ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN …nfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/SOER2010/Medvedi07-08V11.pdf · Genetika medved – končno poročilo ... obstoju medveda ali pa vsaj v

PROJEKT

ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN GENETSKO-MOLEKULARNE RAZISKAVE POPULACIJE MEDVEDA V SLOVENIJI

ZAKLJUNO POROILO

II DEL: ANALIZA VSEBINE PREBAVIL MEDVEDOV (URSUS ARCTOS L.)

ODVZETIH IZ NARAVE V SLOVENIJI V LETIH 2006 2008

MIHA KROFEL, NIVES PAGON, PETRA ZOR, IVAN KOS

UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIKA FAKULTETA, ODDELEK ZA BIOLOGIJO

LJUBLJANA, NOVEMBER 2008

ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN GENETSKO-MOLEKULARNE

RAZISKAVE POPULACIJE MEDVEDA V SLOVENIJI

Zakljuno poroilo, November 2008

Raziskavo je omogoila Agencija Republike Slovenije za okolje.

Zahvaljujemo se lovcem in delavcem ZGS, ki so pomagali pri zbiranju prebavil

odvzetih medvedov in posredovali podatke o odstreljenih medvedih.

Franciju Kljunu najlepa hvala za tehnino pomo v laboratoriju, Gregorju Braku za

vrstno doloitev mravelj in dr. Klemnu Jerini za pomo pri statistini obdelavi

podatkov.

ORGANIZACIJA POROILA

I DEL: VARSTVENA GENETIKA IN OCENA TEVILNOSTI MEDVEDA 2007

TOMA SKRBINEK, MAJA JELENI, HUBERT POTONIK, PETER TRONTELJ, IVAN KOS

II DEL: ANALIZA VSEBINE PREBAVIL MEDVEDOV (URSUS ARCTOS L.)

ODVZETIH IZ NARAVE V SLOVENIJI V LETIH 2006 2008

MIHA KROFEL, NIVES PAGON, PETRA ZOR, IVAN KOS

Genetika medved konno poroilo kazala | i

1. KAZALO VSEBINE

Organizacija poroila...........................................................................................................................................

2. Kazalo slik in grafov ................................................................................................................................. iii

3. Kazalo tabel ............................................................................................................................................... v

4. Povzetek za uporabnike ............................................................................................................................ I

5. UVOD ......................................................................................................................................................... 1

5.1. RJAVI MEDVED V EVROPI IN SLOVENIJI ......................................................................................... 1

5.2. OSNOVNE VEDENJSKE ZNAILNOSTI ............................................................................................ 2

5.3. PROJEKT ANALIZE PREHRANE ....................................................................................................... 3

6. OPIS RAZISKOVANEGA OBMOJA ........................................................................................................... 4

7. METODE IN MATERIAL ............................................................................................................................. 5

7.1. IZOLACIJA IN OBDELAVA VSEBINE PREBAVIL ............................................................................... 5

7.2. DOLOEVANJE VSEBINE PREBAVIL ................................................................................................ 8

7.3. KATEGORIJE HRANE ........................................................................................................................ 9

7.4. OBDELAVA PODATKOV .................................................................................................................. 11

8. REZULTATI ............................................................................................................................................... 13

8.1. VSEBINA PREBAVIL IN DELEI POSAMEZNIH VRST HRANE V KATEGORIJAH ........................... 13

8.2. 4.2 FREKVENCA IN DELE POJAVLJANJA POSAMEZNIH TIPOV HRANE .................................... 15

8.3. DELE BIOMASE POSAMEZNIH TIPOV HRANE ............................................................................ 16

8.4. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA SEZONO IN GLEDE NA LETO .................................................. 18

8.5. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA SPOL IN STAROST ................................................................... 22

8.6. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA NAIN ODVZEMA MEDVEDA.................................................. 25

9. DISKUSIJA................................................................................................................................................ 28

9.1. ZASTOPANOST IN POMEN POSAMEZNIH TIPOV HRANE ............................................................ 29

Genetika medved konno poroilo kazala | ii

9.2. RAZLIKE MED SEZONAMI IN MED LETI ........................................................................................ 32

9.3. RAZLIKE V PREHRANI MED SKUPINAMI ZNOTRAJ POPULACIJE MEDVEDOV........................... 34

9.4. ZAKLJUKI POMEMBNI Z VIDIKA UPRAVLJANJA Z RJAVIM MEDVEDOM................................. 35

10. LITERATURA ....................................................................................................................................... 38

Genetika medved konno poroilo kazala | iii

2. KAZALO SLIK IN GRAFOV

Slika 1: Ko izoliramo in stehtamo elodec, ga prereemo, izpraznimo ter speremo pod curkom vode. Na sliki

je prerezan prazen medvedji elodec z notranje strani. Razloimo lahko fundusni (desna stran) in pilorini

del (leva stran). Vhod poiralnika je na desni strani slike, izhod dvanajstnika pa na levi. ............................. 5

Slika 2: Vzdolno prerezan in razgrnjen del izpraznjene revesne cevi rjavega medveda z notranje strani.6

Slika 3: Primer posuene vsebine prebavil medvedov. Levo so dvokalinike zeli iz elodca, desno pa trave iz

revesa. .............................................................................................................................................................. 7

Slika 4: Primer posuene vsebine elodca rjavega medveda ostanki koruze, enokalinic in jabolk. ......... 8

Slika 5: Frekvenca pojavljanj in dele pojavljanj prehranskih tipov v prebavilih 128-ih medvedov, odvzetih v

Sloveniji v letih od 2006 do 2008. ................................................................................................................... 16

Slika 6: Delei suhe biomase prehranskih tipov v prebavilih 128-ih rjavih medvedov, odvzetih iz narave v

Sloveniji v letih od 2006 do 2008. .................................................................................................................. 17

Slika 7: Frekvenca pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v razlinih letnih asih

iz 128-ih prebavili medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008. ................................. 18

Slika 8: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane rastlinskega izvora v razlinih letnih asih iz 128-ih

prebavili medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008. ............................................... 19

Slika 9: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane ivalskega in antropogenega izvora v razlinih

letnih asih iz 128-ih prebavili medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008. ............. 19

Slika 10: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 29 prebavilih rjavih medvedov odvzetih jeseni

2006 in jeseni 2007 v Sloveniji. ........................................................................................................................21

Slika 11: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 80 prebavilih rjavih medvedov odvzetih

spomladi 2007 in spomladi 2008 v Sloveniji. .................................................................................................. 22

Slika 12: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 65 prebavilih samcev in 59 prebavilih samic

rjavih medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. .................................................................... 23

Slika 13: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane pri 33 mladiih, 39 odraajoih in 45 odraslih

medvedih odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. ............................................................................... 24

Slika 14: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 122 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih

(n=109) in povoenih (n=13) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. ................................................................ 26

Genetika medved konno poroilo kazala | iv

Slika 15: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 107 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih

redno (n=90) in izredno (n=17) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. ........................................................... 27

Genetika medved konno poroilo kazala | v

3. KAZALO TABEL

Tabela 1: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v

128-ih prebavilih medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. .................................................. 15

Tabela 2: Dele suhe biomase hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 128-ih prebavilih

medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. .............................................................................. 16


29 prebavilih rjavih medvedov odvzetih jeseni 2006 in jeseni 2007 v Sloveniji............................................ 20


80 prebavilih rjavih medvedov odvzetih spomladi 2007 in spomladi 2008 v Sloveniji. ............................... 20


65 prebavilih samcev in 59 prebavilih samic rjavih medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.22

Tabela 6: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora

pri 33 mladiih, 39 odraajoih in 45 odraslih medvedih odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji. ... 24


122 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih (n=109) in povoenih (n=13) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

......................................................................................................................................................................... 25


107 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih redno (n=90) in izredno (n=17) v letih od 2006 do 2008 v

Sloveniji. ........................................................................................................................................................... 26

PREHRANA MEDVEDA

POVZETEK ZA UPORABNIKE

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | I

4. POVZETEK ZA UPORABNIKE

Rjavi medved je krovna vrsta naih gozdov, s imer ima pomembno mesto ne samo v ekolokih, temve tudi

v naravovarstvenih pogledih. Z varstvom medvedovega ivljenjskega prostora varujemo tudi ivljenjske

prostore velikega tevila drugih vrst. Najbolj pogost ivljenjski prostor rjavega medveda so vsi tipi gozdov,

in sicer tako v niinah kot tudi v gorah. Pomemben prehranjevalni habitat predstavljajo tudi razne

presvetlitve znotraj gozda in druge travnate povrine nad in pod gozdno mejo. eprav spada med zveri,

pridobi rjavi medved do 95% prehranskih potreb z uivanjem rastlinske hrane (Danilov, 1983; Gilbert, 1992;

Grosse s sod., 2000; Mattson s sod., 1991; Servheen, 1983, Welch, 1997). Zaradi pogostega prehranjevanja z

rastlinsko hrano lahko pri medvedu opazimo nekatere znailnosti, ki so se razvile kot prilagoditve na taken

nain prehrane. To je na primer zelo izrazito pri zobovju, ki se precej razlikuje od veine ostalih

predstavnikov zveri. Kljub nekaterim morfolokih prilagoditvam pa ima rjavi medved relativno preprost

prebavni trakt, tako da gre velik del rastlinske hrane skozenj slabo prebavljen. Zaradi tega mora medved

zauiti velike koliine hrane. S tem je povezana tudi medvedova vloga pri raznaanju rastlinskih semen.

Nepopolna razgradnja hrane zagotavlja semenom, da preidejo skozi medvedov prebavni trakt

nepokodovana, zaradi velikih dnevnih premikov pa poteka prenos semen na precej velike razdalje.

Medvedi v Sloveniji ivijo v predelih, ki so relativno gosto posejani s lovekovo poselitvijo. Ker se lahko

medvedi v velikim meri prilagodijo spremembam v okolju, je potrebno spremembe v njihovem obnaanju in

rabi prostora ovrednotiti ter temu primerno prilagoditi upravljanje s populacijo. V tem kontekstu je kljuno

dobro poznavanje prehranjevalnega vedenja, saj dobren del aktivnosti medveda obsega iskanje hrane in

hranjenje. Zaradi svoje velike velikosti potrebuje dnevno velike koliine hrane. Obasno hrano ie tudi v

bliini lovekih naselij, kar lahko privede do konfliktov s lovekom. Poleg poveevanja strahu med lokalnim

prebivalstvom in potencialnega ogroanja ljudi, lahko ti konflikti posredno predstavljajo tudi gronjo

obstoju medveda ali pa vsaj v veliki meri oteujejo njegovo varovanje. Zaradi tega je za uinkovito

upravljanje z medvedom kljuno poznavanje njegovih osnovnih ekolokih in vedenjskih znailnosti

medveda, med njimi pa e posebej tistih povezanih s prehranjevanjem (Naves in sod., 2006). Namen

priujoe tudije je bil doloiti prehrano rjavega medveda v Sloveniji na podlagi pregleda vsebine prebavnih

traktov. Cilj je bil ovrednotiti prehrano tako kvalitativno kot kvantitativno in s tem opredeliti

najpomembneje prehranske vire za medveda v okolju in dobiti vpogled v irino spektra prehranskih virov.

Veino vzorcev smo dobili iz Notranjskega in Koevsko-belokranjskega lovsko upravljavskega obmoja, ki

obsega severni del Dinarskega gorstva. Zaradi razline ponudbe hrane v razlinih obmojih Slovenije, so

zato rezultati te tudije primerni predvsem za ugotavljanje prehrane medvedov na obmoju Dinaridov.

