Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana

PREUČEVANJE DEJAVNIKOV HABITUACIJE RJAVEGA MEDVEDA NA ČLOVEKA Z UPORABO GPS TELEMETRIJE

KONČNO POROČILO – povzetek za uporabnike

Klemen JERINA, Miha KROFEL, Matija STERGAR, Uroš VIDEMŠEK

Ljubljana, april 2012

Naslov: Preučevanje dejavnikov habituacije rjavega medveda na človeka z uporabo GPS telemetrije: končno poročilo – povzetek za uporabnike. Naročnik: Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana; pogodba št.: 2523-08-100547 Avtorji: Klemen Jerina, Miha Krofel, Matija Stergar, Uroš Videmšek Oblikovanje: Klemen JerinaFotogra�ije: Miha KrofelZaložnik: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, LjubljanaTiskarna: Birogra�ika BORI d.o.o, Linhartova 1, LjubljanaNaklada: 300 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

599.742.21(497.4) PREUČEVANJE dejavnikov habituacije rjavega medveda na človeka z uporabo GPS telemetrije : končno poročilo - povzetek za uporabnike / Klemen Jerina ... [et al.] ; [fotogra�ije Miha Krofel]. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2012

ISBN 978-961-6020-62-6 1. Jerina, Klemen 261506048

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana 

 

 

 

 

 

Klemen JERINA, Miha KROFEL, Matija STERGAR, Uroš VIDEMŠEK 

 

PREUČEVANJE DEJAVNIKOV HABITUACIJE RJAVEGA MEDVEDA 

NA ČLOVEKA Z UPORABO GPS TELEMETRIJE 

 

KONČNO POROČILO – povzetek za uporabnike 

 

 

 

 

Naročnik: 

Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana 

 

 

 

Ljubljana, april 2012 

ZAHVALA 

Projekta  ne  bi  bilo  mogoče  izpeljati  brez  sodelovanja  in  nesebične  pomoči  številnih posameznikov in institucij, katerim se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Pomagali so nam: Marko Jonozovič, dipl. inž. gozd., Anton Marinčič, Aljoša Beljan, dr. vet. med., mag. Tamara Čehovin, dr. vet. med., Danijel Borkovič, Klara Jarni, Irena Kavčič, Janja Matičič, Nadja Medvešek, Aljaž Rijavec, Matija Špacapan ter člani lovskih družin in poklicni lovci lovišč s posebnim namenom: LD Begunje, LD Iga vas, LD Kozlek, LD Krka, LD Loka pri Črnomlju, LD Martin Krpan Nova vas, LD Rakitna, LD Ribnica, LD Senožeče, LD Stari trg Lož, LD Tabor Zagorje, LD Toško Čelo in LD Velike Lašče ter LPN Jelen, LPN Ljubljanski vrh, LPN Medved, LPN Snežnik Kočevska Reka in LPN Žitna gora.  

Tako obsežnega projekta  seveda ne bi  bilo mogoče  izpeljati  brez  finančne pomoči,  ki nam  jo  je  zagotovila  Agencija  Republike  Slovenije  za  okolje  v  okviru  Ministrstva  za okolje in prostor (pogodba št.: 2523‐08‐100547). 

 

Avtorji                                  V Ljubljani, aprila 2012 

 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

1  

V  prispevku  povzemamo  glavne  rezultate  raziskave  »Preučevanje  dejavnikov habituacije  rjavega medveda na človeka z uporabo GPS  telemetrije«  ter ključne  točke upravljavskih  priporočil,  ki  smo  jih  pripravili  na  osnovi  njenih  rezultatov  in  drugih raziskav  pri  nas  in  v  tujini.  Podrobnejša  upravljavska  priporočila  z  vsemi  rezultati, njihovo  interpretacijo,  opisom uporabljenih metod  ter  obsežnim pregledom prejšnjih raziskav o konfliktih med medvedi  in  ljudmi ter možnimi rešitvami so predstavljeni v polni različici končnega poročila (dostopna na www.medvedi.si). 

UVOD IN NAMEN RAZISKAVE 

Pripadniki  vrst  velikih  zveri  imajo  razmeroma veliko  telesno maso  in  za  zadovoljitev svojih  energijskih potreb  rabijo  velik  življenjski  prostor. V poseljeni  gozdno‐kulturno krajini, kot je Slovenija, zato pogosto prihajajo v stik s človekom in so primorani z njim sobivati. V takšni krajini je upravljanje velikih zveri zahtevna in kompleksna naloga. Za ohranitev vrst,  kot  je  rjavi medved  (Ursus arctos),  ki  izstopa po problematičnosti  (saj človeku pogosto povzroča znatno gospodarsko škodo, z njim konkurira pri izkoriščanju naravnih virov in ga v redkih primerih celo življenjsko ogroža) je ključna strpnost ljudi.  

Strpnost lokalnega prebivalstva je v veliki meri odvisna od vedenja medvedov. Pogosto lahko  že  nekaj  negativnih  izkušenj  zaradi  ene  same  ali  zaradi  manjšega  števila problematičnih  živali  povzroči  odpor  med  ljudmi.  Zato  je  pomembno  poznavanje vedenjskih značilnosti medvedov, ki  živijo v gozdno‐kulturni krajini,  in dejavnikov, ki vplivajo  na  vedenje medveda,  zlasti  na  njegovo  habituacijo  na  človeka.  Razumevanje nastanka konfliktov  je prvi korak k njihovemu reševanju oziroma preprečevanju. Le z dobrim razumevanjem dejavnikov, ki vplivajo na pojavljanje konfliktov med  ljudmi  in medvedi,  je  mogoče  podati  smernice  za  primerno  upravljanje,  ki  bo  učinkovito preprečevalo  nadaljnje  konflikte.  To  je  eden  glavnih  namenov  pričujoče  raziskave  in ena glavnih prioritet prihodnjega varstva vrste.  

