informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce | leto 4 | številka 7 | maj 2013w

ww

.alu

mni

.si

»Do uspeha ni bližnjice, za uspeh je potrebno ogromno odrekanja.«Uroš Okoren in Blaž Bolcar

Izdal in založil: Zavod sv. Stanislava | Odgovarja: dr. Roman Globokar | Urednica: Olga Osredkar | Tehnična urednica:Anja Marija Arko | Lektoriranje: Lena Vastl | Oblikovanje: Marko Grimani, www.grimani.si | Fotografije: Arhiv Zavoda sv. Stanislava, Arhiv Klub Alumni ŠKG, zasebni arhivi intervjujancev, Stock.XCHNG | Tisk: Birografika BORI d.o.o. | Ljubljana, maj 2013.

3

9

6

12

23

24

469

1223242527

Življenje je lepo, če ga živišUvodnik

Kaj reči po dveh letih ...Razmišljanje predsednice Kluba Alumni ŠKG

Tina Martinec SelanIntervju z ustanoviteljico Inštituta Odglavedopet

Od ŠK Megaron do SportelementaIntervju z Blažem Bolcarjem in Urošem Okornom

Alumni podjetniki

Okrogla miza o poklicih

Srečanje Alumnov po akademiji sv. Stanislava

Obvestila kluba, vabila in razpisi

Sklad za pomoč družinam in ustanova Fundacija Alojzija Šuštarja

leto 4 | številka 7 | maj 2013

2 MAJ 2013

Življenje je lepo, če ga živišKaj pomeni živeti oz. uživati življenje? Je to morda stati križem rok in čakati, kaj ti bo življenje prineslo, kakšne darove ti bo navrglo? Ravno nasprotno! Že nekateri pregovori, kot sta Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. ter Kakor si boš postlal, tako boš ležal., nam pripovedujejo o tem, da si življenje krojimo tudi sami, in sicer s tem, da naredimo vse, kar je v naši moči. Ne razmišljaj torej, kaj ti bo šola dala, ampak, kaj boš ti storil za šolo, ne, kaj ti bo dala služba, ampak, kaj boš ti storil za služ-bo, ne, kaj ti bo dala družina, ampak, kaj boš ti storil za družino in ne nazadnje ne, kaj ti bo dala država, ampak, kaj boš ti storil za državo. Ne čakaj torej, kaj ti bo prineslo življenje, ampak ga živi v polnosti.

Posebej dragoceno nam je v življenju tisto, v kar vložimo vse svoje moči, svoj čas in trud. In če je to tisto, kar delamo z veseljem, nam je trud sproti poplačan. Pogosto življenje od nas zahteva odrekanje na več področjih, pri čemer se učimo tudi umetnosti krmarjenja med različni-mi področji našega življenja, katerega najpomembnejši del so ljudje, ki jih imamo radi in tvorijo našo družino, krog prijateljev … Kljub vsakovr-stnim službenim obveznostim se vedno znova vračamo domov, saj, kjer je srce, tam …

V tokratni številki publikacije Amo® smo se posvetili nekdanjim škofij-cem, ki se ukvarjajo s podjetništvom. Kar sem vam v uvodu na splošno orisala, je skupno tudi vsem podjetnikom, ki so se in se še srečujejo z različnimi izzivi in morajo včasih za uspešno poslovno delo marsikaj žrtvovati. Podrobnosti pa si preberite v izredno zanimivih prispevkih. Novo rubriko Alumni podjetniki bomo obdržali tudi v naslednjih števil-kah naše publikacije, v kateri se boste lahko na kratko predstavili tudi drugi podjetniki, ki tokrat niste imeli možnosti. Tako se bomo med se-boj spoznavali in se bo pletla nova mreža – tokrat podjetniška.

Prav tako vas spodbujam k sodelovanju v rubriki Za poslastico, ki smo jo uvedli v prejšnji številki, v tokratni pa ni zaživela. Če ste torej z nami pripravljeni deliti kakršnokoli zanimivost iz vašega življenja, bo rubrika Za poslastico pravi naslov.

Tudi tokrat bi se rada zahvalila vsem, ki ste sodelovali pri nastanku to-kratne številke publikacije Amo®, pa se bom vzdržala poimenskega na-števanja, da ne bi koga izpustila, saj vas je veliko, katerih imena niso prišla do mojih ušes. Iskrena hvala, saj publikacija brez vas ne bi uspela.

Olga Osredkar,prof. latinščine, urednica

UVODNIK

MAJ 2013 3

RAZMIŠLJANJE

V zgodbi Kluba Alu-mni ŠKG sem pred dvema letoma pri-stala nepričakovano. V šali sem kdaj rekla, da sem bila takrat še srečno omamljena od poroke in sem se dala prvemu predse-dniku kluba, Borisu Marku Andrijaniču, relativno hitro pre-pričati, da sem junija 2010 (dva tedna po poroki) prevzela vo-

denje kluba, ki je imel takrat za seboj svoje prvo, ustanovno leto. Po dveh letih mi za to odločitev ni-kakor ni žal, nasprotno, Borisu Marku sem hvale-žna, da me je takrat vpregel v to zgodbo, ki združuje veliko zanimivih ljudi in ima velik potencial, kjer je možno razvijati zanimive projekte in ideje ter kjer sem imela v svoji funkciji možnost, da sem spod-bujala k sodelovanju najrazličnejše škofijce različ-nih generacij, zanimanj in strok, ki z združitvijo svo-jih talentov venomer uspejo prirediti najrazličnejše dogodke na visoki ravni.

Letos obeležujemo 20 let od ponovne ustanovitve ŠKG, kar pomeni, da se je prva generacija dijakov na gimnazijo vpisala pred dvajsetimi leti, šolanje pa končala leta 1997. Torej bo izobraževanje na ŠKG v prazničnem letu zaključila že 17. generacija. In kje so sedaj ti ljudje, skoraj 2700 jih že bo? Marsikje, po vsej Sloveniji in v tujini. Vesela sem, da nam je v preteklih dveh letih z našimi dogodki in projek-ti uspelo nagovoriti večje število alumnov različnih generacij, vzpostaviti dober stik z Zavodom in sode-lovati tudi z dijaki ŠKG.

In kaj smo torej počeli v preteklih dveh letih, ki sta kar švignili mimo? Le poglejte spletno stran www.alumni.si. Po uspešni ustanovitvi kluba je bilo potrebno nadgraditi že začrtane projekte ter jim dodati nove, da bi se z njimi čim bolj približali vsem generacijam, tudi tistim, ki so npr. šolanje na ŠKG zaključile že trinajst let pred ustanovitvijo kluba. Po-samezne številke revije AMO® so se osredotočale

na različne teme (alumni glasbeniki, alumni ume-tniki, alumni znanstveniki, alumni podjetniki), in si-cer z namenom predstaviti delo in življenje kar naj-več nekdanjih škofijcev ter na ta način omogočiti ponovno medsebojno spoznavanje, tudi preko re-vije. Prav tako sta bili na spletu vzpostavljeni »evi-denca članov«, zaprta baza članov, preko katere se člani kot registrirani uporabniki lahko med seboj iščejo, ter rubrika Intervju meseca. Februarja 2012 je bil organiziran prvi dobrodelni ples, ki je bil v soju sveč ter ob izjemni glasbi ponovno zbranega orke-stra Divertimento zaradi svoje kakovosti mišljen kot tradicionalen projekt. Kljub temu da letos zaradi za-sedenosti članov orkestra plesa žal ni bilo možno organizirati, upam, da bomo spet plesali prihodnje leto. Organizirane so bile različne okrogle mize, med njimi najpomembnejša, letos že druga, okro-gla miza v okviru Tedna poklicev na ŠKG, na kateri alumni različnih poklicev dijakom ŠKG predstavljajo svoje delo in jim na ta način pomagajo pri odloči-tvi za študij. Letos je novost še srečanje poslovno usmerjenih alumnov, ki bo 23. maja 2013 (glej va-bilo na strani 26).

Kot je nekje zapisal prijatelj Peter Petkovšek (7G ) je naš Klub Alumni (skupaj s ŠD Megaron v študentski populaciji) absolutna izjema v slovenskem prosto-ru in ima kot tak neprecenljivo vrednost. Težko je povezovati tako veliko število ljudi, zato se skoraj po pravilu število vedno skrči na določen odstotek tistih, ki so zares aktivni. A ti lahko več kot dostojno zastopajo ostale. Vseeno si ob vseh različnih projek-tih želim, da bi se že skoraj »izgubljene« generacije, ki so že izgubile skoraj vsak stik s ŠKG, začele še bolj vračati v ta krog alumnov, ki je zares bogat. To sicer spoznaš šele, ko se (tudi če po nekaj letih premora) udeležiš dogodkov Kluba Alumni. Tako kot v priliki o izgubljenem sinu bo tudi Klub Alumni svojih »izgu-bljenih hčera in sinov« zmeraj vesel, 25. maja 2013 pa bomo za stare in nove alumne na tradicional-nem pikniku spekli tudi kakšen čevapčič (glej vabilo na zadnji strani). Kljub temu da se v krogu alumni vrti že 16 generacij, je občutek domač, saj zagotovo najdeš nekaj starih prijateljev, v vsakem primeru pa z vsakim udeležencem posameznega dogodka de-liš del zgodovine – 4 leta na škofijski – kar glede na

Kaj reči po dveh letih vodenja Kluba Alumni ŠKG?

Anja Marija Arko,predsednica

Kluba Alumni ŠKG

4 MAJ 2013

pomen najstniških let za razvoj človeka ni zanemar-ljivo. In ravno to (lahko tudi podzavestno) prispeva k določeni domačnosti.

Želela bi se zahvaliti direktorju dr. Romanu Globokar-ju za vso podporo in vse spodbude, članom uprav-nega odbora v dveh mandatih, Lučki Berlot (11G), Mateji Beribak (7G), Matiji Simončiču (5G), Mar-ku Balažicu (7G), Luki Jemcu (3G), Matiji Mitju Šti-hu (1G), Martinu Nahtigalu (13G) in Simonu Jemcu (15G). Zahvaljujem se tudi snovalcem revije Amo®, ki s svojim prostovoljnim delom omogočajo njeno izhajanje: urednici Olgi Osredkar (3G), oblikovalcu Marku Grimaniju (1G), lektorici Leni Vastl (6G) in prejšnji lektorici Špeli Oman (6G) ter novinarkam in upravnemu odboru. Hvala tudi vsem predstavnikom

generacij in drugim članom, ki ste pomagali pri pro-jektih. Vedno znova me je navduševalo dejstvo, da na različne prošnje za sodelovanje pri projektih ni-koli nisem dobila negativnega odgovora.

