Embed Size (px)
Citation preview
I SSN 1580 -0830
ISSN 1580-0830 - 4.17€ - LETO 2008 - STEVILKA 88
AVTO
MATI
ZACI
JA P
ROCE
SOV,
STR
OJEV
IN
ZGRA
DB -
ROB
OTIK
A -
MEHA
TRON
IKA
- KO
MUNI
KACI
JE I
N IN
FORM
ACIJ
SKE
TEHN
OLOG
IJE
- 88
IM 151-8 PN/DP CPU je nov vmesniški modul za distribuirano per-iferijo serije ET 200S z integriranim CPU-jem na osnovi CPU 314serije S7-300. Ta vmesniški modul ima integriran PROFINET komu-nikacijski vmesnik s tremi razpolo�ljivimi priklju�nimi mesti in pod-pira RT in IRT (isochronous real-time) komunikacijo.
www.siemens.com/et200s SIEMENS
ET 200S IM 151-8 PN/DP CPUNov vmesniški modul za distribuirano periferijo serije ET 200S
AVTOMATIKA 88/2008
IMPRESSUM in UVODNIK 3
Spoštovani,
Še zadnji dogodek v letošnjem letu
na katerem je bila prisotna tudi re -
vija Avtomatika je bila konferenca o
informacijski varnosti - INFOSEK - v Novi Gorici. Za
letos smo torej kon�ali, �akajo nas bo�i�ni in novoletni
prazniki, takoj v januarju pa je pred nami �e nov sklop
dogodkov.
Pri�eli ga bomo z �e tradicionalnim seminarjem Opti�ne
komunikacije, ki se bo letos odvijal zadnje tri dni janu-
arja. Za pokušino je prvi, zelo aktualen �lanek, �e v
tokratni številki. Opti�no vlakno do vsakega doma je sen
sodobnega uporabnika, pa seveda tudi vsakega podjetja,
ki koli�kaj uporablja elektronske komunikacije. Seveda.
Spremenili so se in se še bodo pojmi, kot je telefoniranje,
saj to ne bo ve� le glasovno, ampak povsem multimedij -
sko, s kopico dodatnih podatkov in mo�nosti. Spremljan-
je dogodkov, tudi tistih v proizvodnem procesu,
skladiš�u, v prodajlni, ... od kjer koli si bomo za�eleli in
potrebovali, ne bo ve� noben problem... Ups... pravza-
prav, �e ni ve� noben problem!
Upam, da bomo mno�ico novosti tudi s tega podro�javideli in poskusili na Sejmu elektronike, koncem marcana Gospodarskem razstaviš�u v Ljubljani. Ker je sejemnaravnan izobra�evalno in razvojno, ga je podprlotudi ministrstvo za visoko šolstvo in razvoj in gavzelo pod svoje pokroviteljstvo. To pa je �e lepa popot-nica sejmu z ve� kot 50-letno tradicijo.
In kot je dejal prof. dr. Janez Nastran, dekan Fakul-tete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je “Sejemelektronike je lepa prilo�nost za predstavitev številnihštudijskih programov Fakultete za elektrotehniko indose�kov na podro�ju avtomatike, biomedicinsketehnike, elektronike, elektroenergetike, fotovoltaike,mehatronike, robotike, telekomunikacij in vseh drugihnaprednih tehnologij s podro�ja elektrotehnike.”
Vesele Bo�i�ne praznike in sre�no novo leto 2009 vam�elim v svojem imenu in imenu cele ekipe,
D. Selangl.ured nik
Zalo�ba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana
e-mail: [email protected] • web: http://www.hydra-co.sitel. 059 010 948 • fax: 059 011 070
Revija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotikomehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije terURADNO GLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJE
Odgovorni urednik: Branko Badrljica • tel.: 040 423 303 e-mail: [email protected]
Glavni in tehni�ni urednik: Dragan Selan • [email protected] • tel. 059 010 949
Naslov za pošiljanje materialov in dopisov:Hydra & Co. d.o.o.
Revija AVTOMATIKA, P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunje
[email protected] • [email protected]�ila na: www.avtomatika.com
Tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., Maribor
Urednik rubrike DAS:doc. dr. Nenad Muškinja • [email protected]
Predsednik Društva avtomatikov Slovenije:prof.dr. Boris Tovornik • [email protected]
Cena 4,17 €, za celoletno naro�nino pri zna vamo 10% popust,poštnina za SLO in DDV sta vklju�ena v ceno, naklada do 3.000izvodov. Vse pravice pridr�ane. Ponatis celote ali posameznihdelov je dovoljen samo z dovoljenjem zalo�nika in vedno z naved-bo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredni štva revijeAvtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgusta ne izide.
AVTOMATIKA
4 VSEBINA
CitectSCADA Reports je Citectovzmo gljiv historian, orodje za po ro -čanje na območju ce lo t nega avtom-atiziranega procesa, ki z veliko hi t -rostjo zbira (do 100.000 zapisov/s),shranjuje in dostavlja podatke izveč različnih sistemov...
WGSM je kompakten GSM modul zvgrajenimi vhodno/izhodnimi eno-tami, upo raben kot industrijski kr -milnik, kot registrator podatkov alioboje. Razvit v Sloveniji omogočapoljubno spremembo izvorne kodein prilagoditev potrebam kupca...
Siemensov WinCC flexible se upo rab -lja kot HMI programska oprema, vvseh aplikacijah v katerih je potrebnoupravljanje. Uporabljamo ga lahkobo disi v pro iz vodni bodisi v procesniavtomatizaciji...
Uvodnik in impressum ...................................................... 3
Kazalo vsebine .................................................................. 4
Seznam oglaševalcev ........................................................ 5
Rubrika Strokovnjaki svetujejo .......................................... 6
NOVICE, DOGODKI, REPORTAŽE, OBVESTILA
Robotina Open 2008
Robotinini Dnevi odprtih vrat ............................................ 7
Siemensovi dnevi na
Ljubljanskem gradu .......................................................... 12
Konferenca TELEKOMUNIKACIJE 2008 ........................... 34
Seminar Opti�ne komunikacije ......................................... 38
Zaklju�ila se je konferenca Infosek 2008 .......................... 40
ATechov napredek v avtomatizaciji
proizvodnih procesov ......................................................... 46
SCADA SISTEMI
CitectSCADA Reports V4.1 ............................................... 14
SIEMENS SIMATIC WinCC flexible 2008 ......................... 18
REŠITVE V AVTOMATIZACIJI
Alarmiranje kotlovnice preko mobilnega omre�ja ............. 10
141821
Preverjena rešitev za podjetja različnih branžin različnih obsegov poslovanja.
Celovita informacijska rešitev za skladiščno poslovanje
ČRTNA KODA I GLASOVNO VODENJE I RFID
Špica International d.o.o., Pot k sejmišču 33, 1000 Ljubljana, tel.: 01 568 08 00 www.spica.si, www.spica.si/accellos
AVTOMATIKA 88/2008
Seznam oglaševalcev/Kazalo 5
ALKATRON ............................................................. 45
BECKHOFF AVTOMATIZACIJA ............................... 13
BELMET MI ............................................................ 52
EXOR ETI ................................................................ 38
FBS ELEKTRONIK .................................................. 23
FDS RESEARCH ..................................................... 42
FIBERNET ............................................................... 40
GENERA ................................................................. 12
GIA-S ....................................................................... 39
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠ�E .......................... 23-29
HIPERION ............................................................... 41
HOBOTNICA ........................................................... 33
PALSIT ................................................................. 47-49
KOLEKTOR SYNATEC ............................................. 17
MENERGA .............................................................. 39
METRONIK .............................................................. 39
MIEL ELEKTRONIKA ............................................... 46
MOTOMAN ROBOTEC .......................................... 30
NETSI.NET .............................................................. 3
PS ............................................................................ 43
RADIO LJUBLJANA ............................................... 5
RAGA ....................................................................... 17
ROBOTINA GROUP ................................................ 9
SGN ......................................................................... 5
SICK ......................................................................... 51
SIEMENS ................................................................ 2
SISTEMI IN-ES ......................................................... 19
SLO-TECH ............................................................... 6
STROJNIŠTVO.COM .............................................. 5
ŠPICA INTERNATIONAL ......................................... 4
TEHNA .................................................................... 44
TIPTEH .................................................................... 35
XENYA .................................................................... 23
V svetovnem telekomunikacijskem sistemu predstavlja-jo optične komunikacije njegov nepo grešljiv in nen a do -mestljiv del pri premoščanju velikih razdalj in prenosuširokih spektrov oz. hitrem bitnem pretoku, kakršen jepotreben za prenos velike količine informacije. Tak pri -mer sta prenos velikih podatkovnih baz in slikovni pre -nos najvišje kakovosti.
36
PROCESNE KOMUNIKACIJE
WGSM PLC/GSM malce druga�e .................................... 21
TELEKOMUNIKACIJE
Opti�na povezava do uporabnikovega doma ................... 36
CAD/CAM/CAE SISTEMI
Izdelava elektro dokumentacije stroja ali manjše
tehnološke linije - dokumentiranje s programom
WSCAD 5 basic - II. nadaljevanje ..................................... 41
OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO
Honeywell v prodajnem programu FBS Elektronike ......... 30
MERILNA OPREMA
Novi Tektronix MSO/DPO 2000 - Orodje za vsak �ep 31
VIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: [email protected]
Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije stre�nik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -�e te po telefonu: 01/513 81 00.
VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. in�., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.si
Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svet-lobne mre�e, "muting" sistemi, dvo ro �ni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokli�ete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.
OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdi�, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.sie-pošta: [email protected].
Je vrhunski strokovnjak na podro�ju ra�unal-niškega vida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov ra�unalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.
AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.in�., tehni�ni direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: [email protected]
Svetuje pri zaš�iti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.
Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.
AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habi�, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884
Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identi-fikacijo, mobilno ra�unalništvo, tehnologijo�rtne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.
Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:[email protected]
EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohori�, univ. dipl. in�., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si
Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroin-stalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od pro-jektiranja do iz ve d be.
Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.
AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez �muc, univ. dipl. in�., teh. direk-tor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,
e-pošta: [email protected].
G. �muc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokli�ete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.
AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: [email protected]: www.ps-log.si
Svetuje s podro�ja uporabe servo pogonov, fre -k ven�nih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.
Pokli�ete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.
INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.si
Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.
ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBEMarjan Strnad, univ. dipl. in�. el., vodja odd-elka Energijsko var�ne, inteligentne in prijaznezgradbe v Robotina d.o.o.Tel. 040 191 441 ali e-mail: [email protected]
Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zago-na sistemov prezra�evanja, toplotnih �rpalk inson�nih kolektorjev.
SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali
e-mail: fbselektronik@ siol.net
Svetuje s podro�ja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtom-atizaciji industrijskih procesov. Pokli �ete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:[email protected]
ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,
e-pošta: [email protected]
Svetuje pri na�rtovanju in izvedbi avtomatiza -cij na podro�jih krmiljenih in reguliranih elek-tromotorskih pogonov poljubnih iz vedb.
AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehni�ni direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: [email protected]
g. Koprivnikar je specialist za na�rtovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.
Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.
VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikoli�, ing., SINABIT d.o.o., tel. 01 56-36-300, [email protected]
Svetuje na podro�jih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasi�nih in šar�nih proce-sih; recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).
INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKIMiha Capuder, direktor poslovne enotevodja projektov, Špica International d.o.o.e-pošta: [email protected] (01) 5680 800
Strokovnjak za sisteme za avtomatskoidentifikacijo, mobilno ra�unalništvo,tehnologijo �rtne kode, RFID in uvajanjesistemov v proizvodnjo.
INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEDott. Ing. Sami Ayariproduktni vodja v Robotina d.o.o.Tel: 05 689 20 25
Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzorsodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor,daljinsko upravljanje, HVACsistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).
VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David �uk, direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.e-pošta: david.cuk@inea.
Se �e dlje �asa ukvarja z vodenjem industrij -skih zveznih in šar�nih procesov. Svetovalvam bo s podro�ja regulacij vsak ponedeljek od11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.
NADZORNI SISTEMI - SCADA
dr. Saša Sokoli�, univ. dipl. in�., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: [email protected]
Je specialist za sisteme za upravljanje in nad-zor (SCADA sistemi - programska oprema).Pokli�ete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.
VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: [email protected]
Svetuje na podro�ju varovanja in zaš�ite s svet-lobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.
Pokli�ete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712
ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV
Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projek-tov v Robotina d.o.o.
Tel: 05 689 20 24E-pošta: [email protected]
Svetuje glede uporabe frekven�nih regulatorjev,mehkih zagonov, zaš�ite motorjev, meritev ni -vo jev.
AVTOMATIKA 88/2008
STROKOVNJAKI SVETUJEJO6
Brezpla�ni oglas
AVTOMATIKA 88/2008
IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotini 7
POGONI IN AVTOMATIKA
Prvi dan, ki je bil namenjen frekven�nikom in krmil-nikom HITACHI, smo posvetili predvsem vprašanju,kako najbolj u�inkovito izkoristiti �as pri izdelavi inseveda testiranju ter zagonu aplikacij opreme. Naprave za avtomatizacijo so v osnovi ve�ji ali man-jši elementi, ki imajo svoj hardver in operacijski sis-tem, mi pa jim moramo dolo�iti pravo vsebino. Alipovedano druga�e, kako naj naprava deluje v nekidolo�eni aplikaciji, v nekem okolju in v povezavi zvsemi ostalimi napravami. Vse to pa terja �as zaizdelavo ustreznih programov, usklajevanje delo-vanja, testiranje in odpravljanje napak, zagon sis-tema in dokumentiranje. �as pa je v teh �asih ome-jen ... in zato tudi zelo dragocen. Udele�ence je najprej nagovoril g. Wolfgang Wulff,direktor prodaje Hitachi Europe in jim za�elel zani -miv dan.
V prvem delu smo preleteli zna�ilnosti novejših frek -ven�nikov Hitachi X200 in SJ700 ter se potem po -sve tili programskemu orodju Prodrive za delo s frek -ven�niki. Prodrive je sedaj na voljo tudi v slovenskemjeziku; torej s slovenskimi izbirnimi meniji, sporo�ili,orodnimi vrsticami, opisi parametrov, skratka zvsem, kar ta kompleksen program nudi. Cilj uporabe tega programskega orodja je predvsemprihraniti �as pri izdelavi aplikacij, tako da namenkrat �e narejenih zadev ni ve� treba ponavljati. Pritem so v dragoceno pomo� funkcije, kot so npr.�arovniki za za�etno nastavitev in PID regulacijo,predloge za raz li�ne aplikacije ter monitorskefunkcije za analizo trenutnega delovanja in motenj.V drugem delu so prišli na vrsto krmilniki HITACHI.V pregledu novosti smo najprej povzeli tehni�nezna�ilnosti EHV-CPU, nove procesne enote za krmil-ni sistem EH-150, v nadaljevanju pa pogledali šenekaj primerov u�inkovitejše izdelave programskih
Informacije: Robotina d.o.o., www.robotina.si
Robotina Open oziroma dnevi odprtih vrat je postala že tradicionalna prireditev, ki jo vpodjetju Robotina d.o.o. pripravijo zato, da podrobneje predstavijo nove izdelke, pro-grame in tehnologije. Letošnja prireditev je bila tematsko razdeljena v tri sklope: pogo-
ni in avtomatika, industrijski IT ter energijsko varčne, inteligentne in prijazne hiše (eVIP hiše).
Robotina Open 2008Dnevi odprtih vrat
AVTOMATIKA 88/2008
IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotini8
aplikacij, predvsem z uporabo objektnega in proces-nega programiranja ter vklju�itvijo Etherneta vkrmilni sistem.Sledila je še razglasitev in podelitev nagrad naše na -gradne akcije »Poiš�imo najstarejši delujo�i frek ven -� nik HITACHI«.
Nagrade so prejeli:1. Droga Kolinska d.d. PC SOL Portoro� - za frek ven -
�nik Hitachi VWS33EH3 iz leta 1994,2. Inles d.d. Ribnica - za frekven�nik Hitachi J100-
022 HFE4 iz leta 1995,3. Kovinoplastika d.d. Lo� - za frekven�nik Hitachi
J100-037 HFE5 iz leta 1997.
INDUSTRIJSKI IT
Na dnevu posve�enemu proizvodni informatiki sovodje projektov predstavili svoje projekte in izkušnjepo uvedbi MES sistema HYDRA. Kratica MES = Man-ufacturing Execution System se nanaša na informa-cijsko podporo spremljanja in vodenja proizvodnje vpovezavi s poslovnim informacijskim sistemom.Nekaj poudarkov iz njihovih predstavitev:Matja� Hartman, vodja informatike ADK d.o.o.: »Spomo�jo podatkov in analiz, ki nam jih daje HYDRA,smo znatno izboljšali izkoriš�enost naših klju�nihstrojev.« Otmar Luznar, vodja proizvodnje ODEJA d.d.: »Zuvedbo MES sistema HYDRA postavljamo pogoje zastroškovno u�inkovito maloserijsko proizvodnjo.« Simon Oman, vodja informatike POLYCOM d.o.o.:»S pomo�jo HYDRE optimiziramo izvedbeni planproizvodnje v brizgalnici in orodjarni. Obenem lahkobistveno hitreje reagiramo na spremembe, ki prinaših kupcih in pa tudi v proizvodnji seveda nisonobena redkost!«
Uvajanje MES sistema pomeni za podjetja velik izziv,saj rešitev omogo�a bistveno izboljšanje na�inov delavseh slu�b, ki sodelujejo pri planiranju in realizacijinaro�il za kupca.
»Tudi zelo dobra podjetja lahko s preoblikovanjem ininformatizacijo poslovnih procesov dosegajo velikeprihranke ter hitrejšo odzivnost. Vra�ilni rok inves-ticije je ponavadi krajši od 2 let!« je na podlagi iz ku -šenj izvedenih projektov v Nem�iji povedal JuergenRieger, samostojni konzultant MPDV. V �ivahni razpravi je udele�ence zanimalo predvsem:- v kolikšnem �asu je rešitev mo�no uvesti,- kakšna je kakovost podatkov iz sistema, - kako rešitev deluje v povezavi s poslovnim siste-
mom in- kakšne so izkušnje pri vklju�evanju zaposlenih v
proizvodnji.Kon�no mnenje ve�ine udele�encev je bilo, da je MESsistem pravzaprav nujno potreben v vseh tistih pod-jetjih, kjer �elijo najti skrite rezerve v u�inkovitostiin optimizirati uporabo vseh resursov v proizvodnji.
eVIP ZGRADBE
V petek, 17.10. 2008, je v okviru Robotine Open po -tekal sklop predavanj z naslovom »Zakaj je eVIPzgradba cenejša od klasi�ne?« Predstavniki Robotine d.o.o. so podrobneje predsta -vili eVIP zgradbe, prezra�evanje eno- in ve�sta no -vanjskih objektov z uporabo OVE v praksi, stensko,stropno, talno gretje in hlajenje, fotovoltai�ne sis -teme in son�ne elektrarne, hlajenje in gretje s pod -zemno vodo, pametne inštalacije in fotovoltaiko vprak si.