Na  osnovi  GPS  telemetrije  in  terenskih  popisov  smo  celostno  preučili  rabo  prostora rjavega  medveda  v  Sloveniji.  Pri  tem  smo  posebej  izpostavili  dejavnike,  ki  bi  lahko vplivali na pojavljanje konfliktov med medvedi in ljudmi. Želeli smo dobiti odgovore na vprašanja, kot so: kako pogosto, kdaj in zakaj medved zahaja v bližino naselij in kako na to  vplivajo  značilnosti  okolja  (npr.  oddaljenost naselja od gozdnega  roba). Ugotavljali smo,  kako  na  njegovo  prostorsko  razporeditev  vplivajo  mrhovišča,  krmišča  in  drugi namerni  in  nenamerni  antropogeni  viri  hrane  (npr.  divja  odlagališča  odpadkov, kmetijske kulture, smetnjaki). Skušali smo tudi ugotoviti, kakšne so individualne razlike 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

2  

v  obnašanju  med  medvedi  in  ali  je  pri  nas  smiselno  govoriti  o  »problematičnih« osebkih,  ali  pa  je  problematičnost  vseh  osebkov  približno  enaka,  kar  je  zlasti pomembno z vidika upravljanja medveda v prizmi izvajanj intervencijskih odstrelov.  

Rezultate raziskave smo v povezavi z izkušnjami iz tujine uporabili za pripravo smernic in  upravljavskih  priporočil  za  učinkovito  preprečevanje  konfliktov  med  medvedi  in ljudmi v Sloveniji. 

PRIDOBIVANJE PODATKOV 

ODLOV MEDVEDOV 

V  sklopu  pričujočega  projekta  smo  odlov  medvedov  za  telemetrijsko  spremljanje izvajali  od  13.  10.  2008  do  4.  5.  2009  s  tehniko  prostega  odlova  in  z  Aldrichovimi pastmi. Poleg tega smo pozneje v okviru drugih raziskav naključno ujeli še tri medvede – v pasti za risa in za divjega prašiča. Odlov smo že v začetku zasnovali tako, da so bili medvedi odlovljeni po celotnem območju njihove stalne prisotnosti v Sloveniji, lokalno število  odlovljenih  živali  pa  prilagajali  gostotam  populacije medveda  in  konfliktnosti medveda  ter skušali pokriti vse kombinacije  tako višine gostot  kot konfliktov z vrsto. Na ta način smo uspeli pridobiti tako podatke z območij z malo in veliko konflikti ter po celotnem  gradientu  gostot  medvedov  v  državi,  kar  je  pomembno  z  vidika reprezentativnosti rezultatov in pojasnjevalne moči opravljenih analiz. 

V  okviru  pričujočega  projekta  smo  na  20  lokacijah  skupno  odlovili  26 medvedov,  od tega  smo  jih  21  opremili  s  telemetrijskimi  ovratnicami,  ostalo  so  bili  mladiči,  ki  jim zaradi  rasti  nismo  namestili  ovratnic,  saj  bi  jih  te  ovirale  ali  celo  ogrožale.  Od opremljenih  medvedov  smo  jih  9  odlovili  v  Aldrichove  pasti  (povprečna  uspešnost odlova je bil 1 ujet medved na 17 noči), 11 s prosto tehniko (1 medved na 8 noči), enega v zabojno past za risa  in dva v zabojne pasti za divje prašiče. Od medvedov, ki so bili odlovljeni  s  prosto  tehniko,  sta  bila  dva  odlovljena  v  sklopu  intervencije  (t.i. problematični medvedi), ena medvedka pa ob zabojni pasti za divjega prašiča, v katero so se ujeli njeni mladiči. 

V  analize  smo  vključili  tudi  podatke  o medvedih,  ki  so  bili  odlovljeni  in  spremljani  v okviru  prejšnjih  podobnih  projektiov,  ki  so  potekali  v  Sloveniji  v  okviru  raziskav Raziskovalne skupine za varstvo gozdov in ekologijo prostoživečih živali na Oddelku za gozdarstvo  Biotehniške  fakultete.  V  okviru  teh  raziskav  je  bilo  spremljanih  12 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

3  

medvedov, odlovljenih v letih od 2005 do 2008. Podatki in rezultati, ki jih navajamo v nadaljevanju, se nanašajo na vseh 33 skupno odlovljenih medvedov (Slika 1). 

 

Slika 1: Lokacije, kjer smo odlovili medvede v okviru prejšnjih raziskav (rumene točke) in v okviru tega projekta (rdeče točke). Modre puščice povezujejo mesta medvedov, ki so v raziskavi preseljeni v okviru dela intervencijske skupine. 

NASTAVITEV OVRATNIC 

Ovratnice  smo  nastavili  tako,  da  so  snemale  lokacije  vsako  polno  uro  (24  lokacij dnevno)  nepretrgoma  vse  leto.  Pri  nekaterih  medvedih  iz  prejšnjih  raziskav  je  bil interval  beleženja  lokacij  del  obdobja  ali  v  celotnem  obdobju  spremljanja  lahko  tudi krajši ali daljši od ene ure. Pri štirih medvedih, ki jim ovratnice niso odpadle po enem letu, kolikor je bil predviden čas spremljanja, smo ovratnice naknadno nastavili tako, da so beležile  lokacije  vsakih 23 ur  in  tako povečali  njihovo  življenjsko dobo. Podatke o aktivnosti  in  zunanji  temperaturi  so  ovratnice  beležile  vsakih  5  minut.  Po  24  urah popolnega  mirovanja  je  ovratnica  poslala  t.i.  »mortality«  signal,  ki  opozarja,  da  je ovratnica odpadla oziroma  je žival poginila. Podatki o  lokacijah so se sproti  (štirikrat dnevno) prek SMS sporočil pošiljali na  sprejemni  terminal v pisarni, medtem ko  smo podatke  o  aktivnosti  živali  in  temperaturi  periodično  (na  1  do  3  mesece)  daljinsko 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

4  

snemali  z  ovratnic  prek  VHF  oziroma  UHF  signala  ali  pa  smo  jih  pridobili,  ko  je ovratnica odpadla. 

