I S S N 15 8 0 - 0 8 3 0

Revi

ja z

a av

tom

atiz

acijo

, meh

atro

niko

, rob

otik

o, k

omun

ikac

ije in

info

rmac

ijske

teh

nolo

gije

• 4

.17€€

• L

ETO

201

0 •

97 •

LET

O 2

010

• 97

Nova serija krmilnikov S7-315 (F) PN/DP in S7-317 (F) PN/DP:• velikost: 40 X 125 X 130• integrirani vmesniki: 1X MPI/DP in 2X PN• od 384 KByte do 1,5 Mbyte delovnega pomnilnika• zmogljivost bitne operacije od 35 ns• procesiranje do 8192 vhodno-izhodnih signalov

sSIMATIC S7-300

www.siemens.com/simatic

396/2009

Revija za avtomatizacijo ISSN 1580-0830 96/2009 AVTOMATIKASpoštovani,

Redko se zgodi, da je povezava izobraževalne inštitucije z gospo-darstvom tako močna, da celo skupaj pripravita strokovno prire-ditev. Tokrat se je to zgodilo po zaslugi laboratorija za robotiko in biomedicinsko tehniko na Fekulteti za elektrotehniko v Ljubljani, podjetnih študentov 4. letnika in razumevajočih odgovornih v podjetjih, ki so za strokovne delavnice dala na voljo svojo opremo, čas in denar.V tokratni številki torej predstavljamo že tradicionalno priredi-tev Dnevi industrijske robotike 2010 (DIR2010), na katerih bo pomembno vlogo igrala tudi revija Avtomatika, saj bo vsebovala Zbornik prireditve, založba Hydra & Co. pa bo izdala tudi DVD plošček Avtomatika DVD - DIR2010 z elektronskimi predstavitva-mi, predavanji, video predstavitvami ... skratka multimedijo.Vabimo vas torej na obisk delavnic in predavanj, ki bodo od 22. do 26. marca na FE Ljubljana...

Dragan Selanglavni urednik

Založba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljana

e-mail: stik@hydra-co.siweb: http://www.hydra-co.si

tel. 059 010 948 • fax: 059 011 070

AVTOMATIKAAVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotiko, mehatroni-ko, komunikacije in informacijske teh-nologije ter URADNO GLASILO DRUŠT-VA AVTOMATIKOV SLOVENIJE

Odgovorni urednik: Branko Badrljica • tel.: 040 423 303 e-mail: brankob@avtomatika.com

Glavni in tehnični urednik: Dragan Selan • stik@avtomatika.com

tel. 059 010 949

Naslov za pošiljanje materialovin dopisov:

Hydra & Co. d.o.o.Revija AVTOMATIKA,

P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunjestik@hydra-co.si • studio@hydra-co.si

Naročnine na: www.avtomatika.com

Tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., Maribor

Rubrika DAS:Urednik: doc. dr. Nenad Muškinja

nenad.muskinja@uni-mb.si

Društvo avtomatikov Slovenije:Predsednik: prof.dr. Boris Tovornik

boris.tovornik@uni-mb.si

Cena 4,17 €, za celoletno naročnino priznavamo 10% popust, poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno, na-klada do 2.000 izvodov. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posame-znih delov je dovoljen samo z dovo-ljenjem založnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisane fotografi je so iz fo-toarhiva uredni štva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in av-

gusta ne izide.

4 97/2010

KAZALO VSEBINE

AVTOMATIKA INFO

3 IMPRESSUM

3 Uvodnik

4 KAZALO

5 SEZNAM OGLAŠEVALCEV

6 STROKOVNJAKI SVETUJEJO

DOGODKI IN PRIREDITVE

7 Izjemno uspešen strokovni dogodek za Obrtno

podjetniško zbornico Slovenije

8 Uspešna patenta kemijskega inštituta v Ljubljani

9 Nanosvetovi in umetnost

INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA

11 Nanotehno logija in njene nevarnosti

OZNAČEVANJE IN IDENTIFIKACIJA

16 31. KOTNIKOVI DNEVI

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

26 Serija CP77xx tudi z Intel® Atom™ procesorjem

34 Cestninski sistem z laserskim skenerjem

41 EasySafety - varnostne in krmilne funkcije v eni napravi

MOTORSKI POGONI

30 Nova generacija frekvenčnih pretvornikov OMRON

36 Frekvenčni regulator z naprednimi varnostnimi

funkcijami

37 KONKURENČEN FREKVENČNI REGULATOR

POWERFLEX 4M ALLEN BRADLEY

37 MEHKI ZAGON SMC-3

PROCESNE KOMUNIKACIJE

32 BARTEC gre na mobilno:

PEGASUS mobilni telefon in On-line sledilni sistem

39 S STEP 7 preko interneta do SIMATIC S7 krmilnika

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

38 POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA SLOVENSKA PODJETJA

45 PODELJENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠI POSLOVNI

NAČRT 2009

KAZALO26

32

41

30

34

Stran 26

Serija tankih raču-nalnikov CP77xx je namenjena za

montažo na nosilno ro- ko. Aluminijasto ohi- šje ima stopnjo zaščite IP 65.

Stran 32

PEGASUS je bil posebej razvit za uporabo v težjih industrijskih

okoljih. Odlikujeta ga viso-ka raven zaščite pred vsto-pom prahu, vlage in vode IP65 ter uporabna tempe-ratura delovanja od -20°C do +60°C kar omogoča upo-rabo aparata tudi v ekstre-mnih pogojih.!

Stran 41

Novi član družine ea sy - easySafety ponuja optimalno

rešitev za varnostne funk-cije, istočasno pa ponuja preprostost in prilagodlji-vost družine krmilnorelej-nih modulov easy800. Pre-prostost filozofije tokovnih shem easy je bila prenesena tudi na družino easySafety.

Stran 30

MIEL-u januarja, na sejmu v Celju, že predstavili

novo generacijo frekvenč-nih pretvornikov OMRON. Gre za visoko zmogljive frekvenčne pretvornike mo- či od 0,2 kW do 300 kW.

Stran 34

LMS111 laserski me-rilni sistem je idealna rešitev za cestninske

postaje, kar je ugotovil tudi Grški operater za avtoceste AEGEAN Motorways S.A., ko so opremljali avtoceste s sistemom za elektronsko kvalifikacijo vozil.

