 188 0 0 -23,19

3 188 0 0 47,64

4 192 0 0 41,23

5 193 0 0 39,31

8 193 0 0 36,86

9 190 5 5 37,85

10 191 0 0 32,70

11 193 9,33 9,33 30,08

12 190 0 0 36,71

13 190 0 0 36,53

14 188 30 30 37,30

15 189 20 20 36,31

16 193 0 0 39,16

17 193 0 0 78,93

Tropovci 195 2,47 2,47 75,64

Petanjci 198 3,2 3,2 68,73

Tišina 197 3 3 71,36

28 203 5,09 5,09 60,62

Gederovci 202 0,84 0,84 62,81


Mur. Petrovci 200 0,5 0,5 65,91

Gradišče 194 1,55 1,55 38,54

Sodišinci 202 1,1 1,1 63,10

27 188 0 0 -11,07

29 205 0 0 17,06

30 205 0 0 76,06

Skakovci 207 1 1 72,02

Strukovci 206 1 1 73,44

Puževci 205 1 1 77,75

Lemerje 203 1,4 1,4 80,50

36 192 1 1 9,79

37 198 1 1 100,49

Brezovci 205 1,24 1,24 81,29

Cankova 207 2,07 2,07 70,34

40 225 6,05 6,05 41,98

Domajinci 220 1,18 1,18 52,32

Beznovci 223 2,90 2,90 54,13

Zenkovci 225 1,80 1,80 56,57

Polana 191 1 1 23,37

44 235 0 0 16,37

45 235 0 0 96,37

Bodonci 275 5,5 5,5 54,18

47 310 3 3 12,83

48 310 0 0 88,67

Vidonci 355 1,45 1,45 40,02

Radovci 325 4,74 4,74 70,40

50 235 0 0 46,26

51 252 0 0 10,92

52 252 0 0 108,84

53 252 0 0 83,99

54 245 2 2 88,67

55 285 2,62 2,62 75,49

56 345 2 2 16,77

57 310 3,51 3,51 29,84

58 339 0 0 -2,73

59 339 0 0 64,63

Gerlinci 365 2 2 34,29

61 365 2,87 2,87 30,97


62 243 1,58 1,58 89,27

63 240 0 0 91,55

64 240 5,56 5,56 91,38

65 243 1 1 3,89

66 244 0 0 1,52

Gor. Slaveci 245 2,16 2,16 75,30

Kuzma 270 4,69 4,69 50,30

69 244 0 0 76,46

70 244 0 0 98,20

71 240 2 2 7,71

72 240 0 0 51,34

73 248 0,22 0,22 42,98

74 245 1 1 45,98

75 244 1,34 1,34 94,82

76 248 2,6 2,6 90,57

77 246 2,33 2,33 44,98

78 242 5,80 5,80 49,04

79 278 0 0 64,14

Grad 275 4,3 4,30 67,10

80 252 1,67 1,67 86,34

81 240 0 0 7,71

82 342 3,1 3,1 26,77

Resvr 1 178

-130,00 0

Tank 6 232

-71,21 3,00

Tank 7 230

0 0,50

Tank 18 253

56,14 10,00

Tank 19 385

0,31 10,00

Tank 20 386

-0,26 10,00

Tank 21 311

-4,79 10,00

Tank 22 332

2,64 10,00

Tank 23 322

-12,03 10,00

Tank 24 361

-7,42 10,00

Tank 25 328

3,25 10,00

Tank

Rogašovci 281

-10,40 10,00


7.2.2 Izpis glede na podatke v ceveh

Funkcija cevi je transport vode med porabniki v omrežju. Dolžina posameznih cevi je

podana glede na aktualno stanje terena. Podatki o dolžinah cev so bili pridobljeni s strani

podjetja Tehnični biro d.o.o. iz Murske Sobote.

Dolžina cevi, ki jo podamo v model, mora predstavljati realno dolžino cevovoda med

dvema vozliščema in ne zračne razdalje. Načina, s katerima uvozimo dolžino cevi v model,

sta dva. Prvi način je določanje dolžine s pomočjo digitalne karte ali načrta, ki ga uvozimo

v model in program sam določi dolžino cevi. V drugem načinu pa uporabnik vsaki cevi

sam ročno določi dolžino cevi. Funkcija cevi je transport vode med sosednjima vozliščema

v omrežju. [8]

Izpis posameznih cevnih podatkov so bili pridobljen glede na hidravlični izračun z

programom Epanet 2.0. Pridobljeni podatki so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 9: Izpis vrednosti v ceveh glede na hidravlični model

Št. cevi

(ID)

Pretok

[l/s]

Hitrost

pretoka

[m/s]

Hidravlični

upor

[m/km]