Energetski svetovalec Bojan Grobovšek je predstavilpriro�nik in razli�ne vrste toplotnih �rpalk, eko nom -ske izra�une pasivne ali nizkoenergijske hiše ter pri -mere dobre prakse. Dogajanje so popestrile zanimivediskusije. Sicer obširno tematiko lahko na kratko strnemo: »Ana liza stroškov za izgradnjo nizkoenergijske hiše(NEH) je pokazala, da so ti za pribli�no 15.000 € do
AVTOMATIKA 88/2008
IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotini 9
35.000 € višji, �e jih primerjamo s stroški za izgrad-njo klasi�ne stanovanjske hiše. Ob upoštevanju sub-vencije Ekosklada in prihrankih energije se ta razlikapovrne prej kot v 10 letih. Glede na �ivljenjsko dobohiše, ki je nekaj desetletij, vidimo, da je NEH cenejšaod klasi�ne, predvsem pa bolj zdrava, udobnejša invarnejša. In seveda ekološko bistveno prijaznejša.«V prakti�nem delu je sledila še predstavitev pasivneinteligentne enodru�inske hiše v Diva�i. Zainteresi -ra ni so si predstavljeni objekt nato tudi ogledali.Predvideni ogled nizkoenergijskega inteligentnegado ma za ostarele v Ljubljani pa je prestavljen nakas nejši datum.
Sre�anje arhitektov, projektantov, investitorjev, sve-tovalcev in drugih interesentov je izredno uspelo,med udele�enci so se ustvarile nove poslovne vezi,stare pa dobro utrdile. A
Robotina d.o.o.OIC-Hrpelje 38SI-6240 [email protected]
Rešitve- Celostna integracija avtomatizacije v prehrambeni industriji- Avtomatizacija stavb- Procesna avtomatizacija- Daljinski nadzor in upravljanje- Namenske rešitve - razvoj in proizvodnja
Komponente in Instrumenti- Pogoni & moènostna elektronika- Avtomatizacija, regulacija & nadzor- Senzorji & regulacija- Avtomatizacija stavb- Industrijski software
Industrijska informatizacija- MES (Proizvodni informacijski sistem), integracija avtomatizacije, ERP (Naèrtovanje virov v podjetju)- Logistika
Razvoj in proizvodnja- Celostne rešitve od razvoja do proizvodnje sofisticiranih elektronskih komponent in konènih proizvodov
Tel: +386 5 689 20 20Fax: +386 5 689 20 39
AVTOMATIKA 88/2008
PROCESNE KOMUNIKACIJE - Alarmiranje kotlovnice10
Alarmiranje na mobilne telefone je �e kar nekaj letzelo uporabljana oblika opozarjanja na napake nasis temih, ki obratujejo štiriindvajset ur dnevno. Vpreteklosti se je veliko uporabljalo kombinacijo kr -mil nika in GSM modema, kar je za pripravo zahte-valo kar nekaj programerskega znanja, velikokratpa so se pojavljale tudi te�ave pri komunikaciji medobema gradnikoma.
Nemški proizvajalec opreme za avtomatizacijo inspojne opreme Wago je za ta namen izdelal enotoTo-Pass, ki temelji na GSM ali GPRS modemu in imaintegrirane digitalne in analogne vhode in izhode.GPRS je komunikacijski standard, ki omogo�a brez -�i�ni prenos podatkov in temelji na GSM standardu.Poznamo ga tudi po imenu G2.5 ali kot vmesno gen-eracijo med GSM in UMTS (G3).
Na voljo je ve� razli�nih modelovtelekontrolnega mo dema glede naštevilo integriranih digitalnih inanalognih vhodov in izhodov terglede na podporo GSM in GPRSkomunikacije. Tako ima najz-
moglivejši model osem analognih vhodov, osem dig-italnih vhodov, dva analogna izhoda in štiri digitalneiz hode. Modem deluje na temperaturnem obmo�juod – 20 do +70˚C, napajanje je od 8 do 36 VDC,omogo�ena je monta�a na DIN letev.
Poleg klasi�nih modelov po nujaWa go tudi model v IP66 zaš�iti zaupo rabo na prostem pri �emer jeGSM antena �e vgrajena znotrajohi šja kjer je tudi baterija za delo-vanje v primeru izpada elektri�ne
energije, ter grelec v primerih temperature pod -20˚C.
Model TO-PASS mobile pa imadodatno vgrajen GPS sprejemnik inje namenjen za vgradnjo na vozilaza sledenje preko GPS omre�ja.
Najve�ja prednost modemov TO-PASS je enostavnauporaba saj za konfiguracijo uporabnik ne potrebu-je nikakršnega programerskega znanja. Na voljo jebrezpla�en program s katerim nastavimo do štiritelefonske številke kamor bo modem pošiljali SMSsporo�ila. Mo�ne so razne variante npr, da se obaktiviranju digitalnega vhoda pošlje alarmni SMShkrati pa tudi vrednost analognega signala zaradikaterega se je vhod sploh aktiviral. Lahko izbiramomed analognim signalom 0 – 20 mA in 4 – 20 mAhkrati pa ta signal �e pretvorimo v merjeno veli�inonpr. 4 mA = 0 ˚C, 20 mA = 100 ˚C.
Modem je poleg posredovanja informacij o sistemuzmo�en tudi postavljati vrednosti digitalnih inanalognih izhodov. To naredimo tako da na mobilnoštevilko modema pošljemo vnaprej dolo�en SMS npr.»VKLOPI �RPALKO 1« in na podlagi tega sporo�ila sebo digitalni izhod postavil na »1« s tem pa vklopil�rpalko 1, podobno je tudi z analognimi izhodnimisignali npr. �e pošljemo v tekst A IZHOD1=50 se boanalogni izhodni signal 1 postavil na 12 mA. To jesamo nekaj primerov nastavitve modema TO-PASSza la�jo predstavitev o enostavnosti in prakti�nostiuporabe.
AAllaarrmmiirraannjjee kkoottlloovvnniicceepprreekkoo mmoobbiillnneeggaaoommrreežžjjaaInformacije: Genera d.o.o.
Ko se srečamo s srednje velikimi kotlovnicami brez centralnega nadzornega sistema(CNS), je alarmiranje na mobilne telefone prek SMS sporočil ena najugodnejših izbir.SMS ali skrajšano za "short message service" je danes gotovo ena najbolj razširjenih
oblik komunikacije, ki jo obvlada praktično vsak. Prav enostavnost upravljanja in nizkacena sta največji prednosti alarmiranja na mobilne telefone.
AVTOMATIKA 88/2008
PROCESNE KOMUNIKACIJE - Alarmiranje kotlovnice 11
ALARMIRANJE KOTLOVNICE
Ve�ina opreme za kotlovnice manjših dimenzij nimaizhodov za javljanje napak ali delovanja, zato je ve -li kokrat potrebno prilagoditi obseg alarmiranja.Ome jimo se na klju�ne to�ke, kjer so tudi napakenajbolj pogoste.
Veje za ogrevanje v kotlovnici
Pe� z gorilcem v kotlovnici
Napake na kotlu ali vejah ogrevanja sanitarne vodevedno rezultirajo v zni�anje temperature, zato jesmiselno vgraditi dodatno tipalo temperature nadovod tople vode iz kotla. Alarm prenizke tempera-ture je v resnici skupna napaka kotla. Poleg tegaimamo v opisanem primeru na voljo tudi signaladelovanja in napake gorilnika, kjer se napaka poizkušnjah operaterjev najve�krat pojavi.
Za delovanje sistema za alarmiranje poleg modemapotrebujemo še anteno, SIM kartico, napajalnik, terlo�ilne releje za signale, ki nimajo breznapetostnihkontaktov.
Elektro omara z modemom TO-PASS
Testiranje delo -va n ja sistema zaala r miranje jeenostavno, �e navrata omaricena mestimo tip -ko, ki ob pri ti s -ku aktivira di gi -talni vhod naTo-Pass-u. Tegana stavimo tako,da nam ob tempo šlje na pred-definirane tele -fon ske šte vilketestno spo ro�ilo.
Sistem, ki ga vidimo na slikah je samo eden od pri -merov, ki jih lahko realiziramo z modemom To-Pass. �e potrebujemo podatke o delovanju lahko tetudi shranjujemo in jih po potrebi zajemamo iz mo -dema.
Zaradi svoje kompaktnosti in enostavnosti nastav -lja nja je To-Pass idealen tudi za sisteme, ki imajoprostorsko distribuirane objekte, kot so na primer�rpališ�a, vodnjaki, energetski sistemi, itn. A
Program za konfiguracijo modema TO-PASS
Tipka za testiranje delovanjasistema na omari
AVTOMATIKA 88/2008
IZ NAŠIH PODJETIJ - Simensovi dnevi na Ljubljanskem gradu12
Prireditev je odprla direkotrica Siemens Slovenija, ga. Medeja Lon�ar, na -daljevali pa so siemensovi strokovnjaki s predstavitvijo opreme in re ši -tev. Nabito polna dvorana pri�a, da so sie mensove rešitve in opremakljub dobri ponudbi ostalih ponudnikov še ved no tradicionalno prisotniv velikem delu slovenske industrije, v zdra v stvu, prometu, pravzaprav vvseh vejah �lovekovih dejavnosti.
V dveh dnevih so siemensovi strokovnjaki skozi predavanja predstavilinovosti in rešitve s podro�ja avtomatizacije proizvodnih procesov, stro-jev (CNC), celovite re šit ve objektov s podro�ja varnosti in avtomatizaci-je... Siemens je znan tudi po VN tehniki, zato niso manjkale rešitve inoprema tud na nivoju proizvodnje in distribucije elektri�ne energije, lotilipa so se tudi nadzora porabe le-te.
Program je potekal v dvoranah Palacij in v Obhodni dvorani, kjer je bilanameš�ena tudi oprema z mo�nostjo pogovora s strokovnjaki. Sre�anjese je vsak dan zaklju�ilo s prijetnim dru�enjem ob kosilu.
Siemensov dan naLjubljanskem gradu
A
Ne poznam nikogar, ki ne bi poznal besede Siemens. Ta med -narodna korporacija ima svoje podjetje tudi v Lju b ljani intokrat so se predstavli tako, kot se za Sie mens spodobi.
Siemensovi dnevi so se namreč odvijali v simensove barve odetihdvoranah Ljubljan skega gradu 6. in 7. oktobra.
Avtor: Dragan Selan, Avtomatika
New Automation TechnologyBECKHOFF
|PC1
1-29
SLO
|
Industrijski PC v kompaktnem ohišju
Beckhoff Avtomatizacija d.o.o., Zbiljska cesta 4, 1215 Medvode
Telefon: 01 361 30 80, Fax: 01 361 30 81, [email protected],
www.beckhoff.si
Nova generacija industrijskih PC-jev
Procesor: Intel® Celeron® M ULV, brez ventilatorja (C6925), Intel® Core™ Duo ali Core™2 Duo (C6920)
Delovni pomnilnik: 256 MB DDR-RAM (C6925),512 MB DDR2RAM (C6920), možna tovarniška razširitev na 2 GB
Integrirana grafi ka: Intel® Extreme Graphic (C6925), Intel® GMA950 (C6920) in DVI-I priključek
Ethernet: 1 x 10/100BASE-T in 1 x 100/1000BASE-T Pomnilnik: Compact Flash, opcijsko trdi disk Vmesniki: 1 x RS232 in 4 USB-2.0 Mini-PCI: 1 prost slot, za kartico za podatkovno vodilo ali tretji
Ethernet priključek Operacijski sistem: Windows XP Embedded ali XP Professional Dimenzije: 65 x 231 x 116 mm (C6920), 65 x 208 x 116 mm (C6925)
www.beckhoff.si/C69xx/
V/I Pogonska
tehnika
Avtomatizacija IPC
IPC v kompaktnem aluminijastem ohišju 3 ½“ Beckhoff matična plošča Intel® Core™2 Duo procesor
prost Mini-PCI slotbrez ventilatorja (opcija)
UPS
AVTOMATIKA 88/2008
SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.114
CitectSCADA Reports je Citectov zmogljiv historian, orodje za poročanje na območju ce -lo t nega avtomatiziranega procesa, ki z veliko hitrostjo (do 100.000 zapisov na sekundo)zbira, shranjuje in dostavlja podatke iz več različnih sistemov. Je vmesnik med nadzor -
nim sistemom SCADA in relacijsko podatkovno bazo, katerega glavna naloga je arhiviranje inobdelava podatkov. Za razliko od drugih historianov uporablja CitectSCADA Reports v celoti leMicrosoftov strežnik SQL 2005 kot vgrajeno skladišče za podatke, kar premošča prepad med in -dustrijskimi in poslovnimi sistemi. Prav s tem ker omogoča popolnoma integrirano rešitev zaana lizo odločitev je podjetje Citect korak pred konkurenco.
CCiitteeccttSSCCAADDAARReeppoorrttss VV44..11
Dodatne informacije: Igor Jug, produktni vodja, [email protected], Kolektor Synatec, d. o. o.
CitectSCADA Reports ponuja vod-jem proizvodnje in informacijskimter sistemskim in�enirjem varnoin poznano tehnologijo za poro �a -nje, ki je enostavna za uporabo.Hkrati daje uporabnikom uporab-na in bistvena poro�ila v pozna -nem formatu, potrebnem za stati -stike in analize velikih koli�in po -datkov, ki so pomembna za stra te -ško sprejemanje odlo�itev.
Slika 1 – Tok podatkov vCitectSCADI Reports
AVTOMATIKA 88/2008
SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.1 15
V primerjavi z verzijo 4.0 so v verziji 4.1 številne karakteristike šeizboljšane. S CitectSCADO Reports V4.1 je tudi namestitev in konfigu-racija postala enostavnejša. �as izvedbe se je skrajšal in upravljanje s sis-temom ne zahteva posebnega urjenja, saj standardni nabor poro�ilomogo�a uporabo CitectSCADA Reports takega kot je, brez dodatnegadela. Izbiramo lahko med vrsto predlog poro�il, tudi poro�il o upravl-janju z alarmi. Prav tako je prilagajanje posameznim zahtevam poro�i-la v obliki internetne strani enostavno narejeno s spreminjanjem predlogporo�il.
Izboljšave v verziji 4.1
Izboljšave v novi verziji so:• poenostavljena namestitev,• posodobljen uvoz shem,• podpora za polja spremenljivk,• podpora za spremenljivke s �asovno zna�ko, • podpora za gru�e (cluster) sistemov SCADA,• predpripravljena vzor�na poro�ila,• osredoto�ena poro�ila,• pregledovalnik neokrnjenosti podatkov,• brezpla�en stre�nik OPC HDA.
Poenostavljena namestitev
Nov vodi� za namestitev in konfiguracijo, ki je vklju�en v �arovniku zanameš�anje, mo�no olajša za�etek uporabe.
Posodobljen uvoz shem
Z novim pogovornim oknom »Uvoz shem« je pridobljena vidljivost:• lokacije vira podatkov,• zaznanih tabel in• napredka pri uvozu.
Slika 2 – Arhitektura CitectSCADE Reports
Pogovorno okno omogo�a tudi, dauvoz prekli�emo, medtem ko je ševedno omogo�en dostop do po dat -kov delnega uvoza.
Podpora za polja spremenljivk
Polje spremenljivk je zbirka spre-menljivk istega tipa, ki je shranje-na v zaporedne spominske registrev V/I napravi. Polja omogo�ajo,da se mnogovrstne spremenljivkekonfigurirajo kot ena sama spre-menljivka znotraj projekta SCA -DA. S CitectSCADA Reports V4.1je vsak element v polju znotraj»Upravljalnika stre�nika« obrav-navan posamezno z uporabo in de -k sne številke.
Podpora za spremenljivke s časovno značko
�asovno ozna�eni podatki so obi -�ajno shranjeni v predpomnilnikuin spravljeni v sistem SCADA kas-neje, kot so bili podatki pridob lje -ni. Posledica tega je, da se izgubiprvotna oznaka �asa. Ker je boljpomemben �as prenosa podatkovCitectSCADA Reports V4.1 vklju -�uje »zgodovinsko« metodo prido-bivanja podatkov. To omogo�a, daso spremembe vrednosti spremen -ljivke �asovno ozna�ene v »zgo do -vinski« podatkovni bazi (historiandatabase). Z uporabo tega »zg o do -vinskega« na�ina so podatki pri-dobljeni na osnovi zadnjega pre-branega vzor�nega �asa za vsa kospremenljivko s �asovno zna �ko.
Podpora za gruče sistemovSCADA
»Gru�enje« se nanaša na zdru�e-vanje komponent stre�nika zno-traj enega samega SCADA-projek-ta, kar omogo�a nadzor in kon-trolo mnogovrstnih sistemov isto -�a sno skozi eno samo vozliš�e.Pro jekti, ki so ustvarjeni s Ci tect -SCADA verzijo 7.0 (ali višje) omo -go�ajo gru�ne sisteme (clustering).Pri uvozu sheme takega projekta vCitectSCADA Reports V4.1 ta sa -mo dejno zazna gru�ni sistem inpri ka�e število prepoznanih gru�.Ko je Upravljalnik stre�nika Ci -
AVTOMATIKA 88/2008
SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.116
tect SCADA Reports napolnjen s podatki iz gru�ne-ga sistema, se zaznane gru�e pojavijo kot dodatninivoji v hierarhiji podatkov.
Že pripravljena vzorčna poročila
CitectSCADA Reports V4.1 ima standardni naborvnaprej konfiguriranih poro�il, kar olajša osnovnoporo�anje alarmov in spremenljivk. Omogo�a patudi izdelavo prilagojenih poro�il glede na osebnepotrebe. Izbiramo lahko med:
• standardnimi poro�ili,• poro�ili razvijalca,• sistemskimi poro�ili in• poro�ili po meri.