597/2010

AVTOMATIKA INFO

SEZNAM OGLAŠEVALCEV

Naročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.comNaročnine na revijo Avtomatika tudi na www.avtomatika.com

2 SIEMENS

3 FBS ELEKTRONIK

3 DUMA

5 STROJNISTVO.COM

5 GENERA

5 RADIO LJUBLJANA

6 SLO-TECH

9 FIBERNET

11 ROBOTINA

12 CELJSKI SEJEM

13 ED MARIBOR

18 FBS ELEKTRONIK

19 EXOR ETI

21 HYDRA & CO.

22 DIR2010

24 HOBOTNICA

25 SDI - DSI2010

27 BECKHOFF AVTOMATIZACIJA

28 MENERGA

28 HIPERION

28 GIA-S

29 SVETLOBA REFLECTA

30 ALKATRON

31 MIEL ELEKTRONIKA

32 FIERAMILANO

33 BAREC VARNOST

35 SICK

37 TEHNA

38 XENYA

38 TIPTEH

40 ABB

42 SISTEMI IN-ES

43 PS, LOGATEC

44 METRONIK

44 KOLEKTOR SYNATEC

46 FBS ELEKTRONIK

47 ABB

47 MOTOMAN ROBOTEC

48 INEA

Podjetje/pravna oseba/: Kontaktna oseba: Ime: Priimek: Ulica: št. Številka in ime pošte: Tel.: FAX: Ident. št. za DDV: E-mail: Domača stran podjetja:

Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov. Ce-loletno naročnino v višini 41.70 €/kpl* za izvodov bomo poravnali v 8. dneh po prejemu ponudbe.

Podpis: M.P.

Izjavljamo, da sem(smo) seznanjeni s pogoji prodaje!

* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!

POŠTNINA PLAČANA PO

POGODBI ŠT. 183/1/S

AVTOMATIKAHydra & Co. d.o.o.P.P. 5807

1261 Ljubljana Dobrunje

Nar

očiln

ico

izre

žite

in iz

poln

ite

z za

hte

van

imi p

odat

ki.

Dop

isn

ico

brez

zn

amke

vrz

ite

v po

štn

i nab

iral

nik

...

6 97/2010

STROKOVNJAKI SVETUJEJO

VIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: marijan.vidmar@inea.si

Svetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije strežnik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -če te po telefonu: 01/513 81 00.

VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.si

Svetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svet-lobne mreže, "muting" sistemi, dvo ro čni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokličete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.

OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdič, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81, splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.

Je vrhunski strokovnjak na področju računal-niškega vida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov računalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.

AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.inž., tehnični direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.si

Svetuje pri zaščiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.

Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.

AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habič, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884

Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identi-fikacijo, mobilno računalništvo, tehnologijočrtne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.

Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.si

EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohorič, univ. dipl. inž., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.si

Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroin-stalacij (EIB instalacije) v vseh fazah od pro-jektiranja do iz ve d be.

Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.

AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direk-tor, Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,

e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.

G. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.

AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec, tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.si

Svetuje s področja uporabe servo pogonov, fre -k venčnih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.

Pokličete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.

INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o. Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.si

Svetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.

ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBEMarjan Strnad, univ. dipl. inž. el., vodja odd-elka Energijsko varčne, inteligentne in prijaznezgradbe v Robotina d.o.o.Tel. 040 191 441 ali e-mail: marjan.strnad@robotina.si

Svetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zago-na sistemov prezračevanja, toplotnih črpalk insončnih kolektorjev.

SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali

e-mail: fbselektronik@ siol.net

Svetuje s področja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtom-atizaciji industrijskih procesov. Pokli čete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.net

ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el., Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,

e-pošta: slavko.senica@sis-ines.si

Svetuje pri načrtovanju in izvedbi avtomatiza -cij na področjih krmiljenih in reguliranih elek-tromotorskih pogonov poljubnih iz vedb.

AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI•SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnični direktor SILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta: vito.koprivnikar@silon.si

g. Koprivnikar je specialist za načrtovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.

Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikolić, ing., SINABIT d.o.o., tel. 01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.si

Svetuje na področjih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasičnih in šaržnih proce-sih; recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).

REGULACIJSKI VENTILI IN ARMATURAAnton Zupan, univ. dipl. ing., vodja prodajeprocesnih in parnih armatur v GIA-S d.o.o.Tel: 01 7865 301, e-mail: industrija@gia.si

Svetuje pri izbiri izvršilnih členov oz.regu-lacijskih ventilov z ali brez pomožne ener -gije za Vaš kemijski proces, energetsko apli -ka cijo, kmiljenje pare ali preprost ogrevno-prezračevalni sistem. Na podlagi dolgolet-nih izkušenj s profesionalnimi armaturamilahko pomaga z ustrezno strojno rešitvijo.

INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEGoran Kocjančič d.i.e., Robotina d.o.o.vodja programa avtomatizacije stavbTel: 05 689 20 28, goran.kocjancic@robotina.si

Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzor sodobnih zgradb(GSM nadzor, WEB nadzor, daljinsko upravl-janje, HVAC sistemi, razsvetljava, kontrolapristopa, ...).

VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David Čuk, direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.e-pošta: david.cuk@inea.

Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrij -skih zveznih in šaržnih procesov. Svetovalvam bo s področja regulacij vsak ponedeljek od11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.

NADZORNI SISTEMI - SCADA

dr. Saša Sokolić, univ. dipl. inž., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.si

Je specialist za sisteme za upravljanje in nad-zor (SCADA sistemi - programska oprema).Pokličete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.

VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., tel. 03/89-83-700 ali e-pošta: fbselektronik@siol.net

Svetuje na področju varovanja in zaščite s svet-lobnimi zavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.

Pokličete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712

ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEV

Ivan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projek-tov v Robotina d.o.o.

Tel: 05 689 20 24E-pošta: ivan.morano@robotina.si

Svetuje glede uporabe frekvenčnih regulatorjev,mehkih zagonov, zaščite motorjev, meritev ni -vo jev.

Brezplačni oglas

797/2010

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OZS

Strokovne teme so bile fokusira-ne na aktualno stanje prehoda iz analogne na digitalno televizijo. Evidentno je, da se ta prehod v tem času dogaja in da bomo v Sloveni-ji konec tega leta 2010 izključili vse analogne oddajnike in bomo v celoti prešli na digitalno odda-janje in sprejemanje TV signalov.Na strokovnem dogodku so trije strokovnjaki zelo celovito pred-stavili aktualne tehnologije in tehnične rešitve prehoda analogne TV na digitalno. Zadeva pa seveda kljub temu ni tako preprosta, kot na prvi pogled izgleda. Slovenija je sprejela standard MPEG – 4 in tonski kodek AAC. To pa predstav-lja določene zahteve, kakšni bodo morali biti novi TV sprejemniki, oziroma dekoderji imenovani (Set – Top Box-i). Gre seveda za napra-vo, ki jo v primeru starejših TV sprejemnikov namestimo med an-tenski sistem in TV aparat in si s tem zagotovimo sprejemanje DVB-T signala.

DVB-T je kratica za (Digital Broad-casting –Terrestial), kar pomeni,

Strokovni dogodek, ki smo ga v soboto 13. februarja 2010 organizirali za naše člane obr-t nike in podjetnike se bo zapisal kot eden najkoristnejših dogodkov doslej. Dvorana na območno obrtno podjetniški zbornici Maribor je bila premajhna, da bi lahko sprejela

vse udeležence. Prijav smo imeli preko 150 v dvorano smo uspeli sprejeti le 106 udeležencev. Strokovni dogodek je organiziral odbor za znanost in tehnologijo pri OZS, za člane sekcije elektronikov in mehatronikov.