ODLOVLJENI MEDVEDI 

Med spremljanimi medvedi je bilo 14 samic in 19 samcev. Med samicami jih je 11 vsaj del obdobja spremljanja vodilo mladiča, ena je bila brez mladiča, pri dveh pa prisotnosti oziroma  odsotnosti  mladiča  nismo  uspeli  ugotoviti.  Med  samci  je  bilo  10  mlajših medvedov  (do  4  let  starosti)  in  9  starejših  oziroma  zrelih  medvedov  (nad  4  leta). Povprečna  ocenjena  starost medvedov,  odlovljenih  v  okviru  tega  projekta,  je  bila  6,6 leta  (mediana:  4,5  let;  razpon:  2,5–20  let).  Spolna  in  starostna  struktura  spremljanih medvedov je primerljiva s strukturo celotne populacije odraslih medvedov v Sloveniji, zato menimo, da predstavlja njen reprezentativni vzorec. 

 

Slika 2: GPS lokacije vseh 33 spremljanih medvedov. Lokacije, označene z isto barvo, so bile posnete za istega medveda. 

PODATKI, PRIDOBLJENI S TELEMETRIJO 

S  telemetrijskim  spremljanjem  smo  zbrali  skupno  93.733  GPS  lokacij  medvedov,  od tega  15.617  v  okviru  prejšnjih  raziskav  in  78.116  v  okviru  tega  projekta  (Slika  2). Povprečna uspešnost  snemanja  lokacij  (število  zabeleženih  lokacij  /  število poskusov beleženja) znaša 74,6 %. Ker nekaterih ovratnic, potem ko so odpadle, nismo našli, smo 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

5  

podatke o aktivnosti zbrali le za 22 medvedov. Skupno smo zbrali 1.806.350 zapisov o njihovi  aktivnosti  in  temperaturi.  Povprečno  obdobje  spremljanja  posameznega medveda  je  znašalo  257  dni  (od  20  do  1.040  dni).  Med  spremljanjem  so  medvedi prehodili skupno 37.205 km poti. 

Z  logičnimi  filtri  in vizualno kontrolo  smo  lokacije prečistili  in odstranili  vse  z očitno napako.  Poleg  tega  smo  nizu  posnetih  lokacij  dodali  10.950  lokacij  (celoten  niz podatkov torej znaša 104.683), katerih snemanje je izpadlo, ker smo ovratnice nastavili tako,  da  so  prenehale  snemati,  kadar  je  medved  popolnoma  miroval  več  kot  4  ure skupaj.  V  takih  primerih  smo  izpadlo  lokacijo  vselej  nadomestili  s  podatki  zadnjega snemanja  pred  mirovanjem  ovratnice.  V  GIS  okolju  smo  z  logistično  regresijo izvrednotili  vplive  okoljskih  dejavnikov,  trenutne  aktivnosti  medveda  (vpliv  na  lego GPS  sprejemnika)  in  tipa  ovratnice  na  verjetnost  uspešnega  snemanja  lokacije  ter inverzno vrednost ugotovljene verjetnosti uporabili za odstranitev sistematične napake iz posnetih lokacij. Po tem postopku (odstranjevanju biasa) se  je osnovni niz posnetih lokacij zmanjšal na dobrih 85.000, ki smo jih uporabili pri vseh nadaljnjih analizah.  

PODATKI TERENSKEGA SNEMANJA LOKACIJ 

Za  namen  ugotavljanja  mikrohabitatnega  izbora  medvedov,  predvsem  pomena prisotnosti  antropogene  hrane  pri  rabi  prostora,  smo  na  450  lokacijah,  kjer  so  se nahajali  medvedi,  popisali  mikrohabitatne  značilnosti  prostora  (prisotnost  različnih virov  hrane,  kritja  itd.).  Naključno  smo  izbrali  tudi  450  kontrolnih  lokacij,  kjer  se medvedi  domnevno  niso  nahajali,  in  na  njih  za  primerjavo  prav  tako  popisali mikrohabitatne značilnosti. Lokacije smo izbirali znotraj stratumov, ki smo jih določili s preseki kategorij treh okoljskih dejavnikov, ki nakazujejo stopnjo habituacije medveda na človeka: oddaljenost od hiš, prisotnost gozda in bližina cest. 

REZULTATI 

Velika količina podatkov, ki smo jih pridobili s telemetrijskim spremljanjem medvedov in  terenskimi  snemanji  njihovih  lokacij,  omogoča  podrobno  analizo  številnih  vidikov biologije  in  ekologije  rjavega  medveda  v  Sloveniji  ter  poglobljeno  razumevanje pojavljanje konfliktov med medvedi in ljudmi. 