Slika 3 – Primer grafi�nega poro�ila o alarmih
Osredotočena poročila
CitectSCADA Reports V4.1 ima vnaprej konfiguri-rana poro�ila racionaliziranja alarmov, osnovanana smernicah EEMUA 191 (Engineering Equipment& Materials Users' Association) za upravljanje alar-mov. Z dodajanjem novih, za industrijo specifi�nihporo�il, je tako prihranjeno generiranje novih po -ro�il s katerimi izpolnjujemo vladne uredbe.
Pregledovalnik neokrnjenosti podatkov
Novi pregledovalnik neokrnjenosti podatkov jevgra jeno orodje, ki pomaga potrditi, da ni nobenihnevezanih CitectSCADA atributov (spremenljivk,alar mov in trendov) v objavljenih podatkih in ma -pah historiana. �e odkrije nevezane atribute, orod-je omogo�a obnovo vezav na posamezni ali skupin-ski osnovi.
Brezplačni strežnik OPC HDA
CitectSCADA Reports V4.1 ponuja stre�nik OPCHDA kot standard, kar premoš�a vrzel med siste-mi, tako da se la�je pove�e s proizvodnimi-infor-macijskimi sistemi (MES), kot je na primer CitectovAmpla (ve� na uradni strani Citect - http://www.citect.com). To omogo�a podjetju Citect, da podapo polnoma integrirano rešitev in uporabniku da
prilo�nost, da dobi najnovejše inovacije proizvodovin storitev od enega samega ponudnika.
Slika 4 – Integrirana rešitev
CitectSCADA Reports V4.1 velja za zelo u�inkovithistorian v industriji, z zmogljivim standardnimpa ketom poro�anja. Oblikovan je tako, da uporab-niku pomaga izboljšati delovanje in vodenje avto -matiziranega procesa. Z uporabo integrirane re ši -tve za analizo odlo�itev, kot je CitectSCADA Re -ports V4.1, lahko podjetja analizirajo zmogljivostin bolj u�inkovito obvladujejo spremenljive zah -teve.
Ve� informacij je na www.kolektorsynatec.si. A
Prednosti na prvi pogled
• Zmogljivo orodje za poro�anje
• Enostavno za namestitev in konfiguriranje
• Deluje brez dodatnega prilagajanja
• Popolnoma integrirana rešitev za poro�anje in
analizo odlo�itev
Kaj je novega v V4.1
• Poenostavljena namestitev
• Posodobljen uvoz shem
• Podpora za polja spremenljivk
• Podpora za podatke s �asovno zna�ko
• Podpora za gru�e sistemov SCADA
• �e pripravljena vzor�na poro�ila
• Poro�ila za zmanjševanje in upravljanje z
alarmi
• Pregledovalnik neokrnjenosti podatkov
• Vklju�en stre�nik OPC HDA
AVTOMATIKA 88/2008
Oglasna sporočila 17
24. - 26. marec 2009
Revija Avtomatika - glavni medijski pokrovitelj
AVTOMATIKA 88/2008
SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexible18
Nekatere zna�ilnosti:
1.Implementacija fleksibilne osnove, varne vprihodnost orientirane investicije.
WinCC flexible ponuja in�enirsko programsko opre-mo za SIMATIC HMI, operatersko kontrolo in mon-itoring naprav od najmanjših Mikro panelov, do PC-jev. Kot runtime rešitve programske opreme zaposami�ne uporabnike so na voljo na operacijskemsistemu Windows XP in Vista. V tej povezavi selahko prenaša projekte na razli�ne HMI platforme inomogo�a zagon brez predelave projektov.
Povezljivost na SIMATIC S7 preko PPI, MPI,PROFIBUS-DP in industrijskega Etherneta do SIMO-TION in SINUMERIK plus. Podpira ve� protokolnihdriver-jev za kontrolerje vseh vodilnih proizvajalcev.Preko neodvisne povezave OPC, ki zagotavlja, daimate vedno na voljo pravo povezavo za široko pale-to rešitev za avtomatizacijo.
WinCC flexible podpira PROFINET, inovativni stan-dard za industrijske komunikacije od najni�jih nivo-jev, do nivoja upravljanja. �asovno kriti�ni vhodi, sepreko direktnih tipk na HMI napravah, lahko izvaja-jo v realnem �asu preko PROFINET IO.
WinCC flexible vam omogo�a kreiranje projektov vve� jezikih. Nekatere naprave ponujajo do 32jezikov. Kar pomeni mo�nost uporabe po celemsvetu.
2. Najvišja efektivnost konfiguracije.
WinCC flexible je osnovan na najnovejših program-skih tehnologijah in ponuja preprost vmesnik zauporabnika.
� Knji�nice z �e narejenimi objekti in moduli, kijih lahko uporabimo ve�krat
� Inteligentna orodja za enostavno kreiranjeprojektov. Za grafi�no konfiguracijo hierarhi-je zaslonov in ostalih elementov, prav tako kotkonfiguriranje nakopi�enih podatkov
� Podpira ve�jezikovne konfiguracije z avtomat -ski mi text-ovnimi prevajalniki
3. Sledljivost in enostavna validacija
WinCC flexible Audit in Change Control opcije ponu-jajo visok nivo podpore in�enirjem mehanike inin�enirjem v razli�nih obratih, kjer se sre�ujemo sstrogimi zahtevami za doseganje kvalitete. Z oziromza produkte, ki jih proizvajamo in na sam procesproizvodnje.
SIEMENS SIMATIC WinCC flexible 2008
Informacije: Aleš Kova�i�, Siemens d.o.o
WinCC flexible se uporablja kot HMI programska oprema, v vseh aplikacijah vkaterih je potrebno upravljanje. Uporabljamo ga lahko bodisi v proizvodnibodisi v procesni avtomatizaciji.
AVTOMATIKA 88/2008
SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexible 19
� Uporabniku prijazno konfiguracijo GMP funkcij (Good Manufac-turing Practice)
� Snemanje operatorjevih vnosov v Audit Trails z elektronskim pod-pisom in komentarji
� Kreiranje verzij in sledenje spremembam v projektih� Enostavno izpolnjevanje zahtevam sledljivosti, ki jih zahteva
stan dard EU 178/2002 and 21 CFR Part 11
4. Inovativni HMI (vmesnik �lovek stroj).
Z uporabo WinCC flexible/Sm@rtAccess imamo dostop do vseh tag-ovin zaslonov. Po zaslugi inovativnih konceptov TCP/IP komunikacije zaHMI in naloge avtomatizacije, imamo na razpolago slede�e mo�nosti:
� Dostop do operatorskih postaj, trenutnih procesnih vrednosti inzaslonov
� Dostop do strojev� Dostop do lokalnih kontrolnih sob z mo�nostjo centralnega arhi -
vi ranja, analize in nadaljne analize procesnih podatkov� Link v Office aplikacije
5. Diagnostika in Servis preko medmre�ja.
Slika 1 - Primer povezave na internet
WinCC flexible/SmartService ponuja funkcijonalnost za inovativne kon-cepte servisov:
� Dogodkovno krmiljenje, pošiljanja e-mailov in SMS sporo�ilservisnem osebju
� Daljinska kontrola postaj preko interneta/intraneta� Diagnostika operatorskih postaj z uporabo �e narejenih diagnos-
ti�nih funkcij in zaslonov� Funkcije za servis in vzdr�evanje (nalaganje projektov, nalaganje
in branje receptov)
6.TIA Integracija v SIMATIC STEP7, SIMATIC iMap in v SIMO-TION SCOUT
AVTOMATIKA 88/2008
SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexible20
Novosti v WinCC flexible 2008
Na podro�ju uvoza/ izvoza podatkov lahkosedaj uporabite.
� CSV izvoz in uvoz spremenljivk ter sporo�il zaalarmiranje
CSV je standardni zapis (Comma Separated Value),ki ga prepozna ve�ina urejevalnikov besedil. Logalarmov se lahko shrani kot CSV datoteko. Pravtako lahko nove alarme oblikujemo in obdelujemo vExcel-u. V urejevalniku pa lahko izkoristimo vsaorodja, ki so na voljo (makro-ji). Tako prihranimoveliko �asa, ter zmanjšamo mo�nost napak.
Pove�ana performanca za alarme in arhive pro-cesnih vrednosti.
� Pospešeno arhiviranje zgodovine� Nov, optimiziran format shranjevanja podat -
kov. Podatki se shranjujejo v relacijske baze shit rim dostopom (RDB).
Izboljšana administracija uporabnikov
� Nastavljivo število napa�nih login-ov.� Opcijsko se lahko prijava nastavi samo na
vnos gesla � Hierarhi�ne avtorizacije med administratorji� Individualne skupine so lahko izklju�ene pred
menjavo gesel � Vpis skritih gesel
Ko administrator ni logiran, vidimo le trenutno pri-javljenega uporabnika. Uporabniki lahko spreminja-jo svoja gesla. Za spremembo imena mora bitiuporabnik logiran kot administrator.
Nova funkcionalnost pri Engineering in Run-time razli�ici
� Razširitve za faceplate
Faceplate so skupine predhodno konfiguriranih ob -jek tov. Z njimi pove�amo število razpolo�ljivih za -slo nov in zmanjšamo potreben �as za njihovo konfi -guracijo. Faceplate-i so kreirani in editirani v Face-plate Designer-ju.
� Fiksen prostor za faceplate instance. �e upo -rabljamo zunanje tag-e za strukturirane po -dat kovne tipe v faceplate instance, se štejevsak element strukture kot tag. Teksti iz face-plate Projektov se lahko izva�ajo.
� Konfiguracija izhodnih polj v tekstovnih po -ljih, vpisi tekstovnih seznamov, gumbi, itd
� Opis absolutnega naslova v editor-ju alarmovza lo�ene alarme
� Razširitve ki se navezujejo na prenos podatkov • Povezava preko Etherneta za projekte s pre -
no si z TP 177 4", MP 177, Mobilnim Panelom277, MP 277, MP 377 • Prenos slike operacijskega sistema (boot-strapping) preko Etherneta z Basic Panels, TP177 4", MP 3777
� Branje in nalaganje receptov preko ProSave zBasic Panels, OP 77A, TP 177A
� Razširitve za obstoje�e sistemske funkcije • "ChangeConnection" tudi za Ethernet • Tag - i kot parameteri z "ArchiveLogFile" • Tag - i kot parameteri z "LogUserAction"
� Novi eventi na objektih za vizualizacijo� Nastavljiva hitrost prenosa podatkov Ethernet
povetava z MP 177, MP 277, MP 377
Podpora novim napravam
� Paneli• Basic Panels: KTP1000 Basic, TP1500 Basic • TP 177 4" • MP 177 6"
� Panel PCs • Panel PC 477 19" Touch • Panel PC 677 17" Touch
Podpora novim operacijskim sistemom
� Microsoft Windows XP SP3 � Microsoft Windows Vista Business (32-Bit),
Ultimate (32-Bit)
Licence
� Operacije z WinCC flexible Runtime z do 4096PowerTags (nove licence "WinCC flexible 2008Runtime [4096]")
� Pove�ano število tag-ov v projektih do 4096 zMP 377
Slika 2 - Verzije WinCC flexible in licenciranje
Povezave:
http://www.automation.siemens.com/hmi A
AVTOMATIKA 88/2008
OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modul 21
WGSM je sestavljen iz naslednjihenot:
GSM modul - WGSM vsebuje pro-fesionalni Wavecom Q2406B GSM/GPRS modul. Wavecom je vodilniproizvajalec GSM/GPRS rešitev napodro�ju M2M aplikacij.
Digitalni vhodi/izhodi - WGSMima integriranih pet digitalnihvho dov, pri �emer dva omogo�atameritev frekvence/delovnega cikla, dva pa staob�utljiva na spremembo navzgor/navzdol. Napra-va ima štiri digitalne izhode, ki se lahko obnašajotudi kot frekven�ni izhodi.
Analogni vhodi/izhodi - WGSM vsebuje štiri 12-bitne analogne izhode ter en 12-bitni analogni izhod.Posebej se meri tudi napetost akumulatorja, napa-janja procesorja ter temperaturo procesorja. Meritvese obi�ajno izvaja v sekundnem ritmu, v TURBOna�inu do 125ks/s. Pri AD vhodih je �e predvidenupor, ki omogo�a direktno merjenje koli�in v obliki4 – 20 mA zank. DA pretvornik generira napetost vobmo�ju 0 – 2V.
Razširitvena vodila/protokoli - Poleg glavnegaRS232 priklju�ka, ki se uporablja za programiranje,razhroš�evanje ter nastavljanje parametrov delovan-ja so trenutno implementirana še naslednja razšir-itvena vodila in protokoli:
� dodatni serijski kanal s CMOS ali opcijsko 485pretvornikom,
� 1-wire protokol, ki omogo�a priklju�itev vseh1-wire naprav. Serijsko je dostopen gonilnikza DS1820 digitalni termometer ter DS2405naslovljivo stikalo,
� I2C vodilo za priklju�itev raz -li�nih V/I naprav,
� MODBUS protokol za pri klju -�itev zahtevnejših ali inteli -gen tnejšim senzorjev.
FLASH pomnilnik - Flash pom-nilnik s kapaciteto 16Mb, ki sedeli med samim uporabniškimprogramom in shranjenimi po -datki. Tako se lahko WGSM upo -rablja tudi kot registrator po dat -
kov, ali pa se podatki lokalno shranijo ter le ob�asnoprenesejo.
Akumulator - Vgrajen je Li-Ion akumulator ka pa ci -te te 1800mAh, kar omogo�a dokaj dolgo avtonomi-jo v primeru izpada napajanja. V primeru napajanjas pomo�jo son�nega panela je WGSM uporaben tudiv okolju brez elektri�nega omre�ja.
GPS modul - je opcijski modul, ki omogo�a WGSMuporabo tudi na podro�ju geolokacije. Modul sevgradi v osnovno ohišje.
Vsi signali so dostopni preko DB44 konektorja ternato opcijsko na razširitveni kartici.
Za delovanje WGSM interpretira uporabniški pro-gram, ki se ga nalo�i v modul preko glavnih RS232vrat ali alternativno tudi preko GSM (CSD ali GPRS).Uporabniški program je neke vrste skriptni jezik zgrafi�nim vmesnikom kot diagram poteka. Vsakavrstica uporabniškega programa (element diagramapoteka) se imenuje aktor, njih se sestavlja kot LEGOkocke, tako da izvajajo �elene funkcije. Obstajajoštirje osnovni tipi aktorjev: EVAL omogo�a prired-itev vrednosti spremenljivkam, JUMP lahko veji tok
WGSM PLC/GSMmalce drugače
Avtor: Wechtersbach Drago, zasebni raziskovalec, [email protected]
WGSM je kompakten GSM modul z vgrajenimi vhodno/izhodnimi enotami, upo -raben kot industrijski krmilnik, kot registrator podatkov ali oboje. Razvit vSloveniji omogoča poljubno spremembo izvorne kode in s tem prilagoditev
specifičnim potrebam kupca. Pri razvoju so bila osnovna vodila enostavnost progra -miranja brez znanja kakega zahtevnega programskega jezika in možnost vklopa/iz -klopa vsakega podsklopa in s tem znižanje porabe vse do nekaj deset µA.
AVTOMATIKA 88/2008
OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modul22
izvajanja uporabniškega programa glede na danepogoje, PIPE odpira tok podatkov med resursi (npr.RS232 v GPRS) ter kon�no SPEC, ki izvajajo zah tev -nejše funkcije, npr. SPEC.CAM spro�i posnetek napri klju�eni kameri. Sam program se izvaja dvonitnoin je dogodkovno gnan. Ob zagonu uporabniškegapro grama se v glavni niti izvede aktor imenovanON START, prekinitvena nit se izvaja ob dolo�enihdo godkih npr. ONRING, ONHANGUP, ONSMSRX,ONTIMER1 ipd. Skriptni jezik vsebuje aktorje, kiomo go�ajo prenos podatkov (spremenljivk) prekoGPRS na stre�nik na standarden na�in. Tipi�na apli -ka cija vsebuje nekje od 100 do 300 aktorjev. Orodje,ki omogo�a pisanje/risanje uporabniškega programaje prosto dostopno na internetu.
Za delovanje WGSM interpretira uporabniški prog -ram, ki se ga nalo�i v modul preko glavnih RS232vrat ali alternativno tudi preko GSM (CSD ali GPRS).Uporabniški program je neke vrste skriptni jezik zgrafi�nim vmesnikom kot diagram poteka. Vsakavrstica uporabniškega programa (element diagramapoteka) se imenuje aktor, njih se sestavlja kot LEGOkocke, tako da izvajajo �elene funkcije. Obstajajoštirje osnovni tipi aktorjev: EVAL omogo�a priredi -tev vrednosti spremenljivkam, JUMP lahko veji tokiz vajanja uporabniškega programa glede na danepo goje, PIPE odpira tok podatkov med resursi (npr.RS232 v GPRS) ter kon�no SPEC, ki izvajajo zah tev -nejše funkcije, npr. SPEC.CAM spro�i posnetek napri klju�eni kameri.
Sam program se izvaja dvonitno in je dogodkovnognan. Ob zagonu uporabniškega pro grama se v gla -v ni niti izvede aktor imenovan ON START, pre ki nit -vena nit se izvaja ob dolo�enih dogodkih npr. ON -RING, ONHANGUP, ONSMSRX, ONTIMER1 ipd.Skriptni jezik vsebuje aktorje, ki omogo�ajo prenospodatkov (spremenljivk) preko GPRS na stre�nik nastandarden na�in. Tipi�na aplikacija vsebuje nekje od100 do 300 aktorjev. Orodje, ki omogo�a pisanje/ri -
sa nje uporabniškega programa je prosto dostopnona internetu.
Spodaj je naštetih nekaj tipi�nih aplikacij, kjer je bilWGSM �e uspešno uporabljen:
Agro postaja
Predstavlja enostavno agrometeorološko postajo.Pri klju�ene ima merilce temperature in vlage vzraku, vla�nosti zemlje, orošenosti listov ter še VGAkamero. Digitalni izhod omogo�a vklop umetneganamakanja. V rednih �asovnih intervalih prekodneva od�ita vrednosti merjenih koli�in ter jih prekoGPRS pošilja v center. Kamera enkrat dnevno ali nazahtevo posname rastje poljš�ine. Posnetki so VGAresolucije (640 x 480 to�k), stisnjeni s pomo�jo JPG.Ti posnetki agronomu omogo�ajo osnovno ocenokvalitete rasti rastlin preko Web vmesnika, brez dabi se vozil po terenu.