Izjemno uspešen strokovni dogodek za Obrtno podjetniško zbornico Slovenije

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

digitalna video radiodifuzija – prizemna. Prizemna pa pomeni, da signal oddajamo iz oddajnikov na zemlji in ne iz satelita ali preko kabelskih sistemov. Strokovne temo so predstavili, Igor Funa spe-cialist za radiodifuzijo iz APEK-a (Agencije za pošto in elektron-ske komunikacije Republike Slo-venije), tehnični direktor podjetja Telesis d.o.o mag. Tomaž Bokan in vodja laboratorija za digitalne sis-teme in elektronske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor, doc. dr. Iztok Kramberger.

Kramberger se je tokrat v pre-davanju usmeril predvsem na področje najnovejših zaslonskih tehnologij OLED, PMOLED, AMO-LED, TOLED in FOLED. Gre seveda za najnovejše zaslonske tehnologi-je, ki bodo v naslednjih letih močno izpodrinile zdaj obstoječe zaslon-ske tehnologije, kot sta (plazma in LCD). Kramberger pa je posebej izpostavil pomen 3D TV in veliko uporabnost tretje dimenzije. V nje-

govem laboratoriju namreč tudi sami razvijajo napredne sisteme, prav tako pa se zavedajo uporab-nosti novih materialov in še zlasti nanotehnologije, ki postaja aplika-tivna na številnih področjih tudi v sodobnih avdio in video napravah.

Strokovnjaka Ivan Funa in mag.Tomaž Bokan sta v Mariboru na OOZ predstavila pomembne po-datke o prehodu iz analogne tele-vizije na digitalno. Predstavila sta tudi izgradnjo drugega, oz. B. multiplexa, ki ga sicer pri nas gradijo Norvežani.

Njuno strokovno predstavitev bom strnil v nekaj koristnih nas-vetov in informacij. Slovenija se je skupaj s sosednjimi državami pred leti odločila za digitalno oddajanje in sprejemanje signala. Digitalni način ima namreč velike prednos-ti pred analognim, učinkovitejša raba spektra, enostavno vpeljevan-je novih storitev in HDTV (High – Definition TV) oziroma televizijo visoke ločljivosti. Za digitalno odd-ajanje potrebujemo dve tehnologi-

8 97/2010

PATENTI KEMIJSKEGA INŠTITUTA

ji, digitalni prenos podatkov (modulacija) in učinkovit prenos zvoka in slike (ko-diranje). Kakovost slike in zvoka v digi-talni televiziji je odvisna od učinkovitosti kodirnih postopkov in količine bitnega pretoka dodeljenega posameznemu pro-gramu.

Digitalna televizija omogoča prenos slike in zvoka višje kakovosti v primerjavi z analogno tehniko, vendar prenos večjega števila programov znotraj enega DVB-T kanala pomeni delitev skupne količine bit-nega pretoka med posamezne programe, kar pomeni, da manjši pretok za posamez-ni program zahteva močnejšo kompresijo kar pa znižuje kakovost slike. Bitni pretok pa za lažje razumevanje pomeni število prenesenih bitov (bit je osnovna in hkrati najmanjša enota informacije) v časovnem obdobju in je najpogosteje vezana na sekundo na primer (Mbit/s).

Kot zelo pomemben podatek lahko na-vedem informacijo, da ima sistem digi-talne televizije DVB-T posebno možnost, da več oddajnikov oddaja na isti frekvenci (TV kanalu). S tem se seveda izboljša izkoristek frekvenčnega pros-tora. Takšni oddajniki morajo biti med seboj časovno in frekvenčno sinhro-nizirani. Glede na velikost zaščitnega in-tervala je omejena največja razlika poti signala med oddajniki in sprejemnikom.

Dobro je tudi vedeti, da je pri nakupu nove opreme, TV aparata ali Set – Top Box-a potrebno upoštevati aktualne standarde, ki že veljajo v Sloveniji in tudi tiste, ki bodo kmalu nadgradnja obstoječim. Pomembno namreč je, da mora nova oprema v prim-eru, če sprejemate DVB-T signal izpolnje-vati zahtevane tehnične možnosti kot so standard MPEG-4 in tonski kodek AAC. Za standard kodiranja MPEG-4 (AVC oziroma H.264 za sliko in AAC za zvok).

Na pohodu so tudi novi sprejemniki DVB-T2, ki pa se bodo pri nas predvidoma pro-dajali šele naslednje leto. Tudi oddajanje HD vsebin z novim standardom DVB-T2 bo aktualno šele v naslednjem obdobju. V kolikor TV programe sprejemate preko satelita, kabelske TV, interneta ali IPTV ne rabite zaenkrat ničesar dokupiti, ali spr-eminjati.

Uspešen strokovni dogodek obrtno podjetniške zbornice Slovenije pa je ponov-na potrditev, da obrtniki in podjetniki še kako sledijo novostim in spremembam.

Dva uspešna patenta Kemijskega inštituta v Lju-bljani sta našla hitro aplikativnost tudi v in-dustriji in gospodarstvu. Z odkritjem novega

anti korozijskega premaza za absorberje z izboljšanimi lastnostmi, ki so jih razvili skupaj s podjetjem Color (sedaj Helios Tblus), jim je v inštitutu uspelo prodreti na zelo zahteven nemški trg in oba izuma kar takoj pre nesti v gospodarstvo.

Uspešna patenta Kemijskega inštituta

v Ljubljani

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike

Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

V razvojno raziskovalnem pro-gramu je sodelovalo precej strokovnjakov in sicer pri prvem patentu – postopek za sol – gel pripravo korozijsko zaščitnih prevlek za sončne zbiralnike, prof. dr. Boris Orel, dr. Matjaž Koželj, dr. Ivan Jerman, dr. An-gela Šurca Vuk. Prof. dr. Boris Orel in dr. Ivo Jerman sta dobro poznana tudi preko odmevnih nanotehnoloških dnevov, ki jih sicer organizira Odbor za zna-nost in tehnologijo pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Pod drugi patent so podpisani, prof. dr. Boris Orel, dr. Matjaž Koželj, dr. Miha Steinbucher, dr. Marjanca Vodlan.

Posebne zasluge pa gredo tudi predstavniku podjetja Color, zdaj He-lios Matjaž Hafnerhu. Prof. dr. Boris Orel mi je patenta predstavil na naslednji način: Večina evropskih in svetovnih proizvajalcev absorberjev (SUNSTRIP, TEKNO TERM, SOLEL, LUZ, TINOx (Thermomax), SHIROKI, BlueTech) uporablja pri izdelavi absorberjev za sprejemnike sončne toplote tanke prevleke, ki jih nanesejo na svitek kovine (baker ali aluminij) s pomočjo vakumskih postopkov. Letna proizvodnja takšnih absorber-jev znaša samo v Evropi okoli 2.5 Mio m2 absorberjev. Prvi od naših izumov (IZUM I), ki jih predstavljamo, se navezuje na sodelovanje z enim od največjih proizvajalcem z vakumskimi postopki narejenih tankih plasti za absorberje. Bistvo tega izuma je korozijska zaščita in izboljšava mehanske obstojnosti tankih plasti na absorberjih iz ba-krene pločevine, ki jo dosegamo z nanosom le 30 nm debele plasti nanokopozitnega materiala.