 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

6  

GIBALNE RAZDALJE MEDVEDOV 

Podatki  o  gibanju medvedov  so  pomembni  z  vidika  razumevanje  širine  kontaktnega območja  med  človekom  in  medvedom,  konfliktov  na  ravni  medved‐človek  ter  s  tem načrtovanje ustreznih upravljavskih ukrepov. Povprečna razdalja gibanja medvedov v enournem obdobju znaša 248 m (od 0 m do 9.783 m), kar pomeni povprečno dnevno prehojeno razdaljo 5.960 m (vsota enournih razdalj). Med spremljanimi medvedi se je največ premikal Rožnik, ki je na dan v povprečju prehodil 15 km (Slika 3), medtem ko se nekateri medvedi v povprečju niso premaknili niti za 1 km.  

Tekom dneva  sta  izražena dva maksimuma gibalnih  razdalj  in  sicer prvi med 4:00  in 5:00 ter drugi med 19:00 in 20:00 (oba gibalna viška sta vezana na fotoperiodiko in se njun nastop med letom spreminja), najmanj pa so se medvedi gibali sredi dneva (Slika 4),  kar  je  verjetno  posledica  izogibanja  stikom  s  človekom  (negativna  sinhronizacija aktivnosti z aktivnostjo človeka). Premiki medvedov se spreminjajo tudi glede na letne čase. Največjo povprečno urno razdaljo smo zabeležili v juniju, najmanjšo pa januarja. Samci  so  se  povprečju  premikali  več  kot  samice  (samci  v  povprečju  6,8  km  na  dan, samice 3,5 km na dan). Najmanj so se premikale samice, ki so imele najmlajše mladiče (v povprečju 199 m/h, medtem ko so se vsi spremljani medvedi v povprečju premikali po 248 m/h). Večje premike smo opazili med konfliktnimi medvedi, kar je verjetno vsaj delno posledica tega, da smo jih spremljali takoj po tem, ko so bili preseljeni in torej ni nujno splošna zakonitost.  

AKTIVNOST MEDVEDOV 

Medvedi so bili v povprečju aktivni 35 % vsega časa. Večina medvedov je bila aktivnih ponoči  in v mraku, torej v času, ko je srečanje s človekom najmanj verjetno. Na to, da gre  pri  opaženem  vzorcu  aktivnosti  najverjetneje  res  za  izogibanje  ljudem,  kažejo podatki  medvedov,  ki  so  izgubili  strah  pred  človekom  (npr.  Rožnik),  saj  so  bili  ti medvedi  v  primerjavi  z  ostalimi  precej  bolj  aktivni  podnevi.  Podobno  kot  velja  za prehojene razdalje  tudi dnevna maksimuma aktivnosti nastopata ob sončnem vzhodu (v  povprečju  ob  5:00)  in  ob  sončnem  zahodu  (v  povprečju  ob  19:00),  z  večjimi vrednosti  ob  večernem  višku.  Dnevni  minimum  aktivnosti  nastopi  sredi  dneva  (v povprečju  ob  13:00).  Najbolj  aktivni  so  bili  medvedi  v  pomladno‐poletnem  obdobju, najmanj  pozimi.  Opazili  smo  velike  individualne  razlike:  najbolj  aktiven  medved (Bohinc) je bil npr. aktiven 19‐krat bolj (dlje časa) od najmanj aktivnega (Živa). Samci 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

7  

so  bili  v  primerjavi  s  samicami  1,28‐krat  bolj  aktivni,  predvsem  na  račun  večje aktivnosti v zimskem času (krajši čas zimskega spanja). 

 

Slika 3: Gibanje medveda Rožnika, ki je v poldrugem mesecu spremljanja prehodil 649 kilometrov. 

  

Slika 4: Spremembe aktivnosti medvedov čez dan. 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

8  

VELIKOST OBMOČIJ AKTIVNOSTI 

Podatek  o  velikosti  območja,  ki  ga  posamezni  medved  uporablja,  je  eden  osnovnih bioloških podatkov, ki nam pomaga razumeti strategijo preživetja vrste. Obenem je to tudi  ključen  podatek  za  njeno  upravljanje.  Reševanja  problemov  z  medvedi  se  je namreč  treba  lotiti precej drugače,  če so že manjši gozdovi dovolj veliki za preživetje posameznih medvedov ali če posamezni medved potrebuje velike površine, ki obsegajo različne  tipe  habitatov  vključno  z  območji  s  pogosto  prisotnostjo  človeka,  na  kar opozarja ta raziskava. 

Povprečna  velikost  območja  aktivnosti  rjavega  medveda  v  Sloveniji  znaša  350  km2 (ocena po metodi  100 % MCP),  kar  je  primerljivo  z  velikostjo pri  drugih populacijah rjavega medveda po svetu v primerljivih okoljih. V povprečju imajo samci za več kot 4‐krat večja območja aktivnosti kot samice. Največje območje aktivnosti smo ugotovili za Rožnika:  3.144  km2.  Glede  na  ugotovljene  velikosti  območij  aktivnosti  medvedov  so očitno tudi največji gozdni kompleksi v Sloveniji z medvedje perspektive dokaj majhni (npr. naš največji, snežniško‐javorniški gozdni kompleks meri približno 500 km2, kar je manj od posameznih območji aktivnosti nekaterih medvedov). Zato ni presenetljivo, da so  območja  aktivnosti  skoraj  vseh  spremljanih  medvedov  vključevala  tudi  vasi  in naselja. To spoznanje predstavlja eno izmed ključnih osnov za upravljanje z medvedom, saj opozarja, da v Sloveniji nimamo dovolj velikih gozdov, kjer bi medvedi lahko živeli ločeno  od  ljudi.  Rjavi  medved  bo  v  Sloveniji  torej  preživel  samo,  če  bo  človek pripravljen (in bo znal) z njim sobivati.  

