107

Podnebne spremembe

107P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

PODNEBNE SPREMEMBE

26. Poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča

27. Izpusti toplogrednih plinov

28. Padavine in temperature

29. Ekstremni vremenski dogodki

30. Spreminjanje obsega ledenika

31. Dolžina letne rastne dobe

108

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

CILJ

• Postopno prenehanje uporabe ozonu škodljivih snovi.

Večinoma je uporaba snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, prepovedana. Izjema so nekatere snovi iz vrste HCFC, ki se lahko uporabljajo za servisiranje naprav za hlajenje in klimatizacijo še tri leta ter haloni kot protipožarna sredstva za nujno uporabo v vojski in policiji. Zelo majhne količine kemikalij se izjemno uporabljajo v kemijski analitiki.

Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi. Predpisi na tem področju urejajo prepovedi in omejitve glede ravnanja s temi snovmi. Nanašajo se na proizvodnjo, uvoz, izvoz in promet, pa tudi na uporabo snovi, izdelkov in opreme, ki vsebujejo snovi, katerih izpusti v zrak tanjšajo ozonski plašč.

26. PORABA SNOVI, KI POVZROČAJO TANJŠANJE OZONSKEGA PLAŠČA

Poraba ozonu škodljivih snovi se povsod po svetu močno zmanjšuje, kar je posledica mednarodnih dogovorov in in-dividualnega odnosa posameznih držav. Opuščanje je raz-vidno tudi iz kazalca porabe v Sloveniji (slika 26-1).

Slovenija po vstopu v EU izvaja določila po Uredbi (ES) št. 2037/2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Skladno z uredbo se poroča Evropski komisiji (glede industrijskih izpu-stov), kako uspešna je država pri izvajanju opuščanja ozonu škodljivih snovi in izdelkov, ki te snovi vsebujejo. Zato je zbiranje podatkov od 1. maja 2004 večinoma vezano na ne-posredno poročanje o uvozu, prometu in uporabi teh snovi.

Kazalec prikazuje skupno porabo ozonu škodljivih snovi, izra-ženo v obliki preračunane vrednosti glede na dejavnik škodlji-vosti – ODP (Ozone Depleting Potential) v tonah v letu. Ozonu škodljive snovi so spojine ogljika, fluora in klora (CFC), ogljikov tetraklorid (CTC), metilkloroform (MCF), haloni, delno haloge-nirani klorofluoroogljikovodiki (HCFC) in metil bromid.

Slika 26-1: Skupna poraba ozonu škodljivih snovi v Sloveniji. V količinah snovi v tonah je upoštevan dejavnik škodljivosti (ODP).

7,8 4,16,56,510,46,07,49,2

420,0

2510,5

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

1989 1995 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

de

javn

ik š

kod

ljivo

sti O

DP

(t)

109P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BEPreglednica 26-1: Skupna poraba ozonu škodljivih snovi v Sloveniji. V količinah snovi v tonah je upoštevan dejavnik škodljivosti (ODP).

Vir: Evidenca Gospodarske zbornice Slovenije (za leto 1989); Statistični letopis Republike Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije (podatki za leto 1995); letna poročila za sekretariat Montrealskega protokola in Podatkovna zbirka za snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, Agencija Republike Slovenije za okolje (podatki za leta 1997–2004)

PODATKI IN VIRI:

Podatki za leto 1989 izhajajo iz evidence Gospodarske zbornice Slo-venije (Poročilo o stanju okolja 1995) – ni podatkov za posamezne snovi, temveč samo za skupno količino CFC, MCF (metilkloroform ali 1,1,1-trikloroetan) in HCFC. Za leto 1995 so podatki povzeti iz Stati-stičnega letopisa Republike Slovenije (Statistični urad Republike Slo-venije). Za leta 1997–2003 in deloma 2004 izhajajo iz letnih poročil zavezancev Agenciji Republike Slovenije za okolje. Ti zbrani podatki so osnova poročil sekretariatu Programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Podatki iz letnih poročil letnih zavezancev o ozonu škodljivih snoveh so se zbirali na Agenciji Republike Slovenije za okolje do 1. 5. 2004. Zavezanci so skladno z veljavnimi predpisi pridobili odločbo za letni uvoz in obenem dovoljenje za vsakokratni uvoz snovi. Vsako leto so bili dolžni poročati MOP – Agenciji Republike Slovenije za okolje o dejanski porabi snovi za preteklo leto. Ker so podatki temeljili na

