Ekološko kmetijstvo in ekoturizem na območju

predvidenega parka Dragonja- stanje in potenciali

Dane Podmenik, dipl.univ.geograf, Eko-Humanitatis

Boris Fras, predsednik ZEK Obala in ZZEKS- Biodar

Ekološko kmetijstvo• Dva glavna cilja:- varovanje naravnih virov (še posebno na občutljivih (npr. viri

podtalnice), v (za)varovanih območjih in tam, kjer se pojavljajo veliki pritiski s strani (intenzivnega) kmetijstva

- pridelava zdrave in kakovostne hrane (študije dokazujejo, da so ekološka živila bolj kakovostna)

- prepovedana uporaba mineralnih gnojil, FFS- pesticidov, GSO- reja živali (dobrobit)- tradicionalne prakse in nova spoznanja- čim več “snovi”/ energije znotraj kmetije

Ekološko kmetijstvo- vplivi na okolje (primerjava s konvencionalnim)

Kazalniki Veliko boljše Boljše Enako Slabše

Ekosistem (rastlinska,živalska in Habitata pestrost) √

Tla(organska snov, biološka aktivnost,struktura, erozija) √

Površinska in podtalna voda (nitrati in pesticidi) √

Podnebje in zrak (izpusti CO2 , N2O, CH4, NH3)

√

Podnebne spremembe ( izpusti toplogrednih plinov, raba obnovljivih virov, potenciali za skladiščenje CO2, prilagajanje na posledice)

√

Blaginja živali ter zdravstveno stanje (reja, pogoji ter zdravstveno stanje ) √

Vložek in produkcija kmetij (poraba hranil, vode in energije) √

Kvaliteta pridelka (ostanki pesticidov, nitratov, myotoksinov, težke kovine, zaželene substance, tveganost za BSE, Antibiotiki, GSO)

√

Vir: Badgley in sod., 2007; Shepard in sod., 2003; Stolze in sod., 2000; Niggli in sod., 2008; Pacini in sod., 2003, Reganold in sod., 2001

Eko kmetijstvo v SLO

Eko kmetijstvo v Istri

Občina 2008 2009 2010 Delež eko.

kmetij (2009)

Koper 28 36 50 2,5

Izola 4 3 6 0,9

Piran 6 10 10 2,3

Skupaj 38 49 66 2,2

Št. kmetij v kontroli

1 1 0

5

24

1

14

2

0

5

10

15

20

25

30

Usmerjenost kmetij

Štev

ilo k

meti

j

18%

34%

9%

23%

15%1%

oljčniki

vinogradi

sadovnjaki

travinje

njive

drugo (vrtovi, rastl injaki,okrasne rastline)

Obseg zemljišč v kontroli, 2009 (ha)

Eko kmetijstvo v Istri

Obseg zemljišč, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva / Občina

2008

2009

2010 (nepopolni podatki)

Koper 173,3

198,8

251

Izola 24,5

29,3

65

Piran 33,1

43,1

44

Skupaj 230,9

271,2

360

Eko kmetijstvo v Istri- prostorska analiza

Eko kmetijstvo- Dragonja2009• okoli 30 kmetij oz. okoli 150 ha površin v kontroli

(več kot polovica)• deleži eko površin- K.O. Koštabona (17 %),

Truške (8 %), Krkavče (6,4 %)• v dolini reke minimalno eko površin • izrazita monokolturna usmerjenost- oljčniki in

vinogradi• obseg oz. delež vrtov,njiv, sadovnjakov in

travinja minimalen• Posestvo Brič- 40 ha

Eko kmetijstvo- Dragonja

Pozitivno Negativno Dobri naravni pogoji za ekološko

pridelavo. V večjem delu (zelo) intenzivno

kmetijstvo ni prisotno. Negativni vplivi na okolje s strani

kmetijstva so večini območja manjši. Velik vpis novih pridelovalcev v zadnjih

treh letih. Trend se nadaljuje tudi v 2010. Gojenje tradicionalnih sort- refošk,

malvazija, istrska belica, vuga, paradižnik, fige ipd…

Izobrazbena in starostna sestava gospodarjev ekoloških kmetij

Velika večina ekoloških kmetov je tržno usmerjenih in nima problemov s prodajo.

.

Prenizka zastopanost ekološkega kmetijstva (glede na naravne danosti).

Prevladujoča monokulturna usmerjenost kmetij (oljkarstvo,vinogradništvo).

Premalo površin namenjenim pridelavi (zgodnje) zelenjave in sadja.

Nizko število živine na kmetijah. Prenizka izobraženost, ozaveščenost in

informiranost pridelovalcev. Premalo uporabe ekoloških tehnik oz. praks

med pridelovalci- zatravljenost, vmesni posevki, zeliščni preparati, kompost ipd…

Majhen delež pridelovalcev, ki jim pridelava pomeni večji del prihodka.

Slaba povezanost med ekološkimi kmeti in velika individualnost,

Prenizka usposobljenost in aktivnost s strani svetovalne službe (usmerjenost v promocijo integrirane pridelave).

Vloga, aktivnosti in spodbude s strani občin (delna izjema MOK).