Velikost mesečnega območja  aktivnosti  (OA)  je  v posameznem  (ne‐zimskem) mesecu merila od 3.721 ha meseca oktobra do 8.353 ha meseca maja. Poleg meseca spremljanja je  bila  odvisna  še  od  lokalne  gostote  medvedov  (obratno  sorazmerna  povezava)  in kategorije medveda (glede na spol, starost in prisotnost mladičev). Pomemben dejavnik je  bila  tudi  oddaljenost  od  najbližjega  krmišča:  na  območjih  z  več  krmišči  so  imeli medvedi manjša območja aktivnosti.  

Od medvedov,  ki  smo  jih  spremljali  v  raziskavi,  in  so bili  odlovljeni  v  Sloveniji,  jih  je skoraj  polovica  vsaj  enkrat  šla  tudi  na Hrvaško.  To  kaže  na  velik  pomen  čezmejnega sodelovanja pri upravljanju z vrsto, še posebej sodelovanja s Hrvaško. Velika območja aktivnosti  in velike  razdalje, ki  jih medved prepotuje v kratkem času, narekujejo  tudi previdnost  pri  odrejanju  izrednega  odstrela  medvedov  in  interpretaciji  podatkov  iz monitoringov  medveda  (izvajanja  cenzusov).  Posamezni  medved  se  lahko  namreč  v kratkem času premakne zelo daleč, kar vodi do dveh problemov: (1) Isti medved lahko 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

9  

povzroča konflikte na dokaj oddaljenih lokacijah, kar vodi do napačne ocene, da gre za več  problematičnih  medvedov.  Nazoren  primer  je  bil  samec  Rožnik,  ki  je  v  roku poldrugega  meseca  povzročal  konflikte  od  Kočevske  do  Blok,  Rakitne,  okolice Grosuplja, Zasavja, Vranskega in Koroške. Če Rožnik ne bi bil opremljen s telemetrijsko ovratnico, bi verjetno ocenili, da  je v  tistem času  te konflikte povzročalo večje število medvedov in bi bilo zato izdanih več odločb za izredni odstrel. To bi torej lahko vodilo v odstrel  več medvedov, med  katerimi  večina  v  resnici  ni  problematičnih.  (2) Medvedi niso  teritorialni,  zato  jih  na  istem  območju  pogosto  živi  več,  hkrati  pa  lahko  v posameznem mesecu uporabljajo območja, velika več tisoč hektarov. Zato je vprašljivo, ali se pri izvajanju izrednega odstrela – kadar se ta ne izvaja na mestih konfliktov – res odstreli pravega medveda. 

Dobro  razumevanje  dejavnikov,  ki  vplivajo  na  velikost  OA  medvedov  in  na  njihove sezonske  premike,  je  ključno  tudi  za  pravilno  interpretacijo  podatkov  monitoringa medvedov, posebno kadar se ta izvaja na majhnem območju, in se nato želi na podlagi lokalnih podatkov ocenjevati populacijsko dinamiko na ravni države ali ekstrapolirati lokalne  gostote  na  širše  območje.  Lokalno  in  trenutno  razpoložljivi  bogati  viri  hrane lahko na primer v določenem obdobju privabijo medvede s širšega območja na manjše območje, zaradi česar se tam gostote začasno močno povečajo. Če ta  lokalna opažanja nato  posplošimo,  lahko  napačno  sklepamo,  da  se  je  število  medvedov  v  Sloveniji nenadoma močno povečalo. Previdnost je potrebna celo pri podatkih monitoringa, ki se izvaja na celotnem območju Slovenije, saj si velik del populacije delimo s Hrvaško, pri čemer lahko prihaja do sezonsko pogojenih razlik v razporeditvi medvedov med obema državama. 

RABA KRMIŠČ 

Krmljenje  medvedov  je  v  svetu  zelo  kontroverzen  ukrep:  marsikje  je  prepovedan, ponekod  pa  se  intenzivno  uporablja  za  namene  lova,  ekoturizma,  monitoringa populacije  in/ali  preprečevanja  konfliktov.  Kljub  dolgoletni  tradiciji  krmljenja medvedov v nekaterih državah so bili pozitivni  in negativni učinki  tega ukrepa doslej slabo raziskani. 

Med vsemi posnetimi lokacijami je bilo 6,8 % lokacij medvedov zabeleženih na krmišču. Okoljski  in  individualni dejavniki, ki vplivajo na  rabo krmišč  so: ura v dnevu, osebek, mesec  v  letu,  kategorija  medveda  (status  samic  oziroma  starostni  razred  samcev). Medvedi so bili na krmišču najpogosteje zvečer (višek okrog 21:00 s 16,5 % lokacij) in 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

10  

aprila, najredkeje pa podnevi  in v decembru. Med obiski krmišč  so velike razlike med posameznimi medvedi, saj so nekateri na krmiščih preživeli le okoli 1 % časa, drugi pa tudi prek 20 %. Najpogosteje so krmišča obiskovali mlajši samci, najredkeje pa samice z najmlajšimi mladiči. Zvečer so na krmišča najprej prihajale samice z mladiči, sledile so jim samice brez mladičev ter mladi samci, najpozneje pa so na krmišče zahajali starejši samci. Ta vzorec je najverjetneje posledica tega, da se samice (zlasti tiste z mladiči) ter manjši medvedi  izogibajo večjim samcem, ki  krmišča obiskujejo pozneje v noči,  ko  je srečanje s človekom manj verjetno. Posamezni medved je krmišča obiskal 11,8 % vseh noči. V eni noči so posamezni medvedi obiskali tudi do 6 različnih krmišč, najpogosteje pa  le  po  enega.  Povprečno  število  obiskanih  različnih  krmišč  na  mesec  znaša  4,1, medvedi  pa  so  v  povprečju  uporabljali  39  %  vseh  krmišč  znotraj  svojih  območij aktivnosti (od 8 % do 63 %).  