Avtomatika vaškega vodovoda
Vaški vodovod je obi�ajno sestavljen iz dveh postro-jenj, �rpališ�a ter vodohrama, ki pa morata delovatipovezano, �rpalka se vklopi, ko nivo v vodohramupade pod dolo�en nivo. �rpališ�e se tipi�no nahajani�je od vodohrama, obe postrojenji se nahajata nate�ko dostopnem terenu in ju je zato te�ko povezati.Vaški vodovodi ne razpolagajo vedno z lastno radi-jsko frekvenco, prav tako ni smiselno staviti naGPRS, ki zahteva vedno dostopen TCP stre�nik.Logi�na izbira je torej CSD (Circuit Switched Data),ki je finan�no ugodnejši od komunikacije z SMS. Zakontrolo delovanja �rpalke je uporabljen D/Apretvornik skupaj s frekven�nim pretvornikom.
Administracija sistema je izvedena s pomo�jo SMSter klju�nimi besedami. Status �rpališ�a ter vodohra-ma skrbnik vodovoda pridobi ob vsakem �asu, takoda z GSM klicem pokli�e napravo, ta zvezo brezvzpostavitve podre (zasedeno) ter vrne statusni SMS.
Diagram poteka kot uporabniški program
AVTOMATIKA 88/2008
OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modul 23
V primeru alarma, WGSM odpoš -lje alarmni SMS na eno ali dve na -stavljivi GSM številki.
Telemetrija klorirne postaje
Samo kloriranje izvaja zunanjana prava, ki je na WGSM povezanapreko RS485 ter MODBUS pro-tokola. Tako WGSM stalno po iz -veduje status kloriranja, hkrati papreko analognih vhodov meri šedodatne koli�ine kot so pretok,tlak ter status drugih naprav. Podatki se v realnem �asu prenašajo prekoGPRS na stre�nik, status je mo�no dobiti tudi s pomo�jo GSM klica/SMS.Podatki na stre�niku so shranjeni v po datkovni bazi in dosegljivi zvsakim brkljalnikom (Web vmesnik).
Spremljanje temperature ter vlage stre�niške farmeStre�niške farme generirajo veliko koli�ine toplote, zato so redne op rem -ljene s klimatskimi napravami. Njihov izpad ima lahko pogubne posle -di ce, zato se v vsakem centru meri temperatura in spro�i alarm, ko tem-peratura preide dolo�eno mejo. �e pa hkrati pride do izpada Interneta,seveda alarma ni. V tem primeru vsko�i WGSM, ki prenaša nivo tem-perature/vlage v centru preko alternativne poti GPRS/SMS. Samo alar -mi ranje je izvedeno ne le samo na nivo, temve� tudi glede na trend, torejspremembo temperature v dolo�enem �asovnem obdobju. Za merjenjetemperature/vlage je priklju�en en senzor z visoko to�nostjo na dodat-na RS232 vrata ter še mno�ica cenejših preko 1-Wire do razdalje 20 mod naprave.
Geolokacija ter nadzor delovnega stroja
WGSM je vgrajen v delovne stroje, ki so uporabljani zlasti v gradbe ni -štvu. Integriran GPS podaja to�no pozicijo stroja, poleg tega meri obratedelovnega stroja ter napetost baterije. Podatki se trenutno pošiljajo pre -ko GPRS na stre�nik. Ker stroj deluje tudi na lokacijah, ki niso popolnopokrite z GSM signalom, se takrat podatki shranjujejo lokalno ter od po -š ljejo, ko je GPRS signal zopet dostopen. Stre�nik meritve shranjuje v po -datkovno bazo, dostopni pa so s pomo�jo vsakega brkljalnika (Webvme snik). Za prikaz geolokacije je uporabljen Google Maps. Prav tako sena stre�niku generirajo redna poro�ila, ki omogo�ajo na�rtovanje teh -ni�nega vzdr�evanja delovnih strojev glede na število prete�enih obrato-valnih ur.
WGSM je fleksibilna integracija PLC, GSM in registratorja podatkov. Od -likujejo ga rasto�a mno�ica vhodno/izhodnih vmesnikov ter protokolov,uporaba na oddaljenih lokacijah, kjer napajanje iz mre�e ni vedno do -stop no, lokalno shranjevanje podatkov in mo�nost customizacije oz.pri lagoditve glede na specifi�ne potrebe kupca. Široka paleta izvedenihaplikacij potrjuje mo�nost uporabe zlasti tam, kjer klasi�na kombinaci-ja PLC/GSM odpove in s tem pravilnost zasnovane arhitekture.
Reference in dodatne informacije:
Q2406 specifikacija – Wavecom dokument WM_PRJ_Q2400_PTS_002WGSM doma�a stran – wgsm.xenya.si1Wire - en.wikipedia.org/wiki/1-WireModbus – www.modbus.org A
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
Gospodarsko razstavišče, d.o.o.Dunajska cesta 18SI - 1000 Ljubljana, p.p. 3517SloveniaT. +386 (0)1 300 26 31F. +386 (0)1 300 26 [email protected]
ID za DDV: SI87878879
www.gr-sejem.si
Spoštovani,
mednarodni Sejem elektronike, ki ima več kot 50 - letno tradicijo smo v družbi Gospodarsko razstaviščed.o.o. letos ponovno oživeli. Razstavljavci ste se Sejma elektronike udeležili v pričakovanem številu in stese nanj tudi dobro pripravili.
Pohvale v zvezi s prireditvijo so prišle od vsepovsod, zato smo se organizatorji odlo ili, da jo bomoumestili med vsakoletne prireditve, z željo, da bi postala privla no in zanimivo sti iš e za poslovneže,strokovno in znanstveno javnost. Zelo pozitivne odzive smo prejeli za tehnološki dan, ki ga jeorganizirala OZS – Sekcija elektronikov in mehatronikov, z Janezom Škrlecem, lanom sveta za znanost intehnologijo na elu – in za izredna predavanja vrhunskih slovenskih znanstvenikov, kot so prof. dr. MarijaKosec, IJS (elektronska keramika in novi pametni materiali). doc. dr. Maja Remškar, IJS (nanocevke invarnost nanotehnologij), doc. dr. Iztok Kramberger, FERI - UM (ra unalniški vid), prof. dr. Slavko Amon, FE– Ljubljanske univerze (Mikrostrukture in MEMS-i), še posebej pa predavanje prof. dr. Marka Mikuža, ki jeosvetlil dogajanja v zvezi s hadronskim trkalnikom v Cernu – novim mejnikom v razumevanju Narave.
Skratka, organizatorji si bomo prizadevali, da Sejem elektronike postane osrednja slovenska tovrstnaprireditev z mednarodno udeležbo, dogodek oziroma doživetje, ki bo na tem podro ju povezovalznanost z gospodarstvom, hkrati pa v razstavnem delu predstavil relevantne dosežke razvoja podjetij –razstavljavcev in znanstvenih institucij. Prihodnji Sejem elektronike se bo odvijal na
čč č č
čč
č
č
,
Gospodarskem razstavišču od 24. do 26. marca 2009.
K sodelovanju bomo poleg jedra, ki ga predstavljajo podjetja in proizvajalci elektronskih komponent,inteligentnih materialov, sistemov avtomatizacije, robotike, energetike, ra unalniških storitev in opreme,mobilnih operaterjev, povabili še zveze, združenja, znanstvene in akademske institucije, ki bodosodelovali ne samo v razstavnem delu Sejma elektronike, temve tudi v izobraževalnem, spremljevalnem,delu prireditev.Tehnološki dan bo postal stalnica Sejma elektronike.
Ob Sejmu elektronike, ki ga podpirata tudi Elektrotehniška Zveza Slovenije in Slovensko društvo zainteligentne transportne sisteme, se bo naslednje leto zgodil ISEP, 17. mednarodni simpozij o elektronikiv prometu. Podporo Sejmu elektronika daje tudi SIZ (Slovenska inženirska zveza) in revija Inženir.Organizatorji prireditve si želimo, da bi prihodnji Sejem elektronike postal še prestižnejši in uglednejši,zato si želimo, da boste razstavljavci našli predvsem poslovne priložnosti na prireditvi in se odzvali v ševe jem številu.
Krovni medijski pokrovitelj Sejma elektronike bo tudi v prihodnje Hydra @ CO d.o.o. z revijo Avtomatika.
Oglejte si program Sejma elektronike 2009, obiš ite naše spletne strani, kjer so objavljeni pogoji zasodelovanje in kjer se na prireditev lahko tudi e-prijavite: www.sejemelektronike.si
č
č
č
č
.
Rok prijave na Sejem elektronike je 15. december 2008.
Za dodatne informacije vam je na voljo Rastko Aleš, vodja Sejma elektronike ([email protected] ,gsm: 041 683 680).
Pridružite se nam.
Ante Madjar,DirektorGospodarsko razstavišče, d.o.o. Ljubljana, junij 2008
Sejem elektronike 2009
PRIJAVASejem: SEJEM ELEKTRONIKE 2009
Termin sejma: 24. – 26. marec 2009
Rok prijave: 15. december 2008
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Ljubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.si
1/ Podatki o razstavljavcu
Polni naziv razstavljavca
Poštna številka in kraj Ulica, hišna številka
Telefon Telefaks
Elektronska pošta Internet domača stran
Kraj in enota banke Transakcijski račun
Direktor (ime in priimek) Kontaktna oseba (ime in priimek)
Elektronska pošta kontaktne osebe Telefon kontaktne osebe
Identifikacijska številka DDV Davčni zavezanec (obkroži) DA NE
Klasifikacija razstavljavca (obkrožite) proizvajalec uvoznik trgovec založba društvo drugo
2/ Tekst za obvezni vpis v katalog
A/ Razstavni program (naštejte razstavne predmete - največ 30 besed)
B/ Razstavni program po dejavnostih (izpolnite po priloženem “Razstavnem programu po dejavnostih”)
Imenujte podjetja, ki jih na sejmu uradno zastopate:
Podjetje Kraj Država Razstavni predmeti
Novosti, ki jih boste predstavili na prireditvi:
3/ Naročamo notranji neopremljen prostor: 6/ Cene:
______________ m2 prostora v nizu (1 stranica odprta)______________ m2 kotnega prostora (2 stranici odprti)______________ m2 čelnega prostora oz. otočnega prostora
(3 ali 4 stranice odprte)
4/ Naročamo ____________ m2 zunanjega prostora
5/ Naročamo ____________ kom poslovnih kuponov(za unovčen kupon vam zaračunamo 4 EUR , DDV je vključen)
1 m2 notranjega prostora v nizu (1 stranica odprta) 70,00 EUR1 m2 notranjega kotnega prostora (2 stranici odprti) 75,00 EUR1 m2 notranjega čelnega ali otočnega prostora
(3 ali 4 stranice odprte) 85,00 EUR1 m2 zunanjega prostora 50,00 EURobvezni vpis v katalog 115,00 EURprijavnina za sejem 115,00 EUR
V cene ni vštet DDV, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridržuje pravico do popravka cen z uporabo klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a)
7/ Potrjujemo na hrbtni strani te prijave navedene pogoje razstavljanja in jih nepreklicno in izključno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave. Naročilnica in dodatek k prijavi - tehnični priključki in oprema razstavnega prostora postane dodatek k tej prijavi in njen sestavni del, ko jo prireditelj prejme potrjeno s strani razstavljavca.
8/ Prosimo, da prijavo izpolnete čitljivo in en podpisan in žigosan izvod vrnete na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o. Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.
Kraj in datum: Žig: Podpis:
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
Pogoji razstavljanja
1. Splošna določila
a) Prijava pomeni sprejem ponudbe. Izpolni jo razstavljavec in jo v navedenem
prijavnem roku dostavi prireditelju na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o.
Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.
b) Prijave brez podpisa odgovorne osebe podjetja niso veljavne.
c) Prijava je za razstavljavce pravno zavezujoča in nepreklicna.
č) Prijav s pridržki ali predlogi za spremembe pogojev prireditelj ne bo upošteval in
sprejel.
d) Pogoji razstavljanja, določeni v prijavi, naročilnici in dodatku k prijavi, veljajo za vse
prireditve (sejme, razstave in drugo).
e) Cene, ki veljajo za prireditev, so navedene na prvi strani te prijave. Navedba
podatka o razstavnem programu je pogoj za sodelovanje razstavljavca na prireditvi.
Razstavljavec sme razstavljati le prijavljen razstavni program.
f ) Prireditelj si pridružuje izključno pravico do odločanja o sprejemu ponudb (prijav).
Prireditelj prijav, prejetih po izteku roka, ni dolžan upoštevati.
g) Najmanjši razstavni prostor, ki ga razstavljavec lahko naroči, je 6 m2 neopremljenega
notranjega prostora in 6 m2 neopremljenega zunanjega razstavnega prostora.
2. Dodelitev razstavnega prostora
Na prireditvi lahko razstavljajo domači in tuji razstavljavci, katerih razstavni izdelki in
storitve ustrezajo programu prireditve. Trgovski zastopniki in uvozniki lahko razstavljajo
izdelke podjetij, ki jih zastopajo. O pripustitvi razstavljavca na prireditev in o dodelitvi
razstavnega prostora odloča prireditelj, ki razporeja razstavni prostor v korist prireditve.
Prireditelj lahko zaradi optimizacije razstavnih površin dodeli prostor z manj odprtimi
stranicami kot ga je naročil razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico dodeliti do
približno 30 % razstavnega prostora manj oziroma 10 % več.
Vsako spremembo dodeljenega razstavnega prostora mora odobriti prireditelj.
Prireditelj lahko premesti ali zapre tudi vhode in izhode iz dvoran in po potrebi opravi
tudi druge spremembe razstavnega prostora. Če prireditelj razstavljavcu po sprejemu
njegove prijave iz kakršnega koli razloga ne more dodeliti razstavnega prostora, ima
razstavljavec pravico do vračila že plačanega zneska.
3. Odpoved prijave
Razstavljavec lahko odpove že sklenjeno prijavo samo s pisno izjavo. V tem primeru je
dolžan plačati:
- 40 % cene razstavnega prostora, če to prijavo odpove več kot 30 dni pred
pričetkom prireditve,
- 100 % cene razstavnega prostora, če to prijavo odpove manj kot 30 dni pred
pričetkom prireditve.
4. Prijavnina, obvezni vpis v sejemski katalog
Vsak razstavljavec je dolžan plačati prijavnino za sejem in obvezni vpis v katalog.
Podatki so v katalogu objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku.
Razstavljavec je dolžan dostaviti podatke za vpis v katalog najkasneje 45 dni pred
začetkom prireditve. Če razstavljavec dostavi prireditelju podatke manj kot 45 dni pred
začetkom prireditve oziroma jih ne dostavi, bodo v katalogu objavljeni le osnovni
podatki (generalije) o razstavljavcu. Prireditelj si pridržuje pravico, da vsebino vpisa
v sejemski katalog ustrezno skrajša in prilagodi, vendar ne odgovarja za morebitne
napake.
5. Plačilo
Razstavljavec se obveže plačati razstavni prostor, prijavnino za prireditev in obvezno
vpis v katalog prireditve po cenah, ki so dogovorjene in navedene v tej prijavi.
DDV ni vključen v navedene cene in ga plača razstavljavec.
Po dostavi podpisane prijave prireditelju razstavljavec prejme predračun, ki ga mora
v celoti (celotni znesek) poravnati v roku, ki je na njem naveden. Plačilo predračuna
je pogoj za nastop (sodelovanje) razstavljavca na prireditvi. Prireditelj se zavezuje
izstavljati račune v skladu s pozitivno zakonodajo. V primeru zamude roka plačila lahko
prireditelj zaračuna razstavljavcu še zakonite zamudne obresti.
Razstavljavec lahko ugovarja računu pisno v 8 dneh po izstavitvi računa.
Če razstavljavec ugovarja samo za del računa, je nesporni del računa dolžan poravnati
v roku in na način, ki je določen s to prijavo.
6. Potrditev dodelitve razstavnega prostora
Po prejemu plačila na podlagi izstavljenega predračuna, prireditelj izstavi račun za
predplačilo in s tem potrdi dodelitev razstavnega prostora.
7. Preklic dodelitve prostora
Prireditelj ima pravico zavrniti prijavo oziroma razveljaviti izdano potrdilo iz točke 6 te
prijave zlasti v primerih:
1. če je razstavljavec v času prijave v poravnalnem, stečajnem ali likvidacijskem
postopku,
2. če ima prireditelj do razstavljavca odprte terjatve iz preteklosti,
3. če predmeti, ki naj bi bili razstavljeni na prireditvi, ne ustrezajo temi prireditve,
4. če razstavljavec ne dostavi dokumentov (točka 14) na zahtevo prireditelja,
5. če prijavo prejme po poteku prijavnega roka.
6. če razstavljalec ne plača predračuna v navedenem roku.
8. Termin in kraj prireditve
Če se mora prireditev časovno premakniti, skrajšati, podaljšati ali prostorsko premestiti,
razstavljavci nimajo pravice odpovedati sodelovanja ali zahtevati povračila škode.
9. Tehnični pogoji
Razstavljavci morajo prireditelju predložiti osnutke (projekte) postavitve in opreme
svojih razstavnih prostorov, ki jih mora prireditelj potrditi pred začetkom montaže.
Višina razstavnega prostora je lahko največ 250 cm. Za višji razstavni prostor je
potrebno pisno dovoljenje prireditelja. Razstavljavec pri postavitvi razstavnega
prostora ne sme posegati izven dodeljenega prostora.
10. Stalne vstopnice za razstavljavce
Po potrditvi razstavnega prostora prejme razstavljavec za osebe na razstavnem
prostoru brezplačne stalne vstopnice za razstavljavce. Stalne vstopnice imajo sliko in
ime uporabnika in niso prenosljive.
Pri nepravilnem ravnanju s stalnimi vstopnicami za razstavljavce si prireditelj pridržuje
pravico do njihovega odvzema.
Razstavljavcu pripadata ob prijavi na prireditev dve stalni vstopnici ter za vsakih 10
m2 razstavnega prostora po ena, vendar skupaj največ 10. Če razstavljavec potrebuje
večje število stalnih vstopnic, jih lahko dokupi po ceniku, ki je objavljen v »Navodilih
za razstavljavce«.
11. Montaža, demontaža
Montaža in demontaža morata biti predhodno registrirani. Roke za montažo in
demontažo, ki so napisani v »Navodilih za razstavljavce«, je potrebno dosledno
upoštevati.