Za analizo vsebine prebavil smo izolirali elodce in reva odvzetih medvedov. Loeno smo izprali vsebino

elodca in vsebino revesa pri vsakem osebku. Ostanke hrane smo preiskali makroskopsko, po potrebi smo

opravili tudi mikroskopsko identifikacijo. Sistematsko razvranje ostankov hrane, predvsem rastlinskega

materiala, smo izvedli do nivoja, kjer smo doloen fragment tkiva e z gotovostjo uvrstili v doloen takson.

Po konani kvalitativni analizi vsebine, smo le-to pripravili tudi za kvantitativno analizo in koliino

posameznihvsebin izrazili s suho teo. Ostanke ivalskega izvora smo veinoma doloevali s pomojo

primerjalnega materiala in doloevalnih kljuev. Zaradi laje primerjave med posameznimi skupinami

medvedov in med posameznimi sezonami smo ostanke hrane, ki smo jih nali v prebavilih medvedov,

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | II

zdruili v posamezne kategorije hrane. Frekvence posameznih prehranskih tipov smo doloili na podlagi

prisotnosti ali odsotnosti doloenega tipa hrane v prebavilih, ne glede na koliino zauite hrane. V splonem

frekvenca pojavljanja kae na to, kako redno se medvedi prehranjujejo z doloenim tipom hrane, dele

zauite biomase pa predstavlja kvantitativno mero koliine zauite hrane doloenega tipa. Za primerjavo

prehrane v razlinih sezonah smo vzorce dobljene v decembru, januarju in februarju smo uvrstili v zimsko

sezono, odvzeme v marcu, aprilu in maju v pomladno sezono, mesece junij, julij in avgust v poletno sezono,

september, oktober in november pa v jesensko sezono.

Za primerjavo prehrane razlino starih medvedov smo jih razdelili v 3 skupine, in sicer:

- mladii medvedi do dopolnjenega 2. leta starosti (veinoma medvedi, ki e ivijo skupaj z materjo)

- odraajoi medvedi medvedi med dopolnjenim 2. letom in dopolnjenim 3. letom starosti (veinoma

spolno nezreli medvedi, ki so e zapustili mater)

- odrasli medved medvedi v 4. letu starosti in stareji (veinoma spolno zreli osebki)

Analizirali smo prebavila 128 medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji, in sicer 15 iz leta 2006, 63 iz leta 2007

in 50 iz leta 2008. Poleg analize prehrane smo opravili tudi nekaj biometrinih meritev prebavil in pregledali

prebavila za morebitno prisotnost parazitov. Svea masa vsebine elodcev je tehtala od 35 gramov do 7550

gramov, z mediano 1100 g. Svea masa vsebine rev je tehtala od 50 do 8700 gramov, z mediano pri 1800

gramih. Najpogosteja kombinacija zauite prehrane so bile enokalinice, dvokalinice in koruza. Prebavila 7

medvedov (6 %) so bila prazna, 17 (14 %) prebavil je vsebovalo en tip hrane, 31 (25 %) dva tipa hrane, v 36 (29

%) prebavilih smo nali tri tipe hrane hkrati, v 21 (17 %) tiri, v 10 (8 %) pet in v enem (1 %) se je hkrati pojavljalo

est razlinih tipov hrane. Med dvokalinicami so se pogosto pojavljale kobulnice (Apiaceae) in nebinovke

(Asteraceae). Do vrste smo v redkih primerih lahko doloili navadno regaico (Aegopodium podagraria).

Kategorija enokalinice po naem mnenju v veini primerov vkljuuje trave (Poacae), manjkrat ae

(Cyperacae). V kategoriji gozdni plodovi smo med prehrano medveda nali plodove bukve ir (Fagus

sylvatica), hrasta elod (Quercus sp.), leske lenike (Corylus avellana), pravega kostanja (Castanea

sativa) in breka (Sorbus torminalis). Med njimi je prevladoval ir (92 % biomase zauitih plodov), manj je bilo

eloda (7 %), plodov breka, kostanjev in lenikov pa smo nali v zanemarljivih koliinah (< 1 %). Med sadjem

so z 89 % biomase prevladovale jabolka, ki so jim z 11 % sledile enje, v zanemarljivih koliinah pa smo nali

e hruke in slive.

Med ostanki vretenarjev smo nali tako ostanke domaih kot divjih ivali. Pogosteje je lo za ostanke

domaih ivali (63 % primerov), redkeje pa za divje ivali (33 %). Med domaimi ivalmi smo zabeleili

ostanke ovce, koze, konja in praia. Med divjimi ivalmi so z 81 % deleem pojavljanja v prehrani medvedov

prevladovali ostanki cervidov (Cervidae), torej jelenjad (Cervus elaphus) ali/in srnjad (Capreolus capreolus),

po enkrat (9 % pojavljanja divjih ivali) pa smo nali ostanke belonoge mii (Apodemus sp.) in lisice (Vulpes

vulpes). Kategorijo nevretenarji so v vejem delu predstavljali ostanki mravelj in njihovi bub (97 %

biomase nevretenarjev), v manji meri pa e deevniki in jajca bogomolk. Skupaj smo v prebavilih

medvedov zabeleili 15 vrst mravelj. Najpogosteje sta bili v prebavilih prisotni vrsti Lasius fuliginosus in

Lasius mixtus, vsaka se je pojavila v petih primerih (41 % pregledanih vzorcev z mravljami).

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | III

Kategorija obdelana hrana vsebuje vse tiste ostanke hrane, ki so jih najverjetneje pripravili. Takni najdeni

ostanki hrane so bili: pekovsko pecivo, napolitanke, zmesi pekovskega peciva in kruha, ekspandiran ri,

koruzni kosmii itd. Loeno od obdelane hrane smo obravnavali neobdelano krmo, med katero je z 99 %

biomase prevladovala koruza.

Glede na izvor hrane so se medvedi najbolj redno hranili s hrano rastlinskega izvora, manj pogosto pa s

hrano ivalskega in antropogenega izvora (tabela 1).

Tabela 1: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 128-ih prebavilih

medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane frekvenca

pojavljanja

dele

pojavljanja

rastlinski 0,83 0,42

ivalski 0,50 0,25

antropogeni 0,63 0,32

Glede na izvor hrane je najveji del zauite suhe biomase predstavljala hrana rastlinskega izvora (47 %) in

nekoliko manj hrana antropogenega izvora (40 %). Precej manji dele predstavlja hrana ivalskega izvora

(13 %).

Tabela 2: Dele suhe biomase hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 128-ih prebavilih medvedov odvzetih v letih

od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane dele biomase

rastlinski 0,47

antropogeni 0,40

ivalski 0,13

Najvejo biomaso v prebavilih sta zavzemala krma (36 %) in gozdni plodovi (30 %), ki skupaj predstavljata

dve tretjini vse zauite biomase. Sledijo ostanki vretenarjev (10 %), dvokalinice (7 %), enokalinice (7 %),

obdelana hrana (4 %), sadje (3 %) in nevretenarji (3 %).

Medtem ko ima hrana rastlinskega izvora bolj ali manj enako frekvenco pojavljanja v vseh sezonah z

manjim vikom v zimskem asu, se frekvenci pojavljanj preostalih dveh kategorij hrane precej spreminjata

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | IV

(slika 7). Hrana antropogenega izvora ima precej poveano frekvenco pojavljanja v pomladanskem asu,

hrana ivalskega izvora pa je najpogosteje zastopana poleti in nekoliko manj spomladi. Test homogenosti

struktur je pokazal statistino znailno razliko z zelo majhno vrednostjo tveganja za razlike v frekvencah

pojavljanja doloenih kategorij hrane glede na letni as (2 = 103,2; df = 24; p < 0,0001). V primerjavi

frekvence in delea pojavljanja hrane glede na njen izvor nismo opazili vejih razlik med jesenjo 2006 in

jesenjo 2007.

Primerjava frekvenc in delea pojavljanja hrane glede na izvor je pokazal, da so se odvzeti samci pogosteje

hranili s hrano antropogenega izvora, samice pa s hrano rastlinskega izvora, medtem ko je bil dele hrane

ivalskega izvora podoben pri obeh spolih. Primerjava frekvence in delea pojavljanj hrane glede na izvor ni

pokazala vejih razlik pri mladiih, odraajoih ter odraslih medvedih. Precejnje razlike v prehrani

odstreljenih in povoenih medvedov smo opazili tudi pri frekvencah pojavljanja ojih kategorij hrane. Tako

je bila na primer pri odstreljenih medvedih precej pogosta krma, ki je nismo nali pri nobenem od povoenih

medvedov. Najveja razlika v frekvenci in deleu pojavljanja posameznih tipov hrane glede na njen izvor pri

primerjavi medvedov odstreljenih izredno in v okviru rednega odstrela je opazna pri hrani antropogenega

izvora, ki smo jo precej pogosteje nali pri redno odstreljenih medvedih

Tabela 3: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 65 prebavilih samcev in

59 prebavilih samic rjavih medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane

frekvenca pojavljanja dele pojavljanj

samci samice samci samice

rastlinski 0,77 0,90 0,39 0,46

ivalski 0,52 0,48 0,26 0,25

antropogeni 0,71 0,56 0,35 0,29

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | V

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

redni

izredni

Slika 1: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 107 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih redno (n=90)

in izredno (n=17) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

Analiza vsebine prebavil pri medvedih odvzetih iz narave v letih 2006, 2007 in 2008 je potrdila omnivorni in

oportunistini znaaj te vrste ter prehranjevanje s irokim spektrom hrane, ki lahko precej variira med

posameznimi asovnimi obdobji in med posameznimi skupinami osebkov znotraj populacije medvedov.

Kljub zgoraj omenjenim omejitvam pa so po naem mnenju podatki o vsebini prebavil odvzetih medvedov

zelo uporabni za primerjavo relativnega pomena posameznega tipa med razlinimi skupinami medvedov

znotraj populacije in za primerjavo deleev veine prehranskih tipov. Alternativni vir kalorino bogate hrane

v gozdno-kulturno krajini kot je Slovenija predstavljajo tudi gospodinjski odpadki in razni ostanki hrane, ki jih

ljudje namerno ali nenamerno dajejo na razpolago medvedom. Zaradi svojega oportunistinega vedenja pri

iskanju hrane se medvedi dokaj hitro prilagodijo na taken vir hrane, v kolikor jim je dostopen in zanejo

redno obiskovati mesta, kjer priakujejo, da bodo nali to hrano. Zaradi tega lahko lovek preko ponudbe

hrane vpliva na gibanje in aktivnost medvedov v prostoru in s tem posredno tudi na verjetnost konfliktov.