V času, ko  je potekalo štetje medvedov na stalnih števnih mestih (trikrat na  leto med 18:00 in 0:00), je posamezni medved obiskal vsaj eno števno krmišče 9 % spremljanih dni  (poleg  dneva  štetja  smo  v  analizo  vključili  še  3  dni  pred  in  po  štetju),  to  je  tudi konservativna ocena verjetnosti, da se posameznega medveda zabeleži na krmišču med posameznim  štetjem.  Za  nepristransko  oceno  verjetnosti  (ki  bi  bila  večja  od ugotovljene) bi morali vzorčenje GPS lokacij spremljanih medvedov zgostiti, saj smo s pričujočo  shemo  izpustili  del  medvedov,  ki  so  bili  na  krmišču  manj  kot  eno  uro.  Za razliko  od  celotne  rabe  krmišč  so  števna  krmišča  v  času  štetja  pogosteje  obiskovale samice, manj  pogosto  pa  samci.  To  je  najverjetneje  posledica  tega,  da  samci  pogosto prihajajo na krmišča šele po polnoči, ko se štetje ne izvaja več. To opozarja na potrebno previdnost  pri  interpretaciji  podatkov  iz  monitoringa  medvedov  na  krmiščih,  zlasti kadar želimo sklepati na absolutno število medvedov v Sloveniji oziroma na absolutne deleže  posameznih  kategorij  medvedov  v  populaciji.  Npr.  podatki  o  deležu  samic  z mladiči  s  štetij  na  krmiščih  lahko  precenijo  delež  teh  medvedov  v  populaciji.  Zato priporočamo, naj se podatki s štetij na krmiščih še naprej – kot je bila praksa v zadnjih letih  –  uporabljajo  predvsem  za  ugotavljanje  relativnih  trendov  v  številu  oziroma strukturi populacije medvedov, nikakor pa ne za ugotavljanje absolutne številčnosti. 

Za  razliko  od  pogostih  špekulacij  analiza  podatkov  iz  obdobja,  ko  je  še  potekalo intenzivno krmljenje z mrhovino in po ukinitvi mrhovišč, ni pokazala, da bi medvedi v povprečju  raje  obiskovali  krmišča,  ki  so  založena  z  mrhovino,  kot  tista  samo  z rastlinsko krmo. 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

11  

Povezave  med  intenzivnostjo  obiskovanja  krmišč  in  konfliktnostjo  posameznih medvedov  na  ravni  osebka,  meseca  znotraj  osebka  in  tedna  znotraj  osebka  nismo odkrili,  zato  zaključujemo,  da  raba  krmišč  ni  povezana  s  stopnjo  konfliktnosti medvedov.  

Naša analiza vplivov krmljenja medvedov v Sloveniji je pokazala, da imajo krmišča pri medvedu  močan  vpliv  na  rabo  prostora  (Slika  5).  Po  drugi  strani  pa  telemetrijski podatki  niso  pokazali,  da  bi  krmljenje  medvedov  kakorkoli  zmanjševalo  zahajanje medvedov  v  naselja.  Tudi  število  konfliktov  je  v  Sloveniji  kljub  zelo  intenzivnemu krmljenju medvedov še vedno razmeroma visoko. Analiza podatkov iz obdobja, ko je še potekalo  intenzivno  krmljenje  z  mrhovino,  tudi  ni  pokazala  vpliva  krmljenja  z mrhovino  na  število  napadov  na  domače  živali.  To  kaže,  da  krmljenje  medvedov verjetno  ne  zagotavlja  želene  učinkovitosti  pri  preprečevanju  konfliktov,  obenem  pa proži neželene stranske učinke. 

 

Slika 5: Prisotnost krmišč  lahko precej spremeni gibanje medvedov. Na sliki  je primer medvedke Pepce s Snežniške planote. Poleg njenih  lokacij  (rdeče pike)  in poti gibanja (modre  črte)  sta  označeni  lokaciji  dveh  krmišč  znotraj  njenega  območja  aktivnosti (rumeni zvezdici)   

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

12  

PRIBLIŽEVANJE NASELJEM 

Večina  konfliktov  med  medvedi  in  ljudmi  v  Sloveniji  se  nanaša  na  dogodke,  ko  se medved  približa  naselju.  Telemetrijski  podatki  gibanja  medveda  so  nam  omogočili natančnejši vpogled v vzorce približevanja naseljem. Medvedi so se v splošnem izrazito izogibali  naseljem,  saj  raba  prostora  narašča  z  oddaljenostjo  od  hiš  do  oddaljenosti 500im. Najpogosteje so se hišam približali med 22:00 in 2:00, najredkeje pa med 8:00 in  17:00.  Tudi  pri  približevanju  naseljem  so  se  medvedi  torej  skušali  izogniti neposrednim srečanjem s človekom.  

Pri  približevanju  medvedov  človeškim  bivališčem  smo  opazili  velike  individualne razlike med medvedi. Večina medvedov se  je naseljem približevala zelo redko ali celo nikoli, medtem ko so nekateri medvedi redno prihajali k vasem (Slika 6). Pri medvedu Rožniku  smo  npr.  zabeležili,  da  se  je  naseljem  približeval  dvanajstkrat  pogosteje  kot drugi  spremljani  medvedi.  Ko  smo  primerjali  podatke  o  zabeleženih  konfliktih  med medvedi  in  ljudmi  ter  gibanjem  medveda  Rožnika,  smo  ugotovili,  da  je  bil  v  času spremljanja  ta  medved  »kriv«  za  40 %  vseh  prijavljenih  konfliktov med medvedi  in ljudmi  v  vsej  Sloveniji  (v  aprilu  2009  je  njegov  delež  znašal  celo  71 %).  Ta  podatek nazorno kaže, da v populaciji obstajajo t.i. problematični medvedi  in da  lahko majhno število  takšnih medvedov  povzroči  velik  del  vseh  konfliktov med medvedi  in  ljudmi, medtem  ko  drugi  medvedi  v  konflikte  prihajajo  zelo  redko  ali  celo  nikoli.  V  bližino naselij so pogosteje zahajali medvedi, za katere smo že pri delu na terenu opazili, da so bili vsaj delno habituirani na prisotnost človeka (npr. Rožnik, Bora). 