Pri prekoračitvi termina za demontažo je prireditelj upravičen pospraviti razstavni
prostor in nastale stroške ter tveganje prenesti na razstavljavca. Po končani demontaži
mora razstavljavec prostor, na katerem je razstavljal, vrniti v prvotno stanje. V
nasprotnem primeru je dolžan razstavljavec povrniti prireditelju vso nastalo škodo.
Pri postavljanju in opremljanju razstavnih prostorov v času montaže, prireditve in
demontaže mora razstavljavec oziroma njegov izvajalec predvsem upoštevati in
ravnati v skladu:
- s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu,
- s požarnovarnostnimi predpisi,
- s splošnimi pogoji dela na sejmišču (objavljenimi na spletni strani prireditelja),
- z »Navodili za razstavljavce«, ki jih prejme ob dodelitvi razstavnega prostora.
Razstavljavec pred koncem prireditve ne sme odstraniti razstavnih predmetov
(eksponatov) z razstavnega prostora. Razstavni prostor sme razstavljavec predčasno
zapustiti samo na podlagi pisnega dovoljenja prireditelja.
12. Jamstvo in zavarovanje
a) Prireditelj ne odgovarja za poškodbe, izgube, uničenje ali odtujitve stvari
razstavljavca oziroma njegovega izvajalca (razstavni predmeti, oprema in drugo),
njunega osebja in tretjih oseb kakor tudi ne za poškodbe razstavljavca oziroma
njegovega izvajalca, njunega osebja in tretjih oseb, nastale zaradi požara, viharja,
toče, strele, loma, izliva vode, tatvine ali katerega koli drugega vzroka.
Prireditelj ne odgovarja za poškodbe, izgube, uničenje ali odtujitve stvari in
poškodbe tretjih oseb, nastalih zaradi ravnanja razstavljavca oziroma njegovega
izvajalca na razstavnem prostoru oziroma sejmišču.
Razstavljavec oziroma njegov izvajalec sklene ustrezna zavarovanja na svoje
stroške.
b) Razstavljavec oziroma njegov izvajalec odgovarja za škodo in nesrečo, ki jo
povzroči prireditelju in/ali tretji osebi na razstavnem prostoru oziroma sejmišču on
sam ali njegovo osebje.
c) Prireditelj ne prevzema nikakršnega jamstva za vozila, ki jih na območju sejmišča in
parkirišča pustijo razstavljavci, njihovi uslužbenci ali pooblaščenci oziroma njihovi
izvajalci.
d) Razstavljavec ne sme oddati dodeljenega razstavnega ali oglaševalskega prostora
oziroma njegovega dela tretji osebi. V primeru kršitve si prireditelj pridržuje pravico
dodatno zaračunati razstavljavcu 100 % cene dodeljenega razstavnega oziroma
oglaševalskega prostora.
13. Predstavitve
Razstavljavec mora najkasneje 8 dni pred pričetkom prireditve pisno obvestiti
prireditelja, ali bo imel na dodeljenem razstavnem prostoru kakršnekoli prireditve
(npr. glasbeni nastop).
Prireditelj je upravičen po že izdanem pisnem dovoljenju omejiti ali prepovedati
predstavitve, ki povzročajo hrup, umazanijo, prah, uhajanje plinov oziroma
kako drugače ovirajo potek prireditve. Predstavitve lahko potekajo izključno na
dodeljenem razstavnem prostoru razstavljavca.
14. Dejavnost razstavljavca – dokumenti
Prireditelj ima pravico, da pred potrditvijo dodelitve razstavnega prostora od
razstavljavca zahteva predložitev:
- Obrtnega dovoljenja oziroma registracije z odločbo pristojnega organa, da so
izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za opravljanje dejavnosti.
- Ustreznega soglasja pristojnega zdravstvenega in veterinarskega inšpektorata, če
bo razstavljavec na prireditvi opravljal promet z živili in s predmeti splošne rabe,
degustacije živil ali demonstracijo predmetov splošne rabe oziroma gostinsko
dejavnost.
- Dokazila o zavarovanju oseb in predmetov.
Prireditelj ima pravico odpovedati sodelovanje razstavljavca na prireditvi tudi, če le ta
ne dostavi zahtevanih dokumentov.
15. Fotografiranje in risanje
Prireditelj ima pravico razstavne prostore in razstavljene predmete fotografirati,
narisati ali posneti na filmski oziroma video trak in gradivo uporabiti za lastne potrebe
ali za splošno uporabo. Razstavljavec se odpove vsem ugovorom iz naslova avtorskih
pravic. Brez odobritve prireditelja razstavnih prostorov ni dovoljeno fotografirati ali
narediti njihove risbe oziroma jih posneti, izjema je le lasten razstavni prostor.
16. Čiščenje razstavnega prostora
Prireditelj skrbi za čiščenje sejmišča in hodnikov (hojnic) v dvoranah. Čiščenje
razstavnih prostorov je dolžnost vsakega razstavljavca; po naročilu pa ga na stroške
razstavljavca lahko prevzame prireditelj.
17. Sodišče
Prireditelj in razstavljavec bosta vse spore reševala sporazumno. Če do sporazuma ne
bi prišlo, je za rešitev spora pristojno sodišče v Ljubljani.
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
NAROČILNICA IN DODATEK K PRIJAVI – TEHNIČNI PRIKLJUČKI IN OPREMA RAZSTAVNEGA PROSTORASejem: SEJEM ELEKTRONIKE 2009
Termin sejma: 24. – 26. marec 2009
Rok naročila: 15. december 2008
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Lj ubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.si
1/ Podatki o razstavljavcu
Polni naziv razstavljavca
Poštna številka in kraj Ulica, hišna številka
Telefon Telefaks
Elektronska pošta Internet domača stran
Kraj in enota banke Transakcijski račun
Direktor (ime in priimek) Kontaktna oseba (ime in priimek)
Elektronska pošta kontaktne osebe Telefon kontaktne osebe
Identifikacijska številka DDV Davčni zavezanec (obkroži) DA NE
Električni priključek (dovod do razstavnega prostora/priklop na euro konektor) Priključek za vodo in oprema kuhinje1,5kW, 220V/10A 75,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - prvi 65,00 EUR / kos _______ kos
3kW, 220V/16A 105,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - dodatni 45,00 EUR / kos _______ kos
5kW, 220/380V/3x10A 115,00 EUR / kos _______ kos Pomivalno korito 27,30 EUR / kos _______ kos
5-10kW, 220/380V/3x16A 125,00 EUR / kos _______ kos Bojler 10 l 16,40 EUR / kos _______ kos
10-15kW,220/380V/3x20A 140,00 EUR / kos _______ kos Mini kuhinja 98,30 EUR / kos _______ kos
15-20kW, 220/380V/3x25A 165,00 EUR / kos _______ kos Hladilnik 120 I 49,20 EUR / kos _______ kos
20-30kW, 220/380V/3x35A 210,00 EUR / kos _______ kos
30-40kW, 220/380V 250,00 EUR / kos _______ kos Telefonski priključekDirektna linija 105,00 EUR / kos _______ kos
Nočni tok (za hladilne naprave) - vpišite moč kW ISDN-BRA linija 150,00 EUR / kos _______ kos
______________________________ (75 % osnovne cene) ____________ kos WiFi - brezžična linija 10,00 EUR / kos _______ kos
Najem telefonskega aparata je vključen v ceno.
Telefonski impulzi niso vključeni v ceno. Obračunajo se ob koncu sejma po ceniku Telekoma Slovenije glede na dejansko porabo.
Podatki o izvajalcu električne instalacije znotraj razstavnega prostora – postavljavcu (naziv podjetja in odgovorna oseba)
Ureditev razstavnega prostora (standardna oprema R8-belo) – PROSIMO, OZNAČITE NAROČENO
I. 25 EUR /m2 – ureditev vsebuje: talno oblogo Heuga, predelne stene (v = 250 cm), pult 100 x 50 cm (1 kos)
II. 30 EUR /m2 – ureditev vsebuje: poleg opreme, vključene v različici I., ureditev vsebuje še opremo po normativu (glejte zadnjo stran)
III. _____________ EUR /m2 – ureditev po posebnih zahtevah, glede na posamezno ponudbo
Posamični elementi opreme
Količina Element Enota EUR Količina Element Enota EURTalna obloga – Heuga m2 4,30 Stol, usnjen kos 10,90Predelna stena tm 20,70 Stol, barski kos 9,80Vrata, navadna kos 27,30 Barska miza kos 13,10Pult 100 x 50 cm kos 21,90 Miza, 80 x 80 cm kos 13,10Podest 100 x 50 cm kos 24,00 Miza, okrogla, premer 80 cm kos 13,10Vitrina, nizka 100 x 50 cm kos 39,30 Miza, 120 x 60 cm kos 13,10Vitrina, visoka 100 x 50 cm kos 68,60 Reflektor z močjo 200 W kos 16,40Stol, oblazinjen kos 7,60
Za naročilo samostojnih ali dodatnih elementov opreme, ki tu niso navedeni (podesti, pulti, vitrine...), ali za celovito ponudbo načrtovanja in izvedbe opreme vašega sejemskega prostora po meri, se obrnite na vodstvo sejemske prireditve.
V cene ni vštet DDV, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporabo klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a).
Potrjujemo storitvene pogoje s hrbtne strani te naročilnice in jih nepreklicno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave.
Prosimo vas, da vse rubrike izpolnite pravilno, v skladu z zakonom o DDV.
Kraj in datum: Žig: Podpis:
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
1. Naročilo – naročilnica
Razstavljavec – naročnik naroči storitve s pravilno in v celoti izpolnjeno
naročilnico.
Razstavljavec – naročnik mora naročilo predati izvajalcu najkasneje 21 dni pred
pričetkom prireditve oziroma v predpisanem roku prijave.
Razstavljavec – naročnik s potrditvijo naročilnice nepreklicno naroča storitve in
pristaja na pogoje izvajalca.
Naročilo je za razstavljavca – naročnika zavezujoč in nepreklicen dodatek k
prijavi.
Naročil s pridržki izvajalec ne upošteva.
2.
Z naročilom se razstavljavec – naročnik zavezuje k plačilu storitev, ki jih je
označil na naročilnici, po veljavnem ceniku storitev in pogojih izvajalca.
3.
Pogoj za izvedbo naročila je pravilno in v celoti izpolnjena naročilnica.
4.
Izvajalec si pridržuje pravico do izbire materiala in opreme za izvedbo naročila,
razen če je drugače dogovorjeno.
5. Odpoved naročila
V primeru odpovedi naročila več kot 7 dni pred začetkom prireditve, pripada
izvajalcu odpovedna pristojbina v višini 15 % vrednosti naročila. Če je odpoved
podana manj kot 7 dni pred prireditvijo, je višina odpovedne pristojbine 50
% vrednosti naročila. V obeh primerih je odpovedna pristojbina dogovorjeno
pavšalno nadomestilo za škodo izvajalca.
6. Pogoji plačila
Razstavljavec – naročnik prejme predračun, ki ga je dolžan v celoti poravnati
do roka, ki je na njem naveden. To plačilo je tudi pogoj za izvedbo naročila.
Po opravljeni storitvi oziroma zaključku prireditve izvajalec izstavi razstavljavcu
– naročniku račun.
Izvajalec si pridržuje pravico, da za nepravočasna plačila zaračuna pripadajoče
zakonite zamudne obresti.
Ugovor zoper izdani račun mora biti podan v osmih dneh od izstavitve računa.
Če razstavljavec – naročnik ugovarja samo za del računa, mora nesporni del
računa poravnati v dogovorjenem roku.
7. Preklic naročila
Izvajalec ima pravico preklicati že potrjeno naročilo v naslednjih primerih:
• če razstavljavec – naročnik ni v roku poravnal svojih obveznosti
• če ima razstavljavec – naročnik neporavnane obveznosti do izvajalca iz
preteklosti
• če so zahteve razstavljavca – naročnika v nasprotju s splošnimi pogoji dela
na sejmišču.
8. Višja sila
V primeru, da prireditev odpade zaradi višje sile, izvajalcu pripada za že
izvedeno naročilo 50 % dogovorjene vrednosti naročila.
9. Tehnični pogoji
Razstavljavec – naročnik mora pravočasno (do roka naročila, ki je naveden
v glavi te naročilnice) pisno (e-pošta, faks, pošta) posredovati vse tehnične
zahteve za izvedbo razstavnega prostora ali pripravo tehničnih priključkov.
Pri naročilih je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področij požarne
varnosti, varstva pri delu in splošnih pogojev dela na sejmišču.
10. Prevzemni pogoji
Prevzem izvedenega naročila opravita razstavljavec – naročnik in predstavnik
izvajalca najkasneje
• 12 ur pred pričetkom prireditve za opremljeni razstavni prostor,
• 2 uri pred prireditvijo za elektro, TT in vodovodne priključke,
• do začetka prireditve za dodatna naročila in storitve, ki niso bile naročene v
roku.
Razstavljavec – naročnik, ki v navedenem roku ne prevzame opravljenega
naročila, ni upravičen do reklamacije na opravljeno storitev.
11. Jamstvo in zavarovanje
a) Razstavljavec – naročnik je dolžan varovati najeto opremo in material. Za
vsako nastalo škodo ali izgubo prevzame polno materialno odgovornost.
b) Za napačna naročila (obrazci) izvajalec ne prevzame nobene odgovornosti.
Izvajalec bo zaračunal vse popravke in dodatne posege, ki so posledica
spremembe naročila.
c) Posegi v konstrukcije, napeljavo ali opremo brez vednosti izvajalca niso
dovoljeni.
d) Razstavljavec – naročnik ne sme oddati razstavnega prostora, napeljav,
najete opreme ali materiala tretji osebi. V primeru kršitve si izvajalec
pridržuje pravico zaračunati pogodbeno kazen v obliki 50-odstotnega
dodatka na vrednost naročila po tej naročilnici.
12.
Razstavljavec – naročnik se odpove vsem ugovorom iz naslova avtorskih pravic.
13.
Izvajalec se obveže predati v uporabo očiščen razstavni prostor in opremo.
14.
Za reševanje morebitnih sporov med pogodbenima strankama je pristojno
Okrožno sodišče v Ljubljani.
Normativ opreme za ureditev razstavnega prostora – varianta II
do 12 m2 13-24 m2 25-40 m2 41-60 m2 nad 60 m2
Prostor za skladišče do 2m2 do 6m2 po dogovoru po dogovoru po dogovoru
Vrata da da da da da
Miza 1 1 2 3 4
Stol 4 4 8 12 16
Nizka omarica 1 1 2 2 3
Obešalnik, koš 1 1 1 2 2
Pult 1 2 2 3 4
Podest 1 1 2 4 6
Vitrina ne 1 2 4 5
Možni načini priklopa elektrike po dvoranah
Prizidek dvorane A, avla dvorane A, prehod A - A2, dvorana E (Jurček):
Euro vtičnice: enofazne 16 A in trifazne 16 A, do 15 kW
Dvorana A:
Euro vtičnice 32 A
Dvorana A2 in hala C:
Euro vtičnice 16-63 A
Dvorana B (vsi nivoji):
Euro vtičnice 10-63 A
Tehnična služba uredi dovod – električni vodnik, od razdelilnega mesta v hali do razstavljavčevega razstavnega prostora.
Za priključke nad 3 kW je obvezna namestitev ustrezne razdelilne elektro omare (zagotovi jo razstavljavec sam ali pa jo naroči pri GR).
V primeru posebnih zahtev (npr. močnejši priključki) je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo (vezalne sheme ipd.).
Izvajalec električne instalacije na razstavnem prostoru (razstavljavec sam ali pooblaščeno podjetje, ki ima sklenjeno pogodbo z GR) mora z izjavo potrditi, da so bili pri izvajanju
del upoštevani ustrezni tehnični predpisi, standardi in normativi.
Izvajalec električne instalacije na razstavnem prostoru mora obvezno poskrbeti za ozemljitev kovinskih delov konstrukcije.
Pogoji uporabe tehničnih priključkov in opreme razstavnega prostora
Sejem Dom 2007Sejem elektronike 2009
1. PROFESIONALNA ELEKTRONIKA1.1. Avtomatizacija
1.2. Krmilna in regulacijska tehnika
1.3. Industrijska elektronika
1.4. Močnostna elektronika
1.5. Nuklearna elektronika
1.6. Medicinska elektronika
1.7. Merilna in preizkuševalna elektronika
1.8. Profesionalna avdio in video tehnika
1.9. Avtomobilska elektronika
1.10. Profesionalna elektronika - ostalo
2. TELEKOMUNIKACIJE2.1. Naprave za komutacijo
2.2. Naprave za žični prenos informacij
2.3. naprave za brezžični prenos info. Wi-fi, Wi-max
2.4. Telekomunikacijske storitve
2.5. Antene za telekomunikacije
2.6. Telekomunikacije - ostalo
3. RADIODIFUZIJA3.1. Oddajniki in pretvorniki
3.2. Antene in antenske naprave za difuzijo
3.3. Naprave za satelitske prenose
3.4. Kabelska distribucija signalov
3.5. Oprema za proizvodnjo radiodifuznih programov
3.6. Radiodifuzija - ostalo
4. KOMPONENTE, FUNK. ENOTE IN MATERIALI4.1. Polprevodniki, integrirana vezja
4.2. Mikroelektronika
4.3. Pasivni sestavni deli in enote
4.4. Funkcijske enote
4.5. Elektromehanski sestavni deli
4.6. Stikala in pretikala
4.7. Spojni elementi
4.8. Releji
4.9. Sestavni deli za elektroakustiko
4.10. Sestavni deli za močnostno elektroniko
4.11. Senzorji za zajemanje fizikalnih lastnosti
4.12. Materiali za proizvodnjo sestavnih delov
4.13. Viri električne energije
4.14. Žice in kabli
4.15. Komponente, funk. Enote in materiali - ostalo
5. MEHATRONIKA IN ROBOTIKA5.1. Roboti
5.2. Sestavni deli za robotiko
5.3. Programska oprema
5.4. Mehatronika - ostalo
6. INTERNET6.1. Internetne storitve
6.2. Ponudniki storitev
6.3. e-tehnologije
6.4. Internet in zabava
6.5. Mobilniki
6.6. Spletne trgovine
6.7. Internet - ostalo
7. MULTI MEDIJI7.1. Studijska oprema
7.2. Digitalni radio, televizija
7.3. Video, HD DVD
7.4. Digitalne in IP kamere, fotoaparati
7.5. Digitalna fotografija
7.6. Multi mediji - ostalo
8. POSLOVNA ELEKTRONIKA8.1. Moderna pisarna
8.2. Pametni dom
8.3. Sodobno poslovanje
8.4. Poslovna elektronika - ostalo
9. RAČUNALNIŠTVO9.1. Računalniška oprema
9.2. Računalniška programska oprema
9.3. Mrežni strežniki
9.4. Mrežna stikalna oprema
9.5. Večnamenske naprave
9.6. Delovne postaje
9.7. Periferne enote
9.8. Računalništvo - ostalo
10. VARNOSTNE IN NAPRAVE ZA ZAŠČITO10.1. Video nadzor
10.2. Zaščitni in varovalni sistemi
10.3. Senzorji in tipala
10.4. Oprema za varovanje
10.5. Varnostne in naprave za zaščito - ostalo
11. STORITVE, INŽENIRING IN LITERATURA11.1. Strokovna literatura, revije, založbe
11.2. Raziskave, razvoj, inovacije
11.3. Storitve, inženiring in literatura -ostalo
12. ZDRUŽENJA IN USTANOVE12.1. Združenja in ustanove
RAZSTAVNI PROGRAM PO DEJAVNOSTIH
30 IZ NAŠIH PODJETIJ - Honeywell v programu FBS Elektornika
AVTOMATIKA 88/2008
Honeywell v prodajnem programu FBS ElektronikeAvtor: Nešo Savi�, univ. dipl. in�. el., SICK d.o.o.