Pri tem sta pomembna predvsem dva upravljavska ukrepa:

namerno hranjenje medvedov na krmiih izven naselij z namenom ohranjanja medvedov

stran od bliine loveka

prepreevanje nenamernega privabljanja medvedov v bliino loveka zaradi odpadkov in

drugih antropogenih virov hrane

Do sedaj se je upravljanje z medvedom v Slovenijo osredotoalo predvsem na prvega, medtem ko se je

slednjemu posvealo malo pozornosti in se je posledine konflikte veinoma reevalo z odstrelom

medvedov. Izkunje in trenutno razpololjivi podatki kaejo, da medvedi redno obiskujejo krmia, s imer

Genetika medved konno poroilo povzetek za uporabnike | VI

je olajano opazovanje (npr. za potrebe monitoringa ali ekoturzima) in tudi odstrel. Kot so pokazale

dosedanje raziskave, predstavlja hrana iz krmi pomemben del v prehrani medvedov v Sloveniji, e posebej

v letih, ko ni dostopnih gozdnih plodov, ki sluijo kot energetski vir za pripravo na zimsko mirovanje. Na

podlagi tega bi lahko sklepali, da so medvedi v Sloveniji prehransko odvisni od tega lovekih virov hrane,

vendar pa se zdi bolj verjetno, da je to le oportunistien odziv medvedov na razmere v okolju, saj so tevilne

tudije pokazale, da lahko medvedi preivijo v naravi tudi brez antropogenih virov hrane v prehransko

precej bolj revnih okoljih kot je Slovenija. Poleg tega je v tem kontekstu potrebno upotevati tudi vlogo, ki

jo ima rjavi medved v gozdnih ekosistemih. Zaradi velike koliine dnevno zauite hrane in velikih dnevnih

premikov, je medved pomemben vektor pri razirjanju semen mnogih rastlinskih vrst, s katerimi se hrani, saj

mnoga semena preidejo skozi medvedji prebavni trakt nepokodovana. Poleg tega medvedi s hranjenjem z

mrhovino pospeujejo dekompozicijo razpadajoih trupel velikih sesalcev v naravi in vsaj lokalno

pomembno vplivajo na razporeditev duikovih in drugih spojin v prostoru, verjetno pa kot opravlja e

tevilne druge funkcije, ki jih zaenkrat e ne poznamo. Kljub zgoraj navedenim zadrkom pa vsaj

kratkorono ne priporoamo ukinitve dopolnilnega krmljenja medvedov, vsaj dokler ne bo bolje regulirano

odlaganje lovekih odpadkov in dostop do drugih antropogenih virov hrane v neposredni bliini loveka

znotraj obmoja redne prisotnosti medveda.

Dodatno bi lahko z nekaterimi dodatnimi ukrepi v okviru sonaravnega gospodarjenja z naravnimi viri

izboljali naravno prehransko ponudbo za medveda v prostoru, s imer bi zmanjali privlanost

antropogenih virov hrane in pogostost iskanja hrane v bliini naselij. Zaradi velike asovne in prostorske

variabilnost v ponudbi naravne hrane je pomembno, da je v ivljenjskem prostoru medveda dovolj velika

diverziteta razlinih prehranskih virov. Kot je pokazala priujoa raziskava pa so med njimi kljunega

pomena stari bukovi, hrastovi in drugi sestoji v dinarskih gozdovih, kar bi bilo treba upotevati tako pri

varovanju dinarske medvedje populacije kot tudi v gozdarskih upravljavskih planih. Kot dopolnilno hrano in

pomemben vir beljakovin, ki ga predstavljajo trupla velikih sesalcev, bi bilo priporoljivo ohranjati ugodno

stanje populacij prostoiveih kopitarjev, obenem pa ohranjati populacije plenilcev velikih sesalcev (risa in

volka), ki omogoata dostop do mesa vretenarjev enakomerno preko celega leta. Ob zadostnih gostotah

prevekovalcev bi se zmanjali tudi negativni uinki kleptoparazitizma s strani medveda na ti dve ogroeni

vrsti velikih zveri.

PREHRANA MEDVEDA

KONNO POROILO

Prehrana medveda konno poroilo | 1

5. UVOD

5.1. RJAVI MEDVED V EVROPI IN SLOVENIJI

Rjavega medveda (Ursus arctos Linnaeus, 1758) je lovek iztrebil na vejem delu njegove prvotne

razirjenosti. V Evropi je popolnoma izginil iz Britanskega otoja in pretenega dela Zahodne Evrope. Bolj

ali manj izolirane populacije so se do danes ohranile predvsem na obmojih gorskih masivov:

Kantabrijske Alpe, Pireneji, Apenini, Alpe, Dinaridi, Pindos, Balkan, Karpati in Kavkaz. V niinskih

gozdovih ga najdemo v Fenoskandinaviji, Estoniji, Latviji, Belorusiji in evropskem delu Rusije. V zadnjih

letih je opazno ponovno irjenje na nekatera obmoja nekdanje razirjenosti (npr. vica, Nemija,

Francija), kar je pogosto v povezavi s ponovnimi naselitvami oziroma doselitvami (npr. v Italiji in Franciji).

Po ocenah znaa tevilo rjavih medvedov v Evropi okoli 25 000 ivali (Linnell in sod., 2008).

Medved je predmet mnogih stratekih dokumentov upravljanja s prostoiveimi ivalmi Evrope in je

uvren na liste evropskih uredb in konvencij kot zaitena vrsta (glej npr. Linnell in sod., 2008). Kljub

temu je v nekaterih dravah lov nanj urejen z dodatki in izjemami k uredbam. Ti omogoajo legalne

odvzeme osebkov, navadno zaradi uravnavanja in nadzorovanja tevilnosti populacije, omejevanja

kode v kmetijstvu (itna polja, krmne silae, domae ivali, ebelnjaki itd.) ali zaradi nevarnosti za

loveka. Pogosto je odvzem osebkov tudi posledica pritiskov lokalnega prebivalstva.

Na obmoju Slovenije je bil medved na koncu 19. st. zaradi pretiranega lova e zelo redek. Ohranili so ga

z varovalnimi ukrepi v veleposestnikih loviih (Kre, 1988). V 20. stoletju se je obmoje njegove stalne

prisotnosti prielo poasi iriti iz koevskih in notranjskih gozdov do Gorjancev in Trnovskega gozda ter

nato dalje proti vzhodu in severozahodu. Kre (1988) in Krytufek (1991) navajata naslednje podatke o

ocenah tevilnosti v preteklem stoletju: v zaetku 20. st. v Sloveniji od 30 do 40 medvedov, v zaetku

60-ih let 150, leta 1970 pa 288 medvedov. Sedanje upravljanje s populacijo temelji na ohranjanju in

hkratnem uravnavanju tevilnosti in razirjenosti s kvotami letnega odstrela.

Rjavi medved je krovna vrsta naih gozdov, s imer ima pomembno mesto ne samo v ekolokih, temve

tudi v naravovarstvenih pogledih. Z varstvom medvedovega ivljenjskega prostora varujemo tudi

ivljenjske prostore velikega tevila drugih vrst. Zaradi njegove velike vloge v gozdnih in drugih

ekosistemih ga je veina evropskih drav uvrstila na sezname prioritetnih vrst prouevanja in varovanja.


5.2. OSNOVNE VEDENJSKE ZNAILNOSTI

Najbolj pogost ivljenjski prostor rjavega medveda so vsi tipi gozdov, in sicer tako v niinah kot tudi v

gorah. Pomemben prehranjevalni habitat predstavljajo tudi razne presvetlitve znotraj gozda in druge

travnate povrine nad in pod gozdno mejo. Aktiven je lahko ves dan, vendar se podnevi v glavnem

zadruje v gostem grmievju, resavah ipd. Predvsem na obmojih, kjer je veliko motenj s strani loveka,

je preteno nono aktivna ival. Z izjemo samic z mladii in krajega obdobja v asu parjenja so medvedi

samotarski1, vendar se domai okolii ve posameznih osebkov pogosto prekrivajo. Prisoten je spolni

dimorfizem, ki se kae v veji velikosti samcev in nekaterih razlik v vedenju. Parjenje poteka veinoma od

aprila do junija, samica skoti 1-4 mladie v zimskem brlogu decembra, januarja ali februarja. ez zimo

mirujejo, vendar ne gre za pravo hibernacijo.

eprav spada med zveri, pridobi rjavi medved do 95% prehranskih potreb z uivanjem rastlinske hrane

(Danilov, 1983; Gilbert, 1992; Grosse s sod., 2000; Mattson s sod., 1991; Servheen, 1983, Welch, 1997).

Zaradi pogostega prehranjevanja z rastlinsko hrano lahko pri medvedu opazimo nekatere znailnosti, ki

so se razvile kot prilagoditve na taken nain prehrane. To je na primer zelo izrazito pri zobovju, ki se

precej razlikuje od veine ostalih predstavnikov zveri. Predmeljaki in meljake so zelo sploeni, brez

monih in ostrih grebenov in na videz mono spominjajo na zobovje pri divjem praiu (Sus scrofa), ki je

v grobem rjavemu medvedu tudi precej podoben kar se tie prehranjevalnih znailnosti. Kljub nekaterim

morfolokih prilagoditvam pa ima rjavi medved relativno preprost prebavni trakt, tako da gre velik del

rastlinske hrane skozenj slabo prebavljen. Zaradi tega mora medved zauiti velike koliine hrane. S tem

je povezana tudi medvedova vloga pri raznaanju rastlinskih semen. Nepopolna razgradnja hrane

zagotavlja semenom, da preidejo skozi medvedov prebavni trakt nepokodovana, zaradi velikih dnevnih

premikov pa poteka prenos semen na precej velike razdalje.

1 V izjemnih primerih lokalno skoncentriranih bogatih virov hrane (t.i. ''ekocentrov'' npr. na smetiih,

migracijskih poteh lososov, ob naplavljenih truplih velikih morskih sesalcev) lahko rjavi medvedi sicer

vsaj zaasno ivijo tudi v vejih skupnostih z razvito socialno hierarhijo (Craighead in sod., 1995).


5.3. PROJEKT ANALIZE PREHRANE

Medvedi v Sloveniji ivijo v predelih, ki so relativno gosto posejani s lovekovo poselitvijo. Ker se lahko

medvedi v velikim meri prilagodijo spremembam v okolju, je potrebno spremembe v njihovem

obnaanju in rabi prostora ovrednotiti ter temu primerno prilagoditi upravljanje s populacijo. V tem

kontekstu je kljuno dobro poznavanje prehranjevalnega vedenja, saj dobren del aktivnosti medveda

obsega iskanje hrane in hranjenje.

Kar se prehrane tie, velja rjavi medved za vsejeda, ki se pri iskanju hrane vede izrazito oportunistino

(Grosse in sod., 2000). Zaradi svoje velike velikosti potrebuje dnevno velike koliine hrane. Obasno

hrano ie tudi v bliini lovekih naselij, kar lahko privede do konfliktov s lovekom. Poleg poveevanja

strahu med lokalnim prebivalstvom in potencialnega ogroanja ljudi, lahko ti konflikti posredno

predstavljajo tudi gronjo obstoju medveda ali pa vsaj v veliki meri oteujejo njegovo varovanje. Zaradi

tega je za uinkovito upravljanje z medvedom kljuno poznavanje njegovih osnovnih ekolokih in

vedenjskih znailnosti medveda, med njimi pa e posebej tistih povezanih s prehranjevanjem (Naves in

sod., 2006). Poznavanje vedenjske ekologije medveda in vkljuevanje teh spoznanj v upravljavske narte

bo tako lahko pripomoglo k uinkovitejemu in trajnostnemu upravljanju s populacijo medveda v

Sloveniji.

Namen priujoe tudije je bil doloiti prehrano rjavega medveda v Sloveniji na podlagi pregleda vsebine

prebavnih traktov. Cilj je bil ovrednotiti prehrano tako kvalitativno kot kvantitativno in s tem opredeliti

najpomembneje prehranske vire za medveda v okolju in dobiti vpogled v irino spektra prehranskih

virov. Obenem podatki o prehrani odstreljenih medvedov omogoajo primerjavo med razlinimi

skupinami osebkov znotraj populacije medvedov (npr. glede na starost in spol), kar obiajno ni mogoe

pri analizah prehrane opravljenih na podlagi iztrebkov.


6. OPIS RAZISKOVANEGA OBMOJA

Analizirani vzorci veinoma izvirajo od medvedov, ki so bili odstreljeni v osrednjem obmoju populacije

rjavega medveda v Sloveniji. Veino vzorcev smo dobili iz Notranjskega in Koevsko-belokranjskega

lovsko upravljavskega obmoja, ki obsega severni del Dinarskega gorstva. Zaradi razline ponudbe hrane

v razlinih obmojih Slovenije, so zato rezultati te tudije primerni predvsem za ugotavljanje prehrane

medvedov na obmoju Dinaridov in morda niso toliko reprezentativni za robna obmoja oziroma

obmoja, kamor se bo morda medved raziril v prihodnosti.