1 130 0,66 0,65

2 130 0,66 0,65

3 30,75 0,44 0,56

4 99,25 0,79 1,18

6 81,83 0,65 0,83

7 21,68 0,69 2,12

8 1,68 0,05 0,02

9 -28,32 0,90 3,46

10 26,83 0,85 3,13

11 0 0 0

12 55,16 0,78 1,63

13 88,63 1,25 3,91

14 -26,83 0,38 0,44

15 -26,83 0,85 3,13

16 170,46 1,36 3,22

17 -71,21 2,27 19,20

25 29,20 0,41 0,51

26 29,20 0,59 1,23

27 26,73 0,54 1,05

28 23,73 0,48 0,85


31 18,09 0,58 1,52

32 20,53 0,42 0,65

33 20,03 0,41 0,62

34 18,93 0,39 0,56

36 57,78 1,84 12,98

37 54,88 1,75 11,79

38 53,70 1,71 11,32

39 116,13 1,50 5,47

40 105,13 1,49 5,38

41 103,13 3,28 38,64

42 101,89 1,44 5,07

43 25,90 0,37 0,41

44 24,90 0,79 2,73

45 23,90 0,34 0,36

46 13,00 0,41 0,84

47 35,90 0,51 0,74

48 33,83 1,08 4,80

49 81,49 1,15 3,35

50 74,58 1,06 2,84

51 15,00 0,48 1,09

52 15,00 0,48 1,09

53 9,50 0,77 4,63

54 6,50 0,53 2,32

55 1,76 0,14 0,23

56 0,31 0,03 0,01

58 -0,10 0,01 0

59 -4,79 0,27 0,56

61 2,06 0,12 0,13

62 -12,03 0,38 0,73

63 16,92 0,54 1,35

64 14,92 0,48 1,08

65 13,34 0,42 0,88

68 25,34 0,81 2,82

71 5,53 0,18 0,18

72 8,42 0,27 0,38

73 -2,32 0,30 1,08

74 -4,32 0,55 3,28

75 8,12 1,03 10,33

76 4,61 0,59 3,69

77 4,61 0,59 3,69

78 2,61 0,33 1,33

79 -0,26 0,03 0,02

80 7,81 0,25 0,34

81 2,01 0,06 0,03

82 -0,32 0,01 0


83 0,22 0,01 0

84 -1,54 0,05 0,02

86 8,86 0,50 1,68

87 7,52 0,24 0,31

89 10,00 0,32 0,52

90 9 0,29 0,43

91 2,64 0,15 0,19

92 6,94 0,22 0,27

93 3,25 0,18 0,28

94 4,92 0,28 0,58

95 10,00 0,32 0,52

96 -7,42 0,95 8,76

Črpalka 5 130,00 0 -70,83

Črpalka 24 29,20 0 -39,62

Črpalka 29 13,00 0 -59,00

Črpalka 30 104,13 0 -96,70

Črpalka 35 15,00 0 -80,00

Črpalka 57 6,50 0 -75,83

Črpalka 66 6,94 0 -96,68

Črpalka 67 2,06 0 -74,94

Črpalka 69 8,42 0 -97,93

Črpalka 70 16,92 0 -73,08

Črpalka 85 8,86 0 -51,14

Črpalka 88 4,61 0 -67,36

Ventil 18 130,00 4,14 12,12

Ventil 20 13 0,41 41,56

Ventil 21 15 0,48 29,89

Ventil 23 7,81 0,25 40,21

Ventil 60 12,00 0,38 83,67


8 ZAKLJUČEK

Pri opravljanju diplomskega dela sem prišel spoznanja, da je oskrba s pitno vodo na

območju Prekmurja neurejena in da se ljudje srečujejo z velikim pomanjkanjem pitne

vode. Ker je na območju Goričkega malo število vodnih virov in so zmogljivosti črpališč

premajhne sem se odločil, da bom vodo transportiral od drugod. Za zagotovitev zadostnih

količin je treba opisati vsa možna predvidena črpališča, ki bi lahko oskrbovala prebivalstvo

SZ dela Prekmurja.

Namen diplomskega dela je zagotoviti zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Končni rezultat dela

je izdelava hidravličnega modela in prikaz potrebne količine vode ob maksimalni dnevni

porabi. Predstavljen izračun tako zagotavlja nemoteno delovanje omrežja v vseh kritičnih

obdobjih dneva.

Da bi rešili problem oskrbe z pitno vodo, bi morali na novo izgraditi celotno vodno

infrastrukturo. Izgradnja javnega vodovodnega omrežja bi tako pripomogla k trajnejšemu

gospodarskemu razvoju podeželja in pred izselitvijo mlajših prebivalcev v druge kraje.