Njihov bogat program zajema naslednje skupine:• senzorje za tlak, vlago in temperaturo• opti�ne senzorje• senzorje za pretok teko�in• senzorje za nivoje• ultrazvo�ne senzorje• varnostne senzorje• mehanska stikala za avtomatizacijo
Zato vas z veseljem obveš�amo, da bodo v bodo�e vsiizdelki tega programa dosegljivi tudi na našemnaslovu:
FBS Elektronik Tel: 03/89 83 716Cesta Františka Foita 10 Fax: 03/89 83 7183320 VELENJE Email: [email protected]
Podrobnejše informacije o programu najdete na spletni strani: www.sensorwell.at in www.honeywell.com
Podjetje FBS Elektronik, d.o.o. že več kot dvajset let nastopa na slovenskem trgu s svojim pro-gramom senzorjev kot so: induktivni senzorji, kapacitivni senzorji, magnetni senzorji inoptični senzorji. Z razvojem organizacije in potreb na trgu je pridobilo tudi ekskluzivno za -
stop stvo za trženje izdelkov blagovne znamke Honeywell...
A
AVTOMATIKA 88/2008
MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 2000 31
Osnovne značilnosti
Nova dru�ina MSO/DPO 2000 je postavljena vfrekven�ni pasovni pas 100-200MHz. Razli�ni mod-eli nudijo 2 ali 4 analogne vhodne kanale, seveda zdodatnim vhodom za zunanje pro�enje. Razli�ice
MSO imajo dodatno še 16 digitalnih vhodnihkanalov za logi�no analizo vzporednih ali serijskihvodil. Vsi modeli se odlikujejo s hitrostjo vzor�enja 1GS/s v realnem �asu in 1M to�k pomnilnika, ki jepolno uporaben pri vseh hitrostih delovanja in prihkratni uporabi vseh kanalov.
Posebne zmogljivosti
MSO/DPO 2000 je polnovredni pripadnik dru�ineDigital Phosphor Osciloskopov. To pomeni, da je vprimerjavi z obi�ajnimi DSO osciloskopi sposobnosthitrosti osve�evanja oz. pro�enja znatno izboljšana.Sicer ne dosega hitrosti zmogljivejših »bratov«, ki seponašajo s hitrostmi preko 300.000 oscilogramov v
Osciloskop je nepogrešljivo orodje v vsakem laboratoriju in delavnici elektronika. Vzadnjih letih smo priča velikemu napredku tehnologij, s katerimi se vsak dan sreču-je elektronik. Temu seveda sledi tudi industrija merilne opreme, kateri tempo od
prvega osciloskopa s prožilnim vezjem daljnega leta 1947 narekuje ameriški proizvajalecTEKTRONIX. S tokratno objavo nove družine osciloskopov MSO/DPO 2000 se je odzval navse bolj prisoten trend uporabe vgnezdenih sistemov in serijskih komunikacijskih pro-tokolov tudi pri aplikacijah, ki ne opravičujejo nakupa osciloskopa v cenovnem razredudoslej razpoložljivih modelov.
Novi Tektronix MSO/DPO 2000Orodje za vsak žep
Avtor: Jurij Kos, BELMET d.o.o.
Slika 1 - Kompakten paket je poln vrhunskih zmo -g lji vosti in orodij
AVTOMATIKA 88/2008
MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 200032
sekundi, a tudi hitrost 5.000 oscilogramov v sekun-di predstavlja odli�en kompromis ob zares ugodniceni. Uporabnost te hitrosti se poka�e ob nastavljiviper zi stenci zaslona, ki omogo�a intenzitetno gra da -cijo. Kom binacija obeh zmogljivosti predstavlja odli -� no orodje za odkrivanju morebitnih nepravilnosti vsignalu.
Slika 2: hitrost pro�enja, nastavljiva perzistenca inintenzitetna gradacija omogo�ajo kakovostno vred-notenje integritete signala
Učinkovitost pri uporabi
Uporabniški vmesnik je o�itno podedovan od zmo g -ljivejših modelov, saj vsebuje prav vse elemente, pri -so tne pri DPO 3000 in MSO/DPO 4000 dru�inah.Ta ko boste tudi tu našli lo�ene elemente za nastavl-janje vsakega analognega kanala posebej, neposre-den dostop do najpogosteje uporabljanih sklopovfun kcij, tipke pod in ob desnem robu zaslona za deloz zaslonskim menijskim sistemom in nepogrešljivdel uporabniškega vmesnika – Wave Inspector®, oro -d je, ki predstavlja resni�no revolucijo pri poenosta -vitvi analize oscilogramov.
Wave Inspector® omogo�a hitro pregledovanje tudinajdaljših posnetkov brez neskon�nega vrtenja gum-bov in hitro pove�evanje dolo�enih delov posnetka.Temu sta namenjena posebna gumba. Dodatnauporabnost je funkcija Search-and-Mark, s katerolah ko nastavimo kriterije za iskanje, podobne pogo-jem za pro�enje. Pravzaprav lahko pogoje za iskanjein pro�enje prosto kopiramo med seboj. Wave Inspec-tor® nato samodejno preiš�e celoten posnetek in
ozna�i vse to�ke, ki ustrezajo postavljenemu kriteri-ju. Oznake lahko ro�no postavlja tudi uporabniksam. �e �elimo nato na hitro analizirati in medsebo-jno primerjati vse ozna�ene predele posnetka lahkomed oznakami neposredno preskakujemo v poljub-no smer. Vse to lahko znatno pospeši delo vsakegauporabnika osciloskopa.Edina opazna novost na uporabniškem vmesniku jetipka, ozna�ena s FilterVu™. Ta edinstvena funkcijaolajša analizo signala ob prisotnosti šuma tako, dazatemni dele signala z visoko frekven�no vsebino intako poudari osnovni signal. Prednost pred klasi�n-im filtriranjem je o�itna, saj v primeru FilterVu™ neiz gubimo pogleda na šume, kratke konice ipd. Vse funkcije podpira za ta razred osciloskopa velikkakovostni barvni LCD zaslon z diagonalo 7 palcevin WQVGA lo�ljivostjo.
Slika 4: FilterVu™ u�inkovito lo�i med osnovnim si -g nalom in visokofrekven�no vsebino a pri tem le-tene skrije.
Za optimalno produktivnost je poskrbljeno tudi zustreznim naborom mo�nosti povezovanja: USBvmesnik na sprednji strani za npr. pomnilniškimodul, zadaj za komunikacijo z osebnim ra�unal-nikom (opcijsko je na voljo tudi modul z Ethernetvmesnikom in VGA konektorjam), brezpla�no sta navoljo kar dve programski rešitvi za osebni ra�unal-nik.
Serijska komunikacijska vodila
Ker se pri TEKTRONIX-u zavedajo razširjenosti seri-jskih vodil v današnjem razvoju elektronskih vezij,tudi dru�in MSO/DPO 2000 ni ostala brez podporerazvojnim in�enirjem pri tovrstnih izzivih. Kakortudi zmogljivejša »brata« DPO 3000 in MSO/DPO4000 tudi tu najdemo podporo standardom I2C, SPI,CAN, LIN, RS232/422/485 in UART. Le FlexRay os -taja ekskluzivno na voljo samo pri dru�ini MSO/DPO 4000.In kaj razumemo pod »podporo« standardom in vo -dilom? Za�nimo pri mo�nosti definiranja poljubnekombinacije kanalov v vodilo. Hkrati lahko defini-ramo dve poljubni vodili. Nato je tu mo�nost dekodi-ranja signala. To pomeni, da pri prepoznavanju do -ga janja na vodilu ni ve� potrebe po ro�nem prepoz-navanju zaporedja logi�nih stanj, saj osciloskop sampretvori logi�na stanja v ukaze in vrednosti, zna�ilne
Slika 3: Wave Inspector® je v zajetem in dekodira -nem I2C signalu poiskal in ozna�il vse to�ke, kjer se»Start« signal pojavi drugi� pred naslednjim»Stop«.
AVTOMATIKA 88/2008
33MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 2000
za posamezno vodilo. Nadalje je mo�no tudi pro�en-je na dolo�ena stanja na vodilu. Pro�imo lah ko nado lo�en naslov, za�etek ali konec ukaza, napako… Inne nazadnje, omogo�en je tudi tabelari�ni prikaz za -po redja dogodkov, zajetih v pomnilnik, vklju�ujo�nepogrešljive �asovne zna�ke.
Analiza mešanih signalov
Pri današnjih elektronskih vezjih vse pogosteje nezadoš�a samo opazovanje nekaj analognih signalov.Kompleksnost vse pogosteje preraš�a zmogljivostirazpolo�ljive testne opreme. Kombinirano opazova -nje nekaj analognih in ve�jega števila digitalnih sig-nalov pogosto doda tisto klju�no zmogljivost, ki lah -ko znatno skrajša pot do rešitve. Neko� je bilo tomo go�e samo s hkratno uporabo osciloskopa in lo -gi�nega analizatorja. To je bilo zamudno in drago, zato je danes ta rešitev
rezervirana samo za zah tevnejše aplikacije. Zato soMSO vrste oscilo sko pov vse bolj priljubljene, sajpred stavljajo zmogljivo in ce novno u�inkovito re ši -tev. Poleg tega ni ve� te�av s �a sovnim koreliranjemanalognih in digitalnih signalov, v enem paketu paso na voljo vse funkcije zmo gljivega osciloskopa inpre prostega logi�nega ana lizatorja. Zmogljivostidekodiranja niso omejene samo na zgoraj opisanestandarde serijskih vodil. Definiramo lahko tudi pa -
ra lelna vodila, ki jih osci lo skop prav tako dekodira vvrednosti paketov in tako olajša delo. Prav tako je
mo �no pro�enje na stanje pa ralelnega vodila, kotzgo raj opisano pri serijskih signalih.Za olajšanje dela in »branja« z zaslona je TEKTRO -NIX tudi v dru�ini MSO 2000 uporabil �e znanofunk cijo barvnega kodiranja logi�nega stanja po sa -mi�nega kanala. Logi�na »1« je tako ozna�ena ze le -no, »0« pa modro. Delo je še dodatno olajšano tako,da se barvna oznaka vsakega kanala ujema z barvnooz na ko na konektorju sonde.
Namesto zaključka
Bogat nabor zmogljivosti v cenovno ugodnem pake-tu zapolnjuje vrzel na današnjem trgu osciloskopov.Ker je TEKTRONIX tako prepri�an v svoj izdelek,nudi vsem zainteresiranim kupcem mo�nost brez-pla�nega preizkusa najzmogljivejšega modela iz dru -�ine, MSO2024. Po ob la š�eni prodajni partner TEK-TRONIX-a v Slo veniji je podjetje BELMET MI d.o.o. izLjubljane ([email protected]).
Slika 5: Primer dekodiranega I2C signala
Slika 6: Preprost primer prikaza mešanih signalov:paralelni digitalni vhod v D/A pretvornik in analog-ni izhodni signal. Vidno je dobro barvno lo�evanjelogi�nih »1« in »0«. Aktiven je tudi FilterVu™, kiraz krije �asovno korelacijo stopni�k v izhodnem si -g nalu s spremembami posami�nih vhodnih bitov.
A
34 STROKOVNI DOGODKI - Konferenca Telekomunikacije 2008
AVTOMATIKA 88/2008
Slavnostni gost dvodnevne prire -di tve Telekomunikacije 2008 je bilmarketinški strateg in avtor us pe -š nice »Communit ies do minateBrands« Alan Moore, ki je sprego -voril o vplivih omre�ene mo bilnedru�be in novih na�inih posredo -vanja informacij in produktov. Oprilo�nostih in izzivih poslovnihkomunikacijskih teh no logij,
njiho vi uporabi v podjetjih, u�in -ko vitemu poslovanju z integrira -ni mi komunikacijami, o sa mihupo rabnikih telekomunikacijskihteh no logij in drugih zanimi vih te -mah so govorili predstavniki slo -venskih in tujih podjetij APEK,Astec, Cisco, Ericsson, IBM, Iskra -teling, Mobitel, NLB, Pereni� sve-tovanje, Tele kom Slovenije, Tele -kom Srbije, Te le tech, Valicon, Ver -so. Konec konference je bil obarvantr �enjsko – dr. Maja MakovecBren �i� je gostila tr�enjske pred-stavnike vidnejših telekomuni ka -cijskih podjetij v regiji, ki so delilisvoje izkušnje o vstopu podjetijmed pomembne igralce na global-nem trgu telekomunikacij ter ono vih marketinških strategijah za
ob dr�anje obstoje�ih uporabnikov.Sogovorniki v okviru okrogle mizeso bili: Zenel Batagelj, partner invodja razvoja / Valicon, Iztok Sila,strateg / Telekom Slovenije, NikoKušar, vodja tr�nega komunici-ranja / Mobitel, Peter Curk, direk-tor tr�enja / Si.mobil, Janez Ra -kuš�ek, direktor kreativnega odd-elka / Luna TBWA, Petra �ade�,di rektorica sektorjev za tr�no ko -mu niciranje in tr�no poro�anje /
Na dogodku v Grand hotelu Bernardin so se že deveto leto zapored srečali regijski inmed narodni strokovnjaki iz priznanih podjetij, predstavniki državnih in regulatornihinstitucij ter operaterjev in vsi, ki delujejo na trgih jugovzhodne Evrope ali širše.
Konferenca TELEKOMUNIKACIJE 2008
Informacije: Mobinet d.o.o., www.telekomunikacije.org
Slavnostni gost in glavni govorec Alan Moore
Udele�enci okrogle mize
Direktor prireditve, SašoJalšovec s Tadejo Ulrych, pred-
stavnico Ericssona, dolgoletnegapokrovitelja prireditve
Med medijskimi pokrovitelji jebila tudi revija Avtomatika
Moderatorka Katarina LarisaHam, direktorica INTERCOR
AVTOMATIKA 88/2008
35STROKOVNI DOGODKI - Konferenca Telekomunikacije 2008/Sejem elektronike 2009
Vip mobile in Petra Lapajne, sve-tovalka za marketing / Pristop.Razprava je bila zanimiva in aktu-alna, zato so se v pogovor vklju�e-vali tudi udele�enci iz publike, kiso razpravljavcem zastavili karnekaj vprašanj.Na svidenje na Telekomunikacijah2009! A
Spoštovani,
Dovolite mi, da vas obvestim, da bodo v �asu Sejma elektro -ni ke vrhunski strokovnjaki in znanstevniki predstavili niz do -se�kov s podro�ja visokih tehnologij in najnovejših odkritij.
Prof.dr. Miku� Marko bo ponovno naš gost in bo predaval natemo »Bo�ji delec, temna snov, �rne luknje« - Jedilnik odkri-tij na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu.
Med nami bodo v okviru tehnološkega dne, ki ga organi zi ra -mo z Odborom za znanost in tehnologijo, predstavniki Fa kul -tete za elektrotehniko iz Ljubljane, FERI iz Maribora, Kemij -skega inštituta Slovenije in Inštituta Jo�ef Stefan.
Teme predavanj bodo vezane na materiale ki so infrastruk-tura tehnološko usmerjene dru�be, o nanotehnologiji in na -no znanosti, skratka o majhnih re�eh z veliko prihodnostjo.
Osvetljeni bodo postopki mikro/nano elektronike in mikro/ -nano struktur (MEMS), pametni senzorji in aktuatorji…
V �asu Sejma elektronike bo potekal ISEP-17. Mednarodnisimpozij o elektroniki v prometu.
Vsi, ki boste razstavljali na Sejmu elektronike 2009 ste vab lje -ni, da predstavite vaše dose�ke, storitve in proizvode v op -rem ljenih dvoranah Gospodarskega razstaviš�a v Ljubljani.
Vstop na Sejem elektronike bo prost, sleherni obiskovalec boprejel sejemski vodi�, vaši poslovni obiskovalci pa tudi DVD,oba v izvedbi medijskega pokrovitelja Hydra & Co. d.o.o.
Vljudno vas prosimo, da dokumentacijo razpisa na srednjistrani revije ali razpis na naši spletni strani www.sejemelek-tronike.si oziroma www.electronics-fair.com ( kjer je mo�natudi elektronska prijava) podrobno ogledate in se prijavitekot razstavljavec ter do 15. decembra izkoristite 5% popustna razstavni prostor.
Z odli�nimi pozdravi, Rastko Aleš
Gospodarsko rastaviš�eLjubljana, Slovenija24. -26. marec 2009
Pokrovitelj prireditveSejma Elektronike 2009
AVTOMATIKA 88/2008
36 TELEKOMUNIKACIJE - Optična povezava do uporabnika
V svetovnem telekomunikacijskem sistemu predstavljajo optične komunikacije njegovnepo grešljiv in nenadomestljiv del pri premoščanju velikih razdalj in prenosu širokihspektrov oz. hitrem bitnem pretoku, kakršen je potreben za prenos velike količine infor-
macije. Tak primer sta prenos velikih podatkovnih baz in slikovni prenos najvišje kakovosti.
Optična povezava do uporabnikovega doma
Avtor: viš. pred. dr. Boštjan Batagelj, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Oceani, morja in kontinenti so danes prepredeni zopti�nimi kabli, ki tvorijo hrbteni�na omre�ja med-kontinentalnih, kontinentalnih, prostranih in re gio -nalnih razse�nosti. V teh omre�jih so opti�na vlaknapovsem nadomestila nekdanji prenos po �i�nih vod-nikih in prenos po radiu. Hrbteni�na omre�ja sopriklju�ena na mestna in krajevna omre�ja, ta pa senadaljujejo v dostopovnih omre�jih, ki dosegajokon �nega uporabnika, naro�nika storitev.