Naslednjemu vodstvu kluba, ki ga bomo izvolili na občnem zboru 25. maja 2013, želim, da bi se ta trend pozitivnih odgovorov nadaljeval ter veliko za-gona in energije pri izpolnjevanju poslanstva kluba v skladu z geslom In necessariis unitas, in dubiis li-bertas, in omnibus caritas. Sama se bom z veseljem vračala na dogodke in pri njih, če bo takšna želja, tudi pomagala oz. sodelovala.

o

MAJ 2013 5

Kot otroci smo vedno sanjarili o najrazličnejših pokli-cih, od frizerke pa do gasilca. Si morda že takrat sa-njala o poklicu, ki ga opravljaš danes, ali te je življenje najprej popeljalo v druge smeri?

Spomnim se, da sem kot otrok sanjala o tem, da bi po-učevala klavir, saj sem zelo občudovala svojo učiteljico klavirja v nižji glasbeni šoli. Ko sem bila nekoliko starej-ša, sem razmišljala o pravu, na gimnaziji pa sem bila v prvih dveh letnikih trdno odločena za študij francoščine, ki smo se je učili. No, v tretjem letniku gimnazije me je prešinilo, da bi šla študirat farmacijo, ker (pa upam, da ne bo zvenelo preveč domišljavo) so mi jeziki res zelo dobro šli in se mi je zazdelo, da bi znalo biti na faksu kar »prelahko«. Ravno v tistem času smo se pri psihologiji učili o nadkompenzaciji (da človek zavestno želi nadgra-diti vse tisto, kar zna, še s čim, kar mu ne gre tako dobro) in jaz sem si rekla, čeprav mi kemija, fizika in matema-tika niso najljubši, vem, da bom zmogla tudi farmacijo!

Si imela v mladosti, v času obiskovanja Škofijske klasič-ne gimnazije, že kdaj občutek, da te odnaša v modne vode? Če ja, na kakšen način?

Vsekakor je to nekaj, kar me je neskončno veselilo in bilo del mojega življenja od malega. Lahko rečem, da sem izredno vizualni tip (tudi moji zapiski na gimnaziji in na faksu so bili vedno pisani kot mavrica, saj sem si naučeno zapomnila v točno tistih barvah, kot sem ime-la v zapiskih). Imam to srečo, da sem odraščala ob zelo urejeni mami (in sestri, tetah …), tako da mi je bilo to, da se ženska vsakodnevno uredi, nekaj normalnega. Od malega sem frizirala in ličila mamo in sestro, sestri sem že v osnovni šoli pripravljala kombinacije oblačil … Od nekdaj sem imela z oblačili, modnimi dodatki in li-čili izjemno veselje. To se je seveda nadaljevalo tudi na

gimnaziji. Sošolke se spomnijo, da sem vedno opazila, kaj so imele oblečeno učiteljice in učitelji, in da sem že takrat rekla, koga vse bi z velikim veseljem stilsko preo-brazila, če se mi je zdelo, da ni urejen v skladu s svojo postavo in pojavo.

Bi lahko rekla, da ti je ŠKG dala kakršnokoli popotnico, ki ti je pomagala doseči vse to, kar imaš danes?

Seveda, ŠKG mi je dala ogromno popotnico, saj nam je nudila izjemno široko in dobro izobrazbo – ob hkratni spremljavi duhovnega, kar se mi zdi za mladega človeka zelo pomembno. Pomembno je vedeti, da se z discipli-no, trudom, delom in energijo da doseči vse, kar si člo-vek zastavi. ŠKG zagotovo ni (in ne sme biti) kot druge gimnazije, saj ljudi zaradi trdnih temeljev poveže na glo-blji način. No, jaz sem tam spoznala tudi svojega moža, s katerim sva skupaj od prvega letnika gimnazije, od tega poročena dobrih šest let.

Kakšna je bila tvoja prva službena izkušnja, prijetna in bolj negativno obarvana? Če negativna, kako si kljub njej vztrajala pri svoji viziji in nisi obupala?

Moja čisto prva prava službena izkušnja je bila farma-cevtska, saj sem slabo leto delala v lekarni kot farma-cevtka. Bilo je lepo, težko rečem, da imam slabe spomi-ne. Vedela pa sem, da to ni čisto »to« oz. da bi lahko kot osebna stilistka zares izpolnila, kar me najbolj veseli, in tudi drugim s tem dala največ. Pri svojem delu stilistke in osebne svetovalke se vsakodnevno srečujem s stran-kami in moram reči, da so izkušnje večinoma izredno pozitivne. To so krasne ženske, ki mi s tem, ko pridejo k meni po preobrazbo, nasvet, izkažejo veliko zaupanje in za to sem jim iskreno hvaležna. Tudi sama lahko rečem, da me prav vsaka po svoje obogati. Seveda pride tu in tam tudi kakšna malce zahtevnejša stranka, taka, ki ni prav lahko zadovoljna, a to je samo še večji izziv.

Kdaj se ti je pravzaprav porodila ideja o zasnovi Odgla-vedopet – je bil to trenutni preblisk navdiha ali si idejo v sebi pestovala in razvijala že dlje časa?

Rekla bi, da se mi je ideja o tem, kaj bi rada delala, za-čela oblikovati nekje po prvem otroku in izkušnji dela v lekarni. Enostavno sem se zavedla, da je svetovanje in stiliranje tisto, kar bi rada počela najraje na svetu in se začela spraševati, na kakšen način bi to lahko uresničila.

Intervju: Tina Martinec Selanustanoviteljica Inštituta Odglavedopet

6 MAJ 2013

Moram reči, da so mi bili pri tem moji bližnji v veliko podporo, saj so se strinjali, da moram vsekakor to po-skusiti, če tako čutim. Tudi prijateljice in znanke, ki so me že dolga leta spraševale za nasvete glede oblačil, iz-bire ličil, parfumov in podobno, so rekle, da imam tak talent, da naj se začnem s tem ukvarjati tudi poslovno. Nekakšna prelomna točka je bil nasvet prijatelja Petra, ki mi je omenil, da bi lahko začela pisati svoj blog. In blog je bil res začetek moje poslovne poti. V času nosečno-sti in porodniškega dopusta ob drugem otroku sem tako pridno pisala svoj poslovni načrt, razvijala idejo, se po-zanimala o vsem, kar je treba storiti za uresničitev tega (izobraževanje, spletna stran, pravni vidik poslovanja …), naredila tudi izobraževanje za CMB-barvno svetoval-ko, itd. V veliko pomoč mi je bil tudi mož Jurij, ki je po mojih željah oblikoval logo za Odglavedopet, skupaj pa sva si zamislila celostno grafično podobo.

Kako bi v nekaj stavkih povzela bistvo svojega dela? Bi izpostavila kaj, kar te pri tem loči od drugih, ki se ukvarjajo z isto stroko?

Bistvo mojega dela (ali celo moje poslanstvo) je vsaki ženski pokazati, kako lepa in posebna je lahko, če se na-uči pravilno obleči in urediti, če pravilno izpostavi svoje adute (naravno obarvanost, lepe plati svoje postave) in če najde svoj osebni slog, ki jo spremlja vsak dan, ne gle-de na njen poklic ali starost. Težko bi rekla, če me kaj loči od drugih. Gotovo ima vsaka svetovalka na tem podro-čju določen profil strank, ki ji zaupajo in ki »se najdejo« v tem, kar dela. Fraza, ki jo najraje uporabljam za opis svojega dela, je »celostna podoba« in naziv Odglavedo-pet pomeni točno to: biti urejen od glave do pet, pri če-mer so vključeni vsi vidiki osebne urejenosti, ki skupaj zaokrožijo celostno podobo posameznika.

Se ti zdi, da si ob ustvarjanju nečesa novega potrebo-vala več poguma ali konkretnih sredstev, kot je npr. denar?

Definitivno je potrebno oboje, tako pogum oz. sama raje rečem energija, v smislu ustvarjalne energije, ki ti ne da počitka, ki te žene naprej, dokler niso prav vsi de-tajli neke ideje na svojem smiselnem mestu, kot tudi materialna sredstva za zagon nove poslovne poti.

Modni svet velja za enega najbolj zahtevnih poklicnih svetov, kjer je potrebno stalno izobraževanje in nad-grajevanje svojega znanja, prav tako pa sta potrebna inovativnost in drznost. Katere vrednote so tebi v sve-tu mode najpomembnejše? Jih upoštevaš tudi pri svo-jem delu?

Meni je pri vsem skupaj všeč to, da se v modnem sve-tu prepleta tako svet vizualnih informacij (ki včasih meji celo na umetnost) kot tudi povsem uporabna, aplikativ-na stran tega. Eno je, kar modni oblikovalci predstavijo na svojih modnih revijah, fotografirajo znani modni fo-tografi za t. i. »editoriale« in kar nosijo manekenke in znane osebnosti. To so lahko drzne, pretežno neuporab-ne stvari, ki pa so vseeno lahko zelo lepe, avantgardne …, a pristajajo le peščici in še to le za na rdečo preprogo. Povsem druga stvar so oblačila, ki jih neka »normalna« ženska z nepopolno postavo nosi vsakodnevno za v služ-bo, v katerih pobere otroke v vrtcu, ki jih ima v soboto za na tržnico in ko gre na kavo s prijateljicami. To sta dva različna svetova, a dober stilist se mora znajti v obeh, prepoznati tiste zakonitosti estetike, ki so obema sku-pne, in na koncu – to je najpomembneje – ustreči stran-ki, ki mora domov oditi zadovoljna.

}} To (moda na modnih revijah in moda za vsak dan) sta dva različna svetova, a dober stilist se mora znajti v obeh, prepoznati tiste zakonitosti estetike, ki so obema skupne, in na koncu – to je najpomembneje – ustreči stranki, ki mora do-mov oditi zadovoljna.

Intervju: Tina Martinec Selanustanoviteljica Inštituta Odglavedopet

MAJ 2013 7

INTERVJU

Kako pa se je uveljavljati na slovenski sceni? Glede na to, da smo relativno majhen, sicer vse bolj razvijajoč modni trg, se ti zdi, da se je težko uveljaviti?

Z uveljavljanjem kot takim se niti ne obremenjujem. Mi-slim, da se neka kvaliteta in trdo delo sama po sebi zač-neta obrestovati, se pa zavedam, da je to tek na dolge proge in da instant uspehov ni. Meni je največji kompli-ment, ko se mi oglasi stranka, ki me je zasledila na blo-gu ali ki že dlje spremlja moje delo, in mi pove, da si je dolgo želela nekaj takega, neko tako storitev. Ali stalne stranke, ki se vračajo. Mediji, to, koliko si prepoznaven, mi niti ni pomembno oz. se zavedam, da je v okolju, kot je naše, to lahko včasih celo slabost. Naš modni trg je majhen in v razvoju, kot si rekla, a to še ne pomeni, da moramo vreči puško v koruzo; ravno nasprotno! Sem optimistka in verjamem, da se bo v prihajajočih letih vse skupaj postavilo na lepe temelje. Upam, da se bo to zgo-dilo tudi na področju modnih časnikov in modne litera-ture pri nas, saj je le-teh izredno malo, zaradi majhne kupne moči pa je »skromna« tudi njihova vsebina.

Kako kuješ načrte za prihodnost – premišljeno, slediš toku, morda zaupaš trenutnim navdihom …?