997/2010

RAZSTAVA NANOSVETOVI

15. februarja 2010 je bila svečana otvoritev razstave Nano-svetovi v Državnem Zboru Republike Slovenije, ki sta jo od-prla podpredsednik Državnega zbora RS, Miran Potrč in di-rektor Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Jadran Lenarčič. Na svečanost je bil povabljen tudi Odbor za znanost in tehnologi-jo Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in številni ugledni gostje.

Nanosvetovi in umetnost

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike

Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

Drugi izum (IZUM II), ki smo ga patentirali skupaj s COLORJEM (se-daj HELIOS TBLUS), se navezuje na uporabo premazov za izdelavo ab-sorberjev, ki so spektralno selektiv-ni in omogočajo izdelavo sončnih sprejemnikov s povečanim izkorist-kom za pretvorbo sončne svetlobe v toploto.

S pomočjo premazov narejeni ab-sorberji, so bistveno bolj obstojni na mehanske poškodbe, so korozij-sko odporni, so lahko tudi različnih barvnih nians ter se jih po zaslugi dodanih nanokomopozitnih mate-rialov, ne prime umazanija (ima-jo anti-soiling effect). Primerni so tako za običajne zastekljene, kot tudi za nezastekljene sončne spre-jemnike, ki so nameščeni na fasade stavb.

Dne 3. februarja 2010 sta patenta tudi uradno bila predstavljena jav-nosti na tiskovni konferenci na Ke-mijsken inštitutu, ki sta jo pripravila direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Janko Jamnik in prof. dr. Boris Orel. Predstavitve so se udeležili številni ugledni gostje med njimi tudi minister za Visoko Šolstvo Zna-nost in tehnologijo Republike Slo-venije, Gregor Golobič.

Oba predstavljena patenta sta velik ponos Kemijskega inštituta v Lju-bljani in pomembna pridobitev za industrijo in gospodarstvo.

S to razstavo so želeli raziskovalci Instituta Jo-žef Stefan, še zlasti pa znanstvenica dr. Maja Remškar, usmeriti luč po zornosti na dve po-dročji. Prvo je lepota na-nosveta, ki je očem nevi-dna, drugo pa je varnost, ki jo gradniki tega male-ga sveta lahko ogrozijo. Lepota je bila prikazana na številnih slikah, ki so bile razstavljene.

O varnosti nanotehnolo-gij pa nas je opozorila knjiga, ki je bila prav tako razstavljena in jo je izdalo Ministrstvo za zdravje, oz. Urad za kemikalije. Obe področji sta tesno povezani z nanotehnologijo in novo razvojno strategi-jo, katere silovitost lahko primerjamo z industrijsko revolucijo po prepričanju znanstvenice dr. Maje Remškar.

Razstavo je v prisotnosti OZS in ostalih uglednih go-stov odprl podpredsednik državnega zbora, g. Miran

Potrč

10 97/2010

RAZSTAVA NANOSVETOVI / NANODELCI IN NANOVARNOST

Direktor Inštituta Jožef Štefan,prof. dr. Jadran Lenarčič

Ga. Remškarjeva je na svečanosti iz-postavila naslednje zanimive misli:

Ustvarjanje lepote in njeno občute-nje je bilo od vekomaj del človeške ustvarjalnosti, tudi del znanosti, ki je v naši zavesti pogosto sprejeta kot nekaj odmaknjenega in nerazumlje-nega. Med samotnim in potrpežlji-vim delom z elektronskimi in atom-skimi mikroskopi znanstveniki po go -sto osupnemo nad čudovito sklad-nostjo ureditev atomov in majhnih kristalov, katerih velikost merimo v nanometrih, ki so milijonkrat manjši od milimetra ter so zato očem nevi-

dni. Zdi se, kot da bi nas ta mali svet želel spomniti, da je lepota vgrajena v srčiko materialnega sveta, čeprav jo lahko odkrivamo šele ob zdaj-šnjem napredku tehnike.

Ti mali delci se sami urejajo v prese-netljive vzorce, ki imajo včasih tudi sporočilno vrednost. Zaznavanje teh prizorov, ki so tako podobni slikam našega vidnega sveta, nas za hip ustavi v raziskovalnem delu, da se nasmehnemo in posnamemo eno t.i. sliko za dušo, potem pa nadalju-jemo z delom. Dr. Remškarjeva pra-vi; tu smo na ogled postavili te slike za dušo, ki poleg znanstvene sporo-čilne vrednosti prinašajo tisti drget srca, ko zagledamo v neskončnih razsežnostih majhnega neko infor-macijo, ki nas lahko oplemeniti.

Razstavljene slike so na razstavi bile še računalniško obarvane in prikaza-ne na način, ki poudari njihovo ume-tniško sporočilnost.

Napredek nanotehnologije, ki nam poleg odkrivanja Nanosvetov prinaša velike in svetle obete za nove izdelke, zdravljenje in diagnostiko ljudi kot tudi okolja, nam prinaša tudi dolo-čen strah in negotovost še pred ne-znanim.

Etika in občutenje lepote sta po-membni komponenti človeškega duha in mogoče bo to veljalo tudi za Nanosvetove, ki so bili predstavljeni na tej zanimivi razstavi.

Umetniška sporočilnost računalniško obarvanih slik iz nanodelcev

Po zaslugi avtorice, dr. Maje Remškar z Inštituta Jožef Štefan, kateri se je treba za-

hvaliti (in njeni skupini) za izjemna odkritja na področju nanotehnolo-gije in njene uporabnosti... je na vo-ljo knjiga ”Nanodelci in nanovar-nost”. Knjiga je na voljo tudi v pdf obliki na naslovu založnika, Urada RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje: http://www.kemijskova-ren.si/files/nano_knjiga.pdf.