 

Slika 6: Delež vseh zabeleženih lokacij posameznega medveda v različnih intervalih oddaljenosti od najbližje hiše. 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

13  

HABITATNI MODEL RJAVEGA MEDVEDA V SLOVENIJI 

 

 

Slika 7: Habitatni model oziroma potencialne gostote medveda v Sloveniji (zgoraj) in sedanje dejanske gostote (spodaj). 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

14  

Habitatno modeliranje  je namenjeno preučevanju okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na prostorsko  razporeditev  medveda,  obenem  pa  omogoča,  da  z  njimi  ugotovimo  in kartiramo  območja,  ki  so  po  naravnih  danostih  primerna  za  obstoj  vrste,  kar  je pomembno z vidika prognoz njene prihodnje prostorske dinamike. V pričujoči raziskavi smo za habitatno modeliranje uporabili binarno  logistično regresijo, pri  čemer smo v analize  vključili  številne  okoljske  dejavnike,  ki  bi  lahko  prek  pogojevanja  količine  in vrste  dostopne  hrane,  varnostnega  kritja  in  jakosti  antropogenih  motenj  vplivale  na primernost  prostora.  Model  napoveduje,  da  se  primernost  prostora  za  medveda povečuje  s  povečevanjem  deleža  gozda  v  širši  okolici  lokacije,  z  bližino  krmišč,  z oddaljevanjem  od  najbližje  hiše  oziroma  naselja,  s  prisotnostjo  gozda  v  neposredni bližini  lokacije,  z  bližino  gozdnemu  robu  (od  negozdnih  površin  proti  gozdu),  z večanjem  velikosti  (najbližje)  gozdne  zaplate  in  z  oddaljevanjem  od  najbližje  glavne ceste. Primerjava med potencialnim in realnim območjem razširjenosti medveda (Slika 7) nakazuje, da so primerna neposeljena oziroma redko poseljena območja predvsem na severu Slovenije (Pohorje, Karavanke, Alpe). 

VPLIVI ANTROPOGENIH VIROV HRANE NA PRISOTNOST MEDVEDA 

V  tujih  raziskavah  so  se  antropogeni  viri  hrane  izkazali  kot  najpomembnejši  prožilec konfliktov  med  medvedi  in  ljudmi.  Zato  smo  želeli  preveriti,  kako  pomembni  za konflikte so vplivi prisotnosti hrane človeškega izvora v Sloveniji. Rezultati tega sklopa temeljijo  na  terenskih  popisih  450  medvedjih  lokacij  in  450  kontrolnih  lokacij. Prisotnost  antropogene  hrane  je  bila  ugotovljena  na  37  %  medvedjih  lokacij  in  je značilno  večja  kot  na  kontrolnih  lokacijah.  Na  medvedjih  lokacijah  je  v  primerjavi  s kontrolnimi točkami izstopala predvsem večja prisotnost krmišč in odpadkov. Med tipe odpadkov, ki smo jih našli na lokacijah medvedov, spadajo: klavski odpadki, smetnjaki, smetišča,  posamezne  raztresene  smeti,  komposti  in  ostanki  hrane  na  prostorih  za piknik (Slika 8 in Slika 10).  

Z  logistično  regresijo  smo  preverjali,  ali  interakcije  prisotnosti  antropogene  hrane  s prisotnostjo  gozda,  prisotnostjo  cest  oziroma  oddaljenostjo  od  hiš  vplivajo  na prisotnost  medvedov.  Model  napoveduje,  da  je  prisotnost  medvedov  večja,  kjer  je prisotna antropogena hrana, in da je prisotnost medvedov pogojena z interakcijo med prisotnostjo antropogene hrane in oddaljenostjo od najbližje hiše. Ugotovili smo, da se medvedi v splošnem izogibajo hišam, razen kadar je v bližini hiš hrana, kar je ključno z vidika  varstvenih  strategij  vrste,  saj  nakazuje,  da  konflikte  prožimo  ljudje  sami. Medvedi lahko najdejo več antropogene hrane v bližini hiš in zunaj gozda, vpliv bližine 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

15  

ceste  pa  je  zanemarljiv.  Rezultati  kažejo,  da  so medvedom  dostopni  antropogeni  viri hrane v okolici naselij pomemben dejavnik, ki vpliva na zahajanje medvedov v bližino človeka, kar se ujema z izsledki raziskav iz tujine. 

Če medved pogosto dobi hrano v bližini naselij, začne postopno povezovati prisotnost človeka  s  hrano.  Redne  »nagrade«  v  obliki  hrane  spodbujajo medvedovo  zahajanje  v vasi, zlasti tam, kjer  je mogoče redno najti hrano, obenem pa medved začne izgubljati strah  pred  človekom  in  se  ga  zato  tudi  vedno  manj  izogiba  (postane  habituiran  na prisotnost  človeka).  V  končni  fazi  medved  postane  problematičen,  saj  se  ljudem  ne izogiba  več  in  ob  iskanju hrane prihaja  v  naselja  tudi  podnevi,  kar  razumljivo  vzbuja strah med lokalnimi prebivalci in vodi v številne konflikte. 