Sledim viziji biti dobra in kvalitetna osebna svetovalka, kar pa pride sproti, z veseljem sprejmem in pogledam v oči tudi novim izzivom na tej poti.

Kakšne so prednosti in kakšne slabosti tega, da si sa-mostojni podjetnik, obrtnik? Je lažje biti na svojem ali del neke večje organizacije?

Če si zaposlen v večji organizaciji ali podjetju, imaš nek fiksen urnik, zagotovljeno plačo na točno določen dan v mesecu, plačano bolniško, dopust in porodniško. To so lepe prednosti takega načina zaposlitve. Ko si na svo-jem, tega ni oz. moraš za vse poskrbeti sam. Sama temu rečem, da gre stvar »iz dneva v dan« ali »iz tedna v te-den«, saj dejansko za več kot nekaj tednov vnaprej ne veš, kako bo, koliko bo strank, koliko bo posla … To je neka negotovost, s katero se šele učim spopadati. Je pa toliko prednosti samostojnega podjetništva, od urnika, ki si ga lahko sam prilagajaš, do tega, da si sam svoj go-spod, da lahko rečem, da si ne predstavljam, da tega ne bi imela (več).

Kakšen nasvet bi dala vsem tistim, ki se poigravajo z idejo o ustanovitvi lastnega podjetja, obrti, pa jim manjka še tisti zadnji korak do pričetka uresničevanja?

Vsaka taka stvar mora biti plod skrbnega načrtovanja in zelo dobre ideje o tem, kaj in kako, na koncu pa naj bo še kanček spontanosti, avanturizma za tisti nujno potre-ben skok v vodo. Če ne skočiš, ne moreš splavati, kajne?

Pogovarjala se je Manca Grom.

040 244 422 | info@helenca.si

POROČNE TORTE & tortice najrazličnejših okusov, oblik in barv ... za slavja ali vsakdan, ko je sladkor v krvi prenizek

Jošt Klemenc, zdravnik in homeopat in Alenka Klemenc, psihologinja

informacije in naročanje na telefon: 040 817887 www.celostnozdravljenje.si

8 MAJ 2013

INTERVJU

Od športnega kluba Megaron do Sportelementa

Da prijateljstva, ki so se spletla na Škofijski klasični gimnaziji, ne umrejo z odhodom na fakulteto, dokazuje poslovna zgodba Uroša Okorna in Blaža Bolcarja. Čeprav ne pripadata isti generaciji škofijcev, ju je že v gimnazijskih letih po-vezala ljubezen do športa. Tako sta v letih, ki so sledila, najprej ustanovila Športni klub Megaron, kasneje pa še sku-pno podjetje Sportelement.

Najprej vaju prosim, da na kratko predstavita vajino podjetje.

Sportelement, ravno prejšnji teden smo praznovali če-trti rojstni dan, je podjetje za športni marketing, ki skrbi za optimizacijo in aktivacijo športnih sponzorstev. Veči-noma delamo za podjetja, delamo pa tudi z nekaterimi športnimi zvezami in posameznimi športniki. Skrbimo za celoten sponzorski proces – od izbire sponzorskih pro-jektov, pogajanj, priprave sponzorskih pogodb, do izved-be oz. aktivacije posameznih sponzorskih projektov. Po-enostavljeno povedano – smo vezni člen med podjetji, ki vlagajo sredstva v sponzorstva, in športnimi subjekti (klubi, zvezami, športniki …).

Sta poslovno pot začela skupaj? Je na vajino poslovno sodelovanje vplivalo obiskovanje iste gimnazije, torej Škofijske klasične gimnazije?

Na Škofijski klasični gimnaziji sva oba organizirala šolske turnirje trojk, kmalu po začetku faksa pa je ob neki pijači padla ideja, da bi z bivšimi gimnazijskimi kolegi ustano-vili lastno košarkarsko ekipo. Iz te ideje je zrasel Športni klub Megaron, ki je poleg košarkarske ekipe imel tudi odbojkarsko, organizirali smo letna smučanja v Kronpla-tzu, kasneje pa tudi mednarodne študentske igre in seri-jo uličnih turnirjev trojk Mega3ce. Tako da lahko rečeva, da je obiskovanje Škofijske gimnazije definitivno vplivalo na najino poslovno sodelovanje. Po koncu fakultete sva šla vsak svojo pot, vendar sta se poti stalno prepletali, dokler ni leta 2009 padla odločitev o skupnem podjetju.

Blaž

Bol

car

Uroš

Oko

rn

INTERVJU

Čigava je bila ideja o odprtju podjetja, ki se bo ukvarjalo s športnim marketingom?

Ideja o podjetju je skozi leta rasla pri obeh, ko sva oba delovala na raz-ličnih področjih športnega posla in videla, da obstaja prostor za tovrstno podjetje. Šlo je za precej spontano odločitev, hkrati pa sva ravno zaradi najinih večletnih izkušenj na tem področju lahko dobro ocenila, kaj trg potrebuje in v katero smer se bo razvijal.

Omne initium difficile ali Vsak začetek je težak pravi znani rek. S kateri-mi problemi sta se soočala na začetku svoje podjetniške poti?

Trg športnega marketinga je bil leta 2009 še dokaj nerazvit, malo podjetij se je resno ukvarjalo s tem. Tako je bilo treba v bistvu najprej pomagati ustvarjati in izobraževati trg, šele potem sva lahko resno začela pridobi-vati naročnike. Za neko novo storitev, kar je aktivacija športnih sponzor-stev v tistem obdobju vsekakor bila, je, tako kot za vse podobne zadeve, težko »na suho« pridobiti naročnike, tako je bila v bistvu največja težava v začetku dobiti prve projekte, jih uspešno izpeljati in pokazati oprijemlji-ve rezultate.

Začetna pot je torej prehojena, začetne težave so za vama. Če bi lahko začela še enkrat, katerih napak ne bi ponovila?

Mogoče bi pri par zadevah odreagirala drugače, ampak sva danes, kjer sva, tudi zaradi napak, ki sva jih naredila in iz katerih, upava, sva se nekaj naučila in jih ne bova ponovila.

Kaj bi torej svetovala tistim, ki podjetniki šele postajajo. Ali priporoča-ta to izkušnjo mladim?

Podjetništvo vsekakor ni za vsakega, je pa po najinem mnenju dobro, da posameznik, preden stopi na samostojno podjetniško pot, dela v določe-nih sistemih, se uči, napreduje, pridobi mentorje in se potem, če oceni, da lahko kot posameznik še bolj napreduje ali na trgu ponudi kaj boljšega, odloči za samostojno pot.

Menita, da za vstop v podjetništvo potrebuješ podjetniška znanja ali je dovolj obvladovanje znanja s svoje-ga področja? Kako sta se tega lotila vidva?

Glavna stvar je seveda, da dobro ob-vladaš področje, s katerim se ukvarjaš, malo pa potrebuješ tudi podjetniškega znanja, ki ga je v nadaljevanju seveda potrebno nadgrajevati skupaj z rastjo podjetja. S tem namenom sva oba obi-skovala program TOP Class, ki je posve-čen ravno mladim podjetnikom.

Združevanje podjetniškega in področ-nega znanja je torej nujno za samo-stojne podjetnike. A verjetno samo znanje še ne prinese uspeha. Kaj je po vajinem mnenju tisto, kar znanje spre-meni v uspeh?

Do uspeha ni bližnjice, za uspeh je po-trebno ogromno odrekanja, vedeti je treba, kaj (in kako) se hoče doseči, in navkljub vsem morebitnim oviram vztrajati.

Ena od morebitnih ovir so lahko tudi slabe gospodarske razmere v državi. Ali so trenutne razmere v gospodar-stvu vplivale na poslovanje vajinega podjetja?

Pravzaprav sva z resnim delom začela ravno ob začetku nastopa krize, ki še vedno traja, tako da težko primerjava, kako bi poslovala v kakšnih drugih časih … Se pa razmere v gospodarstvu vse-kakor poznajo pri krčenju sponzorskih sredstev, sploh pri podjetjih, ki nimajo jasno začrtane sponzorske politike.

Ali na uspešnost podjetja, ki se ukvar-ja s športnim marketingom, vpli-va razvitost tega področja v državi? Kako razvit je sploh pri nas športni marketing?

Trg športnega marketinga v najve-čji meri razvijajo veliki športni dogod-ki. Slovenija zaradi svoje majhnosti ni stalni udeleženec svetovnih in evrop-skih nogometnih prvenstev, tako da smo (bili) na tem področju malo v za-ostanku. Se je pa s prejšnjimi Olim-pijskimi igrami v Londonu na tem po-dročju naredil velik korak naprej – ve-čina sponzorjev slovenske olimpijske

VarËevalni paketi za vzdræevanje

vozil, starejπih od πtirih let.

Vaπ pooblaπËeni servis

Avtohiπa VRTA» d.o.o., Delavska cesta 4, 4000 Kranj, www.avtohisavrtac.si

VarËevalni paketi za vzdræevanje vozil, starejπih od πtrih let.

SERVIS Z MENJAVO OLJA

ZAVORNE OBLOGE Z VGRADNJO

ZOBATI JERMEN Z VGRADNJO

ÆE OD 63,25 €

ÆE OD 60,93 €

ÆE OD 202,23 €

10 MAJ 2013

INTERVJU

reprezentance je svoje sponzorstvo tudi aktivirala, kar se je zgodilo prvič, in dobili smo ogromno zelo lepih pri-merov uspešne aktivacije športnih sponzorstev. Pozitiv-ni primeri, ko lahko podjetje jasno pokaže uspešnost do-ločene aktivacije, zelo pripomorejo k razvoju športnega marketinga. Naslednji mejnik na tem področju bosta do-mače Evropsko prvenstvo v košarki in zimske Olimpijske igre v Sočiju.

Poleg pomembnih športnih dogodkov so pri vajinem poslu pomembni tudi uspešni športniki. Ali lahko uspe-šen športnik vpliva na prepoznavnost znamke, ki ga sponzorira?

S sponzoriranjem športnika ali športne ekipe lahko sponzor doseže različne cilje, tudi povečanje prepoznav-nosti blagovne znamke. Sponzorski cilji so lahko tudi po-večanje prodaje, povečanje ugleda blagovne znamke, družbena odgovornost ipd. Ključno je, da podjetje ve, kaj hoče s posameznim sponzorskim projektom doseči, in da ta sponzorski projekt čim bolj integrira v obstoječe marketinške načrte. Hkrati je treba izredno dobro po-znati specifike športnega sponzorstva, kamor nedvomno sodijo tudi aktivnosti ob uspehih ali porazih športnikov.

Kateri športnik/športnica oz. šport je po vajinem mne-nju v Sloveniji trenutno najbolj zaželen oz. iskan s stra-ni sponzorjev?

Trenutno najbolj vroča športnica je Tina Maze. Zaradi bližajočega Evropskega prvenstva bodo iz naših TV ekra-nov kmalu začeli »skakati« košarkarji, med katerimi ima največjo marketinško vrednost Goran Dragić. To sta ver-jetno dva najvrednejša športnika trenutno pri nas. Je pa tako, da podjetja običajno povprašujejo po športnih obrazih, ki so v tistem trenutku najbolj uspešni.