Eko kmetijstvo- Dragonja

Priložnosti Nevarnosti

Uvajanje eko turizma Gastronomski turizem Pridelava (zgodnje) zelenjave in sadja. Skupna blagovna znamka Prodaja ekoloških živil v javne ustanove in

turistični ter gostinski sektor Razvoj alternativnih »metod« trženja-

trgovina na domu Prodor na zamejski trg (Trst) in tujino. Okrepitev aktivnosti podpornih organizacij. Črpanje sredstev in izvajanje projektih

aktivnosti (program LEADER, občinski razpisi, čezmejni programi z Italijo in Hrvaško).

Ni interesa po uvajanju in povezavi s turizmom (potrebna velika vlaganja)

Širjenje monokultur in gojenje oljk in vinogradov tudi na legah, ki so primerna za pridelavo zelenjave in sadja.

Problemi s trženjem zaradi tržnih viškov in slabo razvitih prodajnih poti.

Usmerjanje javnih ustanov ter turističnega in gostinskega sektorja k uvoženim cenejšim ekološkim živilom.

Nezmožnost skupnega povezovanja in sodelovanja.

Zavajujajoče blagovne znamke Omejitev sredstev s strani občin za razvoj

ekološkega kmetijstva. Velika konkurenca na razpisih za pridobitev

sredstev (LEADER, program čezmejnega sodelovanja ipd…)

Ekoturizem

Ekoturizem

Temelji na promoviranju in

ohranjanju naravnega bogastva

oz. dediščine

Izobraževanje, Interpretacija,ozaveščanje

Dobrobit za lokalno skupnost,

sodelovanje

Minimizirani vplivi na okolje

Se dopolnjuje lahko z drugimi “mehkimi” oblikami turizma- npr:

kulturni, astronomski, pohodništvo

Ekoturizem

• ni enotnih definicij/pravil/standardov kaj je ekoturizem ( z izjemo turizma na eko kmetiji)- možne zlorabe!

• vsak izlet/obisk naravnega bogastva ni ekoturizem- pomembno kako se izvede!

Ekoturizem- DragonjaPrednosti

- Ohranjena naravna dediščina, biotska pestrost, naravni procesi, pokrajinska pestrost, geološke zanimivosti…

- Kulturna dediščina - Razvoj eko kmetijstva - Klima- “podaljšana” sezona - Bližina obali in tur. središčem,

relativno dobre cestne povezave

Slabosti - Ni formalne zaščite/parka (razen Natura 2000), neuspel poskus v preteklosti - Pomankanje sodelovanja med lok. preb., NVO, občinami, raz. agencijo… - V nekaterih delih negativno socio-ekonomski kazalniki in propadanje stavb, ponekod pa intenzivna “urbanizacija” brez ohranjanja kulturne dediščine - Pomankljiva turistična infrastruktura

Priložnosti - Velika rast povpraševanja po ekoturizmu - Možnost razvoja različnih oblik turizma/produktov - Črpanje EU sredstev in čezmejno sodelovanje - Povezovanje z turističnimi centri na Obali - Skupna blagovna znamka

Nevarnosti - Ekonomska kriza - Ni interesa/volje za zav. območja - Interes kapitala in posameznikov- posegi v okolje -Masovni turizem - Zaraščanje območja

Ekoturizem- potenciali Dragonja• Izobraževalni eko/geo turizem Predvsem skupine (vrtci, šole, fakultete, turisti…). Spoznavanje (biotske

pestrosti, geologije, ekosistemov, eko kmet. ipd…) in aktivna udeležba! Sicer potrebna infrastruktura- učne poti, table, poligoni… ampak brez večjih posegov v prostor. Možna obnova že obstoječih stavb (npr. šole)- ekocenter

• Športni/rekreacijski turizem Dragonja ima sicer omejene možnosti, ampak zato odlične pogoje za

pohodništvo (trekking) in kolesarjenje. Trenutno stanje zelo pomankljivo- premalo in neustrezne označbe, zaraščene poti, ni dobrega trekking ali kolesarskega vodiča, slaba “dopolnilna” infrastruktura…

• Kulturni turizem Podobno stanje, kot opisano zgoraj. V zadnjih letih se sicer ponduba

aktivnosti povečuje. Eden glavnih problemov- izgubljanje vrednostni kulturne dediščine (posegi, gradnja…)

• Eko vasi• Wellness turizem???• Vinske poti, gastroturizem…• Turizem na eko kmetijah

Ekoturizem- turizem na eko kmetijah

• Kmečki/agroturizem- ali je to trajnostna, “zelena” oblika turizma?

• Turizem na eko kmetijah (eko turistične kmetije) najbolj trajnostna oblika agroturizma

• Najbolj primerna oblika agroturizma za zavarovana območja

Eko(agro)turizem- turizem na eko kmetijahstanje v SLO

Eko(agro)turizem- turizem na eko kmetijahstanje in potenciali- Dragonja

• do 2011 niti ene eko kmetije z nastanitvijo ali turistične eko kmetije (ena kmetija v fazi izgradnje)

• “zavirajoči” dejavniki- monokulturna usmerjenost kmetij, visoke naložbe, otežen nakup kmetij za mlade (napihnjene cene), glavni vir dohodka se ustvari izven kmetij

• delna alternativa-eko kmetije, ki ponujajo dnevne (izobraževalne) programe oz. doživetja v povezavi z kulturno in naravno dediščino ter gastronomijo

• v prihodnjih letih pričakujemo razvoj turizma na eko kmetijah- v določeni meri odvisno tudi od statusa/zavarovanja Dragonje