Na obmoju Dinaridov je povrje v vejem delu zakraselo in predstavlja planotast svet z vmesnimi

dolinami, grebeni in vrhovi ter pogostimi krakimi pojavi. Relief je razgiban, prevladujoi kamnini sta

apnenec in dolomit. Na obmoju pogosto primanjkuje povrinskih vod, saj se veina vode pretaka pod

povrjem z izredno razvejano mreo podzemskih povezav. Visoki kras je veinoma prekrit z ohranjenimi,

strnjenimi gozdovi z visoko naravovarstveno vrednostjo. Prevladujejo jelovo-bukovi gozdovi. Precejen

del raziskovanega obmoja je uvren med Natura 2000 obmoja.

Podnebje s hladnimi poletji in mrzlimi zimami se je izoblikovalo pod vplivom Mediterana, celine in

Atlantika. Koliina padavin v splonem upada od zahoda proti vzhodu. Najve padavin dobita najviji

zahodni planoti Trnovski gozd in Snenika planota (letno ve kot 3000 mm padavin), najmanj pa

vzhodni del visokega dinarskega sveta (letno med 1300 in 1600 mm padavin). Snena odeja pozimi

veinoma ne presega enega metra in ostaja okoli 3 mesece, ponekod pa je lahko debela tudi po ve

metrov in traja do 6 mesecev. Zaradi reliefne razgibanosti prihaja do velike mikroklimatske

heterogenosti in tevilnih lokalnih klimatskih posebnosti.

Favnistino predstavlja dinarsko obmoje eno najpestrejih obmoij v Sloveniji in v Evopi, z velikim

tevilom endemnih vrst. Tu sobivajo tudi tri vrste velikih zveri Evrope evrazijski ris (Lynx lynx), volk

(Canis lupus) in rjavi medved (Ursus arctos), kar dodatno predstavlja vidik edinstvenih medsebojnih

interakcij teh ekosistemov. Od velikih rastlinojedcev so tu prisotni divji prai (Sus scrofa), navadni jelen

(Cervus elaphus), srna (Capreolus capreolus) in gams (Rupicapra rupicapra), umetno pa so naselili tudi

muflona (Ovis ammon).

Visoki dinarski svet je redko poseljen, kljub temu pa dinarske gozdove pokriva gosta mrea gozdnih cest

in vlak. Prebivalstvo je veinoma zgoeno na dnu podolij. Tudi glavne prometnice potekajo po dolinah.

Velik vpliv na fragmentacijo obmoja ima prometna os Ljubljana Koper z lokalnimi cestami, avtocesto

in eleznico.


7. METODE IN MATERIAL

7.1. IZOLACIJA IN OBDELAVA VSEBINE PREBAVIL

Za analizo vsebine prebavil smo izolirali elodce in reva odvzetih medvedov. Loeno smo izprali vsebino

elodca in vsebino revesa pri vsakem osebku. Vsebin razlinih delov revesa nismo loevali, ker pri

medvedih ni oitne zunanje anatomske diferenciacije med tankim in debelim revesom, poleg tega je pri

njih odsotno tudi slepo revo. Izolirana prebavna organa smo stehtali, dolino revesa tudi izmerili z

merilnim trakom. Nato smo organa v loenih banjicah prerezali in izpraznili, notranjo stran sprali z vodo

in ju prazna ponovno stehtali. Ko smo maso izpraznjenega organa odteli od mase polnega organa, smo

dobili podatek o svei masi vsebine elodca in revesa. Zabeleili smo morebitno razlino vsebino v

zgornjem in spodnjem delu elodca ter v revesu. Prav tako smo spotoma odstranjevali morebitne

parazite in jih shranjevali v 96% etanol.

Slika 2: Ko izoliramo in stehtamo elodec, ga prereemo, izpraznimo ter speremo pod curkom vode. Na sliki je prerezan prazen

medvedji elodec z notranje strani. Razloimo lahko fundusni (desna stran) in pilorini del (leva stran). Vhod poiralnika je na

desni strani slike, izhod dvanajstnika pa na levi.


Slika 3: Vzdolno prerezan in razgrnjen del izpraznjene revesne cevi rjavega medveda z notranje strani.

Vsebino iz elodca in revesa smo nato loeno spirali pod curkom vode skozi dvoje sit. Mrea vejega

sita je imela kvadratne odprtine s stranico 3 mm, manjega pa 0,2 mm. Vsebino organov, ki je ostala na

sitih, smo preloili v plastino vreko, ustrezno oznaili in bodisi zamrznili do nadaljnjega postopka

bodisi takoj prieli z analizo vsebine.

Ostanke hrane smo preiskali makroskopsko, po potrebi smo opravili tudi mikroskopsko identifikacijo.

Sistematsko razvranje ostankov hrane, predvsem rastlinskega materiala, smo izvedli do nivoja, kjer

smo doloen fragment tkiva e z gotovostjo uvrstili v doloen takson. Po konani kvalitativni analizi

vsebine, smo le-to pripravili tudi za kvantitativno analizo. Vsebino smo stresli na aluminijasto folijo in jo

stehtali. Zatem smo jo suili v suilniku na 105C do konstantne mase. Navadno je to pomenilo od nekaj

dni do enega tedna, odvisno od vrste in koliine hrane. Po suenju smo jo ponovno stehtali in tako dobili

suho maso vsebine elodca ali revesa (sliki 3 in 4).


e je bilo v vsebini enega organa prisotnih ve tipov hrane, smo jih sortirali in stehtali ter posuili vsak tip

hrane posebej, da smo lahko ocenili dele posameznega tipa hrane v prehrani medveda. V primeru, da je

bila vsebina prebavil e precej prebavljena in ni bilo ve mogoe sortirati posameznih fragmentov hrane

med seboj (navadno je to veljalo za vsebino rev ali pa glede na razlino kombinacijo zauitih vrst hrane

in koliino prisotne sluzi v lumnu prebavil), smo vizualno ocenili dele vsakega tipa hrane v vsebini

organa in nato posuili celotno vsebino skupaj. Ko smo ta dele pomnoili s suho maso celotne vsebine,

smo dobili suho maso posameznega tipa hrane. V nekaterih primerih je bilo vsebine prebavil preve za

suenje, zato smo posuili le doloen dele vsebine in kasneje preraunali suho maso na celotno maso

vsebine.

Slika 4: Primer posuene vsebine prebavil medvedov. Levo so dvokalinike zeli iz elodca, desno pa trave iz revesa.


Slika 5: Primer posuene vsebine elodca rjavega medveda ostanki koruze, enokalinic in jabolk.

V tirih primerih je bil medved zadet v predel prebavil, zato je del stene prebavil in del vsebine manjkal

(dvakrat samo del vsebine elodca, dvakrat pa del vsebine elodca in revesa). Izmerjena suha masa

zauite hrane zato v teh primerih ne predstavlja celotne biomase hrane v prebavilih, a smo ocenili, da

gre le za manji manjkajoi dele, zato smo jih vseeno vkljuili v raunske analize.

Poleg analize vsebine prebavil smo za potrebe analize parazitov na Veterinarski fakulteti Univerze v

Ljubljani izolirali tudi danke 34-ih osebkov in jih oznaene zamrznili. Za morebitne prihodnje tudije

reprodukcijskega potenciala slovenske populacije medvedov smo izolirali tudi maternice medvedk,

kadar smo le-te dobili zraven prebavil, in jih prav tako oznaene zamrznili.

7.2. DOLOEVANJE VSEBINE PREBAVIL

Za doloevanje tipa hrane, ki jo je zauil medved smo ostanke hrane najprej pregledali makroskopsko in

nato po potrebi e mikroskopsko. Semena in plodove smo doloevali s pomojo primerjalnega materiala

in jih veinoma doloili do vrste. Zelene dele rastlin smo doloili le do taksonomskega nivoja, ki je e

zagotavljal dobro razlikovanje med taksonomskimi kategorijami. Razlikovali smo med enokalinicami in

dvokalinicami, za nadaljnje doloanje zelenih delov rastlin pa bi bilo potrebno izdelati primerjalno

rastlinsko zbirko. Doloanje teh delov rastlin do vrste zahteva namre natanno mikroskopsko analizo

zgradbe povrhnjice oz. drugih struktur razlinih rastlinskih organov, kar pa bi bilo asovno preve

zamudno za namene tega projekta.

Ostanke ivalskega izvora smo veinoma doloevali s pomojo primerjalnega materiala in doloevalnih

kljuev. Ostanke malih sesalcev smo doloevali na podlagi morfolokih znakov na zobeh na podlagi

doloevalnih kljuev (Krytufek, 1985 in 1999).

Dlake, ki smo jih nali v vsebini prebavil, smo doloili na podlagi makroskopskih (splona oblika, velikost,

barva, valovitost, togost, oblika konice) in mikroskopskih znailnosti (struktura kutikularnih lusk, oblika

prenega prereza, oblika in velikost medularnih prostorov). Pri doloanju dlak smo si pomagali z atlasi in


doloevalnimi kljui za doloanje dlak evropskih sesalcev (Teerink, 1991; Meyer in sod., 2002), pripravili

pa smo tudi lastno zbirko primerjalnega materiala dlak prostoiveih in udomaenih vrst sesalcev.

Kutikularno strukturo dlak smo prouevali s pomojo negativnih odtisov. Predhodno oiene dlake smo

poloili na celuloidne ploice dimenzij 30 x 15 x 1 mm in jih premazali z acetonom. Zaradi delovanja

acetona je celuloid zaasno preel v gel stanje in zalil dlako. Po priblino 30-ih sekundah smo dlako

odstranili s pomojo igle in pincete, na celuloidni ploici pa je ostal negativni odtis kutikularne strukture.

Dlako smo nato prilepili zraven njenega odtisa, celuloidno ploico pa pritrdili na objektno stekelce.

Odtise smo prouevali pod svetlobnim mikroskopom pri 100-kratni in 400-kratni poveavi. Pozorni smo

bili na tip vzorca kutikularnih lusk, obliko roba posameznih lusk, relativno razdaljo med robovi lusk,

tevilo lusk na irino dlake in spremembe v teh lastnostih vzdol posamezne dlake.

Veino najdenih nevretenarjev so predstavljale mravlje. Del mravelj iz prebavil smo s pomojo

specialista doloili do vrste.