Kaj lahko torej podjetje, ki se odloči za sodelovanje z vami, pričakuje od vas? Ali jih vi povežete s športniki?

Odvisno od velikosti samega podjetja in tudi od velikosti posameznega sponzorskega projekta. Lahko gre za upra-vljanje celotnega sponzorskega portfelja ali samo za iz-peljavo enega sponzorskega projekta.

Glede na to, da je vajino podjetje povezano s špor-tom – ali sta tudi sama športnika? Kateri šport ima-ta najraje?

Kot je bilo že prej omenjeno, sva skupaj igrala košarko za Megaron Profil, zdaj za timske športe ni več toliko časa, se pa v zadnjem času oba navdušujeva nad treningi v centru VigorGround. Poleg tega pa sva seveda tudi zelo zavzeta gledalca športnih dogodkov po televiziji.

Vajino podjetje je aktivno tudi na Twiterju, Facebooku, pišeta blog … Menita, da je obvladovanje in pojavlja-nje na socialnih omrežjih pomembno za prepoznavnost podjetja?

To je izredno pomemben dejavnik, tako pri gradnji ugle-da in prepoznavnosti podjetja kot tudi osebne blagovne znamke. Od začetka dajeva velik poudarek tako Twitter-ju, Facebooku in blogu kot pisanju člankov ter kolumen za druge časopise. Podjetje lahko prav preko teh orodij relativno poceni gradi svoj ugled in prepoznavnost.

Kakšni so vajini načrti za prihodnost?

Narediti čim več dobrih projektov v povezavi z bližajo-čim se Evropskim prvenstvom v košarki v Sloveniji, po-tem pa nas čakajo že zimske Olimpijske igre.

Pogovarjala se je Urška Čehovin.

(več sledi po oglasu)

MAJ 2013 11

MARKO GRIMANI, NEKDANJI DIJAK 1. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE NOVEMBRA 2011 V RADOVLJICI USTANOVIL OBLIKOVALSKI STUDIO GRIMANI, KI SE UKVARJA Z GRAFIČNIM OBLIKOVANJEM. GLAV-NE STRANKE SO ZAVOD SV. STANISLAVA, ŽIMA D.O.O., ROMAR D.O.O. …

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Deset let sem delal kot grafični oblikovalec v podjetju v Kranju. Ob rednem osemurnem delavniku se je pojavlja-lo vedno več projektov, ki sem se jih loteval v prostem času. Kmalu se je teh nabralo toliko, da je bil Oblikoval-ski studio Grimani povsem naravno nadaljevanje moje kariere.

Največji dosežek …Ker sem na poti podjetništva še precej na začetku, je verjetno eden večjih uspehov že to, da sem v času, ko smo bombardirani z besedami »kriza« in »stečaj«, zbral

pogum, da sem se za to pot sploh odločil. Za oblikovalca v meni pa je uspeh vsak izdelek, ki navduši naročnika in sem nanj lahko ponosen tudi sam.

Največja ovira …V samostojnem podjetju ni razkošja večjega oblikoval-skega studia, kjer lahko delaš samo to, kar počneš naj-raje – oblikuješ. Kar naenkrat žongliram med oblikova-njem, računovodstvom, prodajo in nabavo, čiščenjem prostorov in še čim. A ker podjetje živi, kaže, da tudi te ovire niso nepremagljive!

Dodana vrednost tega, kar delaš …Oblikovalski studio Grimani je butično podjetje, kjer no-ben naročnik ni le številka na delovnem nalogu. Vsak projekt dobi pozornost, ki si jo zasluži. Oblikovanje zame ni rutina, saj se vsakega izziva lotevam drugače, vedno pa najprej prisluhnem željam naročnika.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Želim si, da bi oblikovanje ostalo moja strast in ne le vir dohodka.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Skavti, poslušanje glasbe in brskanje po internetu.

Na kaj si ponosen? Na svojo družino.

Pred vami je nova, odslej stalna rubrika o alumnih podjetnikih, ki jo sestavljajo odgovori na kratka standardna vprašanja. Rubriko Alumni podjetniki bomo v skrajšani obliki, a z enakimi vprašanji, obdržali tudi v naslednjih številkah naše pub-likacije, v katerih se bosta predstavila po dva podjetnika. Če želite sodelovati, se lahko obrnete na urednico publikacije Amo® ali na upravni odbor Kluba Alumni ŠKG (alumni@stanislav.si).

Vabljeni na prvo srečanje t.i. podjetniške sekcije Kluba Alumni ŠKG, ki bo 23. maja 2013. Več v vabilu na strani 26.

12 MAJ 2013

ALUMNI PODJETNIKI

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev? Vpisal bi se na intenzivni tečaj solo petja – če bi le na-šel koga, ki bi zdržal cel mesec ob mojem pomanjkanju talenta.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik? Brez oblikovanja ne bi šlo.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti? Po nekajletnem premoru del svojega prostega časa spet namenjam skavtom, dejaven pa sem tudi v župniji.

Najboljši film …As good as it gets (Bolje ne bo nikoli).

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik …) in kaj z njim najraje počneš? To bo verjetno iPhone, ki namesto mene skrbi, da ne zamudim na sestanke in ne pozabim na rojstne dneve.

Tvoje življenjsko vodilo …Življenje nerad zajamem v eno samo vodilo. Pri delu pa me navdihuje misel: »Oblikovalec lahko mesece pre-mleva zahtevno oblikovanje. Naenkrat pa se mu posveti povsem enostavna, elegantna, čudovita rešitev. Ko se ti to zgodi, se ti zdi, kot bi ti jo prišepnil Bog. Kdo ve, mo-goče ti jo je res.« (Leo Frankowski)

KleMeN ŽUMeR, NEKDANJI DIJAK 1. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, SE OD 1. MAJA 2009 V EU2SLO UKVARJA S SVETOVANJEM NA PODROČJU ČRPANJA EU SKLADOV IN NA PODROČJU KADROVANJA EU, Z ORGANIZACIJO OBISKOV EU INSTITUCIJ TER Z MOTIVACIJSKIMI IN KADROVSKIMI TRENINGI. GLAVNI PARTNERJI PODJETJA, KI IMA SEDEŽ V LJUBLJANI IN BRUSLJU, SO SLOVENSKA PODJETJA, IZ-OBRAŽEVALNE INSTITUCIJE, DRUŠTVA IN POSAMEZNIKI.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Odgovor na potrebo in povpraševanje.

Največji dosežek …Navdušeni mladi, polni upanja.

Največja ovira …Negativizem.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Odpiranje obzorij in perspektiv Slovenkam in Slovencem.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Praktično približanje EU Sloveniji.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Wakeboarding.

Na kaj si ponosen? Da se po padcu dvignem močnejši.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev? Potoval in spoznaval ljudi in ideje še neodkritega sveta.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik? Študiral filozofijo.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti? 99 % dela naredimo zaenkrat zastonj.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Yes you can!

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš? Kolo, kadar se preveč ne polomim z njim.

Tvoje življenjsko vodilo …Sreča in uspeh v življenju sta 10 % odvisna od tega, kar se ti zgodi, in 90 % od tega, kar s tem narediš.

Fakulteta za poslovne vede

Ciril-Metodov trg 9 1000 Ljubljana

e-pošta: info@kat-inst.siwww.katoliski-institut.si

Fakulteta za

poslovne vede

POSTANI USPEŠEN IN ODGOVOREN PODJETNIK!

Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere!

individualni pristop k poučevanjucelovito in praktično znanje poslovnih vedmožnosti štipendiranjaveščine pogajanj, vodenja ljudi, komuniciranja, � nanc, prava in tuji jezikisodelovanje s priznanimi tujimi univerzamipopust pri šolnini za diplomante in v primeru prehodov med programi

MAJ 2013 13

ALUMNI PODJETNIKI

MARTIN MARTINčIč, NEKDANJI DIJAK 1. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, OD LETA 2008 VODI PODJETJE POSESTVO HUBA – VINOGRADNIŠKO VINARSKA KMETIJA, KI SE NAHAJA V MALI HUBAJNICI (OBČI-NA SEVNICA) NA DOLENJSKEM. GLAVNI PARTNER JE PODJETJE MARTINČIČ D.O.O.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Biti v realnem sektorju, sam ustvariti delovno mesto, pomagati okoliškemu podeželju in ljudem.

Največji dosežek …Do sedaj pet odličnih letin, prvo ledeno vino 2009.

Največja ovira …Slovensko provincialno razmišljanje.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Razvoj podeželja, življenje in odraščanje mojih otrok v neokrnjeni naravi.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Srečna družina, normalen tempo življenja, v katerem bi mi ostalo še vedno nekaj časa za sočloveka.

Najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v pod-jetju) …Petje, hribolazenje.

Na kaj si ponosen?Na svojo družino.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Z družino bi obiskal vse ljudi, ki si jih že dolgo želim obiskati.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik?Pomagal ljudem (zdravnik).

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Po zmožnostih.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Alamut (V. Bartol), razstava slik akad. slikarke Nike Zupančič.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik …) in kaj z njim najraje počneš?Sony Ericsson Experia.

Življenjsko vodilo …Ni pravila čez »Zlato pravilo«.

MARKO MOzeTIč, NEKDANJI DIJAK 1. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE LETA 2005 V LJUBLJANI USTA-NOVIL PODJETJE PRONOTE, KI SE UKVARJA Z GLASBENIM UMETNIŠKIM USTVARJANJEM IN DISTRI-BUCIJO NOTNE LITERATURE. GLAVNE STRANKE SO GLASBENE ŠOLE, GLEDALIŠČA, ORKESTRI IDR.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Za šankom.

Največji dosežek …Ko verjamem vase.

Največja ovira …Strah.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Zadovoljni poslušalci in izvajalci glasbe.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči … Izvoz glasbenih del v tujino.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Hribolazenje.

14 MAJ 2013

ALUMNI PODJETNIKI

Na kaj si ponosen? Na družino.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev? Denar ni vse.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik? Se dolgočasil.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti? Dobrodelni koncerti.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava … Nekaj, kar se me je bolj dotaknilo: knjiga: Duke Elling-ton, koncert: Jovanotti – Treviso, gledališče: Lion King – New York, plošča: Robbie Williams: Reality killed the video star, razstava: Nordung – Vitanje.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik …) in kaj z njim najraje počneš?iPhone.