�e ne �elimo, da bi v tem kratkem zadnjem segmen-tu prišlo do zmanjšane zmogljivosti prenosa, mo -ramo odstraniti ozko grlo, ki ga predstavlja sedanje�i�no dostopovno omre�je osnovano na xDSL (angl.Digital Subscriber Line) tehnologiji. Nadomestiti gamoramo z vlakenskim dostopovnim omre�jem –vlakno do doma (angl. Fiber To The Home – FTTH), kiedino lahko zagotovi prenos na zadnjem kilometruzveze z nezmanjšano zmogljivostjo. Le z opti�nimdostopom je poslovni ali reziden�ni uporabnik lahkodele�en razkošne kakovosti opti�ne zveze, ki pride doizraza pri prenosu storitev najvišje zahtevnosti.
Slika 1 - Primerjava med zmogljivostjo zveze ADSL,VDSL in FTTH. Opti�na povezava je zmogljivejša innjene lastnosti se ne spreminjajo z razdaljo.
Sedanje in prihodnje storitve visoke zahtevnosti so
eno od poglavitnih gibal za uvajanje vlakenskega do -stopovnega omre�ja v svetovnem merilu. Med testo ritve kot prvo in najpomembnejšo štejemo priho -d njo TV visoke razlo�ljivosti (HDTV), ki potrebuje do5-krat širši spekter kot standardna digitalna TV. In -ternet, razvedrilni programi in interaktivne igre sodrugi primeri storitev širokopasovnega dostopa.Morebiti bomo v daljši prihodnosti lahko gledali celotridimenzionalno TV visoke razlo�ljivosti, za prenoskatere bi potrebovali še 100 krat pove�ano širinospektra, kar bo �e na sami meji zmogljivosti opti�ne-ga prenosa.
Drugo gibalo, navezano na prvo, je nezadostnost se -danjega �i�nega in kabelskega omre�ja za ka ko vo -sten sprejem in dozorelost opti�ne tehnike ter nje napo cenitev v naslednjih letih. Stroški postavitve invzdr�evanja priklju�ka ter naro�niški stroški morajobiti dovolj stimulativni �e na za�etku mno�i�negauvajanja novega omre�ja, kasneje pa lahko pri�aku-jemo nova zni�anja. �ivljenjsko dobo pasivnega delaopti�nega omre�ja ocenjujejo na 40 let in ve�, po -sodobitve in nadgradnjo aktivnih elektronskih in op -ti� nih delov pa na 5 ali ve� let.
Poleg zasebnega interesa se v ozadju uvajanja ši ro -ko pasovnega dostopa zrcali širši javni interes. Ta do -stop omogo�a storitve, prej nepredstavljive, ki iz -boljšujejo pogoje delovanja v osebnem in delovnemokolju in spreminjajo �ivljenjski slog prebivalstva. E-izobra�evanje, e-delo (delo na daljavo), e-konferenca,e-zdravje, e-medicina, e-nega (otrok in starejših), e-ban�ništvo, e-trgovina in mnogo drugega so ne ka te -re izmed mo�nih storitev, ki lahko prinesejo v �ivlje -nje in delo ve�jo u�inkovitost posa meznika in dru�bekot celote. Uvajanje širokopasovnih komunikaciju�i va zato naklonjenost in podporo, tako materialnokot normativno, ozaveš�ene dr�ave.
Zanimivo je, da najve�ji napredek po letu 2000 vuvajanju vlakenskega dostopovnega omre�ja dose -gajo dr�ave azijsko-pacifi�nega podro�ja, med njimi
AVTOMATIKA 88/2008
TELEKOMUNIKACIJE - Optična povezava do uporabnika 37
v prvi vrsti J. Koreja, Japonska, Kitajska in druge. Prvenstvo ima v letu2007 podro�je Hong Konga. ZDA so v zadnjih letih postale primer inten-zivnega uvajanja opti�nega dostopa po zaslugi podjetniške iniciativevelikih operaterjev. Evropa kot celota sodi med zamudnice. Izjema sonekatere nordijske de�ele (Švedska, Danska, Norveška), Ni zo zemska inItalija. Druge de�ele (Nem�ija, Francija, V. Britanija) s svojim razvitim�i�nim omre�jem omogo�ajo delno širokopasovnost, hkrati pa na�rtuje-jo postopno posodabljanje omre�ja. Pariz, Dunaj, Amsterdam in Reyk-javik so samo nekateri primeri mest, kjer za�enjajo v pove�anem ob segupostavljati vlakenska dostopovna omre�ja.
Izhajajo� iz potreb po uresni�evanju razvojnih na�rtov je EU pozvala hkrepitvi širokopasovnega dostopa. FTTH Council Europe, neodvisnaorganizacija, ki zdru�uje 70 najve�jih proizvajalcev opreme in sestavnihdelov, je pozvala dr�ave �lanice EU, da v petletnem obdobju do leta 2012pove�ajo število vlakenskih priklju�kov iz sedanjih na 8 milijonov, kar jepribli�no 10 krat. Tolikšno pove�anje je realno, toda tudi v tem primerubo Evropa še naprej zaostajala.
Širokopasovnost v dostopu izra�amo z bitnim pretokom v Mb/s (mili-jonih bitov na sekundo), ki ga omre�je lahko prenaša do uporabnikove-ga priklju�ka, na primer 1 Mb/s, 10 Mb/s, 60 Mb/s ali 100 Mb/s. Vdanašnjih skromnejših pogojih prenos 1 do10 Mb/s na �i�nem omre�jupo sistemu ADSL prištevamo med širokopasovni dostop, ker �e omogo�asprejem zahtevnejših storitev. Po sistemu VDSL2 lahko prenašamo tudido 60 Mb/s, vendar le na krajših razdaljah do nekaj sto metrov. Po vlak-enskem omre�ju z lahkoto prenašamo 100 Mb/s in ve� na razdalje, kipresegajo obi�ajne potrebe. Zaradi tega štejemo vlakenski dostop dodoma za kon�no rešitev širokopasovnega dostopa do stacionarneganaro�nika. Zahtevnejši uporabniki bodo lahko izbrali hitrost prenosa �ez100 Mb/s ali celo 1000 Mb/s. Samo vprašanje �asa je, kdaj bo vse topostalo naša vsakdanjost.
Tehnika opti�nega dostopa je raznovrstna in nam omogo�a izbiro raz -li� nih vrst dostopovnih omre�ij z razli�nimi topologijami, tehnologijamiin arhitekturami. Zaradi preprostosti dajemo prednost pasivnim opti�n-im omre�jem, ki med glavno razdelilno centralo in priklju�no omaricopri uporabniku ne uporabljajo aktivnih elementov. Nadalje raz�lenimopasivna omre�ja na omre�ja vrste to�ka-to�ka (T-T), kjer je vsak upo -rabnik povezan s centralo na vsej dol�ini preko lastnega vlakna, in na
Slika 2 - Topologija opti�nega dostopovnega omre�ja. Na sliki staprikazani dve glavni vrsti vlakenskega dostopa do doma, izbira katerihpredstavlja za graditelje omre�ja prvo ve�jo preizkušnjo. (vir: Zbornikstrokovnega seminarja opti�ne komunikacije 2008).
om re�je vrste to�ka-mno go to�k(T-MT), kjer si upo rabniki na dalj -šem odseku delijo skupno vlakno.Razprava o prednostih in poman-jkljivostih teh omre�ij zahtevastrokovno obravnavo. Zato seome jimo na ugotovitev, da imavsa ka izmed obeh vrst omre�ijsvo je prednosti in po manjkljivosti,ki v razli�nih oko ljih tehtajo raz -li�no. Uporabniku omogo�ata oberešitvi najbolj ka ko vosten prenos.Model, optimalen za vse, ne obsta-ja.
V skandinavskih de�elah, kjer soomre�ja doslej gradile prete�nome stne skupnosti in komunalnapo djetja, prevladujejo omre�ja vr -ste T-T, prav tako tudi v prej na -štetih evropskih prestolnicah, kjerpospešeno gradijo nova omre�ja tevrste. Omre�je ima nekaj sistem-skih prednosti. V Ameriki in naazij sko-pacifi�nem podro�ju, kjergradijo omre�ja velike telekomu-nikacijske dru�be, prevladujejoomre�ja vrste T-MT, ki jih imenu-jemo PON (angl. Passive OpticalNetwork). �e upoštevamo, da setu di evropski telekomi kot poten-cialni prihodnji graditelji nagibajo- tako vsaj poro�ajo - k domnevnoce nejšemu PON-u, je treba le-tegašteti za prevladujo�o vrsto omre�-ja v globalnem merilu. Seveda, no -ve izkušnje ali nove tehnologijelah ko sedanja razmerja tudi spre-menijo.
V Sloveniji sta z za�etno graditvi-jo omre�ja pri�ela neodvisno dvaoperaterja: T-2 (2006) in TelekomSlovenije (2007). Oba graditeljasta izbrala omre�je FTTH vrste T-T po zgledu na nekatere evropskeizkušnje. O tem, ali je izbira za na -še razmere posre�ena, od nje pa jev znatni meri odvisen tudi na dalj -nji razvoj, bo pokazala prihod-nost.
Obe vrsti omre�ja T-T in PON sicerzagotavljata kakovost, ki je pri -mer ljiva, v interesu naro�nika injavnem interesu pa so tudi �im ni -� ji stroški postavitve in vzdr�eva -nja. Upoštevati bi bilo treba ceno -vno prednost, ki jo lahko dajejomno�i�ne oz. globalne rešitve. A
AVTOMATIKA 88/2008
STROKOVNE PRIREDITVE - Seminar Optične komunikacije 200938
Vdneh od 28. do 30. januarja 2009 bo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekal 16. strokovni semi -nar Optične komunikacije, namenjen strokovnjakom na področju telekomunikacij. Domači in vabljeni tujistrokovnjaki z univerz, raziskovalnih inštitutov in podjetij bodo predstavili novejše razvojne dosežke v svetu
(http://antena.fe.uni-lj.si/~sok/2009). Ena od osrednjih tema seminarja bodo tudi optična dostopovna omrežja,ki so ta čas v svetu ena najbolj vročih točk na področju telekomunikacij in realnost tudi pri nas doma.
Sreda, 28. januar, 2009
0830-0900 Sprejem udele�encev seminarja0900-0915 Za�etek seminarja in pozdrav;
prodekan FEUvodni nagovor in povabilo narazstavo; Matja� Vidmar,LSO-FE, FE
0915-1000 Nekaj dose�kov in novosti vOpti�nih komunikacijah(APOC/AOE 2008); Jo�koBudin, LSO-FE, FE
1015-1100 Sistemske omejitve v opti�nihkomunikacijah I/II; Matja�Vidmar, LSO-FE, FE
1115-1200 Sistemske omejitve vopti�nih komunikacijahII/II; Matja� Vidmar, LSO-FE, FE
1215-1300 Kvantni šum v opti�nih komu-nikacijah in njegov pomen vfiziki in kozmologiji; JanezStrnad, FMF
1300-1430 Kosilo1430- 1515 Disperzija in disperzijska
kompenzacija; BoštjanBatagelj, LSO-FE, FE
1530- 1615 Disperzija in disperzijskakompenzacija; BoštjanBatagelj, LSO-FE, FE
1615-1730 Kratke predstavitve (25min. na predstavitev):---, Patrik Ritoša, LSO-FE, FEKvantno šifriranje v teoriji inpraksi, Jure Tratnik, LSO-FE,FEVektorske modulacije, LukaNagli�, LSO-FE, FE
�etrtek, 29. januar, 2009
0815-0900 Terahertzi, novo podro�jemed mikrovalovi in IRoptiko; Jo�ko Budin, LeonPavlovi�, LSO-FE, FE
0915-1000 Ethernet v dostopu; AndrejKos, LTFE. FE
1015-1100 Modulation formats, Tuto-rial; Peter Winzer, Alcatel-Lucent, USA
1115-1200 Modulation formats, Tuto-rial; Peter Winzer, Alcatel-Lucent, USA
1215-1300 Karakteristike tr�nodosegljivih opti�nih kompo-nent; Jure Tratnik, LSO-FE
1300-1415 Kosilo1415-1500 Opti�na dostopovna omre�ja;
Boštjan Batagelj, LSO-FE, FE1515-1600 Opti�na dostopovna omre�-
ja - stanje in napovedi poAPOC/AOE; Jo�ko Budin,LSO-FE, FE
1615-1640 Opti�no dostopovno omre�jeTelekoma Slovenije; Denis�erneka, Telekom Slovenije,d.d.
1640-1705 Opti�no dostopovno omre�jeT-2; Jo�e Zrimšek; T-2,d.o.o.
1705-1730 Regulatorni vidiki opti�ne-ga dostopovnega omre�ja;Katja Mohar Bastar, APEK
1730-1805 Opti�ni dostop; GregaSmolej, Iskratel, d.o.o.
1805-1830 Karakterizacija opti�nihsklopnikov in delilnikov;Xenya, d.o.o.
Petek, 30. januar, 2009
0815-0900 Future optical networksand enabling technologies;Benn Thomsen, UCL, UK
0915-1000 Future optical networksand enabling technologies;Benn Thomsen, UCL, UK
1015-1100 Fiber Optic Metro EthernetNetworks; GennadyYanovsky, UT SPB, Russia
1115-1200 Fiber Optic Access Networksin Russia; GennadyYanovsky, UT SPB, Russia
1215-1300 Optical CDMA and compen-sation mechanisms; IzzatDarwazeh, UCL, UK
1315-1400 Optical CDMA and compen-sation mechanisms; IzzatDarwazeh, UCL, UK
1400-1415 Zaklju�ek seminarja; Jo�koBudin, LSO-FE, FE
Posebnosti programa
Aktualne vsebine izbrane na podlagi kon-feren�nih programov OFC 2008, ECOC2008 in APOC/AOE 2008
Vabljeni tuji predavatelji so priznanieksperti na svojih podro�jih in so vodilnipredavatelji na konferencah.
Program seminarja posve�a pozornostrazvoju omre�ja v Sloveniji.
Teme so prilagojene potrebam strokovnja -kov, ki delajo na podro�ju opti�nih ko -munikacij.
Seminar Optične komunikacije
A
AVTOMATIKA 88/2008
39PROCESNE KOMUNIKACIJE V AVTOMATIZACIJI
40 STROKOVNI DOGODKI - Konferenca INFOSEK
AVTOMATIKA 88/2008
Na predkonferen�ni dan je Edvard Šilc prikazal pri -me re dobrih praks na podro�ju socialnega in�e ni rin -ga. Na prvi in drugi konferen�ni dan pa so z našimiin tujimi predavatelji potekale razli�ne sekcije od bio-metrije, upravljanja varovanja informacij, varnostikarti�nega poslovanja, do outsourcinga, omre�nevarnosti, hackinga …
Ena izmed letošnjih novosti je bila sekcija IT Manag-er, kjer so prvi dan (13. 11. 2008) potekale interak-tivne okrogle mize, drugi dan (14. 11. 2008) pa smogostili športnega psihologa Mateja Tušaka in neka -
te re znane slovenske športnike, s katerimi smo sku -ša li dobiti skupne to�ke, ki nas tako v športu kottudi informatiki, pripeljejo do uspeha. Vzporedno zdogodkom Infosek 2008 je potekal tudi Forum Var -na tajnica.
Tudi tokrat nismo pozabili na dobrodelno gesto intisti »obkonferen�ni« del, ki je bil vsekakor poln pre-sene�enj. Kljub de�evnim dnem smo pri�arali sonce,nabirali nova znanja, sklepali prijateljstva in se po -slo vili do naslednjega snidenja.
V petek, 14. novembra se je v Novi Gorici zaključila že šesta tradicionalna Infosek konferenca vorganizaciji podjetja Palsit d.o.o. Osrednjega dogodka na področju informacijske varnosti se jeudeležilo več kot 250 udeležencev iz različnih slovenskih in tujih podjetij ter institucij. Infosek,
namenjen vsem, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo in delujejo na področju informacijske varnosti, jetudi letos postregel z zanimivimi in aktualnimi tematikami.
Tanja Tribušon, [email protected]
Zaključila se je konferencaInfosek 2008
A
AVTOMATIKA 88/2008
CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic 41
Vnos ali spreminjanje referenčnih imen pri že vnešenihelektričnih simbolih
Kot je bilo �e navedeno so v basic verziji programa WSCAD 5 vse funkci-je za izdelavo elektro na�rta zelo enostavne in se praviloma izvajajo pre -ko ro�nih vnosov grafike ali razli�nih tekstualnih ali števil�nih para-metrov.
Slika 1 - Spreminjanje referen�nih imen preko menijskega okna “Parametri”
Izdelava elektrodokumentacijestroja ali manjšetehnološke linije
Avtor: Vojko Mikli�, HIPERION d.o.o.
V prispevku bomo tokrat predstavili možnosti enostavnegaročnega vnosa ali spreminjanja referenčnih imen in priključkovv verziji WSCAD 5 basic pri že vnešenih električnih simbolih.
Dokumentiranje s programomWSCAD 5 basic - II. nadaljevanje
42 CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic
AVTOMATIKA 88/2008
Vsak grafi�ni element, ki ga projektant vstavi v na�rt, je potrebno ustre -z no in pravilno imenovati. V ta namen imajo vsi elementi , ki se nahaja -jo v obstoje�ih knji�nicah, ustrezne referen�ne oznake, ki so usklajene zevropskimi elektri�nimi standardi.Program WSCAD 5 basic projektantu poenostavlja delo, saj mu ob na -me stitvi elektri�nega simbola na risbo ponudi tudi pravilno referen�noime tega simbola, tako da ga mora projektant le še ustrezno oštevil�iti(npr. – Q10, K01 ali S2… ).
Spremembe referen�nega imena lahko projektant izvaja v oknu “Para-metri” (klik z desno miškino tipko na simbol). Pri vnosu teh podatkovni omejitev, tako da se lahko elektri�ne simbole imenuje tudi po svoje inne po standardih. Takšno spreminjanje referen�nih imen seveda ni pri-poro�ljivo, ker lahko nastane zmeda v ozna�itvah, saj ozna�be v tem pri -meru niso enake in razpoznavne za vse uporabnike dokumentacije.