Ga. Remškar v predgovoru pravi:

V zadnjih nekaj letih sta nanoteh-nologija in oznaka nano- postali čudežni besedi za privabljanje raz-iskovalcev, sanjačev, mislecev pa tudi vseh tistih, ki se zavedajo, da je stalni napredek tehnologije nujen.Odlika človeka je prav njegova želja in včasih celo nuja po ustvarjanju novega, po razumevanju obstoječe-ga, po popravljanju napak in snova-nju boljšega sveta. Včasih se napre-dek spotika na poti, za hip postoji in se celo vrne za korak, a sčasoma se vedno pokaže prava pot. Svariti pred razvojem nanotehnologije nima smisla, saj je ta vse bolj gotovo del naše svetle prehodnosti. Opominjati na nevarnosti pa spominja na mo-drost previdnosti, ki na neznanih poteh vedno koristi. Razvoj nanoteh-nologije je poleg mnogih novih izdel-kov prinesel tudi zavedanje obstoja nanodelcev v našem okolju, ki se jih sploh nismo zavedali. Nevidni delci, ki so lahko v nekaterih primerih tudi

1197/2010

NANODELCI IN NANOVARNOST

zelo nevarni, bodo spremenili naše dojemanje okolja, pose-gli v naše navade, vplivali na tehnologijo in prinesli tudi izboljšanje življenja na mnogih ravneh, če bomo z njimi ravnali na pravi način. Tako kot je informacijska doba spremenila našo miselnost, bo nanotehnologija korenito pretresla naša pojmovanja o zdravem okolju, prehrani, kozmetiki, celo o izbiri lokacije za bivanje in športne ak-tivnosti.To delo je nastalo na pobudo Ministrstva za zdravje, na-tančneje Urada Rebublike Slovenije za kemikalije, v okviru EU Twinning projekta Kemijska varnost 3 št. SI 06 IB EC 02, ki je potekal od 4.6.2007 do 3.12. 2009. Namenjeno je splošni javnosti, ker pa gre za prvo temeljno delo na tem področju v slovenskem jeziku, bo primerno gradivo tudi za dijake in študente ter za vedoželjneže vseh starosti.Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu, ki je na-menjen vsem bralcem, so splošna poglavja, ki opisujejo lastnosti nanodelcev, poti, po katerih lahko vstopijo v or-ganizem, ustrezno zaščito in priporočila za varno delo in uporabo nanomaterialov. Za pomoč pri razumevanju ne-katerih strokovnih izrazov je namenjen terminološki slo-varček na koncu prvega dela knjige. Drugi del knjige je namenjen poglobljenemu študiju obetov nanotehnologije, mikroskopiji in detekciji nanodelcev ter predvsem podrob-nemu poročilu o primerih strupenosti nekaterih najpogo-stejših nanodelcev.Posamezni odstavki so bili že objavljeni v nekaterih časo-pisih ali na spletu kot odgovori na vprašanja novinarjev ali kot moji samostojni prispevki.

dr. Maja RemškarInstitut Jožef Stefan (IJS), Odsek za fiziko trdne snovi

REMŠKAR, Maja. Nanodelci in nanovarnost. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, 2009. 103 str., barvne ilustr. ISBN 978-961-6523-41-7. [COBISS.SI-ID 248708352]

Izdajatelj: Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije, november 2009. Knjiga izobražuje in osvešča splošno in strokovno javnost glede zdravstvenih tveganj pri izposta-vljenosti nanodelcem, tako namenskih kot tistih, ki nasta-jajo pri gorenju, eksplozijah ali v industrijski proizvodnji. V elektronski verziji je dostopna na www.kemijskovaren.si.

Promotor knjige je tudi Odbor za znanost in tehnologi-jo pri OZS in njen predsednik odbora Janez Škrlec.

Nanotehno logija in njene nevarnosti

Avtor: Janez Škrlec, inženir mehatronike

Predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR pripravlja že 31. izobraževanje s podro ja mo nostne

elektrotehnike in sodobnih elektri nih inštalacij KOTNIKOVI DNEVI, ki bo potekalo 25. in 26. marca 2010 v Hotelu Radin v Radencih. Kraj in vsebina posvetovanja pritegneta k sodelovanju vsako leto preko 300 udeležencev. Posvetovanje je zanimivo tudi za samostojne proizvajalce in zastopnike raznih podjetij, ki s priložnostnimi razstavami in predstavitvami prikažejo novosti na tem podro ju.

NAMEN POSVETOVANJA Posvetovanje - dopolnilno izobraževanje je namenjeno strokovnjakom elektroenergetike s podro ja vzdrževanja, projektiranja, investicijske dejavnosti, predavateljem strokovnih šol in zainteresirani javnosti. Referen ne teme za leto 2010:

Alternativni viri elektri ne energije in njihovo vklju evanje v elektroenergetske sisteme. Novi standardi SIST na podro ju elektri nih instalacij in njihova uporaba v praksi. Problematika, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstoje ih veljavnih standardov. Predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s podro ja elektri nih instalacij. Vpliv porabnikov na kakovost napetosti in toka v elektri nih instalacijah, U inkovita raba EIB inteligentnih elektri nih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev, Uporaba in vpliv LED razsvetljave na elektri ne instalacije, Delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah in vzdrževanje, Ekologija na podro ju elektroenergetike, vplivi na okolje.

Pobude za reševanje aktualne problematike iz razprav udeležencev in predavateljev posredujemo, v smislu zaklju kov posvetovanja, ustreznim državnim institucijam. V avli hotela bo prikaz proizvodnih programov s podro ja elektri nih inštalacij, merilnih inštrumentov in opreme za elektroenergetske naprave.

Povzetke referatov objavljamo na spletni strani ED Maribor http://www.ed-mb.si/

NASLOV ORGANIZATORJA

Elektrotehniško društvo Maribor Glavni trg 17 b, 2000 Maribor Informacije: kotnikovidnevi@ed-mb.si

14 97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

Izobraževanje s podro ja mo nostne elektrotehnike in sodobnih elektri nih inštalacij, 31. KOTNIKOVI DNEVI, je namenjeno strokovnjakom elektro-energetike s podro ja vzdrževanja, projektiranja, investicijske dejavnosti, predavateljem strokovnih šol in zainteresirani javnosti. Letos bomo predstavili novosti s podro ja alternativnih virov elektri ne energije in njihovo vklju evanje v elektroenergetske sisteme, nove standarde SIST na podro ju elektri nih instalacij in njihova uporaba v praksi, problematiko, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstoje ih veljavnih standardov, predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s podro ja elektri nih instalacij, u inkovita raba EIB inteligentnih elektri nih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev, uporaba in vpliv LED razsvetljave na elektri ne instalacije, delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah ter vzdrževanje in ekologija na podro ju elektroenergetike, vplivi na okolje. V avli hotela bo prikaz proizvodnih programov s podro ja elektri nih inštalacij, merilnih inštrumentov in opreme za elektroenergetske naprave.

Povzetki referatov so objavljeni na spletni strani http://www.ed-mb.si/

Marjan ZORMAN, univ. dipl. ing. el.

GSM: 041/647 733

Inge , Rajko ROJS tel./fax: 02/471 39 51 GSM: 051/393 195

Drago HAUC GSM: 040/374 897 Drago ERNOGA tel.: 059 121 870; fax.: 059 121 871; GSM: 040/836 961 e-mail: kotnikovidnevi@ed-mb.si

.

Kotizacija znaša 280,00 EUR na udeleženca, z vklju enim 20 % DDV, za izvedbo izobraževanja in zbornik referatov. Znesek nakažite na naš transakcijski ra un. Ra un prejmete po izvedenem izobraževanju.