Tvoje življenjsko vodilo…

AleŠ ROzMAN, NEKDANJI DIJAK 2. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE SOUSTANOVITELJ PODJETJA GI-GASPARK D.O.O. V LJUBLJANI. PODJETJE JE OD LETA 2004 OBSTAJALO KOT S. P., LETA 2009 PA SE JE PREOBLIKOVALO V D.O.O. UKVARJA SE Z REGISTRACIJO DOMEN, GOSTOVANJEM SPLETNIH STRANI IN ELEKTRONSKE POŠTE, NAJEMOM LASTNIH (VPS) STREŽNIKOV IN ZAGOTAVLJANJEM DRUGE VI-SOKO RAZPOLOŽLJIVE INTERNETNE INFRASTRUKTURE TER S TEM POVEZANIH STORITEV. NJIHOVE STRANKE SO MALA IN SREDNJA PODJETJA, POSAMEZNIKI IN ORGANIZACIJE, KI SE PREDSTAVLJA-JO NA SPLETU. NEKAJ ZANIMIVIH DOMEN, KI GOSTUJE PRI NJIH: ALUMNI.SI, CENTER-ECCE.COM, KARITAS-NM.SI, KBMINVEST.SI, KLI.SI, LUNA.SI, NINAPUSLAR.COM, NOGOMANIA.COM, OETKER.SI, TANJAZAGAR.COM, TINAMAZE.COM, TOMOKRIZNAR.COM, TVLAB.SI, UBUNTU.SI, WIENERSTAEDTI-SCHE.SI.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?

V mojih študentskih letih se je v nekem trenutku poka-zala potreba po izdelavi več spletnih strani. Kot študen-tu FRI so mi bile tovrstne tehnologije blizu, zato sem iz-koristil to priložnost. Ker se človek najlažje zanese nase, sem želel storitve ponujati na lastni infrastrukturi in na-mestil lastne strežnike. Zadeva je kmalu prerasla moje zmogljivosti, zato sem poklical Roberta Vurušiča, ga po-vabil k sodelovanju in ustanovila sva Računalniške reši-tve in storitve Gigaspark.

Največji dosežek …Uspeh je, da je Gigaspark je v zadnjih letih postal znan po svojih zanesljivih spletnih storitvah in se po obsegu uvršča med 10 največjih ponudnikov tovrstnih storitev v Sloveniji.

Največja ovira …Pomanjkanje časa. Vedno iščem kompromis med tem, koliko časa bom porabil za delo in koliko časa želim pre-živeti z družino in prijatelji.

Na kaj si ponosen?Na zadnje certifikate, ki sem jih opravil. Certifikat za Red Hat Certified Engineer (RHCE) ter uspešno zaključeno šolanje na Red Hat Certified Instructor (RHCI) progra-mu. S tem, upam, dajem drugim vedeti, da kvalitetno opravljam svoje delo.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Z letalom bi obletel svet.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Desetina zaslužka pripada Bogu.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik …) in kaj z njim najraje počneš?Google Nexus tablica.

Tvoje življenjsko vodilo …Jn 3,16.

MAJ 2013 15

ALUMNI PODJETNIKI

TOMAŽ KReMŽAR, NEKDANJI DIJAK 3. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE LETA 2012 SKUPAJ S SVOJO ŽENO USTANOVIL PODJETJE LINGUADUCT D.O.O., KI SE UKVARJA S PREVAJANJEM IN TOLMAČE-NJEM IN IMA SEDEŽ NA NJUNEM DOMU V UTIKU. GLAVNE STRANKE SO PREVAJALSKE AGENCIJE Z VSE EVROPE (V GLAVNEM IZ ZAHODNE EVROPE).

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Žena, tudi prevajalka, je skozi leta razvila stabilno mrežo strank in je imela že preveč dela. Počasi sem ji začel po-magati in ustanovila sva svoje podjetje.

Največji dosežek …Da imaš dovolj dela in si svoj gospodar tudi tako, da lah-ko kakšen dan ne delaš in greš z otroki na izlet/počitnice.

Največja ovira …Včasih stranke od tebe kot privatnika pričakujejo, da de-laš 24 ur na dan.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Delava doma, ne izgubljava časa s prevozom… Več časa za družino.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Obdržati in ustvarjati stabilno mrežo strank.

Najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v pod-jetju) …Šport (splošno).

Na kaj si ponosen?Na najino družino.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Šel s prikolico okrog na počitnice/potovanje.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik?Verjetno bi bil še vedno profesor.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Trenutno imam zaradi štirih majhnih otrok malo časa, zato se omejujem predvsem na darove.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Variatio delectat – tudi pri poslušanju/branju/gledanju. Greva pa z ženo rada v opero.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš?Notesnik. Pametni telefon ravno kupujem. Predvsem zaradi poslovnih potreb. Določen čas pa ga seveda za-sedajo tudi otroci.

Življenjsko vodilo …Fortes fortuna adiuvat.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Želja po samostojnosti (lažja uskladitev družinskega in poslovnega življenja), novih izzivih in hkrati izredno tež-ko iskanje zaposlitve.

Največji dosežek …Nasmehi na obrazih otrok in staršev.

16 MAJ 2013

ALUMNI PODJETNIKI

MAjA GRAdNIK, NEKDANJA DIJAKINJA 3. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, OD LETA 2011 V LJUBLJANI VODI PODJETJE MAJINA D.O.O., KI SE UKVARJA Z ZASTOPSTVOM, DISTRIBUCIJO, MALOPRODAJO (SPLETNA TRGOVINA) IN VELEPRODAJO (SKIROJI, POGANJALCI IN VARNOSTNA OPREMA ŠVICAR-SKEGA PODJETJA MICRO MOBILITY SYSTEM). GLAVNE STRANKE SO MLADE DRUŽINE, AKTIVNI PO-SAMEZNIKI IN TRGOVINE Z OTROŠKO OPREMO.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Želja po samostojnosti (lažja uskladitev družinskega in poslovnega življenja), novih izzivih in hkrati izredno tež-ko iskanje zaposlitve.

Največji dosežek …Nasmehi na obrazih otrok in staršev.

Največja ovira …Ločitev časa za podjetje in časa za družino.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Spodbujam aktivnost na svežem zraku pri otrocih in odraslih.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Odprtje trgovine (salona) za aktivne družine.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Biti v naravi z družino, obsijan s soncem, brez mobitela.

Na kaj si ponosna? Na svojo (pozitivno) trmo in družinico.

Kaj bi počela, če bi imela en mesec časa in denar ne bi bila omejitev? Potovanje s kombijem brez strogo začrtanega cilja.

Kaj bi počela, če ne bi bila podjetnica? Težko vprašanje: gospodinja, galeristka, raziskovalka …

www.gigaspark.com

Vse, kar potrebujete za vašo spletno predstavitev, na enem mestu.

GIGASPARK

- registracija domen- gostovanje spletnih strani- najem strežnikov- izdelava spletnih strani

Registracija domen in gostovanje spletnih strani po ugodnih cenah.Vse, kar potrebujete za vašo spletno predstavitev, na enem mestu.

Registracija domen in gostovanje spletnih strani po ugodnih cenah.

MAJ 2013 17

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Zaradi želje po stalni osebni rasti in spoznavanju ter osvajanju novega.

Največji dosežek …Prodor v tujino.

Največja ovira …Slovenska birokracija.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Povezovanje ljudi. Slogan podjetja se glasi Z nami se bo-lje razumete.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Spodbujanje večje ozaveščenosti o pomenu poznavanja vseh ravni jezika (maternega ali tujega) za kakovostno posredovanje informacij.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Druženje z družino in s prijatelji, branje.

Na kaj si ponosen? Na svojo družino.

ALUMNI PODJETNIKI

Kako si dejavna pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti? Vsake toliko priroma kak naš prodajni izdelek v družine socialno šibkih.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …To se zelo hitro spreminja (hitro se navdušim za kako novo stvar).

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš? Nič od naštetega mi ni preveč ljubo (uporabljam, ker moram) … Sem še stare sorte: knjiga in povšter.

Tvoje življenjsko vodilo …Bodi tak, kot želiš, da so drugi do tebe.

KATjA lAvRIŠA, NEKDANJA DIJAKINJA 4. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE LETA 2007 V LJUBLJANI USTA-NOVILA PODJETJE ARHIDOZA – KATJA LAVRIŠA, ARHITEKTKA IN OBLIKOVALKA SVETLOBE. PRIMAR-NI CILJ PODJETJA IN TISTI NAJBOLJ ROMANTIČEN DEL ARHITEKTURNE DEJAVNOSTI JE INOVATIVNI PRISTOP K OBLIKOVANJU PROSTORA PO MERI NAROČNIKA IN PREMIŠLJENOST V DETAJLU. ORODJE ZA DOSEGO PRIMARNEGA CILJA PA JE IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE, PRI ČEMER SE UPO-ŠTEVA ZADNJE TEHNIČNE SMERNICE IN GRADBENO ZAKONODAJO. DEJAVNOST PODJETJA ZAJEMA ŠIRŠI SPEKTER: OD OBLIKOVANJA POHIŠTVA, KJER V KREATIVNEM PROCESU NASTOPA LE NEKAJ AK-TERJEV, DO PROJEKTIRANJA STANOVANJSKIH IN JAVNIH OBJEKTOV, KO JE PROJEKTNA SKUPINA ŠTE-VILČNEJŠA IN JE TUDI ČAS OD IDEJE DO REALIZACIJE DALJŠI. ZA VSAK ARHITEKTURNI PROJEKT PO-SEBEJ SE SESTAVI PROJEKTNO SKUPINO RAZLIČNIH STROKOVNJAKOV, ODVISNO OD TIPA OBJEKTA IN OBSEGA DEL. PRI VEČJIH HOTELSKIH PROJEKTIH SO SODELOVALI Z ARHITEKTURNIM BIROJEM API ARHITEKTI. TRENUTNO SODELUJEJO Z MLADIM AMBICIOZNIM ARHITEKTURNIM BIROJEM MO-DULAR ARHITEKTI. PRI POVEZOVANJU S FORUMOM LJUBLJANA – ZAVOD ZA UMETNIŠKO IN KUL-TURNO PRODUKCIJO LJUBLJANA SOOBLIKUJEJO PROGRAM FESTIVALA SVETLOBNA GVERILA.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Spontano. Za statusom študenta je prišel status kultur-nika in s tem možnost samostojnega ustvarjanja na po-dročju arhitekture.

Največji dosežek …Poleg študentske Prešernove nagrade Fakultete za ar-hitekturo, ki sem jo prejela za magistrsko delo, je zame dosežek vsak zaključen projekt, kjer je zadovoljstvo na-ročnika sorazmerno z mojim.

Največja ovira …Strah. Za tega pa pravijo, da je votel in ga okrog nič ni.

Dodana vrednost tega, kar delaš …V mojem poklicu je zanimivo predvsem to, da se vživiš v različne potrebe in karakterje uporabnikov. Enkrat si

hedonist na 300 m2, drugič spet asket na 30 m2, danes si malček v vrtcu in naslednji dan župan v sejni sobi. Z naročnikom se vselej trudim vzpostaviti intimno vez, za-upanje, kar se odraža na končnem rezultatu.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Biti v ravnotežju med družino, kariero in prostim časom.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Vsak šport, pri katerem je trud, vložen v premagovanje višine, poplačan s spustom v dolino. Najljubša sta zago-tovo gorsko kolesarjenje in turna smuka.