7.3. KATEGORIJE HRANE

Zaradi laje primerjave med posameznimi skupinami medvedov in med posameznimi sezonami smo

ostanke hrane, ki smo jih nali v prebavilih medvedov, zdruili v posamezne kategorije hrane. Najdene

vrste zauite hrane smo razvrstili v 3 ire in 11 ojih kategorij, katere smo potem vkljuili v raunske

analize. Spodaj je podan pregled teh kategorij:

1.) hrana rastlinskega izvora in glive:

- dvokalinika zelia

- enokalinice

- gozdni plodovi

- sadje

- nezeleni rastlinski material

- glive

2.) hrana ivalskega izvora:

- vretenarji

- nevretenarji

3. hrana antropogenega izvora:

- obdelana hrana

- krma

- odpadki


Rastlinskih tkiv ali odmrlega rastlinskega materiala, ki se je pojavljal v vsebinah v zelo nizkem deleu in

ga je medved oitno zauil le hkati z drugo hrano, nismo posebej uvrali v svojo kategorijo prehrane ali

raunali suhe mase. Najpogosteji taki primeri so bile smrekove in jelove iglice, suho drevesno listje in

fragmenti drevesnih vejic. Ker je lo veinoma za material zauit nenamenoma in ker ima obiajno zelo

majhno hranilno vrednost, sklepamo, da z vidika prehrane medveda ni pomemben in smo ga zato

zanemarili.2 V skoraj vseh primerih se je skupaj z mravljami in njihovimi bubami pojavljal v prebavilih tudi

anorganski in organski material, ki je predstavljal material mravlji. Navadno so bili to fragmenti vejic,

lubja, suhih drevesnih listov, trav, koreninic, iglice in droben anorganski drobir. Ocenili smo dele te

celotne frakcije in posuili vse skupaj, zato izraunana suha biomasa ne pomeni dejansko samo biomase

mravelj, temve mravelj in organskih ter anorganskih fragmentov, za katere smo predvidevali, da jih je

medved zauil pri hranjenju na mravljiu. Da gre po v teh primerih verjetno res za delce iz mravlji

nakazuje tudi tudija iz june Norveke, v kateri so ugotovili pozitivno korelacijo med pojavljanjem

mravelj ter iglic in majhnih vejic v iztrebkih medvedov, kar je potrdilo njihova predvidevanja, da gre za

material mravlji (Elgmork & Kaasa, 1992).

V kategorijo vretenarji smo uvrstili ostanke sesalcev, ki smo jih nali v prebavilih: fragmente

hrustannih in kostnih tkiv, koo z dlakami, parklje, stene notranjih organov, maobno in vezivno tkivo.

Miino tkivo je bilo v veini primerov e zelo prebavljeno. e so bile prisotne zraven tudi dlake, smo na

podlagi njihove identifikacije v nekaterih primerih lahko doloili vrsto ivali, s katero se je medved

prehranjeval. Kadar smo zabeleili prisotnost medvedjih dlak, tega nismo teli kot hrano, ker smo

sklepali, da je medved zauil lastne dlake med ienjem kouha, lizanjem in podobnimi aktivnostmi.

eprav pri rjavemu medvedu obasno prihaja do pojava kanibalizma (npr. Craighead in sod., 1995;

Swenson in sod., 2001; Leskovic in sod., 2008), so bile v naem primeru koliine medvedjih dlak vedno

majhne, zato sklepamo, da v nobenem primeru ni lo za hranjenje s truplom drugega medveda.

Kategorija obdelana hrana vsebuje vse tiste ostanke hrane, ki so jih najverjetneje pripravili ljudje in jih

odvrgli v gozdu. Sklepamo, da pogosto z namenom privabljanja medvedov. Kljub temu pa je mono, da

je medved nael ostanke hrane v smetnjakih ali odvrene v bliini naselij. Loeno od obdelane hrane smo

obravnavali neobdelano krmo, ki je bila verjetno v veini primerov prav tako namenoma nastavljena s

strani loveka z namenom privabljanja medvedov. V kategorijo odpadki smo uvrstili vse neprebavljive

predmete, ki jih je medved najverjetneje nael odvrene v svojem ivljenjskem prostoru ali jih pojedel

med brskanjem po smetnjakih.

2 Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi bila lesna vlakna pomembna za prebavo pri medvedih, ki se v

doloenem asu prehranjujejo izkljuno z mesno hrano (Parsson in sod., 2001).


7.4. OBDELAVA PODATKOV

Frekvence posameznih prehranskih tipov smo doloili na podlagi prisotnosti ali odsotnosti doloenega

tipa hrane v prebavilih, ne glede na koliino zauite hrane. Frekvenco pojavljanja (frequency of

occurence) in dele pojavljanj (percent occurence) posameznega tipa hrane smo izraunali po naslednjih

enabah (Baker in sod., 1993):

frekvenca

pojavljanja =

tevilo elodcev oz. rev, v katerih se pojavlja tip hrane x

tevilo vseh elodcev oz. rev

dele

pojavljanj =

tevilo elodcev oz. rev, v katerih se pojavlja tip hrane x

skupno tevilo pojavljanj vseh tipov hrane v elodcih oz. revih

Kvantitativno smo delee posameznih tipov hrane v prehrani medvedov izrazili tudi kot delee biomase

doloenega tipa hrane glede na vso biomaso hrane v vseh prebavilih:

% biomase = (suha masa tipa hrane x) x 100

vsota suhih mas vseh tipov hrane v vseh elodcih oz. revih

Konne vrednosti za biomaso smo pridobili tako, da smo za vsak tip hrane seteli zauito biomaso tega

tipa hrane iz vseh prebavil medvedov.

V splonem frekvenca pojavljanja kae na to, kako redno se medvedi prehranjujejo z doloenim tipom

hrane, dele zauite biomase pa predstavlja kvantitativno mero koliine zauite hrane doloenega tipa.

e ima posamezen prehranski tip visoko frekvenco pojavljanja (in dele pojavljanja), a nizek dele

biomase, pomeni, da se taka hrana pojavlja v veliko prebavilih, a v majhnih koliinah. In obratno, e ima

prehranski tip nizko frekvenco in dele pojavljanja ter visok dele biomase, se pojavlja v malem tevilu

vzorcev, a v velikih koliinah. Za posamezne ivalske vrste in pri razlinih nainih zbiranja podatkov

(prebavila, iztrebki, izbljuvki) so navajali razlino uporabnost teh raunskih metod, navadno pa realnejo

sliko dobimo z upotevanjem obeh deleev.

Za primerjavo prehrane v razlinih sezonah smo vzorce dobljene v decembru, januarju in februarju smo

uvrstili v zimsko sezono, odvzeme v marcu, aprilu in maju v pomladno sezono, mesece junij, julij in

avgust v poletno sezono, september, oktober in november pa v jesensko sezono.


Za primerjavo prehrane razlino starih medvedov smo jih razdelili v 3 skupine, in sicer:

- mladii medvedi do dopolnjenega 2. leta starosti (veinoma medvedi, ki e ivijo skupaj z materjo)

- odraajoi medvedi medvedi med dopolnjenim 2. letom in dopolnjenim 3. letom starosti (veinoma

spolno nezreli medvedi, ki so e zapustili mater)

- odrasli medved medvedi v 4. letu starosti in stareji (veinoma spolno zreli osebki)

Za testiranje razlik v frekvenci pojavljanja posameznih kategorij hrane med razlinimi skupinami

medvedov oziroma vzorcev iz razlinih asovnih obdobij smo uporabili test homogenosti struktur, ki

temelji na 2 statistiki. Zaradi zahtev tega testa smo tri kategorije, pri katerih je bila frekvenca pojavljanja

zelo nizka (glive, nezeleni rastlinski material, odpadki), zdruili v enotno kategorijo ostalo. Pri

primerjavi prehrane v jeseni 2007 in jeseni 2008 smo iz istega razloga med ostalo vkljuili e

nevretenarje. Statistine analize smo opravili s pomojo programov SPSS ver. 16.0 in Microsoft Excel.


8. REZULTATI

Analizirali smo prebavila 128 medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji, in sicer 15 iz leta 2006, 63 iz leta

2007 in 50 iz leta 2008 (Priloga 1).

Poleg analize prehrane smo opravili tudi nekaj biometrinih meritev prebavil in pregledali prebavila za

morebitno prisotnost parazitov. Najkraja izmerjena dolina revesa je merila 4,6 m (starost 0+),

najdalja pa 18,5 m (estleten samec), mediana je bila 13 metra. Makroskopsko smo prisotnost glist

zabeleili pri 39 od 109 pregledanih rev (35,8 %). Do 10 glist smo nateli pri 28-ih medvedih, ve kot 10 pa

pri 11-ih. Prisotnost glist v revesju smo potrdili v vseh mesecih leta, eprav se je kazal rahel trend, da je

bil makroskopsko opazen stadij glist relativno pogosteje prisoten v medvedjih revih poleti in jeseni, kot

pa pozimi in pomladi. Le pri enem medvedu, odstreljenem v maju, smo v revesu nali trakuljo.

8.1. VSEBINA PREBAVIL IN DELEI POSAMEZNIH VRST HRANE V KATEGORIJAH

Svea masa vsebine elodcev je tehtala od 35 gramov do 7550 gramov, z mediano 1100 g. Svea masa

vsebine rev je tehtala od 50 do 8700 gramov, z mediano pri 1800 gramih. V posameznih elodcih smo

nali najve 6 razline tipe hrane naenkrat, v revih pa najve 5. Najpogosteja kombinacija zauite

prehrane so bile enokalinice, dvokalinice in koruza. Prebavila 7 medvedov (6 %) so bila prazna, 17 (14 %)

prebavil je vsebovalo en tip hrane, 31 (25 %) dva tipa hrane, v 36 (29 %) prebavilih smo nali tri tipe hrane

hkrati, v 21 (17 %) tiri, v 10 (8 %) pet in v enem (1 %) se je hkrati pojavljalo est razlinih tipov hrane.

V kategorijo dvokalinika zelia smo uvrstili zelia, ki smo jih doloili, da spadajo v skupino

dvokalinic. Kadar so bili ohranjeni dovolj veliki kosi, smo poskusili doloiti tudi ojo taksonomsko

skupino. Med taknimi so se pogosto pojavljale kobulnice (Apiaceae) in nebinovke (Asteraceae). Do

vrste smo v redkih primerih lahko doloili navadno regaico (Aegopodium podagraria). Zelo redko smo

zabeleili prisotnost ustnatic (Lamiaceae) in grmovnice razkreene kozje enje (Rhamnus saxatilis).

Kategorija enokalinice po naem mnenju v veini primerov vkljuuje trave (Poacae), manjkrat ae

(Cyperacae). Poleg tega pa bi ta skupina lahko vkljuevala e katere enokalinice iz drugih druin npr.

lukovke (Alliaceae). Za natannejo doloitev vrst iz teh dveh kategorij bi bila nujna izdelava natanne

referenne rastlinske zbirke in doloevanje na podlagi specifinih mikrostruktur, kar pa, kot e reeno, v

okviru tega projekta ni bilo izvedljivo. V enem primeru smo lahko ostanke trave doloili za pasjo travo

(Dactylis glomerata).

V kategoriji gozdni plodovi smo med prehrano medveda nali plodove bukve ir (Fagus sylvatica),

hrasta elod (Quercus sp.), leske lenike (Corylus avellana), pravega kostanja (Castanea sativa) in

breka (Sorbus torminalis). Med njimi je prevladoval ir (92 % biomase zauitih plodov), manj je bilo

eloda (7 %), plodov breka, kostanjev in lenikov pa smo nali v zanemarljivih koliinah (< 1 %).

Med sadjem so z 89 % biomase prevladovale jabolka, ki so jim z 11 % sledile enje, v zanemarljivih

koliinah pa smo nali e hruke in slive.


V kategorijo nezeleni rastlinski material smo uvrstili vse tiste primere, ko smo v prebavilih nali bodisi

koreninice, drevesne brste ali podzemne gomolje. Natanneje vrstne pripadnosti tega materiala nismo

mogli doloiti.

Pri osmih medvedih (6 %), vseh iz leta 2006, smo v prebavilih ugotovili prisotnost hipogejne glive

Melanogaster broomeanus, ki ima svea moan in sladek vonj po suhem sadju. V petih od teh primerov

je bila prisotna v zelo majhnih koliinah, zato tega pri nadaljnjih nanalizah nismo upotevali, precej pa je

je bilo v treh primerih.