njihovem poročanju, je bilo navzkrižno preverjanje z drugimi pristojnimi organi (carina) in podatki inšpekcijskih služb koristno za potrditev toč-nosti podatkov. Z njihovo obdelavo smo dobili pregled za primerjavo med pristojnimi organi in osnovo za poročanje sekretariatu Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) po določbah Montrealskega pro-tokola. Podatki so bili zbrani po vrstah porabljenih ozonu škodljivih snovi (dovoljenja in poročila) in preračunani v tone ODP (preračunana količina glede na dejavnik škodljivosti). Po 1. 5. 2004, to je po vstopu v EU, se podatki sporočajo Evropski komisiji, ne več pristojnemu dr-žavnemu organu.

Z drugimi državami ni mogoče izvesti primerljivosti v količinah, ker vsaka država izhaja iz količin v izhodiščnem letu, od tam pa zmanjšuje porabo po preračunu odstotnih deležev od izhodiščne količine. Izho-diščno leto za Slovenijo je 1986.

enota 1989 1995 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

skupaj CFC, CTC, MCF ODP v t 2.509,4 403,2 0,5 0,1 0,1 0,5 2,8 0,5 0,8 0,7

skupaj haloni ODP v t np 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 0,0 0,0 0,0

skupaj HCFC ODP v t 1,1 16,2 8,6 7,2 5,9 7,3 6,6 6,0 5,7 3,4

metil bromid ODP v t np 0,6 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

skupaj ODP v t 2.510,5 420,0 9,2 7,4 6,0 7,8 10,4 6,5 6,5 4,1

110

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

CILJ

• 8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost leta 1986, med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:

– 12 % delež obnovljivih virov energije v celotni ener-getski oskrbi do leta 2010,

– zmanjšanje energetske intenzivnosti (za 30 % do leta 2015 v primerjavi z letom 2000),

– 5,57 % delež biogoriv v prometu do leta 2010,

– 16 % delež soproizvodnje toplote in energije do leta 2012 v proizvodnji električne energije,

– 30 % nižja poraba energije v novih stavbah in mož-nost znižanja porabe energije v javnem sektorju za 15 %.

27. IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV

Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplo-grednih plinov v Sloveniji in glavne kategorije virov. Izračunane so po metodologiji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembo podnebja).

Slika 27-1: Letni izpusti toplogrednih plinov in zastavljeni cilj za leta 2008–2012 (Slovenija – 8-odstotno zmanjšanje glede na količino leta 1986, EU – 8-odstotno zmanjšanje glede na količino leta 1990; podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)

75

80

85

90

95

100

105

ind

eks

(S

love

nija

19

86

= 1

00

,E

U 1

99

0 =

10

0)

19

86

19

87

19

88

19

89

19

90

19

91

19

92

19

93

19

94

19

95

19

96

19

97

19

98

19

99

20

00

20

01

20

02

20

03

20

04

20

05

20

06

20

07

cilj

20

08

-20

12države EU-15 države EU-25 Slovenija EU-15 –

ciljna tirnicaSlovenija –ciljna tirnica

111P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

Slika 27-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v letih 1986 in 1990–2004 v Sloveniji

Slika 27-2: Prispevek sektorjev k skupnim izpustom toplogrednih plinov leta 2004 v Sloveniji

3 % 2 %10 %

6 %

14 %

21 %

12 %

32 %

energetika

poraba goriv v industrijiin gradbeništvu

poraba goriv vgospodinjstvih inkomercialnih sektorjih

industrijski procesi

kmetijstvo

odpadki

drugo

promet

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

1986 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

izp

ust

i TG

P (

10

00

t C

O2 e

kviv

.)

promet

energetikadrugo

odpadki

kmetijstvo

goriva v gospodinjstvih inkomercialnih sektorjih

goriva v industriji in gradbeništvu

industrijski procesi

112

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

Pri izpustih toplogrednih plinov v letu 2004 ima največji pri-spevek CO

2 (82,2 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju

goriva, sledi metan (10,6 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N

2O (6,2 %), ki prav tako nastaja v kme-

tijstvu. Opazne so tudi emisije iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluori-rani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,0 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.

Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2004 19.946 Gg (= 1000 ton) v ekivalentih CO

2, kar je nekaj več kot en odsto-

tek pod izhodiščnim letom. Za doseganje obveznosti iz Kjot-skega protokola je bilo zato treba uvesti dodatne ukrepe. Večina jih je opisana v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga je leta 2006 pripravila in sprejela Vlada Republike Slovenije. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 1999 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program (NEP). Oba predvidevata trajnostno na-ravnan razvoj energetike, in sicer povečanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši izmed treh kjotskih mehanizmov, to je trgovanje z emisijami, v katero je trenutno vključenih 97 upravljavcev naprav iz Slo-venije. Emisijsko trgovanje bo v EU uvedeno že v obdobju 2005–2007, na svetovni ravni pa v obdobju 2008–2012. Kljub temu da se skupni izpusti v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je precej spremenila po-razdelitev po sektorjih. Najbolj, za več kakor 100 %, so se

povečali tisti iz prometa, pri čemer jih je večina posledica povečanja osebnega prometa, in ravno za ta segment v Slo-veniji še nimamo celovitega programa razvoja. K porastu so prispevali tudi izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialnem sektorju ter izpusti iz odpadkov.

Zaradi izgube jugoslovanskega trga, opuščanja nerenta-bilne proizvodnje in zviševanja produktivnosti je k zmanj-šanju izpustov največ doprinesla industrija. Zmanjšali so se izpusti zaradi porabe goriv in procesni izpusti. Spodbuja se, da se v industriji uporablja trenutno najboljša razpoložljiva tehnologija (BAT), zato da se ohrani konkurenčnost, emisij-sko trgovanje in izvajanje IPPC-direktive.

Nižji izpusti kakor v izhodiščnem letu so opazni še v kme-tijstvu, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila glav živine. Predvideva se, da bo v prihodnje število živali zaradi Sloveniji določenih kvot spet naraslo. Po drugi strani bo kmetijska politika z uvajanjem dobre prakse pri gnojenju ter s spodbujanjem rabe bioplina za proizvodnjo elektrike in toplote vplivala na zmanjšanje izpustov iz kmetijstva.

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 56 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračuni ponorov zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2004 so bili 5.644 Gg CO

2, dovoljeni

pa so precej nižji. Zaradi pogoja, da morajo biti ti ponori posledica neposredne človekove dejavnosti, da jih država lahko uporabi za izpolnitev svojih obveznosti, je bila izbrana ocena, po kateri bo v obdobju 2008–2012 mogoče izkoristiti vsaj 840 Gg CO

2.

113P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

Preglednica 27-1: Letni izpusti toplogrednih plinov in zastavljeni cilj za leta 2008–2012 (Slovenija – 8-odstotno zmanjšanje glede na količino leta 1986, EU – 8-odstotno zmanjšanje glede na količino leta 1990; podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)Vir: EEA Technical Report 6/2006, Annual European Community Greenhousegas Inventory 1990-2004 and inventory report 2006

Preglednica 27-2: Prispevek sektorjev k skupnim izpustom toplogrednih plinov leta 2004 v Sloveniji Vir: Evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2004, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

PODATKI IN VIRI:

enota 1986 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999

države EU-15 indeks (1990 = 100) np 100 100 98 96 96 97 99 98 98 97

države EU-25 indeks (1990 = 100) np 100 99 96 95 94 95 97 95 95 93

Slovenija indeks (1986 = 100) 100 91 86 86 87 88 92 95 96 95 92

enota energetika

poraba goriv v industriji in gradbeništvu promet

poraba goriv v gospodinjstvih in komerc. sektorjih

industrijski procesi kmetijstvo odpadki drugo

izpusti toplogrednih plinov 1000 t CO2 ekviv. 6.315 2.366 4.259 2.828 1.135 1.973 655 416

delež % 32 12 21 14 6 10 3 2

enota 2000 2001 2002 2003 2004 cilj 2008-2012

države EU-15 indeks (1990 = 100) 97 98 97 99 99 92

države EU-25 indeks (1990 = 100) 93 94 93 95 95 /

Slovenija indeks (1986 = 100) 93 97 98 97 99 92

114

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

Preglednica 27-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v letih 1986 in 1990–2004 v Sloveniji Vir: Evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2004, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

Podatki za Slovenijo

Podatki za Slovenijo so povzeti iz evidence izpustov toplogrednih plinov za leto 1986 in obdobje 1990–2004, ki se vodi na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Izpusti toplogrednih plinov se izra-čunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil.

Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive.