Kadar popravljamo ali spreminjamo kakšen starejši projekt, v kateremso uporabljene referen�ne oznake po starejših standardih, moramo tudivse na novo projektirane ali vnešene elektri�ne simbole poimenovati postarem sistemu. To mo�nost program WSCAD 5 basic dopuš�a (slika 1;npr. za kontaktor je namesto novejše ozna�be Q1 potrebno zapisati sta -rej šo ozna�bo K1 ali pa za PLC simbole, kjer je namesto novejše ozna�beK10 potrebno zapisati starejšo ozna�bo A10).
Vnos ali spreminjanje referenčnih imen vodnikov ali električnih potencialov
Vodnike ali elektri�ne potenciale je ravno tako potrebno ustrezno imen-ovati, da jih lahko medsebojno razlikujemo in v primerih, ko se nahaja-jo na razli�nih listih dokumentacije tudi povezujemo. S klikom z desno miškino tipko na vodnik ali elektri�ni potencial seodpre menijsko okno “Ime vodnika”, ki omogo�a projektantu spremin-janje referen�nega imena vodnika ali elektri�nega potenciala. Ta funkci-ja omogo�a, da to referen�no ime tudi premika, zavrti za 90 st., pove�aali zmanjša v �e nastavljenem koraku, itd. (slika 2 – rde�a oznaka).
Slika 2 - Vnašanje ali spreminjanje referen�nih imen vodnikov alielektri�nih potencialov
43CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic
AVTOMATIKA 88/2008
Za ro�no ozna�evanje medsebojnih povezav posameznih vodnikov alipotencialov pa lahko ponovno uporabimo funkcijo “Enostavno besedilo”in po izbranem sistemu popišemo vse medsebojne elektri�ne povezavevodnikov ali potencialov, kot je to razvidno na sliki 2 – modra ozna�ba.To seveda zahteva nekaj ve� vlo�enega dela, vendar je vnos ozna�itevenostaven, saj program WSCAD 5 ponudi v okencu za vnos teksta pred-hodni zapis, ki ga projektant potrdi s tipko “END”, popravi ozna�itev injo ponovno potrdi z ENTER, nakar zapis namesti pod predhodnoozna�bo v koraku nastavljene mre�e (npr. pri zaporedju potencialov nasliki 2 preskok iz potenciala L1 na L2 , nato na L3, N in PE).Na ta na�in lahko tudi v verziji WSCAD 5 basic enostavno in hitroozna�imo vse medsebojne elektri�ne povezave in naredimo doku-mentacijo stroja ali tehnološke linije še preglednejšo.
nos ali spreminjanje električnih priključkov simbolov
Vnos ali spreminjanje električnih priključkov simbolovtipa standard, tuljava in kontakt
V verziji WSCAD 5 basic lahko projektant elektri�ne priklju�ke stan-dardnih simbolov, tuljave ali kontaktov spreminja s funkcijo “Številkapina” v meniju “Spremeni/Simbol/Lastnosti objekta” (slika 3). Pritem je potrebno posebno pozornost posvetiti natan�nemu dolo�anju po -zicije prvega priklju�ka, ki ga �elimo preštevil�iti, saj program v nadalje -vanju sam v zaporedju iš�e naslednje priklju�ke za preštevil�enje. Na tana�in lahko zelo hitro in enostavno preštevil�imo vse priklju�ke posa -mez nega elektri�nega simbola.
Vnos ali spreminjanje električnih priključkov simbola tipavrstna sponka
Program WSCAD 5 basic namenja simbolu “vrstna sponka” posebnoobdelavo. Obi�ajno vrstne sponke nameš�amo v zaporedni horizontalniniz in ga na za�etku ozna�imo s skupnim referen�nim imenom (npr.–X0 ) V tem primeru referen�nega imena –X0 ni potrebno zapisovati obvsaki naslednji vrstni sponki, programski algoritem pa prepozna vsak
Slika 3 - Vnašanje ali spreminjanje priklju�kov elektri�nega simbola(standard, tuljava, kontakt)
44 CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic
AVTOMATIKA 88/2008
naslednji element niza kot vrstno sponko z referen�nim imenom –X0(slika 4 ).V kolikor moramo vrstno sponko z referen�nim imenom –X0 namestitikam drugam,višje ali ni�je od predvidenega niza sponk, pa ji moramoposebej zapisati tudi njeno referen�no ime –X0.
Vrstne sponke lahko ro�no oštevil�imo ali preštevil�imo na zelo enos-taven na�in, saj nam pri tem v veliki meri zopet pomaga programWSCAD 5. S klikom na desni miškin gumb se odpre meni “Parametri” ,v katerem izberemo ukaz “Številka sponke” in nato z ekranskim kazal-cem - kurzorjem poka�emo na priklju�ek v simbolu sponka, ki ga�elimo oštevil�iti ali preštevil�iti. V tekstualnem okencu vpišemo izbra-no številko priklju�ka in jo potrdimo z ENTER (od tu naprej ne uporabl-
Slika 4 - Horizontalni linijski izris spon�ne letve –X0 in pravilnaozna�itev reference na za�etku spon�nega niza
Slika 5 - Preštevil�enje spon�nih priklju�kov spon�ne letve –X0
AVTOMATIKA 88/2008
CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic 45
jamo ve� miške, temve� samo tipkovnico). Ekranski kazalec samodejnopresko�i na priklju�ek naslednje vrstne sponke v spon�ni letvi –X0.Zopet vpišemo številko priklju�ka in jo potrdimo z ENTER in takonadaljujemo vse do konca spon�nega niza ( glej sliko 5 ).
Vnašanje ali spreminjanje električnih priključkov simbola za PLC
Grafi�ni simboli za PLC module imajo najve�krat ve� priklju�kov kotostali simboli. Njihovi priklju�ki so tudi celoviteje popisani kot pri ve�i-ni ostalih simbolov. Imajo številko priklju�ka (npr. od 1 do 8 ), kipomeni številko priklju�ne sponke in ime priklju�ka, ki dolo�a adresopriklju�ka ( npr. E0.1 do E0.7 in A0.1 do A0.7 v nemški in slovenskiverziji ali I0.1 do I0.7 in Q0.1 do Q0.7 v angleški verziji za modul z 8digitalnimi vhodi in 8 digitalnimi izhodi).Najprej za�nemo s spreminjanjem številk priklju�kov. V Meniju “Spre-meni/Simbol” potrdimo funkcijo “Priklju�ki” in z ekranskim kazalcempoiš�emo prvi priklju�ek v nizu, ki ga �elimo oštevil�iti ter ga potrdimoz levo miškino tipko. Pojavi se menijsko okno “Pini”, v katerem izbere-mo ukaz “Številka pina”. Z ekranskim kazalcem ponovno poka�emona prvi priklju�ek v nizu, vpišemo novo številko priklju�ka in vnos dva -krat potrdimo z ENTER na tipkovnici. Pri drugi potrditvi ekranski kaza-lec samodejno presko�i na naslednji priklju�ek v nizu in zopet lahko vpi -šemo ali spremenimo številko naslednjega priklju�ka. To proceduro po -tem ponavljamo do zadnjega priklju�ka v PLC modulu (glej sliko 6).
Na enak na�in postopamo tudi pri vnosu ali spreminjanju adrese pri -klju�ka, le s to razliko, da v meniju “Pini” namesto ukaza “Številka pina”izberemo ukaz “Oznaka priklju�ka”. Od tu dalje pa zopet nadaljujemo zenako proceduro kot pri oštevil�enju od prvega do zadnjega priklju�kav nizu. Na ta na�in lahko projektant tudi z verzijo programa WSCAD 5ba sic v celoti obdela razli�ne elektri�ne simbole, ki jih je uporabil v pro-jektu ter s tem naredi svojo elektro dokumentacijo še razumljivejšo intudi kvalitetnejšo.
Nadaljevanje v naslednji številki revije Avtomatika – projektiranje zWSCAD 5 compact verzijo.
Slika 6 - Vnašanje ali spreminjanje številk priklju�kov in imenpriklju�kov (adrese) v vnesenem grafi�nem simbolu za PLC
A
AVTOMATIKA 88/2008
46 IZ NAŠIH PODJETIJ - Nadgradnja ERP sistema s finim planiranjem
ATech elektronika, podjetje specializirano za razvoj in proizvodnjo elektroni -ke, je v svoj informacijski sistem tipa ERP (Enterprise Resource Planning) inte-griral tudi tako imenovan Constraint Resources Planning (CRP), sistem za finonačrtovanje z upoštevanjem omejitev kapacitet. S tem je podjetje na re dilopomemben korak, ki z vidika avtomatizacije in optimizacije proizvodnih pro -cesov dopolnjuje sistem vitke celice, ki je v proizvodnji ATecha uspešno za ži -vel v letu 2007.
Fino na�rtovanje se hierarhi�no uvr š�aza strateškim in operativnim ni vo jem inzadeva krajše obdobje na �rtovanjaproizvodnje. Današnje oko lje se namre�zelo hitro spreminja. Bolniške odsotnos-ti, nova zelo nuj na naro�ila, zamujenedobave vhodnih materialov, okvara op -re me, po�asnejša ali hitrejša realizacijaod na�rtovane itn. so predpo stav ke, ki selahko spreminjajo dnevno, s tem pa bist -veno vplivajo na krat ko ro�ni izvedbenina�rt.
Integracija finega na�rtovanja v ERP sistem je v proizvodnem sveturedkostFino na�rtovanje se obi�ajno izvaja s po -mo�jo lo�enega informacijskega si stema.ATech se je tako izognil eni najob�ut lji -vej ših to�k – sinhroniza ci ji med dvemasistemoma, in s tem pridobil tako na �a -sovni kot ka ko vo stni ravni uvedbe sis-tema.
S pomo�jo finega na�rtovanja je dru �baATech bistveno bolj odzivna na spre-membe parametrov, ki vplivajo na na�r-tovanje proizvodnje, saj lahko enostav -no upošteva omejitve kot so raz polo �lji -vost delavcev in delovnih mest, uspo -sobljenost de lav cev za opravljanje dolo -�e ne ope ra cije, urnik in enakomerno za -se de nost delovnih mest. Na podlagi tehpodatkov, se pred za�etkom vsake iz -mene izra�una na�rt dela po ope racijah,ki jih sistem dodeli posa mez nemu de lav -cu. Pri tem upošteva postavljene priori -tete, kot so datum odpreme kupcu, vrst-ni red dela in vgradnje polizdelkov,... inte ko�e omejitve. Delavec se ob za�etkuiz mene prijavi v aplikacijo tipa MES(ma nufacturing execution system), kjermu sistem prika�e operacije, ki jih moraopraviti v dolo�enem vrstnem redu, sampa teko�e v sistem vnaša podatke o op -
ravljenem delu (koli�ino izdelanih ko -sov).
Vloga informacijskega sistemaGOSoftZa fino na�rtovanje ATech uporab lja in -for macijski sistem GOSoft (www.goin-fo.si), ki na�rtovanje iz vaja po na�eluMRP II, za krajše termine pa izvaja finona�rtovanje (CRP) v katerem so vklju�e-na na�ela Heller-Logemannovega algo-ritma ter ostalih dobrih praks pri do lo -�anju vrstnega reda ter prioritet ope ra -cij. Aplikacija omogo�a grafi�ni in ta -belari�ni prikaz na�rta; med dru gim tudiv spletnih brskalnikih, ne od visno od lo -ka cije ali operacijskega sistema. Isti na -�rt je dostopen tudi nabavniku ali pro-dajniku, s �imer se krajša komunikacijs-ka pot in lajša prenos informacij o po sa -meznih fazah proizvodnega procesazno traj razli�nih delov podjetja, to papo sredno vpliva tudi na kakovost od -nosa podjetja z zunanjimi partnerji, sajje odzivni rok krajši.
Klju�ne prednosti ki jih je uvedba CRPprinesla dru�bi so:1. prihranek �asa pri oblikovanju dnev -
nega na�rta,2. kakovostnejši dnevni na�rt,3. prihranek �asa vodij oddelkov zaradi
hitrejšega in optimalnejšega razpore-janja delavcev,
4. prihranek �asa delavca zaradi hitrejšerazporeditve na delo,
5. optimalnejše razporejanje delavcev nadelovna mesta glede na uspo sob lje -nost,
6. optimizacija �asa delavcev ter de lov -nih mest in opreme ob spoštovanjuklju �ne prioritete (dobavni rok),
7. boljša komunikacija.Kontakt: [email protected], tel.041 865 040 (Anisa Faganelj)
ATechov napredek v avtomatizacijiproizvodnih procesov
Informacije: Atech d.o.o.
A
����������� �������������������������������������� ��������� ���������� ���������� ������� �����������
�����������������������������
����������� �������������������� !�"��������������#�����������$�� �����!��%&�&'
����������
������������� ������������������������������������������������������������������������������
��������!"#$%& ���� '( ������������������� )"����*�����)�+���,���-
�� ���������������������������� ���������� ������������������ ������!������� ���� �!�������"��#����!��#������$���$��������!�$�%#������ ���$�����&��$���!������������!�� �������#�����!���&��$���!��������� �'(������� ����� �$�������� �)**+������ ������#��� ���������,��!��#�����!���&��$���!��������� �-
��������"��������������������� '� ������������ )�.��������)�/�0�+��-
������!�#������� �����������$���$�#��������#�����!�����#�������!�"��#�� �!�������!�� ����� �$���#�����!��������!���&��$���!'.�����������������������!������,�!�$�� ������!������#�����!���#�����!�����#�������!�/����#��#���� ��� ��������� "������������� �����!��!�01'
�������123"$%�"&�,32 %&���� '4����������� )�.��������)�*5%-
2������"��!������!#� ����#���$���$���&������3��� �����.4"!�����������$�'���&������#���!������� #��������� ��"�����������,� ����#�����!��������!���&��$���!�#��!� !������ ��������������!��'������!����������&������!� ���!��#������!�#������� �����������������#�����!���&��$���!��������� �'
!"#$%& �&6,$���� '7����������� )�.��������)*������������������8�-
������5)5��!�$��&��$���!��������� �3��� ���6��#���!�,�������� ����#�����$�������$#�������$��������$����"�����!�����������#��!� �!"��!���� �$� �����������!��#�#�����$��������#��'������!���$��!�#���� ��� ����!����!,�� ��������!��� ��� ���#�����!��������!���&��$���!"��!�����#�!������#����!�$������!������� ����� ��#�����!���&��$���!��������� �' (�����������!��������5��(�789��'
��������������������
���������������������� ������������� ��������������� ���������� ������� ��� �� ����������� ���������� ������������� � �������� ���������� ������������������������������������� ����� ���������������������������������������
�������������������������������������� ���������� ���������������������!�"�� ���#���������������������������� ���������$������������������������������%����������� ��&'(��������������������������������������������#����������
%������� �������������������
�����!��"�������������������#��$�����������������%���#�#���������#������&�#�������������������#��������������������������������������������������)���� �������� ���������������� "�������*��������������������!�+,''&���� ���������������������������������!�+,''&
%�� ������ �������������������� �����������������
-���� �������������������&��������������� '�(�����������������+''.���������������� �� ��������������������� ��������������/���� ���������������� ��������������������*������������������������� ������������������������������������������ ���������� ����������
�������������������������������������� ���������� �������������������"�� ���/�0�����������#���������������������������� ���������$������������������������������%����������� ��&'(��������������������������������������������#����������
%������� �����������������������
�10�-)23��+''.
�� ���������������������!�"�� �
�� ������������������"�� ���/�0���������
Revija Avtomatika - glavni medijski pokrovitelj Sejma elektronike!
BREZPLAČEN VSTOP ZA OBISKOVALCE!
Ni dvoma: prihodnost pripada 2D kodi, še posebno matričnim (Data Matrix) kodam. Nobena druga vrsta kode ne ponuja večje gostote podatkov, tako prihrani veliko prostora in zagotavlja zanesljivo razpo -znavanje. SICKovi sistemi za branje so optimalna rešitev za ta razvoj: od bralnikov in priključnih enot doprogramske opreme, ponujamo prvovrstne tehnične rešitve za celoten industrijski sektor in tako jasneodgovore za vse načine zapisa in vsakršne posebne zahteve. Naj gre za preverjanje, sledenje ali nadzorproizvodnje: izberite partnerja za razpoznavanje 2D kod, ki vam lahko ponudi odgovore na izzive v prihodnosti.
Več informacij na: www.sick.com/2d-code
. NOVI osciloskop za mešane signale z naprednimi funkcimami
2.307,00 €*...
®
.Preizkusite virtualni demo na: www.tektronix.com/moreforless
© 2008 Tektronix, Inc. All rights reserved. Tektronix products are covered by U.S. and foreign patents, issued and pending. TEKTRONIX and the Tektronix logo are registered trademarks and Wave Inspector is a trademark of Tektronix, Inc.
MSO4000/DPO4000 Serija
Pasovna širina 350 MHz do 1 GHz
Analogni kanali 2, 4
Digitalni kanali 16 (MSO4000 Serija)
Zaslon 10.4 palca
2
ranje serijskih vodil
NOVO! MSO2000/DPO2000 Serija
Pasovna širina 100 MHz do 200 MHz
Analogni kanali 2, 4
Digitalni kanali 16 (MSO2000 Serija)
Zaslon 7.0 palcev
2 ranje serijskih vodil
DPO3000 Serija
Pasovna širina 100 MHz do 500 MHz
Analogni kanali 2, 4
Digitalni kanali —
Zaslon 9.0 palcev
2 ranje serijskih vodil
NOVA
v
.
vodilserijskihranje
2
palca10.4 Zaslon
(MSO40016kanaliDigitalni
42,kanaliAnalogni
do MHz350 širinaPasovna
MSO4000/DPO4000
Serija)0
GHz1
Serija0
serranje
Zaslon
Digitalni
Analogni
Pasovna
DPO3
vodilrijskih
2
palcev9.0
—kanali
42,kanalii
MHz500do MHz100širinaa
Serija3000
vodilserijskih ranje
2
palcev7.0Zaslon
Serija)(MSO2000 16 kanaliDigitalni
42, kanaliAnalogni
MHz200 doMHz 100širinaPasovna
NOV
Serija
tronix.ckwww.tevirtuaPreizkusite
.
com/moreforlessna:demoalni
®
resrights AllInc.Tektronix,2008 ©
foreignand U.S. bycoveredare products Tektronix served.
Tektronixthe and TEKTRONIXpending.and issued patents,
tra is InspectorWave andtrademarks registered arelogox
Inc.Tektronix,of rademark