Na kaj si ponosna?Na vse male vsakodnevne zmage, ki vodijo do cilja.

Kaj bi počela, če bi imela en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Točno to, kar počnem sedaj, le v raztegnjenem časov-nem okvirju.

Kaj bi počela, če ne bi bila podjetnica?Znanstvenica. Vendar sem prepričana, da je tudi tam dobrodošlo, če je človek podjeten.

Kako si dejavna pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Radovednost in želja po raziskovanju neevropske arhi-tekture me je leta 2006 popeljala v DR Kongo, kjer sem na pobudo misijonarja Danila Lisjaka zasnovala novi Misijonski center na stari kolonialni posesti. Ravno v tem času pa se zaključujejo gradbena dela novega šol-skega centra Atede v Ugandi, kjer smo v sodelovanju z Misijonsko pisarno pridobili sredstva za gradnjo. Tudi

foto

: Mat

evž P

ater

nost

er

API ARHITeKTI, Stanovanjsko poslovni objekt Ribiški trg, Koper

18 MAJ 2013

preprosti arhitekturni posegi lahko prinesejo zadovolj-stvo v to odročno družbo, ki jo bremenijo neukost, re-vščina in bolezen.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Trenutno sem popolnoma navdušena nad kuharsko knjigo Polpo, inovativna razstava avtoportreta kiparke Polone Demšar, v pripravi na koncert se v gramofonu

vrti Depeche Mode, improvizirana predstava malih ne-čakov na družinskem srečanju.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš?Najljubši je še vedno telefon in branje kratkih sporočil od oseb, ki so mi ljube.

Tvoje življenjsko vodilo …Fairplay.

jeRNej FURlAN, NEKDANJI DIJAK 5. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE LETA 2007 V LJUBLJANI USTANO-VIL PODJETJE FUROCAT D.O.O., KI SE UKVARJA S PREVAJANJEM, LEKTORIRANJEM IN JEZIKOVNIM SVETOVANJEM. NJIHOVE STRANKE SO TRENUTNO PODJETJA Z RAZLIČNIH STROKOVNIH PODROČIJ IZ SLOVENIJE, AVSTRIJE, ITALIJE, NEMČIJE IN NIZOZEMSKE, KI SVOJE IZDELKE IN/ALI STORITVE UVA-JAJO IN PRODAJAJO NA TUJIH TRGIH.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost? Zaradi želje po stalni osebni rasti in spoznavanju ter osvajanju novega.

Največji dosežek …Prodor v tujino.

Največja ovira …Slovenska birokracija.

Dodana vrednost tega, kar delaš …Povezovanje ljudi. Slogan podjetja se glasi Z nami se bo-lje razumete.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Spodbujanje večje ozaveščenosti o pomenu poznavanja vseh ravni jezika (maternega ali tujega) za kakovostno posredovanje informacij.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Druženje z družino in s prijatelji, branje.

Na kaj si ponosen? Na svojo družino.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bila omejitev? Z družino užival na kakem južnem otoku brez telekomu-nikacijskih sredstev.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik?Verjetno kaj bolj suhoparnega.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti? Lahko bi bil bolj.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Mi (Jevgenij Zamjatin); Marc Chagall na Dunaju, Willy Ronis v Parizu; Čudovito leto (Ridley Scott); Čijo, Pajo in Pako (Zmelkoow); Jez (ConorMcPherson) v SNG Drama, Derverzauberte Schwan (Yelena Pankowa, Kirill Melni-kov) v Deutsches Theater München.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš? Križanke, sudoku – rešujem.

Tvoje življenjsko vodilo …Pripravljen na najslabše, upaj na najboljše!

ALUMNI PODJETNIKI

MAJ 2013 19

ALUMNI PODJETNIKI

TINKA MeSeC TOMAzIN, NEKDANJA DIJAKINJA 6. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, VODI PODJETJE GRA-FIČNO OBLIKOVANJE, TINKA MESEC TOMAZIN S. P. KOT SAMOSTOJNA PODJETNICA DELUJE OD APRI-LA 2011. V SVOJEM PODJETJU SE LOTEVA ŠTEVILNIH STVARI, POVEZANIH Z LIKOVNIMI IN VIZUAL-NIMI KOMUNIKACIJAMI. PRVOTNA DEJAVNOST PODJETJA JE GRAFIČNO OBLIKOVANJE, PREDVSEM PRIPRAVA TISKANIH MATERIALOV (OD LOGOTIPOV, BROŠUR, VABIL ZA POROKE, JUMBO PLAKATOV) PA DO PRIPRAVE CELOSTNIH GRAFIČNIH PODOB ZA PODJETJA. UKVARJA SE TUDI Z ILUSTRACIJO, OBČASNO IZDELAVO RAZLIČNIH DEKORATIVNIH PREDMETOV, SODELOVANJE NA PRIREDITVAH (RA-ZNE DELAVNICE …). SEDEŽ PODJETJA IMA NA SVOJEM DOMAČEM NASLOVU, VENDAR PRAVI, DA JE VEČINOMA ZELO MOBILNA IN DOSEGLJIVA PREDVSEM V LJUBLJANI. NJENE STRANKE SO PRED-VSEM MALA PODJETJA, SODELUJE Z NEKAJ MANJŠIMI MARKETINŠKI AGENCIJAMI, DOLOČEN DELEŽ PA PREDSTAVLJAJO TUDI ZASEBNI NAROČNIKI.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Študirala sem oblikovanje vizualnih komunikacij na ALU in nekaj let delala v oglaševalski agenciji. Zaradi nači-na tega dela in lažjega poslovnega kontakta z različnimi strankami pa je samozaposlitev nekako logična poteza za takšen poklic.

Največji dosežek …Da sem dokazala sebi, da sem se sposobna sama spopa-sti tudi s praktičnimi in birokratskimi stranmi posla.

Največja ovira …Največja ovira v mojem poslu so občasne blokade in prepreke v moji lastni glavi, ki pa se jih premaguje spro-ti. Najbolj izrazit minus samostojne poti pa so seveda neredni finančni prilivi (dolgotrajni projekti, za katere se izstavi račun šele po opravljenem delu, zamujanje strank s plačili …).

Dodana vrednost tega, kar delaš …Pri večini stvari, ki jih počnem, je potreben in zaželen moj osebni pristop in kreativni doprinos k problemom oz. projektom. V takšno delo človek želi dodati delček sebe in najlepši (kot proces) ter navadno na koncu naj-boljši so projekti, pri katerih mi je to omogočeno.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Načrti in ideje, kaj vse bi še počela v prihodnosti seveda so. So pa zelo fleksibilni, saj moraš pri tem delu stremeti k novemu in boljšemu. Vedno pa je želja po še večji mo-žnosti kreativnosti pri delu. Oblika samozaposlitve je le okvir, v katerem se te dejavnosti vršijo.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Rada berem, potujem (mnogo manj, kot si želim), kole-sarim, brskam za zanimivimi in lepimi stvarmi na spletu, gledam razne nanizanke …

Kaj bi počela, če bi imela en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Zagotovo potovala.

Kaj bi počela, če ne bi bila podjetnica?Vprašanje, na katerega je nemogoče na kratko odgovo-riti, ker se mi zdi, da je na svetu ogromno zanimivih in ustvarjalnih poklicev in dejavnosti, ki bi jih v drugačnih okoliščinah z zadovoljstvom opravljala.

Kako si dejavna pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Najraje tako, da svoje delo za določene dobrodelne or-ganizacije, ki jih spoštujem in se želijo promovirati, opra-vim zastonj.

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Kadar specifično umetniško delo pride v moje življenje ob ravno pravem času, govori najglasneje. Takrat se vpi-še na »elitni seznam« najljubših in najdragocenejših, ki spreminjajo življenje.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš?Kar moj računalnik (prenosnik), ki je hkrati tudi moje glavno delovno orodje in zbiralnik glasbe, filmov …

Tvoje življenjsko vodilo …Mhm … prožnost tudi pri življenjskih vodilih :)?

20 MAJ 2013

ALUMNI PODJETNIKI

URŠA NOvAK CHRySANTHIS, NEKDANJA DIJAKINJA 7. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, JE ZAPOSLENA V PODJETJU ES D.O.O., USTANOVLJENEM 11. APRILA 1990 IN IMA SEDEŽ V LJUBLJANI. NJIHOV PRO-DAJNI PROGRAM SE V GLAVNEM DELI NA DVE SMERI: NA STROGO TEHNIČNO RAZSVETLJAVO ZA ŠOLE, VRTCE, SKLADIŠČA, PISARNE, PROSTORE S POSEBNIMI POGOJI (LAKIRNICE, HLADILNICE …), ARHITEKTURNO RAZSVETLJAVO, NAMENJENO PREDVSEM OSVETLITVAM MUZEJEV, GALERIJ, CER-KVA, TRGOVIN IN DEKORATIVNO RAZSVETLJAVO, NAMENJENO OSVETLITVI ZASEBNIH PROSTOROV. NJIHOVO VODILO JE KAKOVOST, NAJVEČJE PRIZNANJE PA SO ZADOVOLJNE STRANKE, KI SE VRAČA-JO. S STRANKO SO LAHKO VSE OD ZAČETKA GRADNJE, POMAGAJO PRI NAČRTOVANJU, IZDELAJO IZ-RAČUNE, IZBEREJO SVETILA IN JIH PO ŽELJI TUDI ZMONTIRAJO. ZA STRANKO POSKRBIJO CELOSTNO, SAJ POLEG SAMIH SVETIL NUDIJO TUDI ŽARNICE IN SIJALKE TER SEVEDA SERVIS. GLAVNE STRAN-KE SO ZASEBNI INVESTITORJI, PODJETJA, ARHITEKTI, OBLIKOVALCI NOTRANJE OPREME IN ŽUPNIJE.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Pravzaprav gre za družinsko podjetje, ki ga spremljam že od malih nog, zato se je zaposlitev oz. delo v njem zdelo kot logično nadaljevanje. Zagotovo k temu pripomore tudi to, da me je oblikovanje svetlobe in vse, kar je po-vezano z njo, izjemno veselilo in privlačilo.

Največji dosežek …Hmmm, v današnjih časih že to, da je podjetje po skoraj triindvajsetih letih delovanja še vedno uspešno in da se nam kljub oviram, ki jih srečujemo na poti, uspe prila-gajati, kljub temu pa ohranjamo svoje vrednote in moto delovanja.

Največja ovira … Največjo oviro poleg nelojalne konkurence v zadnjih dveh letih zagotovo predstavlja gospodarska situacija in (ne)delovanje tako bančnega sistema kot tudi sicer za-stoj investicij.