Podatki za Evropo

Podatki za EU-15 ter EU-25 so povzeti iz tehničnega poročila Evrop-ske agencije za okolja, št. 6/2006 (Annual European Community Greenhousegas Inventory 1990-2004 and inventory report 2006).

enota 1986 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996

promet 1000 t CO2 ekviv. 2.008 2.708 2.560 2.635 3.041 3.365 3.711 4.312

energetika 1000 t CO2 ekviv. 6.729 6.265 5.345 5.866 5.788 5.255 5.590 5.308

industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1.288 1.292 1.177 1.023 899 1.082 1.109 1.067

goriva v industriji in gradbeništvu 1000 t CO2 ekviv. 4.404 3.124 3.072 2.679 2.509 2.676 2.628 2.460

goriva v gospodinjstvih in komercial-

nih sektorjih 1000 t CO2 ekviv. 2.366 1.809 2.127 1.887 2.367 2.273 2.435 3.058

kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2.305 2.215 2.057 2.247 2.101 2.106 2.091 2.023

odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 592 577 551 547 546 542 539

drugo 1000 t CO2 ekviv. 497 404 379 418 376 360 374 361

skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20.164 18.409 17.295 17.306 17.629 17.664 18.480 19.129

enota 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

promet 1000 t CO2 ekviv. 4.380 3.797 3.636 3.791 3.939 3.965 4.108 4.259

energetika 1000 t CO2 ekviv. 5.706 5.946 5.237 5.512 6.260 6.432 6.187 6.315

industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1.038 983 949 970 1.017 1.028 1.104 1.135

goriva v industriji in gradbeništvu 1000 t CO2 ekviv. 2.220 2.286 2.298 2.269 2.213 2.244 2.158 2.366

goriva v gospodinjstvih

in komercialnih sektorjih 1000 t CO2 ekviv. 3.130 3.160 3.375 3.049 3.120 2.976 2.891 2.828

kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2.016 2.061 2.040 2.136 2.101 2.157 2.066 1.973

odpadki 1000 t CO2 ekviv. 563 572 587 596 600 614 624 655

drugo 1000 t CO2 ekviv. 381 378 369 375 370 396 411 416

skupaj 1000 t CO2 ekviv. 19.433 19.184 18.492 18.698 19.621 19.813 19.550 19.946

115P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

28. PADAVINE IN TEMPERATURE

CILJ

• Redno spremljanje gibanja temperatur in padavin, ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju, pri-prave na nove razmere in zmanjševanje morebitnih negativnih posledic.

Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v letih od 1992 do 2005.

14

12

10

8

6

4

2

0

-2

tem

pe

ratu

ra (

°C )

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Kredarica Novo mestoRateče LjubljanaMurska Sobota

2004 2005

Slika 28-1: Povprečna letna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

količ

ina

pad

avin

(m

m)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003

Kredarica Novo mestoRateče LjubljanaMurska Sobota

2004 2005

Slika 28-2: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih

116

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

Povprečna temperatura leta 2004 je bila nad povprečjem obdobja 1961–1990, temperaturni odklon ni presegel 1 °C. Sončnega vremena je bilo v pretežnem delu države malo več kakor sicer. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin opazno primanjkovalo na jugozahodu države, v osrednji Sloveniji pa jih je bilo petino več kakor sicer.

V letu 2005 je bila povprečna temperatura zelo blizu dolgo-letnega povprečja in potrjuje, da kljub globalnemu segreva-nju ozračja ne moremo pričakovati njenega postopnega in zveznega naraščanja na vseh območjih. Sončnega vremena je bilo opazno več kakor sicer v Ljubljanski kotlini in na ob-močju Celja. Padavin je bilo opazno manj v Julijcih in Trenti, več kakor navadno pa jih je padlo v pretežnem delu osred-nje in vzhodne Slovenije.

Temperatura je odvisna od nadmorske višine, zato naj-bolj izstopajo podatki za Kredarico, nižja od drugih je tudi temperatura v Ratečah. V obdobju 1992–2004 je bilo naj-hladnejše leto 1996, najtoplejše pa 2000. Izjemno vroče je bilo poletje 2003. Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kakor pri povprečni temperaturi se srečujemo v Sloveniji pri padavinah. Razlike med regijami so zelo velike, saj v

Julijcih dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Tudi pogled v preglednico 2 nas prepriča o velikih prostorskih razlikah: na Kredarici je padlo največ padavin, v Prekmurju pa najmanj. Na Kredarici je v obravnavanem trinajstletnem obdobju padlo največ padavin leta 2000, v Ljubljani leta 2004, v Murski soboti pa leta 1996. V omenje-nih krajih je bilo najmanj padavin leta 2003. Tudi med leti so na isti postaji razlike velike.

Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam pov-zročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suša, poplave in plazenje zemljišča. Leta 2003 je kmetijstvo močno prizadela suša, ob izrazitemu pomanj-kanju padavin pa jo je stopnjevalo še nadpovprečno sončno in toplo vreme. Za hudourniške poplave so dovolj že kratko-trajni, zelo intenzivni nalivi. Zelo verjetno je prav na območ-jih, ki so povezana s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja.

Preglednica 28-1: Povprečna letna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih Vir: Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

PODATKI IN VIRI:

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica °C -0,2 -1,1 -0,1 -1,4 -1,9 -0,6 -0,9 -1 0 -1 -0,2 -0,5 -1,1 -1,7

Murska Sobota °C 10,9 9,9 11,2 10,1 9,0 9,7 10,1 10,2 11,5 10,5 11,2 10,5 9,8 9,4

Novo mesto °C 10,8 10,3 11,5 10,3 9,3 10,1 10,6 10,6 12,0 11,1 11,4 11,1 10,2 9,9

Rateče °C 7,0 6,4 7,6 6,4 5,8 6,7 6,8 6,7 7,6 7,0 7,6 7,0 6,3 5,8

Ljubljana °C 11,1 10,6 11,8 10,7 9,8 10,8 11,0 11,0 12,2 11,4 11,8 11,6 10,7 10,4

117P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

Preglednica 28-2: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

Vir podatkov je Arhiv meteoroloških podatkov ARSO na Uradu za me-teorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje.

Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Sveto-vne meteorološke organizacije.

Informacije o merilnih mestih:

Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet seve-rovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na

Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih de-setletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato najbolj izstopajo podatki za Kredarico; nižja je tudi temperatura v Ratečah.

Zaradi velike medletne spremenljivosti, ki bistveno presega v zadnjih desetletjih opaženo gibanje, tega ni smiselno ugotavljati iz štirinajs-tletnega niza, zato so sklepi narejeni na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v zadnjih petdesetih letih.

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998

Kredarica mm 2.066 1.802 1.769 1.680 1.951 1.800 2.157

Murska Sobota mm 689 677 989 924 1.026 692 839

Novo mesto mm 1.264 1.188 1.211 1.405 1.245 991 1.041

Rateče mm 1.483 1.446 1.327 1.129 1.597 1.195 1.401

Ljubljana mm 1.433 1.177 1.407 1.423 1.446 1.230 1.359

enota 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica mm 2.376 2.573 2.230 2.093 1.623 2.241 1.774

Murska Sobota mm 772 651 643 754 515 804 869

Novo mesto mm 1.299 827 1.051 1.379 886 1.197 1.382

Rateče mm 1.579 1.891 1.440 1.458 1.651 1.638 1.237

Ljubljana mm 1.501 1.363 1.328 1.288 1.091 1.696 1.403

118

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

29. EKSTREMNI VREMENSKI DOGODKI

CILJ

• Spremljanje in zmanjšanje ogroženosti zaradi eks-tremnih vremenskih dogodkov.

Slika 29-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura

Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji. Značilnosti močnih padavin in neviht so dane opisno.

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

tem

pe

ratu

ra (

°C )

maks.Kredarica

maks. Rateče

maks. Murska Sobota

maks. Novo mesto

maks. Ljubljana

maks. Portorož

min.Kredarica

min. Rateče

min. Murska Sobota

min. Novo mesto

min. Ljubljana

min. Portorož

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

119P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

Slika 29-3: Število dni z najvišjo temperaturo pod lediščem

Slika 29-2: Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 °C

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

šte

vilo

dn

i

Kredarica Murska Sobota Novo mesto Rateče Ljubljana Portorož

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

šte

vilo

dn

i

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica Murska Sobota Novo mesto Rateče Ljubljana Portorož

120

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

V obravnavanem obdobju ni videti izrazitega naraščanja ali upadanja ekstremnih dogodkov – za tako oceno potre-bujemo daljše obdobje zaradi velike spremenljivosti letnih ekstremov. Temperaturno je opazno poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo zabe-leženih nekaj rekordno visokih temperatur in rekordno veliko je bilo tudi vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu po-datkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, poletja v drugi polovici tega stoletja. Po snežni odeji je izjemno leto 2001 z rekordno debelino v visokogorju, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Seveda po-stopno ogrevanje ozračja še ne pomeni, da v prihodnosti ne moremo več računati na izjemno visoko snežno odejo. O tem smo se lahko prepričali ob koncu leta 2005. Tudi v prihodnje še lahko pričakujemo izrazite prodore hladnega zraka, kar potrjujejo tudi najnižje temperature v letu 2005.