Zbornik in CD prejmejo udeleženci na izobraževanju.

Do 10. marca 2010.

Po pošti: ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO NARIBOR Glavni trg 17b 2000 Maribor po faksu: 059 121 871; e-mail: kotnikovidnevi@ed-mb.si; prijava-obrazec: www.ed-mb.si

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBORGlavni trg 17b 2000 Maribor Indetifikacijska številka: SI31299245 Dav ni zavezanec: DA TTR: SI 56 0417-3000-0733-805 - Nova KBM

ZDRAVILIŠ E RADENCI - služba rezervacij Do 10. marca 2010.

Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci Telefon: 02/ 520 27 20 Fax: 02 520 27 23 terme@zdraviliš e-radenci.si

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBOR

NAMEN

STROKOVNA PRIPRAVA

ORGANIZACIJA IN PRIJAVE

PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

GRADIVO

ROK PRIJAVE

PRIJAVNICE POŠLJITE

NASLOV ORGANIZATORJA

REZERVACIJA HOTELA

KOTIZACIJA

1597/2010

PROGRAM KONFERENCE

10 00 - 13 30 Predstavitev referatov

15 00 – 18 00 Predstavitev referatov

09 30 – 13 00 Predstavitev referatov

20 00 Družabni ve er s plesom

16 30 – 16 45 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

11 30 – 11 45 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

10 45 – 11 00 Odmor PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

13 30 – 15 00 Kosilo PRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA

13 00 Zaklju ek posvetovanja

09 30 Za etek posvetovanja Tomo Štumpfl 1. VPLIV NOVE GENERACIJE ELEKTRI NIH PORABNIKOV NA KAKOVOST ELEKTRI NE ENERGIJE V ELEKTRI NIH INŠTALACIJAH mag. Andrej Orgulan 2. VPLIV UVAJANJA LED TEHNOLOGIJ NA SVETLOBNO ONESNEŽEVANJE IN KAKOVOST ELEKTRI NE NAPETOSTI

Marko Kotnik 3. TEMELJNA NA ELA IN SKUPNI VIDIKI ZA NIZKONAPETOSTNO ELEKTRI NO INŠTALACIJO IN OPREMO

mag. Maja Gerkši Lah, Vasilij Grilanc, Gorazd Opaškar 4. NOVOSTI V STANDARDIZACIJI NA PODRO JU NIZKONAPETOSTNIH ELEKTRI NIH INŠTALACIJ V ZADNJEM LETU Ervin Mahori , Boštjan Lavuger, Primož Mahori 5. VARNOST IT SE ZA NE Z NA RTOVANJEM »VF OZEMLJEVANJA IN OKLAPLJANJA mag. Dejan Matvoz 6. NAVODILO SODO ZA PRESOJO VPLIVOV NAPRAV NA OMREŽJE Thomas Smatloch, Andrej Štrukelj 7. EXAMPLES AND TECHNICAL BACKROUND FOR THE INSTALLATION OF LIGHTNING CURRENT ARRESTERS IN FRONT OF THE METER IN LOW VOTAGE INSTALLATIONS IN GERMANY PRIMERI TER TEHNI NO OZADJE VGRADNJE ODVODNIKOV TOKA STRELE ( SPD TIP 1 ) V MERILNO PRIKLJU NIH OMARICAH NN OMREŽJA V NEM IJI

dr. Jože Pihler, mag. Darko Koritnik 8. ELEKTRI NI OBLOK – TEORETI NE IN PRAKTI NE ZAKONITOSTI

mag. Mitja Koprivšek 9. ZAŠ ITA ENOSMERNIH TOKOKROGOV V FOTOVOLTAI NIH ELEKTRARNAH

Rado Isakovi , Jure Strmec 10. TEHNI NA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA MED 110 KV KABLOVODI IN NADZEMNIMI VODI Marko Maver 11. NOVE TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVOV NA OKOLJE – POVDAREK NA ELEKTROENERGETIKI V INDUSTRIJI

mag. Vinko Boži 12. HRANILNIKI ENERGIJE V SISTEMIH Z NEPREKINJENIM NAPAJANJEM mag. Viktor Lovren i , Marko Pirc, Mirko Javeršek, Matjaž Lušin 13. ENOLETNE IZKUŠNJE DELA POD NAPETOSTJO NA NIZKI NAPETOSTI V NEK IN SEL dr. Zvonko Toroš 14. KAKOVOST IN VLAGANJA V DISTRIBUCIJSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM

PROGRAM – etrtek 25. 03. 2010

PROGRAM – petek 26. 03. 2010

16 97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

Informacije: Elektrotehniško društvo Maribor

31. KOTNIKOVI DNEVIPovzetki referatov 31. posvetovanja o močnostni elektroniki - Radenci 25. in 26.3.2010Kot vsako leto, se bo na posvetovanju o močnostni elektroniki tudi letos pogovarjalo o pomembnih vpršanjih in pro-blematiki razvoja elektroenergetike ter možnih rešitvah in spoznanjih. Letošnja tema so:

• Alternativni viri električne energije in njihovo vključevanje v elektroenergetske sisteme.• Novi standardi SIST na področju električnih instalacij in njihova uporaba v praksi.• Problematika, izkušnje, pomanjkljivosti pri uporabi obstoječih veljavnih standardov.• Predstavitev velikih tehnoloških projektov in novosti s področja električnih instalacij.• Vpliv porabnikov na kakovost napetosti in toka v električnih instalacijah.• Učinkovita raba EIB inteligentnih električnih instalacij, dosedanje izkušnje, investitorjev.• Uporaba in vpliv LED razsvetljave na električne instalacije.• Delo pod napetostjo na nizkonapetostnih instalacijah in vzdrževanje.• Ekologija na področju elektroenergetike, vplivi na okolje.

Pobude za reševanje aktualne problematike iz razprav udeležencev in predavateljev, katerih referate predstavljamo v tej številki revije Avtomatika, pa bodo posredovane v smislu zaključkov posvetovanja, ustreznim državnim institucijam.