Dodana vrednost tega, kar delaš … Marsikdaj se ne zavedamo, kakšno vlogo igra svetloba v prostoru. Pravzaprav svetil največkrat niti ne smemo opaziti, kljub temu pa morajo ustvariti prijeten ambient

in seveda služiti svojemu namenu. V zadovoljstvo nam je, ko vidimo, da smo prostoru uspeli dati piko na i.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Zagotovo si tudi v naslednjih letih delovanja želimo ostati eno izmed vodilnih slovenskih podjetij na podro-čju razsvetljave in doseči vsaj toliko, kot smo v preteklih dvajsetih letih. Širiti in ohranjati želimo zavest o kakovo-stni svetlobi, pomembnosti preudarne uporabe svetil in posledično manjšem svetlobnem onesnaževanju.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Kadarkoli je le mogoče, pobeg na morje, kuhanje, žal vse premalokrat jezdenje, sprehajanje psičke Bore in kaj kmalu tudi pestovanje malega bitja, ki se nama bo pri-družilo v juliju.

Kaj bi počela, če bi imela en mesec časa in denar ne bi bila omejitev?Z največjim veseljem bi ga izkoristila za potovanje.

Kaj bi počela, če ne bi bila podjetnica? Pravzaprav ne vem, saj sem že od malega v tem … Zago-tovo nekaj, kar je povezano z delom z ljudmi, morda la-stna restavracija, vodenje manjšega hotela…

Najboljša knjiga, razstava, film, plošča, gledališče, predstava …Nimam najljubšega naštetega, si pa rada vzamem čas za obisk gledališča, všeč mi je glasba iz 50-ih in 60-ih let. Doma grem malokrat na razstavo, če pa je le mogoče, za to izkoristim obisk ali poslovno pot v tujini.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik …) in kaj z njim najraje počneš?Mobilnik in iPad.

Tvoje življenjsko vodilo …Za dežjem vedno posije sonce…

ALUMNI PODJETNIKI

leNART zORe, NEKDANJI DIJAK 14. GENERACIJE DIJAKOV ŠKG, SE UKVARJA S FOTOGRAFIRANJEM NAJRAZLIČNEJŠIH STVARI. FOTOGRAFIRA ŠPORTNIKE ZA NJIHOVO PROMOCIJO, MODO POD VODO, NARAVO, SLOVENIJO IZ ZRAKA, GLASBENIKE IN MLADE PARE PRED OLTARJEM. GLAVNI NAMEN JE UJETI TRENUTEK, KI IZRAŽA OBČUTKE. NAJTI POGLED, KI GA DRUGI NE VIDIJO. PRI IDEJAH JE TRE-BA NAJTI NAČIN, KAKO JIH URESNIČITI IN NAREDITI ŽELJENI POSNETEK. FOTOGRAFIRA ZA … PRAV-ZAPRAV SE NE BRANI NIČESAR IN NIKOGAR … ZA LJUDI, KI SI ŽELIJO LEPIH SLIK, RAZLIČNE ŠPOR-TNIKE, JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, VEČER, FLIGHT ACADEMY LESCE, MORELA OKULISTI IN MOOP, ARTROS …... IN ZASE. LJUBITELJSKO JE ZAČEL FOTO-GRAFIRATI NA KONCU OSNOVNE ŠOLE, V DRUGI POLOVICI SREDNJE ŠOLE PA JE ZAČEL SODELOVATI Z UVELJAVLJENIMI FOTOGRAFI. PREKO INTERNETNIH PRENOSOV FOTOGRAFSKIH KONFERENC ON-STRAN ATLANTIKA IN S POMOČJO FOTOGRAFOV SE JE MNOGO NAUČIL IN ZAČEL DOBIVATI TUDI DELO. NA SREČO SO ŠTUDENTOM OMOGOČENI ZELO DOBRI POGOJI ZA DELO PREKO ŠTUDENTSKIH NAPOTNIC, ŠTUDENTSKIH SERVISOV IN POGODB, TAKO DA ZAENKRAT NE POSLUJE KOT SAMOSTOJ-NA PRAVNA OSEBA.

Od kod ideja za podjetniško dejavnost?Pravzaprav nisem iskal dela, ampak je delo našlo mene. Delam tisto, kar me zanima in v čemer uživam.

Največji dosežek …Da uživam v vsem, kar delam.

Največja ovira …Da imam vedno prepoln urnik.

Načrti, glavni cilj, ki ga želiš doseči …Osebno rasti, tako v fotografiji kot v ostalih študijskih dejavnostih.

Tvoja najljubša dejavnost (poleg tiste, ki jo opravljaš v podjetju) …Šport. Življenje se začne tam, kjer se udobje konča.

Na kaj si ponosen? Na družino in prijatelje, ki mi stojijo ob strani.

Kaj bi počel, če bi imel en mesec časa in denar ne bi bil omejitev?Šel bi nekam v naravo. Malo bi se odpočil in užival ob vonju in zvokih, ki se jih da slišati le tam.

Kaj bi počel, če ne bi bil podjetnik? Vedno delam tisto, kar me zanima.

Kako si dejaven pri dobrodelnosti oz. prostovoljnosti?Velikokrat pomagam pri projektih, ki potrebujejo po-moč. Verjamem, da je treba spodbujati dobre stvari in ideje.

Najljubši gedžet (mp4, mobilnik, ipad, notesnik…) in kaj z njim najraje počneš?Moj telefon. Z njim fotografiram in zapisujem ideje.

Tvoje življenjsko vodilo …Delaj tisto, kar te veseli. Če verjameš vase, so tudi nedo-segljivi cilji dosegljivi.

22 MAJ 2013

V okviru Tedna poklicev, ki je na Škofijski klasični gimnaziji potekal od 4. do 8. januarja 2013, je Alumni klub v sodelo-vanju z gimnazijsko svetovalko, go. Majo Turšič, organiziral že drugo okroglo mizo o poklicih. Dogodek je bil zelo dobro obiskan, gimnazijska knjižnica je bila skoraj premajhna za vse zainteresirane dijake in ostale radovedne mimoidoče. Iz širokega nabora poklicev, v katerih se udejstvujejo člani Kluba Alumni, smo na okroglo mizo povabili tiste, katerih poklici so bili v anketi, ki smo jo izvedli med dijaki, največ-krat izpostavljeni. Na okrogli mizi so se nam tako pridruži-li zdravnik, specializant kirurgije, Janez Svet, zobozdravnik Klemen Plut, arhitekt Vid Kurinčič, znanstvenik (mikrobi-olog) Lenart Girandon, pravnik, mag. Tomaž Pisk, strojnik Gašper Jereb, učiteljski poklic je predstavila Lučka Berlot, delo diplomata Anja Marija Arko, kar v praksi pa smo spo-znali delo novinarke, Urše Žgajnar, ki je moderirala okroglo mizo. Pred samim začetkom pogovora z gosti, nas je nago-vorila ga. Maja Turšič, alumen Ožbej Peterle pa je dijakom predstavil še nekaj dejstev, na katera bi morali biti pozorni pri odločanju o svoji študijski usmeritvi. Po koncu uradnega dela okrogle mize se je med dijaki in alumni razvila živahna debata, sprva predvsem o bolj specifičnih vidikih študija in dela posameznih alumnov, kasneje pa je pogovor nanesel tudi na popotnico, ki jo dijaki dobijo na ŠKG, pomenu dru-ženja in mreženja bivših dijakov po končani gimnaziji, pa o pomenu klasične izobrazbe, priložnostih za delo in študij v tujini … Na podlagi številčne udeležbe in odzivov dijakov lahko zaključimo, da so tovrstna »medgeneracijska« sreča-nja dragoceni dogodki, ki dijakom lahko pomagajo pri odlo-čanju za študij in posledično poklic, zato jih velja ohranjati.Lučka Berlot

Okrogla miza o poklicih

MAJ 2013 23

Srečanje alumnov po akademiji sv. Stanislava

Tudi preteklo jesen smo se alumni zbrali na tradicional-nem srečanju po akademiji sv. Stanislava, 13. novembra 2012. Srečanja, ki mu pravimo tudi “stanislavovanje”, se je udeležilo veliko alumnov različnih generacij in je

potekalo v Dvorani Matije Tomca. Glasbeno sta ga po-pestrila kvartet Flažolet in glasbena skupina Selecto. Za izvrstne prigrizke sta poskrbela brata Šušnjar (Ivan in Pe-ter, 9G oz. 13G), za ne-suha grla pa vinarstvo Martinčič (Martin Martinčič, 1G) ter Pivovarna Union z brezalko-holno pijačo. Dogajanje in ambient je umetniško in estet-sko obogatila prodajna razstava Odprti predali, razstava skic in risb različnih alumnov ter drugih mladih umetni-kov, ki jo je organiziralo in pripravilo Študentsko društvo Megaron. Pestro in večurno dogajanje je v objektiv uje-la Teja Seršen (14G). Nekaj priloženih fotografij priča o tem, da velja srečanje ponoviti in se ga zagotovo udele-žiti, več fotografij pa je na voljo na www.alumni.si.

Klub Alumni ŠKG se vsem omenjenim, ki so omogočili prijetno srečanje, lepo zahvaljuje, vključno z Zavodom sv. Stanislava, ki nam je, kot že tolikokrat, omogočil brez-plačno uporabo dvorane in opreme.Anja Marija Arko

GODALNI KVARTET FLAŽOLETNa vašo željo vam popestrimo poroko,

odprtje razstave, podelitev diplome, poslovno večerjo, literarni večer

in druženje kar tako.

Kontakt:031 817 735 (Manca), kvartet.flazolet@gmail.com

24 MAJ 2013

NAPAČEN NASLOV?Si revijo prejel/-a na svoj stari naslov ali je bila na-slovljena celo na tvoj dekliški priimek?

Da bo v prihodnje prispela na pravi naslov, nam svoj novi priimek in/ali naslov sporoči skupaj s pri-loženo vpisnico v klub, ki jo lahko najdeš tudi na www.alumni.si, ali nam spremembe sporoči na elek tronski naslov: alumni@stanislav.si.

SPLETNA ISKALNICAKlikni na alumni.si/evidence ter preveri in dopolni svoje podatke.

S pomočjo evidence članov kluba poišči in povabi prijatelja iz gimnazijskih let na kavo ali h kakšnemu sodelovanju.

Več informacij o evidenci najdeš na www.alumni.si ali nam piši na alumni@stanislav.si.

ŠE NISI ČLAN/ICA KLUBA?Ne prejemaš informacij o dejavnosti kluba?

Želiš biti vpisan/a v evidenco članov in imeti dostop do nje?

vpiši se v Klub Alumni!

Enostavno in hitro – izpolni priloženo prijavnico in jo pošlji na naslov: Klub Alumni ŠKG, Štula 23, 1210 Šentvid nad Ljubljano.

Več informacij najdeš na www.alumni.si ali piši na alumni@stanislav.si.

ALUMNI MESECAVabljeni k prebiranju spletne rubrike Intervju mese-ca na www.alumni.si, kjer so in bodo na voljo inter-vjuji z zanimivimi alumni.

20 LET ŠKGv okviru 20. obletnice ponovne ustanovitve Ško-fijske klasične gimnazije ne zamudi naslednjih do-godkov in aktivnosti.