Zaradi velike medletne spremenljivosti, ki bistveno presega v zadnjih desetletjih opažena gibanja, so v analizo vključeni vsi razpoložljivi podatki zadnjih petdesetih let.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine. Glede na izračunane trende in odklone povprečja zadnjega obdobja (1991–2004) od referenčnega obdobja opazimo homogeno naraščanje števila dogodkov s padavinami nad 20 mm na Goričkem in Kozjanskem. Njihovo število pa upada v Slovenskem Primorju, v Alpah in na Dinarskem ob-močju. Drugod po državi ni zaznati statistično značilne spre-membe. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Prostorsko homogeno naraščanje števila dni z nevihto je opaziti v Prekmurju, na Goričkem, v Slovenskih goricah in na Kozjanskem, homogeno območje upadanja števila neviht pa na Dolenjskem, v Beli krajini in na Primorskem. Drugod po Sloveniji očitno ni značilnega reda v spreminja-nju pogostosti neviht, le v gorskem svetu je opaziti prevlado naraščanja njihovega števila, vendar tudi tu območja niso homogena.

Homogena območja naraščanja števila dogodkov s točo so opažena na Goriškem, na Notranjskem v pasu južno od Ljubljane, v delu Karavank in na zelo ozkem območju na Kozjaku. Pogostost toče pa je manjša v južnem predelu

Slika 29-4: Najvišja debelina snežne odeje

0

100

200

300

400

500

600

700

800

sn

ežn

a o

de

ja (

cm

)

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica Murska Sobota Novo mesto Rateče Ljubljana Portorož

121P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

PODATKI IN VIRI:

Preglednica 29-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

Preglednica 29-2: Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 °C Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

maks. Kredarica °C 17,8 15,4 16,1 17,8 14,3 16,8 17,8 17,4 18 16,9 16,7 18,6 15,6 18,4

maks. Murska Sobota °C 37,2 35,2 34,1 31,4 32,2 30,4 33,5 32,9 37,9 35,6 34,1 38,4 33,4 33,4

maks. Novo mesto °C 36,2 35,6 34,7 31,4 32 30 33,8 33,3 36,7 35,5 34 38,4 33 33,4

maks. Rateče °C 33,2 30,4 31,6 30,1 29,2 27,8 32,4 29,3 31 30,3 31,7 34,3 31,4 30,8

maks. Ljubljana °C 36,5 34,9 34,7 33,5 33,3 30,8 34,1 33,1 35,6 35,2 34,9 37,3 34,3 35

maks. Portorož °C 34,7 34,1 35,7 34,4 34,4 31,4 36,3 33 35 34,7 34 36,9 34,9 34,6

min. Kredarica °C -22,7 -25,2 -22,6 -20,8 -26,3 -17,8 -19,9 -24,8 -23,7 -24,2 -19,6 -20,9 -19,2 -25,8

min. Murska Sobota °C -11,5 -17,3 -17,5 -19,4 -21,3 -13,4 -15,6 -16 -14,6 -22 -13,7 -21,6 -18,8 -24,1

min. Novo mesto °C -12,3 -18,6 -14 -11,7 -17,1 -9,5 -14,4 -14 -15,7 -15,1 -12,4 -18,2 -15,2 -17,2

min. Rateče °C -15,6 -18,2 -17,6 -15,5 -20,8 -13,1 -16,7 -20,3 -20,4 -18,1 -17,5 -21 -20,1 -24,3

min. Ljubljana °C -11,3 -12,6 -10,6 -9,2 -13 -9,1 -13,1 -11,9 -14 -14,5 -12,9 -16,2 -11,2 -14,1

min. Portorož °C -6,2 -6,8 -8,2 -6,4 -8,5 -4,4 -6,3 -5,5 -9,5 -7,8 -7,5 -8,8 -8,6 -10,5

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica število dni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Murska Sobota število dni 36 29 30 7 6 1 18 10 33 32 21 55 15 14

Novo mesto število dni 22 25 25 6 7 2 23 13 31 30 12 58 14 15

Rateče število dni 14 1 7 1 0 0 5 0 2 3 3 17 3 3

Ljubljana število dni 28 21 32 16 7 3 33 13 29 29 15 54 14 16

Portorož število dni 28 24 52 23 8 10 37 29 25 37 18 70 24 25

Julijskih Alp, na širokem območju Štajerske in Prekmurja ter v Beli krajini z okolico.

Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje te-

rena in lokalne poplave. Glede na pričakovane spremembe globalnega podnebja bodo taki dogodki verjetno tudi pri nas v prihodnje pogostejši.

122

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

Preglednica 29-4: Najvišja debelina snežne odeje Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

Vir podatkov je Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za me-teorologijo, Arhiv meteoroloških podatkov ARSO. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki orga-nizaciji.

Informacije o merilnih mestih:

Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več de-setletij nespremenjene in ki je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu seve-

rovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljub-ljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a so podatki kljub temu reprezentativni za podnebne raz-mere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju.

Preglednica 29-3: Število dni z najvišjo temperaturo pod lediščem Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica število dni 131 128 137 148 159 143 147 126 124 151 121 144 142 142

Murska Sobota število dni 12 28 16 23 46 22 23 27 19 20 21 23 19 22

Novo mesto število dni 15 24 13 16 46 15 19 20 12 15 18 22 14 19

Rateče število dni 21 28 17 28 37 22 28 26 18 33 21 22 29 50

Ljubljana število dni 15 21 5 7 37 12 17 20 12 17 14 14 14 11

Portorož število dni 0 1 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0

enota 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Kredarica cm 380 205 370 380 325 250 315 385 325 700 195 240 465 245

Murska Sobota cm 4 35 30 30 33 27 16 31 7 21 8 27 18 46

Novo mesto cm 32 50 62 44 52 25 25 65 17 16 19 52 42 37

Rateče cm 42 73 75 71 98 58 26 119 40 38 14 45 125 107

Ljubljana cm 20 18 32 30 35 39 21 56 11 14 21 26 41 40

Portorož cm 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 7

123P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

30. SPREMINJANJE OBSEGA LEDENIKA

CILJ

• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim raz-meram in zmanjševanje možnih neugodnih posledic.

kakor se ga stali. Sneg postopoma prehaja v led, ki polzi pod snežno mejo vse dotlej, dokler ga prevladujoča ablacija ne odtaja. Glavni dejavniki ablacije so sončno obsevanje, zračna toplota, padavine in veter.

Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva lede-nika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Zaradi majhno-sti slovenskih ledenikov je njihovo sorazmerno krčenje glede na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih.

Slika 30-1: Spremembe površine Triglavskega ledenika

Slika 30-2: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih Vir: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, 2005

0

1

2

3

4

5

1992 1995 1999 2003 2005

po

vrši

na

(ha)

Kazalec prikazuje spremembe površine in obsega Triglavskega ledenika. Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega,

124

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

Za vse alpske ledenike so značilna podobna nihanja v za-dnjih 400 letih. Po višku v začetku 17. stoletja so naslednjih 250 let ohranili podoben obseg z razmeroma skromnimi spremembami. Večina vzhodnoalpskih ledenikov je dose-gla naslednji višek med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja. Po letu 1920 je opazno njihovo stalno umikanje. Med posameznimi leti in desetletji so bile očitne le razlike v hitrosti umikanja ledenikov. Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posa-mezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglav-skega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nad-

povprečno snežno odejo v pozni pomladi. To se je nazadnje zgodilo leta 2004, ko je bilo v začetku julija na snegomerih pod ledenikom še več kakor 2 m snega. Snežna odeja se je obdržala do konca talilne dobe, tako da ledenik ni pogledal izpod snega in zato meritve niso bile smiselne. Na njegovem spodnjem delu se je sneg obdržal še do konca poletja v letu 2005, zato je izmerjena površina v tem letu večja kakor v letu 2003. Kljub temu se je ledenik v letu 2005 v zgornjem delu stanjšal.

Podobna gibanja so značilna za vse alpske ledenike. Vzrok razlik v hitrosti sprememb je različna nadmorska višina, lega in velikost ledenikov.

PODATKI IN VIRI:

Vse od leta 1946 izvaja redne letne meritve Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU.