 

Slika 8: Divje odlagališče smeti  s klavskimi odpadki  (ostanki mrtvega konja  in divjega prašiča),  ki  so  več  dni  v  bližino  vasi  pod  Nanosom  privabljali  medvedko  Goranko  in njenega mladiča (glej tudi Sliko 9). 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

16  

 

Slika  9:  Lokacije  medvedke  Goranke  na  območju  vznožja  Nanosa.  Modra  puščica označuje  lokacijo divjega odlagališča smeti s klavskimi odpadki v bližini vasi (Slika 8). Rumene črte povezujejo zaporedne lokacije.  

  

Slika 10: Kompost s kuhinjskimi odpadki, ki ga je večkrat obiskala medvedka Bora. 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

17  

UPRAVLJAVSKA PRIPOROČILA 

Uspešno upravljanje in preprečevanje konfliktov med rjavim medvedom in človekom je osnova za zagotavljanje čim lažjega sobivanja lokalnega prebivalstva z vrsto. Dolgoletne izkušnje z upravljanjem medveda v Sloveniji so nam omogočile uspešno nadzorovanje velikosti  populacije  medvedov.  Odvzem  osebkov  iz  narave  bo  nedvomno  ostal pomemben  upravljavski  ukrep,  še  posebej  ob  pojavljanju  problematičnih  osebkov. Vendar  sam  odstrel  očitno  ne  bo  dovolj,  da  bi  nam  uspelo  zmanjšati  sedanje  visoko število konfliktov med medvedi in ljudmi.  

Drug  pomemben  ukrep  za  preprečevanje  konfliktov  v  Sloveniji  je  bil  poleg  odstrela odvračalno  krmljenje,  tudi  z mrhovino.  Čeprav  raziskave  glede  učinkov  krmljenja  še niso  končane,  dosedanji  podatki  in  rezultati  pričujoče  raziskave  kot  tudi  trendi pojavljanja  konfliktov  kažejo,  da  ta  ukrep  ni  učinkovito  sredstvo  za  preprečevanje konfliktov. Zato bo  treba začeti  z uvajanjem dodatnih ukrepov,  pri  čemer  je  smiselno uporabiti tiste, ki so se v tujini že izkazali za zelo učinkovite.  

Ob  pregledu  konfliktov  med  medvedi  in  ljudmi  po  svetu  ter  izkušnjah  z  različnimi ukrepi za preprečevanje konfliktov  ter na podlagi  rezultatov naše raziskave  je očitno, da je povod za večino teh konfliktov hrana antropogenega izvora. Zato je preprečevanje dostopa  medvedom  do  te  hrane,  posebno  v  neposredni  bližini  človeških  bivališč, ključen  ukrep,  s  katerim  je  mogoče  uspešno  zmanjšati  število  konfliktov.  V  mnogih državah,  kjer  še  živijo  rjavi  medvedi,  je  zato  danes  preprečevanje  dostopa  do antropogene hrane eden glavnih upravljavskih ukrepov. 

Na podlagi rezultatov pričujoče raziskave in izkušenj iz tujine za Slovenijo priporočamo naslednje prednostne ukrepe, ki bi  lahko občutno pripomogli k zmanjšanju konfliktov med medvedi in ljudmi pri nas: 

1) na lokacijah s ponavljajočimi konflikti: ureditev zabojnikov za smeti, tako da odpadki ne bodo dostopni za medvede, 

2)  dosledno  ukrepanje  inšpekcijskih  služb  ob  nezakonitem  odlaganju  klavskih odpadkov v neposredni bližini človeških bivališč, 

3)  zaščita  kompostov,  čebelnjakov,  drobnice,  sadovnjakov  in  drugih  virov  hrane,  ki redno  privabljajo  medvede  v  bližino  naselij,  s  pomočjo  električnih  ograj  primernih 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

18  

višine  in  električne  napetosti  v  času,  ko  so  ti  viri  hrane  privlačni  za  medvede  (npr. sadovnjaki v času obroda sadežev), 

4) spodbujanje govedoreje  in konjereje namesto reje drobnice na osrednjem območju razširjenosti medveda,  

5) prepoved neposrednega krmljenja medvedov (tudi mladičev!) ob prisotnosti človeka in dosledno ukrepanje ob morebitnih kršitvah, 

6)  na  območju  stalne  prisotnosti  medveda  izvedba  širše  izobraževalne  kampanje  o pravilnem vedenju ljudi za zmanjšanje konfliktov z medvedi s poudarkom na pomenu preprečevanje dostopa do hrane antropogenega izvora. 

Obenem  tudi  še  naprej  priporočamo  izvajanje  izrednega  odstrela  konfliktnih medvedov, ki kažejo očitne znake habituacije na človeka, ob vzporedni uporabi zgoraj naštetih metod za preprečevanje pojava takšnega vedenja pri ostalih medvedih. 

Kot  je  zapisal  dr.  Miha  Adamič:  »Najpomembnejše  orodje  za  preprečevanje  in razreševanje  konfliktov  med  rjavim  medvedom  in  človekom  je  znanje.«  Znanja  o medvedih v Sloveniji  je zdaj že precej. Pomembna  je še volja, da ga uporabimo tudi v praksi. V tujini so bili učinkoviti ukrepi glede omejevanje dostopnosti hrane medvedov navadno  sprejeti  šele  po  napadih  na  ljudi  s  smrtnim  izidom.  Upamo,  da  bomo  v Sloveniji ustrezno ukrepali že prej. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preučevan je  de javn ikov  hab i tuac i j e  medveda  na   č loveka   s  pomoč jo  GPS   te lemetr i j e  

19