Tomo Štumpfl 1. VPLIV NOVE GENERACIJE ELEKTRIČNIH PORABNI-KOV NA KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE V ELEK-TRIČNIH INŠTALACIJAH

Namen referata, ki je nastajal pri analiziranju merilnih re-zultatov v različnih električnih inštalacijah, je predstaviti vplive in posledice nove generacije električnih porabni-kov, ki s svojim delovanjem deformirajo klasično obliko sinusne izmenične napetosti in s tem tudi navidezno moč. V prvem delu referata je, poleg delovne in jalove komponente moči, na kratko predstavljena tudi defor-macijska komponenta, kot sestavni del električne ener-gije in način, kako jo lahko merimo oziroma izračunamo. Deformacijska komponenta moči je posledica delovanja višje harmonikov in predstavlja določene izgube oziroma obremenitve v električnih inštalacijah. V nadaljevanju referata so navedeni tipični električni po-rabniki in grafi čno prikazana popačenja sinusoid. Defi -nirano je tudi razmerje ( faktor) med deformacijsko in delovno komponento moči ter grafi čno prikazani diagra-mi za različne vrste elektroinštalacij. V zaključnem delu referata so nakazani predlogi za rešitev problematike, ki je iz dneva v dan večja in vedno bolj obremenjuje naše električne inštalacije ter vprašanja, na katera bo morala stroka kmalu poiskati odgovore za izboljšanje razmer, ki jih povzročamo uporabniki in predstavljajo elektro distri-bucijskim podjetjem resne težave.

mag. Andrej Orgulan2. VPLIV UVAJANJA LED TEHNOLOGIJ NA SVETLOBNO ONESNEŽEVANJE IN KAKOVOST

V preteklem stoletju smo doživeli vpeljavo nekaj novih tehnologij svetlobnih virov (fl uorescenčne, visokotlačne živosrebrove, natrijeve in metalhalogenidne). Za večino teh tehnologij je bilo skupnih nekaj značilnosti:• obstajale so predvidljive tehnološke omejitve, za ka-

tere je industrija obljubljala »takojšnje rešitve«:• težave pri odstopanju temperatur okolice,• težave z barvo svetlobe (vedno ali le v določe-

nih obdobjih življenjske dobe),• omejitve št. vklopov, pri napajanju ipd.

• najučinkovitejše vire so najprej uporabili v javni raz-svetljavi (obločna, natrijeva sijalka).

• Večini uporabnikov so bliže težave pri uvajanju kom-paktnih fl uorescenčnih sijalk, ki je bila že od začetka uvajanja namenjena najširšemu krogu uporabnikov – nadomestila bi naj klasično žarnico na žarilno nit-ko. Še danes (po 25 letih) spremljajo te sijalke nasle-dnje težave:

• vprašljiva kakovost barvnega spektra svetlobe na ra-čun višjega svetlobnega izkoristka,

• omejena življenjska doba (tako glede št. vklopov, kot splošna),

• zaradi cenenega napajalnega vezja ima kvaren vpliv na kakovost električne napetosti,

• obremenjuje okolje kot odpadek.

Kljub dobremu stoletju »tehnoloških revolucij« na po-dročju svetlobnih virov, so na trgu še vedno dostopne prav vse tehnologije (nekatere sicer v malih količinah). Danes smo priča naslednji novi tehnologiji, ki lahko zares izpodrine vse dosedanje (v vseh svojih različicah). Ostaja vprašanje, če so se proizvajalci česa naučili iz svojih na-pak pri uvajanju novih tehnologij v preteklosti, in kako se bodo morebitne težave poznale pri uporabnikih.V prispevku bodo predstavljene prednosti in slabosti uvajanja LED tehnologij kot svetlobnih virov in kakšen je vpliv sodobnih svetilk na kakovost el. napetosti.

Marko Kotnik3. TEMELJNA NAČELA IN SKUPNI VIDIKI ZA NIZKONA-PETOSTNO ELEKTRIČNO INŠTALACIJO IN OPREMO

Z nastopom novega leta smo v Sloveniji začeli uporabljati

1797/2010

POVZETKI REFERATOV

novi Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Pravilnik se posredno opira tudi na standarde. Standardi so kot referenčni dokumenti nave-deni v Tehnični smernici, ki splošno predpisuje tehnične zahteve za električne inštalacije.

Pri postrojih, kjer se pojavijo zahtevnejši pogoji, morajo projektanti, kasneje, ob izvedbi pa vsaj nadzorniki, upo-števati zahteve in rešitve, ki jih podajajo standardi. Več delov standardov skupine »Nizkonapetostne električne inštalacije« sestavlja celoto ali zaokrožuje sklop. Referat podaja nekatere napotke iz osnovnih standardov SIST EN 61140 in SIST HD 60364-1, saj sta ta standarda temelj za zahteve, ki jih podajajo standardi, razporejeni v ostale dele.

mag. Maja Gerkšič Lah, Vasilij Grilanc, Gorazd Opaškar4. NOVOSTI V STANDARDIZACIJI NA PODROČJU NIZ-KONAPETOSTNIH ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ V ZA-DNJEM LETU

Pregled standardizacijskega dela tega področja v za-dnjem letu zajema tri točke: pregled dela tehničnih od-borov, ki se dotikajo področja nizkonapetostnih električ-nih inštalacij; predstavitev nekaj širših strokovnih tem, ki so aktualne v standardizacijskih krogih na različnih nivo-jih ter kratko predstavitev informacij, ki jih lahko uporab-niki dobijo na spletnih straneh SIST.

Tehnični odbori SIST povezani s področjem nizkonape-tostnih električnih inštalacij so: DPN – Delo pod nape-tostjo; EKA – Električni kabli; ELI – Električne inštalacije; EMC – Elektromagnetna združljivost; EXP – Explozijske atmosfere; NVV – Nadzemni vodi in vodniki; MOV – Me-rilna oprema za osnovne veličine; MTR – Merilni trans-formatorji; NTF – Oskrba z električno energijo; NIR – Ne-ionizirna sevanja; POD – Prenapetostni odvodniki; PVS – Fotonapetostni sistemi; STZ – Strelovodna zaščita; VNI – Visokonapetostne inštalacije; VNT – Visokonapetostna tehnika; SKA – Stikalni in krmilni elementi; IZL – Izolator-ji; IZS – Izolacijski materiali in sistemi; ŽEN – Železniške naprave.

Ervin Mahorič, Boštjan Lavuger, Primož Mahorič5. VARNOST IT SE ZAČNE Z NAČRTOVANJEM »VF OZE-MLJEVANJA IN OKLAPLJANJA

Eksplozivna rast informacijskih omrežij, je v zadnjih treh desetletjih, dvignila digitalne prenosne hitrosti v stavbnih komunikacijskih omrežjih, iz začetnih hitrosti 1 Mbit/s na hitrosti 10 Gbit/s, kar pa dejansko pomeni, da je pri načrtovanju stavbnih ozemljitvenih infrastruk-tur v modernih poslovnih stavbah, upoštevati frekvenčni spekter med DC in preko nekaj 100 MHz.

Stavbni informacijski sistemi se običajno napajajo z iz-meničnega napajalnega razdelilnega omrežja (priporo-čen TN-S). Zaradi zaščitnih zahtev morajo biti informacij-ske naprave ozemljene preko zaščitnega ozemljitvenega sistema (PES), ki zaradi zvezdaste konfi guracije in viso-kih impedanc relativno dolgih povezovalnih vodnikov,

ne zagotavlja ustreznega odvoda motilnih tokov in ne zagotavlja ustreznega izenačevanje potencialov na po-dročju visokih frekvenc (nad 100 kHz).