Med ostanki vretenarjev smo nali tako ostanke domaih kot divjih ivali. Pogosteje je lo za ostanke

domaih ivali (63 % primerov), redkeje pa za divje ivali (33 %). Med domaimi ivalmi smo zabeleili

ostanke ovce, koze, konja in praia. V nekaterih primerih doloitev ni bila povsem zanesljiva, tako da ni

izkljueno, da so se medvedi hranili tudi e z ostanki katerih drugih vrst. V enem primeru je po vsej

verjetnosti lo za hranjenje na truplu amerike lame iz obore. Med divjimi ivalmi so z 81 % deleem

pojavljanja v prehrani medvedov prevladovali ostanki cervidov (Cervidae), torej jelenjad (Cervus

elaphus) ali/in srnjad (Capreolus capreolus), po enkrat (9 % pojavljanja divjih ivali) pa smo nali ostanke

belonoge mii (Apodemus sp.) in lisice (Vulpes vulpes).

Kategorijo nevretenarji so v vejem delu predstavljali ostanki mravelj in njihovi bub (97 % biomase

nevretenarjev), v manji meri pa e deevniki in jajca bogomolk. Za 12 vzorcev smo natanneje doloili

vrstno pripadnost mravelj. Naenkrat smo dobili v elodcih ali revih po eno do pet vrst mravelj,

najpogosteje pa po dve vrsti. Skupaj smo v prebavilih medvedov zabeleili 15 vrst mravelj: Camponotus

ligniperda, Formica cunicularia, Formica fusca, Formica lemani, Formica pratensis, Formica rufa, Formica

sanguinea, Lasius cf. alienus, Lasius distinguendus, Lasius emarginatus, Lasius fuliginosus, Lasius mixtus,

Lasius paralienus, Lasius platythorax in Lasius umbratus. Najpogosteje sta bili v prebavilih prisotni vrsti

Lasius fuliginosus in Lasius mixtus, vsaka se je pojavila v petih primerih (41 % pregledanih vzorcev z

mravljami)

Kategorija obdelana hrana vsebuje vse tiste ostanke hrane, ki so jih najverjetneje pripravili. Takni

najdeni ostanki hrane so bili: pekovsko pecivo, napolitanke, zmesi pekovskega peciva in kruha,

ekspandiran ri, koruzni kosmii, elatinaste meanice ter ivalsko maobno tkivo z meanico koruze,

kruha in slada.

Loeno od obdelane hrane smo obravnavali neobdelano krmo, med katero je z 99 % biomase

prevladovala koruza, sem pa smo uvrstili tudi semena sonnic in roie.

Med odpadki smo v prebavilih nali kose plastinih vre za smeti, papirnate serviete, kose vrvi,

cigaretne ogorke, zobotrebce, roaje ploevink, zamake tetrapakov, aluminijaste ovoje tekoin cepiva

proti steklini, ovitek margarine, kose ajnih vrek, jajne lupine in koek zarjavelega elezja.


8.2. 4.2 FREKVENCA IN DELE POJAVLJANJA POSAMEZNIH TIPOV HRANE

Glede na izvor hrane so se medvedi najbolj redno hranili s hrano rastlinskega izvora, manj pogosto pa s

hrano ivalskega in antropogenega izvora (tabela 1).

Tabela 4: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 128-ih prebavilih

medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane frekvenca

pojavljanja

dele

pojavljanja

rastlinski 0,83 0,42

ivalski 0,50 0,25

antropogeni 0,63 0,32

Najpogosteje se je v prebavilih pojavljala krma (v 58 % prebavil in 21 % vseh pojavljanj prehranskih tipov).

Temu sledijo dvokalinice (v 51 % prebavil, dele pojavljanj 19 %), trave in druge enokalinice (v 48 %

prebavil, dele pojavljanj 18 %), ostanki vretenarjev (v 38 % prebavil, dele pojavljanj 14 %) in gozdni

plodovi (v 30 % prebavil, dele pojavljanj 11 %). V ve kot 10 % prebavil so se pojavljali e nevretenarji,

sadje in obdelana hrana, ostale tipe hrane pa smo zabeleili manj redno (slika 5).


0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

krm

a

dvok

alini

ce

enok

alini

ce

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevr

eten

arji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekvenca pojavljanja

dele pojavljanja

Slika 6: Frekvenca pojavljanj in dele pojavljanj prehranskih tipov v prebavilih 128-ih medvedov, odvzetih v Sloveniji v letih od

2006 do 2008.

8.3. DELE BIOMASE POSAMEZNIH TIPOV HRANE

Glede na izvor hrane je najveji del zauite suhe biomase predstavljala hrana rastlinskega izvora (47 %) in

nekoliko manj hrana antropogenega izvora (40 %). Precej manji dele predstavlja hrana ivalskega

izvora (13 %).

Tabela 5: Dele suhe biomase hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 128-ih prebavilih medvedov odvzetih v

letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane dele biomase

rastlinski 0,47

antropogeni 0,40

ivalski 0,13


krma

gozdni plodovi

vretenarji

dvokalinice

enokalinice

obdelana hrana

sadje

nevretenarji

odpadki

nezel. rast. material

glive

Slika 7: Delei suhe biomase prehranskih tipov v prebavilih 128-ih rjavih medvedov, odvzetih iz narave v Sloveniji

v letih od 2006 do 2008.

Najvejo biomaso v prebavilih sta zavzemala krma (36 %) in gozdni plodovi (30 %), ki skupaj predstavljata

dve tretjini vse zauite biomase. Sledijo ostanki vretenarjev (10 %), dvokalinice (7 %), enokalinice (7 %),

obdelana hrana (4 %), sadje (3 %) in nevretenarji (3 %). Ostale kategorije so predstavljale manj kot

procent zauite suhe biomase (slika 6).


8.4. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA SEZONO IN GLEDE NA LETO

Zaradi tono doloene lovne dobe, ki je omejena veinoma na pomladanski in jesenski as, se velikost

vzorca za posamezne sezone mono razlikuje. Iz pomladanskega obdobja smo dobili 80 prebavil (63 %),

poleti 12 (9 %), jeseni 29 (23 %) in pozimi 7 (5 %).

Medtem ko ima hrana rastlinskega izvora bolj ali manj enako frekvenco pojavljanja v vseh sezonah z

manjim vikom v zimskem asu, se frekvenci pojavljanj preostalih dveh kategorij hrane precej

spreminjata (slika 7). Hrana antropogenega izvora ima precej poveano frekvenco pojavljanja v

pomladanskem asu, hrana ivalskega izvora pa je najpogosteje zastopana poleti in nekoliko manj

spomladi. Tako lahko opazimo, da se jeseni in pozimi najpogosteje pojavlja hrana rastlinskega izvora,

spomladi oziroma poleti pa poleg hrane rastlinskega izvora e hrana antropogenega izvora oziroma

ivalskega izvora.

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

pomlad poletje jesen zima

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

rastlinski izvor

ivalski izvor

antropogeni izvor

Slika 8: Frekvenca pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v razlinih letnih asih iz 128-ih prebavili

medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008.


0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1


frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

enokalinice

dvokalinice

gozdni plodovi

sadje

nezel. rast.

material

glive

Slika 9: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane rastlinskega izvora v razlinih letnih asih iz 128-ih prebavili medvedov

odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008.

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9


frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

vretenarji

nevretenarji

obdelana hrana

krma

odpadki

Slika 10: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane ivalskega in antropogenega izvora v razlinih letnih asih iz 128-ih

prebavili medvedov odvzetih iz narave v Sloveniji v letih od 2006 do 2008.

Pomladna prehrana je bila sestavljena najpogosteje iz krme, dvokalinikih zeli, trave in drugih

enokalinic ter ostankov vretenarjev (sliki 8 in 9). Poleti so se najpogosteje pojavljale dvokalinika

zelia in nevretenarji. V jesenskih vzorcih smo najpogosteje nali gozdne plodove, v priblino etrtini

prebavil pa e enokalinice, dvokalinika zelia, sadje, ostanke vretenarjev in krmo. Pozimi so se

najbolj redno pojavljale trave in druge enokalinice, ki jim sledi krma, dvokalinika zelia in gozdni

plodovi. Od sedmih medvedov izloenih v zimskem asu je imel samo eden (14 %) prazna prebavila.


Test homogenosti struktur je pokazal statistino znailno razliko z zelo majhno vrednostjo tveganja za

razlike v frekvencah pojavljanja doloenih kategorij hrane glede na letni as (2 = 103,2; df = 24; p <

0,0001).

Poleg razlik med posameznimi letnimi asi, smo eleli preveriti tudi ali prihaja do razlik v prehrani med

posameznimi leti. Ker smo imeli na razpolago vzorce za vse letne ase samo za leto 2007, medtem ko

smo iz leta 2006 dobili vzorce veinoma samo iz jesenskega obdobja, iz leta 2008 pa preteno iz

spomladanskega obdobja, smo med seboj primerjali vzorce iz jeseni 2006 (n=13) in jeseni 2007 (n=16) ter

vzorce iz pomladi 2007 (n=37) in pomladi 2008 (n=43).

V primerjavi frekvence in delea pojavljanja hrane glede na njen izvor nismo opazili vejih razlik med

jesenjo 2006 in jesenjo 2007, eprav se je leta 2007 nekoliko bolj pogosteje pojavljala hrana rastlinskega

izvora, medtem ko je bila leta 2006 pogosteja hrana antropogenega izvora (tabela 3). Veje razlike

opazimo v primerjavi med pomladjo 2007 in pomladjo 2008, predvsem v frekvenci pojavljanja hrane

ivalskega izvora. ki se je priblino enkrat pogosteje pojavljala leta 2008 (tabela 4). Spomladi 2008 se je

pogosteje pojavljala tudi hrana antropogenega izvora. Manje razlike obstajajo pri deleu pojavljanj, kar

pomeni, da je relativni pomen vseh treh kategorij bil primerljiv v obeh letih.

Tabela 6: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 29 prebavilih rjavih

medvedov odvzetih jeseni 2006 in jeseni 2007 v Sloveniji.

izvor hrane frekvenca pojavljanja dele pojavljanj

jesen 2006 jesen 2007 jesen 2006 jesen 2007

rastlinski 0,69 0,81 0,53 0,59

ivalski 0,23 0,25 0,18 0,18

antropogeni 0,39 0,31 0,29 0,23


medvedov odvzetih spomladi 2007 in spomladi 2008 v Sloveniji.


pomlad 2007 pomlad 2008 pomlad 2007 pomlad 2008

rastlinski 0,78 0,88 0,43 0,35

ivalski 0,38 0,72 0,21 0,28

antropogeni 0,65 0,93 0,36 0,37

Pri primerjavi frekvenc pojavljanj ojih kategorij hrane med jesenjo 2006 in jesenjo 2007 opazimo, da so

razlike med letoma pri veini kategorij majhne (slika 9). Pomembno razliko opazimo pri gozdnih

plodovih, ki so se precej bolj pogosto pojavljali jeseni 2007, in pri glivah, ki smo jih nali samo v vzorcih iz

leta 2006. Glede na rezultate testa homogenosti struktur razlika v prehrani v teh dveh obdobjih ni bila

statistino znailna (2 = 7,8; df = 7; p = 0,351).


Pri ve kategorijah so opazne razlike med vzorci iz pomladi 2007 in pomladi 2008 (slika 10). Opazili smo,

da so se leta 2008 medvedi precej bolj redno kot leta 2007 hranili z gozdnimi plodovi in tudi z ostanki

vretenarjev, enokalinicami in krmo. Spomladi 2007 pa so bolj pogosto zauili nevretenarje in

dvokalinika zelia. Razlike med tema dvema obdobjema so se izkazala za statistino znailna (2 =

28,7; df = 8; p = 0,0003).

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

jesen 2006

jesen 2007


jeseni 2006 in jeseni 2007 v Sloveniji.