• Odprtje prvega dela razstave likovnih del alu-mnov ŠKG, ki bo v torek, 7. maja 2013, ob 19h v Kregarjevem atriju, razstava pa bo na ogled do sredine junija. Razstavo bo odprl dr. Roman Globokar, o sami razstavi bo spregovoril dr. Ju-rij Selan, v kulturnem programu pa bodo z glas-bo in poezijo sodelovali nekdanji dijaki. Drugi del razstave likovnih del alumnov bo potekal od

sredine oktobra do konca novembra, ko bo izšel tudi katalog s predstavitvijo vseh razstavljalcev.

• Koncert popularne glasbe nekdanjih škofijcev, ki bo v petek, 21. junija 2013, zvečer v Šentvidu.

• Koncert resne glasbe nekdanjih škofijcev − je-seni 2013.

Za več informacij o obeh koncertih sproti sledi novice na www.alumni.si.

• Izid zbornika ob 20. obletnici ponovne ustano-vitve Škofijske klasične gimnazije, ki bo obsegal pregled dvajsetih let dogajanja na ŠKG, zanimi-va razmišljanja, povezana z dvajsetletno zgodo-vino šole, predstavitev posameznih predmetov in profesorjev, predstavitev več znanih škofijcev ter pregled dogajanja v Študentskem društvu Megaron in Klubu Alumni ŠKG od njune ustano-vitve do danes … Zbornik bo izšel predvidoma 15. septembra 2013. Naročila sprejema Mateja Doberšek, tajnica Zavoda sv. Stanislava, oz. Va-lentina Tandler, tajnica ŠKG.

Še vedno vabljen/-a, da oddaš svoje prispevke za literarni natečaj, ki je bil podaljšan do 5. ju-nija 2013.

• Razpis za režijsko oblikovanje slavnostne aka-demije ob prazniku sv. Stanislava (13. novem-bra 2013), torej zaključno dejanje enoletnega praznovanja (glej stran 26).

• vabimo vas na recital dijaške poezije ob 20-le-tnici ŠKG »V jutru lovim ravnotežje proti soncu«, ki bo v torek, 28. maja. 2013, ob 20. uri v Dvora-ni Matije Tomca.

Ob ponovni ustanovitvi Škofijske klasične gim-nazije leta 1993 je spet začelo izhajati tudi šol-sko literarno glasilo Domače vaje – in ob pre-biranju dvajsetletne bere dijaške ustvarjalnosti se je porodila zamisel, da bi nekaj te poezije, ki je sicer varno skrita za platnicami Domačih vaj vse od šolskega leta 1993/94 do lanskega letni-ka, predstavili na odru. Izbor pesmi zaobjema (prve) pesniške poskuse naših dijakov različnih generacij ter želi predstaviti raznolike (a hkrati za dijaško obzorje tako običajne) teme, ki so jih vznemirjale v gimnazijskih klopeh in izven njih. Izbor poezije smo zaokrožili še z glasbo, ki so jo izbrali in v živo zaigrali oz. zapeli dijaki.

KLUB ALUMNI ŠKG

MAJ 2013 25

KLUB ALUMNI ŠKG

RAzPIS zA PRIPRAVO SLAVNOSTNE AKADEMIjE OB PRAzNIKU SV. STANISLAVA 2013

Si ustvarjalen/-a? Si rad/-a v stiku z ljudmi? Rad/-a izvabljaš iz ljudi najboljše? Imaš izkušnje z obli-kovanjem prireditev, nastopov, proslav? Bi želel/-a sodelovati pri zaključnem dejanju 20. obletnice ponovne ustanovitve ŠKG?V okviru celoletnega praznovanja 20. obletnice ponovne ustanovitve ŠKG iščemo alumna ŠKG, torej bivšega dijaka Škofjske klasične gimnazije, ki bo oblikoval oz. režiral program akademije sv. Stanislava, ki bo zaokroži-la enoletno praznovanje. Slavnostna akademija bo potekala 13. novembra 2013 v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava.

Rok za prijavo je 31. maj 2013. Prijave (kratko motivacijsko pismo) sprejemamo na alumni@stanislav.si.

VABILO zA SODELOVANjE NA KONCERTIh: 20 LET GLASBENEGA USTVARjANjA MLADIh ŠKOfIjCEVv okviru 20. obletnice ponovne ustanovitve ŠKG bosta v letu 2013 organizirana dva koncerta, na katerih se bo zbrala pestra množica glasbenikov, nekdanjih škofijcev. zato vse glasbene ustvarjalce vabimo, da se nam pridružijo in sodelujejo z nami na:

• koncertu popularne glasbe alumnov/nekdanjih škofijcev (21. junija 2013) – prosimo, da nam sodelovanje potrdite do 20. maja 2013;

• koncertu resne glasbe alumnov/nekdanjih škofijcev (predvidoma jeseni 2013) – prosimo, da nam sodelo-vanje potrdite do 20. junija 2013.

Z željo, da se na predvidenih koncertih predstavi čimveč glasbenih ustvarjalcev, vas vabimo, da nam na alumni@stanislav.si čimprej sporočite, najkasneje pa do navedenih datumov, svojo pripravljenost za sodelovanje.

PODjETNIŠKA SEKCIjAZnotraj kluba Alumni ŠKG ustanavljamo t. i. podjetniško sekcijo, skupino poslovno usmerjenih alumnov. Pri podjetniški sekciji sledimo načelom, ki so jih začrtali podobni klubi v tujini in temeljijo na glavnih idejah spoznavanja, povezovanja, iskanja novih idej in izmenjave dobrih praks.

To želimo doseči skozi organizacijo pogostih neformalnih srečanj v sproščenem okolju Platonove votline v Zavo-du sv. Stanislava, kjer se boste poslovno usmerjeni alumni lahko srečevali ter iskali rešitve skupnih problemov.

Prav tako bomo v okviru Alumnija ali v sodelovanju z drugimi organizacijami organizirali tematske delavnice in konference na temo podjetništva (kako ustanoviti podjetje, urejanje financ, promocija »zdravega podjetni-štva« itd).

Vse, ki bi želeli sodelovati pri podjetniški sekciji ali imate ustvarjalne ideje, vabimo, da nam pišete na alumni@stanislav.si.

Prvo srečanje poslovno usmerjenih alumnov bo potekalo v četrtek, 23. maja 2013, ob 19. uri v Platonovi votlini v zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Šentvid nad ljubljano. vabljeni!

Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da nam svojo udeležbo potrdite do 17. maja 2013 na alumni@stanislav.si.

26 MAJ 2013

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR: SI56 0203 3025 8577 268.

Osebni podatki se uporabljajo samo za delovanje Ustanove »Fundacija Alojzija Šuštarja«. Na podlagi 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov lahko uveljavljate svoje pravice pri: zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 ljubljana Šentvid.

Našo dejavnost lahko podprete z darovi preko plačilnega naloga.Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na:

Ustanova »fundacija Alojzija Šuštarja«Fundacijo Alojzija Šuštarja sta spomladi 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana. Temeljni namen ustanove je zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je trenutno s strani Ministrstva za šolstvo in šport financirana v višini 85 %.

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja«Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid

T: 01/58-22-208 e: fundacija@stanislav.si I: www.stanislav.si/fundacija

Sklad za pomoč družinamSklad za pomoč družinam je bil ustanovljen v letu 1995. Temeljni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč druži-nam, ki bi zaradi slabšega social nega položaja težko plačevali prispevek za nadsta ndardni program v gimnaziji in/ali prispevek za bivanje v dijaškem domu.

Skupni znesek razdeljene pomoči je zadnjih nekaj let skoraj 100.000 EUR letno.

Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo naslednji kriteriji:• nizek osebni dohodek na družinskega člana,• družine z več otroki,• učni uspeh in nadarjenost,• oddaljenost od šole,• bivanje v Jegličevem dijaškem domu

(za dijake ŠKG).

Družine prejemajo pomoč v višini od 15 do 162 EUR. Sklad pridobi večino sredstev za pomoč od posameznikov, ki redno mesečno prispevajo svoj dar. Trenutno imamo 400 članov. V zadnjih desetih letih pa je, žal, kar nekaj dobrotnikov dokon-čalo svojo življenjsko pot in tako pridobimo v sklad manj sred-stev, kot jih potrebujemo za nemoteno delovanje.Vir sredstev je tudi Slomškova ustanova, s katero dobro sode-lujemo pri organizaciji skupnih dogodkov (božično-novoletne voščilnice, vsakoletna oddaja po Radiu Ognjišče in koncert v Cankarjevem domu vsako drugo leto). Precejšen del pomoči lahko razdelimo tudi s pomočjo Brezni-kovega sklada, v katerega je sredstva podaril že pokojni Dušan Breznik.V skladu želimo, da bi tudi v prihodnje lahko pomagali števil-nim družinam, ki so se posebej v zadnjem letu znašle v nezavi-dljivem socialnem položaju zaradi gospodarske krize. Vsak od

prejemnikov pomoči podpiše izjavo moralne obveze, da »se s podpisom moralno obvezuje, da bo v SKLAD za pomoč druži-nam tudi sam daroval, ko bodo za to ustvarjeni primerni pogo-ji«. Določba »primerni pogoji« predvideva vsaj dve leti redne-ga delovnega razmerja.Vse, ki ste v preteklosti prejemali pomoč in ste že v rednem delovnem razmerju, vabimo, da se pridružite članom sklada (s pristopno izjavo, ki jo pošljite na naš naslov, ali z občasnim darom). Naj se veriga dobrote nadaljuje tudi za prihodnje rodove.

Našo dejavnost lahko podprete:• Z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpiše-

te želeno vsoto. Nakazilo na Karitas v Zavodu sv. Stanisla-va, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR SI56 0203 2009 1434 483.

• S pristopno izjavo. Vsak mesec nakažete vsaj 5 EUR. Vso-to, ki jo želite darovati, vpišete v za to pripravljen prostor. Sklad bo sproti pošiljal izpolnjene položnice. Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali več-krat večjo vsoto.

• Na druge načine. Darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih. V sklad lahko prispeva-te iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno ustanovo, ki nosi Vaše ime.

Hvala vsem, ki ste se že odločili, in hvala vsem, ki se bo-ste odzvali temu vabilu.

pomoč bližnjemu

www.stanislav.si/sklad/index.htm

Vabljeni, da interes in prijave za kandidatu-

re v organe kluba (upravni odbor, funkcija

predsednika/-ce, nadzorni odbor) sporočite na

alumni@stanislav.si do 15. maja 2013!

Piknik se bo pričel ob 15. uri v parku pred

zavodom sv. Stanislava, sledil bo občni zbor.

Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Odvijala se bo

tudi nogometna tekma/igra med ekipo profesor-

jev in ekipo oz. ekipami alumnov. Če želiš v ekipi

oz. ekipah sodelovati, to sporoči na alumni@sta-

nislav.si.

Za najmlajše bodo na voljo tudi igrala za otroke.

Vabljeni so tudi partnerji članov in družinski člani.

Prispevek za piknik je 5 evrov na osebo oz. 10 evrov za druži-

no. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da nam svojo udeležbo

potrdite do 22. 5. 2012 na alumni@stanislav.si.

25. maj 2013 ob 15.00