Leta 1946 so bile okoli Triglavskega ledenika določene merilne točke in od njih so z merilnim trakom merili razdaljo do ledenika. Na podlagi teh meritev so bile izdelane skice ledenika po posameznih letih in ocena njegove površine. Ob umikanju ledenika so nekatere merilne točke postale preveč oddaljene, zato so bile v poznejših letih do-ločene nove. Umestitev merilnih točk je geodetsko izmerjena, zato je mogoče za vsa leta dokaj natančno izračunati površino ledenika. Hkrati z meritvami so ga sodelavci inštituta redno fotografirali z Begunj-skega vrha. Te fotografije so poleg meritev odličen vir za rekonstruk-cijo obsega ledenika v preteklih desetletjih. Od leta 1976 poteka tudi redno mesečno fotografiranje z dveh stalnih točk na Kredarici. Redne letne meritve pa se praviloma izvajajo sredi septembra ob koncu talilne

Preglednica 30-1: Spremembe površine Triglavskega ledenika Vir: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, 2005

dobe. V posameznih letih zaradi zgodaj zapadlega snega meritev ni bilo mogoče opraviti.

Leta 1952, 1995 in 1999 je bil ledenik tudi geodetsko izmerjen. Od leta 1999 se vsako drugo leto organizira fotogrametrično snemanje iz helikopterja, ti posnetki omogočajo izračunavanje sprememb površine in prostornine med posameznimi leti. Leta 2005 je bilo fotograme-trično snemanje organizirano iz letala.

Leta 1999 in 2001 so bile opravljene georadarske meritve, tako da imamo na posameznih prerezih podatke o debelini ledu.

World Glacier Monitoring Service (Svetovna služba opazovanja ledeni-kov) s sedežem v Zürichu zbira podatke o spreminjanju ledenikov. Pri posameznih ledenikih sega niz podatkov do leta 1894.

enota 1992 1995 1999 2003 2005

površina ha 4,3 3,0 1,1 0,7 1,1

125P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

31. DOLŽINA LETNE RASTNE DOBE

CILJ

• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.

• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim raz-meram in zmanjševanje možnih posledic.

Slika 31-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih v Sloveniji v referenčnih obdobjih 1961–1990 in 1991–2004

Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe ter spremembe v dolžini letne rastne dobe. Dolžina letne rastne dobe je obdobje med dnem, ko povprečna dnevna tempe-ratura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost.

Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji tempe-raturni prag za rast rastlin. Obdobje, ko je povprečna tempera-tura zraka višja od tega praga, pomeni dolžino letnega vegeta-cijskega obdobja. Tako določen temperaturni prag je tudi eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con.

Slika 31-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani

0

50

100

150

200

250

300

350

Ljubljana Novomesto

Bilje Slap priVipavi

MurskaSobota

Maribor Rateče

šte

vilo

dn

i

1961–1990 1991–2004

šte

vilo

dn

i

150

170

190

210

230

250

270

290

310

1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001

5-letno drseče povprečjedolžina rastne dobe

126

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E

PODATKI IN VIRI:

Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogost-nost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe. Ta dolžina je nehomogena z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju (1961–2004). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od de-vetdesetih let, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2004.

Prilagajanje drugačni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi

narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso bo nujno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne infor-macijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati spre-jete mednarodne konvencije (o podnebnih spremembah), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sona-ravno obliko kmetovanja.

Preglednica 31-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004

Preglednica 31-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih v Sloveniji v referenčnih obdobjih 1961–1990 in 1991–2004 Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004

enota Ljubljana Novo mesto Bilje Slap pri Vipavi Murska Sobota Maribor Rateče

1961–1990 število dni 243 238 278 276 237 243 187

1991–2004 število dni 254 249 283 287 237 246 195

enota 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975

dolžina rastne dobe število dni 279 227 249 256 243 226 268 243 235 234 247 270 216 226 265

enota 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990

dolžina rastne dobe število dni 239 278 255 246 222 246 222 237 235 210 243 224 228 252 260

enota 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

dolžina rastne dobe število dni 237 284 222 275 231 246 249 230 261 284 246 280 237 269

127P

OD

NE

BN

E S

PR

EM

EM

BE

Vir izvorne zbirke podatkov je Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji so bile analizirane pov-prečne dnevne temperature zraka na sedmih meteoroloških postajah (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Mur-ska Sobota) za obdobje 1961–2004.

Merila za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeta po metodologiji CCL/CLIVAR (Working Group on Climate Change Detec-tion, European Climate Assessment & Datasets), ki označujejo dolžino

letnega rastnega obdobja kot kazalec podnebnih sprememb, št. 143, (www.knmi.nl/samenw/eca). Dolžina letnega rastnega obdobja je število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi, ko je spomladi zadnjič izpolnjen pogoj šestih ali več zaporednih dni s temperaturo, višjo od 5 °C. S tem so izločene vsaj šest dni trajajoče zgodnje zimske otop litve.

128

PO

DN

EB

NE

SP

RE

ME

MB

E