0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

pomlad 2007

pomlad 2008


spomladi 2007 in spomladi 2008 v Sloveniji.

8.5. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA SPOL IN STAROST

Za 124 vzorcev smo imeli na voljo podatke o spolu odvzetega medveda, med njimi jih je 65 pripadalo

samcem in 59 samicam. Za 117 medvedov smo imeli na voljo podatke o ocenjeni starosti, in sicer 33

mladiev (0+ in 1+), 39 odraajoih medvedov (2+ in 3+) in 45 odraslih medvedov (4+ in stareji).

Primerjava frekvenc in delea pojavljanja hrane glede na izvor je pokazal, da so se odvzeti samci

pogosteje hranili s hrano antropogenega izvora, samice pa s hrano rastlinskega izvora, medtem ko je bil

dele hrane ivalskega izvora podoben pri obeh spolih (tabela 5).

Tabela 8: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 65 prebavilih

samcev in 59 prebavilih samic rjavih medvedov odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.


samci samice samci samice

rastlinski 0,77 0,90 0,39 0,46

ivalski 0,52 0,48 0,26 0,25

antropogeni 0,71 0,56 0,35 0,29


Pri ojih kategorijah, so najveje razlike pri krmi in ostankih vretenarjev, ki so jih bolj redno zauili samci,

ter pri nevretenarjih, dvokalinikih zeliih in glivah, s katerimi so se pogosteje prehranjevale samice

(slika 11).

Test homogenosti struktur je pokazal na statistino znailne razlike v frekvenci pojavljanja ojih kategorij

hrane med samci in samicami (2 = 17,7; df = 8; p = 0.024).

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

samci

samice

Slika 13: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 65 prebavilih samcev in 59 prebavilih samic rjavih medvedov

odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

Primerjava frekvence in delea pojavljanj hrane glede na izvor ni pokazala vejih razlik pri mladiih,

odraajoih ter odraslih medvedih (tabela 6). Le manje razlike opazimo tudi pri frekvencah pojavljanja

ojih kategorij hrane (slika 11). Morda e najbolj izstopa nekoliko pogosteje pojavljanje nevretenarjev

in dvokalinikih zeli pri mladiih.

Tudi test homogenosti struktur ni pokazal na statistino znailnih razlik v frekvenci pojavljanja ojih

kategorij hrane med posameznimi starostnimi razredi (2 = 22,3; df = 16; p = 0.133).


Tabela 9: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora pri 33 mladiih, 39

odraajoih in 45 odraslih medvedih odvzetih v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane


mladii odraajoi odrasli mladii odraajoi odrasli

rastlinski 0,85 0,87 0,80 0,44 0,42 0,43

ivalski 0,58 0,49 0,44 0,30 0,23 0,24

antropogeni 0,52 0,72 0,62 0,26 0,35 0,33

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekvenca p

oja

vlja

nja

mladii

odraajoi

odrasli

Slika 14: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane pri 33 mladiih, 39 odraajoih in 45 odraslih medvedih odvzetih v

letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.


8.6. RAZLIKE V PREHRANI GLEDE NA NAIN ODVZEMA MEDVEDA

Za 122 (95 %) analiziranih medvedov smo dobili podatke o nainu odvzema. Najveji dele (90 medvedov,

74 %) jih je bil odvzetih v okviru rednega odstrela, 17 (14 %) v okviru izrednega odstrela, 2 (2%) zaradi

neupravienega odstrela, 13 pa jih je bilo povoenih (11 %). Najprej smo primerjali prehrano odstreljenih

(vsi trije naini) medvedov s prehrano pri povoenih medvedov, nato pa e prehrano medvedov

odvzetih v okviru rednega odstrela s tistimi, ki so bili odstreljeni izredno.

Pri odstreljenih medvedih smo pogosto nali ostanke hrane antropogenega izvora, medtem ko takne

hrane nismo nali pri nobenem od 13-ih povoenih medvedih (tabela 7). Pri odstreljenih medvedih smo

pogosteje nali tudi hrano ivalskega izvora, medtem ko se je hrana rastlinskega izvora pojavljala

podobno pogosto tako pri odstreljenih kot povoenih medvedih, pri emer je pri slednjih predstavljala

precej veji dele pojavljanj.

Tabela 10: Frekvenca pojavljanja in dele pojavljanja hrane rastlinskega, ivalskega in antropogenega izvora v 122 prebavilih

rjavih medvedov odstreljenih (n=109) in povoenih (n=13) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.


odstreljeni povoeni odstreljeni povoeni

rastlinski 0,82 0,79 0,40 0,79

ivalski 0,52 0,21 0,26 0,21

antropogeni 0,71 0,00 0,34 0,00

Precejnje razlike v prehrani odstreljenih in povoenih medvedov smo opazili tudi pri frekvencah

pojavljanja ojih kategorij hrane (slika 11). Tako je bila na primer pri odstreljenih medvedih precej

pogosta krma, ki je nismo nali pri nobenem od povoenih medvedov. Enako velja tudi za ostanke

vretenarjev in obdelano hrano, odstreljeni medvedi pa so se bolj redno hranili tudi z dvokalinikimi

zelii. Nasprotno smo pri povoenih medvedih opazili bolj redno prehranjevanje z gozdnimi plodovi in

nevretenarji.


0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

odstrel

povoz

Slika 15: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 122 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih (n=109) in

povoenih (n=13) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

S testom homogenosti struktur smo lahko potrdili statistino znailno razliko med prehrano odstreljenih

in povoenih medvedov glede na frekvenco pojavljanja (2 = 19,5; df = 8; p = 0.013).

Najveja razlika v frekvenci in deleu pojavljanja posameznih tipov hrane glede na njen izvor pri

primerjavi medvedov odstreljenih izredno in v okviru rednega odstrela je opazna pri hrani

antropogenega izvora, ki smo jo precej pogosteje nali pri redno odstreljenih medvedih (tabela 8). Pri

izredno odstreljenih medvedih je nekoliko pogosteja hrana ivalskega izvora.


medvedov odstreljenih redno (n=90) in izredno (n=17) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

izvor hrane


redni

odstrel

izredni

odstrel

redni

odstrel

izredni

odstrel

rastlinski 0,82 0,88 0,39 0,46

ivalski 0,50 0,65 0,24 0,33

antropogeni 0,77 0,33 0,37 0,21


0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

0,9

1

krm

a

dvok

alinice

enok

alinice

vret

ena

rji

gozd

ni p

lodo

vi

nevret

ena

rji

sadje

obde

lana

hra

na

neze

l. ra

st. m

ater

ial

glive

odpa

dki

frekven

ca p

oja

vlj

an

ja

redni

izredni

Slika 16: Frekvenca pojavljanja posameznih kategorij hrane v 107 prebavilih rjavih medvedov odstreljenih redno (n=90)

in izredno (n=17) v letih od 2006 do 2008 v Sloveniji.

e pogledamo natannejo sestavo prehrano, vidimo (slika 11), da gre razlika pri antropogenih virih

hrane predvsem na raun hranjenja s krmo, ki je bilo precej pogosteje pri redno odstreljenih medvedih.

Nasprotno so se z drugim virom antropogene hrane odpadki pogosteje hranili izredno odstreljeni

medvedi, pri katerih se je ta tip hrane pojavljal pri priblino desetini (11,8 %). Pri izredno odstreljenih

medvedih je bilo precej pogosteje tudi prehranjevanje z nevretenarji in v manji meri z dvokalinikimi

zelii. Nasprotno so se redno odstreljeni medvedi poleg krme pogosteje hranili e z enokalinicami,

vretenarji in gozdnimi plodovi.

Tudi razlika v prehrani pri teh dveh skupinah medvedov se je izkazala za statistino znailno (2 = 56,3; df

= 8; p < 0.0001).


9. DISKUSIJA

Analiza vsebine prebavil pri medvedih odvzetih iz narave v letih 2006, 2007 in 2008 je potrdila omnivorni

in oportunistini znaaj te vrste ter prehranjevanje s irokim spektrom hrane, ki lahko precej variira med

posameznimi asovnimi obdobji in med posameznimi skupinami osebkov znotraj populacije medvedov.

Veina dosedanjih analiz prehrane rjavega medveda, tako v Sloveniji kot po Evropi in drugod po svetu, je

temeljila na pregledovanju vsebine iztrebkov (npr. Berducou in sod., 1983; Groe in sod., 2000;

Craighead in sod., 1995), medtem ko so tudije vsebine prebavil precej bolj redke (npr. Sato s sod.,

2005). Ta tudija je tako ena redkih, pri kateri smo lahko analizirali tako velik vzorec prehrane medvedov

iz njihovih prebavil. Analiza vsebine prebavil ima nekatere prednosti, obenem pa tudi nekatere slabosti v

primerjavi z analizo iztrebkov. Najveja prednost pri obdelavi vzorcev iz prebavil je v tem, da so v veini

primerov na voljo doloeni podatki o osebku medveda, katerega prehrano analiziramo (npr. spol,

starost in vzrok smrti). Druga prednost je v tem, da je hrana v prebavilih precej manj prebavljena kot pa v

iztrebkih. Ker se dele prebavljenega in absorbiranega dela hrane razlikuje pri posameznih tipih hrane

(npr. meso se prebavi v precej veji meri kot vlaknast rastlinski material), lahko pri analizi iztrebkov pride

do velikega podcenjevanja doloenih tipov hrane (Baker in sod., 1993). Temu se sicer lahko izognemo z

uporabo korekcijskih faktorjev, ki jih pridobimo s pomojo poskusov hranjenja ivali v ujetnitvu, vendar

je tudi njihova uporabnost omejena zaradi variabilnosti v deleu prebavljene hrane tudi znotraj istega

tipa hrane (Persson in sod., 2001).

Slaba lastnost analize na podlagi vsebine prebavil medvedov odvzetih iz narave pa je vsaj v Sloveniji v

tem, da ti medvedi iz populacije niso bili odvzeti nakljuno. Oziroma vsaj njihovo prehranjevanje

neposredno pred izloitvijo najverjetneje ni bilo enako prehranjevanju ''povprenega'' medveda iz

populacije.3 Razlog je v tem, da je bila veina medvedov odvzetih tekom rednega odstrela, ki v veliki

veini primerov poteka na krmiih. Zaradi tega lahko sklepamo, da je dele hrane, ki izvira iz krmi, pri

taknem vzorcu verjetno precenjen. V naih rezultatih se to kae na primer v primerjavi delea krme pri

medvedih, ki so bili povoeni (in zaradi tega verjetno predstavljajo bolj reprezentativen vzorec za

celotno populacijo) in pri tistih, ki so bili odstreljeni (slika 11). Ta obremenjenost podatkov bi se lahko vsaj

deloma odpravila, e bi imeli podatke o frekvenci obiskovanja krmi za posameznega medveda, ki pa

trenutno e niso na voljo. Za ugotavljanje bolj realnega absolutnega pomena hrane, ki izvira iz krmi, bi

bili zato bolj uporabni podatki iz analize vsebine iztrebkov, ki bodo verjetno v kratkem na voljo (Adami

3 Glede na podatke o prebavi pri rnih medvedih (Ursus americanus), traja potovane hrane preko prebavil

okoli 10 ur (Robbin, 1993). Zaradi tega se podatki nanaajo le na prehranjevanje medvedov v asu nekaj

ur pred odvzemom.


in sod., v pripravi; Kljun in sod., v pripravi). Seveda pa je potrebno tudi pri iztrebkih zagotoviti

reprezentativnost vzorcev (npr. pri deleu iztrebkov, ki so bili nabrani na krmiih).