9 LITERATURA

[1] OBČINA BELTINCI

<http://www.beltinci.si/obcina/files/DODATEK-SPREMEMBA%20AD%202.pdf>

[02.09.2013]

[2] KOMUNALA, javno podjetje d.o.o.. Dostop na:

<http://www.komunalams.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=50>[02.09.2013]

[3] STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

<http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=15>[02.09.2013]

[4] EUROPP. Dostop na:

<http://blogs.lse.ac.uk/europpblog/2012/10/31/europe-water-prices/>[02.09.2013]

[5] PETREŠIN E., Projekt vodovodnega omrežja za Brestrnico, Celje, 2009

[6] SOBOTA INFO. Dostop na:

<http://sobotainfo.com/forum/tema/1898>[02.09.2013]

[7] KOMUNALA, javno podjetje d.o.o.. Dostop na:

<http://www.komunalams.si/dokumenti/50/2/2013/Porocilo_o_kvaliteti_pit_001_612.pdf>

[02.09.2013]

[8] PREKLAJ U., Matematični model vodovodnega omrežja Dravlje, Diplomsko delo,

Ljubljana, 2006

[9] VIP TEHNIKA d.o.o.. Dostop na:

<http://www.vip-tehnika.si/sites/default/files/upload/hidropostaje.pdf> >[02.09.2013]

[10] TEHNIČNI BIRO d.o.o., Predogledna situacija vodovodnega omrežja za Prekmurje,

Murska Sobota, 2013

http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&id=15

http://sobotainfo.com/forum/tema/1898

http://www.komunalams.si/dokumenti/50/2/2013/Porocilo_o_kvaliteti_pit_001_612.pdf

http://www.vip-tehnika.si/sites/default/files/upload/hidropostaje.pdf


[11] TEHNIČNI PRAVILNIK JAVNEGA VODOVODA MURSKA SOBOTA, Dostop

na: <http://www.uradni-list.si/1/content?id=87470>[02.09.2013]

[12] SLOKAN I., Nizke gradnje, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2003

http://www.uradni-list.si/1/content?id=87470


10 PRILOGE

1. Situacija predvidenega vodovodnega sistema z transportnimi cevmi M 1:500

2. Grafični prikaz potrebnih dimenzij cevi in porab vode po naseljih v programu

Epanet 2.0.

3. Prikaz hitrosti pretoka vode in pritiskov v ceveh v programu Epanet 2.0.

4. Prikaz pretoka vode in pritiska v ceveh v programu Epanet 2.0.

5. Izpis vrednosti glede na vozlišča iz programa Epanet 2.0

6. Izpis vrednosti glede na cevi iz programa Epanet 2.0

10.1 Kazalo slik

Slika 1: Zemljevid Prekmurja …………………………………………………………...…1

Slika 2: Sedež podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o.………………..….……..…......…7

Slika 3: Sedež podjetja Eko park d.o.o.………………….…………....……………..…...…8

Slika 4: Črpališče Krog.……………………….………….….…………………….…....….9

Slika 5: Črpališče Črnske meje.………………………………..………………….….…...10

Slika 6: Črpališče Fazanerija.………………..…………………...……………….….....…10

Slika 7: Poraba vode po večjih evropskih državah…………..…...………...……….…….14

Slika 8: Predogledna skica poteka vodovodnega omrežja……….….………………….…30

Slika 9: Enojna črpalka…………………………………..………..…………….……..….35

Slika 10: Diagram delovnih karakteristik za 1-4 črpalke ………….…………….………..35

Slika 11: Uporabljeni simboli v programu Epanet 2.0………….…………….…….……..36


10.2 Kazalo tabel

Tabela 1: Količina načrpane in prodane vode v mestnem vodovodnem sistemu

Murska Sobota……………………………………………………..……….........8

Tabela 2: Prikaz št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema.....11

Tabela 3: Skupni prirast prebivalstva v letu 2010.………………………………..…….…13

Tabela 4: Podsistemi vodovodnega omrežja……. .…………………………………….…28

Tabela 5: Poraba po podsistemih.……………….……………………………...…...…..…29

Tabela 6: Popis cevi……………….………………...…………………………..……..31-32

Tabela 7: Velikosti vodohranov...…………...……...…………………………..…..…33-34

Tabela 8: Izpis vrednosti v vozliščih glede na hidravlični model……………………...37-39

Tabela 9: Izpis vrednosti v ceveh glede na hidravlični model………………............…40-42

10.3 Kazalo Grafov

Graf 1: Št. obstoječih in bodočih uporabnikov javnega vodovodnega sistema …....…….12

10.4 Naslov študenta

Aleš HAUŽAR

Krašči 60

9261 CANKOVA

GSM: 051 654 830

e-mail: [email protected]


10.5 Kratek življenjepis

Rojen: 05.10.1985 v Murski Soboti

Šolanje: 1992. – 2000. Osnovna šola Cankova

2000. – 2004. Srednja prometna šola Maribor

2004. Vpis na Fakulteto za gradbeništvo v Mariboru


PRILOGE

Documents

ANALIZA PREDVIDENEGA VODOVODNEGA SISTEMA ZA SZ … · Analiza predvidenega vodovodnega sistema za SZ območje Prekmurja Stran 2 1.2 Analiza obstoječega stanja Klimatske spremembe,