Kljub zgoraj omenjenim omejitvam pa so po naem mnenju podatki o vsebini prebavil odvzetih

medvedov zelo uporabni za primerjavo relativnega pomena posameznega tipa med razlinimi skupinami

medvedov znotraj populacije in za primerjavo deleev veine prehranskih tipov (z izjemo hrane iz

krmi). Pomembno je le, da se pri interpretaciji zgornjih rezultatov ves as zavedamo omejitev

podatkov pridobljenih iz vzorcev iz odstreljenih medvedov.

9.1. ZASTOPANOST IN POMEN POSAMEZNIH TIPOV HRANE

Kar se tie prisotnosti posameznih vrst hrane, se rezultati te tudije ne razlikujejo bistveno od

predhodnih raziskav v Sloveniji narejenih na podlagi analize iztrebkov (npr. Groe in sod., 2000; Kovai

in kraban, 2006; Resnik in Stopinek, 2006; Krofel, v tisku; Krofel in Pagon, v tisku). Zaradi relativno

velikega vzorca in vzorenja na celotnem obmoju razirjenosti medveda v Sloveniji je sicer spekter

najdene hrane iri od do sedaj poznanega, vendar pa pomembneji tipi hrane ostajajo bolj ali manj

enaki. Seveda pa tudi v tej tudiji nismo zajeli celotnega spektra pestre prehrane medveda v Sloveniji.

Tako na primer v prebavilih medvedov nismo zasledili rib, navadnih polhov (Glis glis), os in ebel

(oziroma njihovih liink), hroev in nekaterih drugih nevretenarjev, za katere je sicer znano, da so

obasno hrana medvedov (Krofel in sod., neobjavljeno). Eden od razlogov, da teh vsebin nismo zasledili

v naem vzorcu, je verjetno tudi v tem, da so mnogi med njimi v vejih koliinah dostopni medvedom le v

omejenih asovnih obdobjih (npr. polhi se pojavljajo v vejem tevilu le vsakih nekaj let) ali/in le na

nekaterih obmoij znotraj obmoja razirjenosti (redno hranjenje medvedov z ostanki rib smo na primer

zasledili na Cerknikem jezeru v obdobju, ko je le-to presahnilo).

Nai rezultati so jasno pokazali omnivorni znaaj vrste s poudarkom na hrani rastlinskega izvora, kar je v

skladu z veino do sedaj opravljenih tudij prehrane rjavega medveda v Evropi (Berducou in sod., 1983

Pireneji, Francija; Elgmork in Kaasa, 1992 centralna juna Norveka; injak in sod., 1987 Plitvice,

Hrvaka; Naves in sod., 2006 Kantabrijske gore, panija; Sidorovich, 2006 Belorusija). Izjema so le

najseverneji predeli, kjer so ugotovili veji pomen hrane ivalskega izvora (npr. Danilov, 1983; Persson in

sod., 2001). V naem primeru je rastlinski material predstavljal tako najpogostejo hrano kot tudi najveji

dele biomase. Ta del bi bil e veji, e sem pritejemo e koruzo, ki smo jo zaradi njenega izvora sicer

uvrstili med antropogene vsebine. Tako bi rastlinski material predstavljal 82 % vse zauite biomase s

strani medvedov (ivalski material 14 %, loveki odpadki pa 4 %). Rastlinska hrana je sicer lahko bogata z

ogljikovimi hidrati, vendar pa vsebuje malo beljakovin in maob, ki so pomembne predvsem za

medvedke z mladii, zato je pomembno, da imajo medvedi dostop tudi do hrane ivalskega izvora

(Persson in sod., 2001). To so pokazale tudi poskusi na ivalih v ujetnitvu, ko so odkrili, da je poraba

energija potrebne za vzdrevanje bazalnega metabolizma precej manja pri meani prehrani, kot pa e

so medvede hranili samo z rastlinsko hrano (Rode in Robbins, 2000). Verjetno je ravno posledica tega

opaena pozitivna zveza med vsebnostjo mesa v prehrani in medvedkino telesno maso, velikostjo legla

in populacijsko gostoto, kar so opazili v raziskavi iz Severne Amerike (Hilderbrand in sod., 1999).


Med ojimi kategorijami se je najpogosteje in v najveji biomasi pojavljala krma (veinoma v obliki

koruze), kar kae na to, da se medvedi pogosto posluujejo tega sicer umetnega vira hrane. Vendar kot

e reeno, je ta dele po vsej verjetnosti precenjen, saj je bilo mnogo medvedov odstreljenih na krmiih

s koruzo. Vsekakor pa predstavlja koruza pomemben del prehrane medvedov v Sloveniji, kar potrjujejo

tudi analize iztrebkov, ki so bile sicer opravljene na manjem obmoju Meniije in Logake planote. V tej

tudiji so ugotovili, da koruza v posameznih letnih asih predstavlja od 25 do skoraj 70 % prehrane

medveda (Groe in sod., 2000). Med naravnimi tipi hrane so se v prebavilih najpogosteje pojavljala

dvokalinika zelia in enokalinice, medtem ko glede na dele zauite biomase prevladujejo gozdni

plodovi. Pogostost prehranjevanja z zelii in travami gre verjetno predvsem na raun njihove

dostopnosti in razpololjivosti v velikih koliin

ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN …nfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/SOER2010/Medvedi07-08V11.pdf · Genetika medved – končno poročilo ... obstoju medveda ali pa vsaj v

Text of ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN...

Daniel Medvedov Integrative Motivational Training

Medvedov - Siglo XXI Anastasis

PREUČEVANJE DEJAVNIKOV HABITUACIJE RJAVEGA ivali/ogrožene in zavarovane/TeleMedo... · PDF fileStrpnost lokalnega prebivalstva je v veliki meri odvisna od vedenja medvedov. Pogosto

Naročnik:nfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/Projeki_v_okviru... · Web viewPilotno testiranje se je začelo 1996 v Avstriji, na Danskem, v Angliji in Španiji. Nadaljevalo se je v

Knjiga povzetkov mala divjad - erico.si · PDF fileKnjiga povzetkov Knjiga ... Dinamika odvzema pokaže, da je odstrel od začetka obravnavanega obdobja, ko je bilo odvzetih prek 16.000

Uradni list RS - 66/99, Uredbeni del · dokonŁna. Zoper njo je možen upravni spor. 16. Łlen Ministrstvo za finance vodi seznam izdanih in odvzetih pooblastil. 17. Łlen Vsaka izdaja

Zrak - Europanfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/pdf/2003/3_zrak_sl.pdf · 2008-02-04 · 42 ZRAK CILJ Cilj je zmanjšanje emisij SO 2 do ciljne vrednosti 27.000 ton, kot to zahteva

Anul IX • Nr. 128 • noiembrie2016 • editat de ECOSTAR 21 ... · PDF filecu daniel medvedov care se Întoarce! felix sima.....pag.13 cu prof. dr. titu georgescu, prin lumea vĂzutelor

2 2 Zrak - Eionet-SI: Domovnfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/Projeki_v_okviru... · · 2004-09-24Direktiva Sveta EU (92/72/EEC) o onesnaženosti zraka z ozonom Uredba o ukrepih

Okolje in prometnfp-si.eionet.europa.eu/publikacije/Datoteke/PrometInOkolje/... · stavlja, prometna politika dr`ave pa ne vpliva bistveno na dogajanje v posameznih prometnih podsistemih

Entrevista Maestro Medvedov

Environmental indicators in Slovenianfp-si.eionet.europa.eu/publikacije/Datoteke/Kazalci okolja v Sloveniji... · 5 Monitoring and analysing the state of the environment, as well

Waste and material flow - Europanfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/pdf/2003en/5-odpadki_en.pdf · 99 WA STE AND MATERIAL FLOW Waste and material flow Economic development requires

Eionet-SI: Domovnfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/Projeki_v_okviru...OF CORINE The orig nal CLC methodology used in first phase consisted of subjective photo interpretation of satellite

¾ivali/ogrožene in...ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN GENETSKO-MOLEKULARNE RAZISKAVE POPULACIJE MEDVEDA V SLOVENIJI Zaključno poročilo, November 2008 Raziskavo je omogočila

triglavski narodni park...tudi v naše Julijske Alpe. V naravnem rezervatu Kronotski živi približno 800 rjavih medvedov! Kratersko jezero je nastalo popolnoma drugače kot ledeniška

KAZALCI OKOLJA 2005 screen - Europanfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/pdf/KAZALCI_OKOLJA... · 2007-09-17 · klimatizacijo še tri leta ter haloni kot protipožarna sredstva za nujno

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA NADZIDAVA · 2018-07-26 · 8. Dezinfekcija vodovodne instalacije z mikrobiološko analizo odvzetih vzorcev vode s strani pooblaščene institucije,

avtorica Barbara Hanuš, o likovni podobi filma Pavle Uč · PDF filescenarij Daniel Pennac po knjigah Gabrielle Vincent ... Vse miške se bojijo medvedov, le Celestina ne. Ko stara

Številka:84.39.218.201/.../$FILE/NPVO_resolucija_P2.docx · Web viewizpopolnjeni standardi in pravila ravnanj z živalmi prostoživečih vrst, odvzetih iz narave, za blagor živali

Projektna naloga KAZALCI OKOLJA V SLOVENIJInfp-si.eionet.europa.eu/Podatki_in_informacije/F... · 2015-05-20 · področja okolja. Za ohranjanje čistega in zdravega okolja je tako

Kazalci okolja v Slovenijinfp-si.eionet.europa.eu/publikacije/Datoteke/Kazalci... · 2014-07-08 · 5 Spremljanje in analiziranje stanja okolja, poročanje domači in mednarodni javnosti

UNIVERZA V LJUBLJANI...Iz mikro izvrtkov, odvzetih v tedenskih intervalih v rastni sezoni 2012, smo pripravili prečne prereze tkiv, ki smo jih opazovali pod svetlobnim mikroskopom

Projektna naloga KAZALCI OKOLJA V SLOVENIJI: RABA TAL PO …nfp-si.eionet.europa.eu/.../F1432113195/...TELESIH_PODZEMNE_VOD… · Slovenija ima zelo bogate zaloge podzemne vode, ki

okolje na dlani - Europanfp-si.eionet.europa.eu/News/NEWS1203675146/Dokumenti/... · 2008-03-18 · in povr{ino ozemlja, na katerem `ivijo. Pove nam, kak{no je povpre~no {tevilo ljudi

· PDF fileaké druhy medvedov sa dnes prechádzajú po Zemi, kde žijú a tim všetkým sa živia ... Daniel Hevier: HovomŒek M60 Prvé slová - 500 + stov M" Hot' .K

PRORAČUNSKI PRIHODKI - Europanfp-si.eionet.europa.eu/publikacije/Datoteke/POS 2002/5... · Web view5.7.3.3 Obveznost ravnanja z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi

Projektna naloga POKROVNOST IN RABA TAL V SLOVENIJI TER …nfp-si.eionet.europa.eu/Podatki_in_informacije/F... · 2015-05-20 · Geografija 2. stopnja – E Avtorji: Kristina Glojek,

Portal GOV.SI · Web viewRjavi medved je bil tema na 10. zasedanju konference pogodbenic v Zimbabveju (junij 1997), kjer so sprejeli predloge ukrepov za varovanje medvedov in trgovanje

Človek in kras - Megakviz...Največji med njimi je rjavi medved. Samec rjavega medveda lahko doseže do 400 kilogramov in starost 35 let. V Sloveniji živi še okoli 400 do 500 medvedov

Documents

ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN …nfp-si.eionet.europa.eu/Dokumenti/SOER2010/Medvedi07-08V11.pdf · Genetika medved – končno poročilo ... obstoju medveda ali pa vsaj v

Text of ANALIZA MEDVEDOV ODVZETIH IZ NARAVE IN...