Za varno in funkcionalno zanesljivo delovanje informa-cijskih tehnoloških naprav je znotraj stavbe, dela stavbe ali znotraj informacijskega sistema, potrebno zagotovi-ti zraven zaščitnega ozemljitvene strukture še dodatno širokopasovno signal referenčno strukturo (omrežje) oziroma signal referenčno ozemljitev (Signal Reference Ground) za dosego:

a) zanesljive signalne reference; b) ustrezne imunosti pred nosilci elektromagne-tnih motenj v ozemljitvenih omrežjih.

Načrtovalec mora, na osnovi arhitekturnih oblik infor-macijskih sistemov, zahtevani varnosti, pričakovani naj-višji delovni frekvenci, pričakovanimi nivoji in frekven-cami motilnih veličin in v skladu s standardi za gradnjo stavbnih informacijskih sistemov in instalacij, izdelati ustrezen koncept strukture SRG, ter ga zaradi tehnične in ekonomske učinkovitosti pravočasno uskladiti z dru-gimi načrtovalci stavbne infrastrukture, vključenimi v EMC.

mag. Dejan Matvoz6. NAVODILO SODO ZA PRESOJO VPLIVOV NAPRAV NA OMREŽJE

Za pravilno in nemoteno delovanje naprav, priključenih v elektroenergetsko omrežje, je nujno, da so v omrežju izpolnjeni določeni pogoji. Eden izmed teh pogojev je tudi primerna kakovost napetosti. Kakovost napetosti je v veliki meri odvisna od naprav, ki so vključene v omrež-je. Naloga SODO in posledično lokalnega operaterja dis-tribucijskega omrežja je, da vzdržuje primerno kakovost napetosti na priključnih mestih uporabnikov omrežja. To se doseže s presojo vplivov naprav na omrežje, ki jih s soglasjem za priključitev vključuje v svoje omrežje. V članku je predstavljena pravna osnova za presojo vplivov naprav na omrežje. Sledi pregled relevantnih slovenskih standardov, ki urejujejo to področje. Na koncu pa so predstavljeni še postopki za presojo vplivov naprav na omrežje.

Thomas Smatloch, Andrej Štrukelj7. EXAMPLES AND TECHNICAL BACKGROUND FOR THE INSTALLATION OF LIGHTNING CURRENT ARRE-STERS IN FROGNT OF THE METER IN LOW VOLTAGE INSTALLATIONS IN GERMANY

PRIMERI TER TEHNIČNO OZADJE VGRADNJE ODVO-DNIKOV TOKA STRELE ( SPD TIP 1 ) V MERILNO PRI-KLJUČNIH OMARICAH NN OMREŽJA V NEMČIJI

State of the art technology describes a lightning pro-tection system. That means among other things the installation of surge protective devices (SPD), so called lightning current arresters, at the entry of electrical su-pply cables into the structure. If installing SPDs on the

18 97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

recommended site directly at the service entry box then this can only be done with the acknowledgement of the utilities. A direct lightning stroke into a structure is a very hard threat for the electrical installation within a buil-ding. The principal and most effective protective measu-re provided for structures against physical damage cau-sed by direct lightning fl ashes is the lightning protection system (LPS).

A lightning protection system consists of external ligh-tning protection and internal lightning protection. The function of internal lightning protection is to avoid dan-gerous sparking inside the structure by application of an equipotential bonding or a separation distance (and thus an electrical insulation) between the LPS components and other electrically conductive elements inside the structure. Depending on their place within the structure, the SPDs must be able to handle different electrical pa-rameters namely currents. Electrically there is a big diffe-rence between a lightning current and a surge. The inter-national standard for surge protective devices connected to low voltage power distribution systems describes dif-ferent classes for SPDs. The class-1-arrester is a lightning current arrester tested by a simulated lightning test cur-rent Iimp and is able to handle the wave form 10/350 μs. Iimp is specifi ed by the electrical parameters peak value, charge, specifi c energy. This arrester is installed for the purpose of lightning-protection equipotential bonding.

The class-2-arrester is needed for surge protection in the permanent installation, for example the distribution area. A lightning current arrester must be able to control direct lightning strikes and has to fulfi ll the requirements of the low voltage installation in this area. That means the arrester needs a certain behavior regarding prospec-tive and expected short circuit currents within the ne-twork, a certain size of its terminals depending on the load current and for instance a certain degree of protec-tion (personnel protection). A lightning current arrester works like a bypass to prevent destructive partial ligh-tning currents from infl uencing the electrical installation within the structure. Of course it must be able to handle multiple lightning currents without any damage and de-liver a protection level, which is lower than the puncture resistance of the installation to protect.

In many European countries the structure of the low voltage installation is very similar. The mains cabling is entering the building and is connected to a certain box containing over-current protection devices like regular fuses. After that, the cabling continues to a main distri-bution board, which contains the metering. Only down-stream the meter the system will be split into different customer’s circuits for power supply of end devices. In many countries, the installation in front of the meter is under special regulations of the utilities. They are using their own guidelines for this part of the installation re-garding cable sizes, short circuit protection, earthling conditions and personnel protection depending on the type of network (TN, TT, ...). From the protection point of view the installation of the lightning current arresters

should be done as close as possible to the cable entry. Since this part of the installation is owned by the utilities, this can only be done with their agreement. Depending on the actual structure of the electrical installation wi-thin a building it is possible to install lightning current arresters in different locations.

It can be done directly at the service entrance box right after the fi rst over-current protection device near or in the main distribution box directly upstream of the me-ter. Lightning currents are a big threat for an electrical installation because of their steepness and specifi c ener-gy. That means that not only the lightning current ar-rester must be designed to handle these currents. Also planning, installation and maintenance have to be done in a proper way, to make sure, that the reliability of the protection is given over a longtime duration and under the calculated circumstances for the actual building. Re-garding the installation of the arresters it is necessary to use wires with a cross section of at least 16mm2 copper. Also the mechanical stability of the interconnections has to be taken into account. The lightning current arrester needs two different earth connections to deliver a su-ffi cient protection level for the local installation and to control the expected lightning currents. That is why the earth connection has to be done to the local earth bar within the distribution board and to the main equipoten-tial earth bar of the building.

In the past mainly electromechanical meters have been used in many European countries. They had a relatively long life cycle and were very robust from the electrical point of view. Today more and more utilities switch to electronic meters because they deliver a lot of additional features for the utilities as well as for the end customers. The future will show if these electronic meters will have the same stability and life-time as the old electromecha-nical meters. During the last 10 years more and more quality conscious customers like GSM companies have asked the utilities for stable and continuous power su-pply for their equipment. That is one reason, why more and more lightning current arresters have already been installed in the European installations in front of the me-ter to increase the reliability of sensitive equipment even in case of a direct lightning stroke.

In Germany, the fi rst regulation for the installation of li-ghtning current arresters in front of the meter was pu-blished in 1998 from the association of utilities. This regulation contains the defi ned conditions for the instal-lation of lightning current arresters in front of the meter. It describes when choosing lightning current arresters for LPZ boundary 0A to 1 then besides the rating of the discharge capability, the prospective short circuit current to be expected at the installation site must also be taken into account. Only spark gap based lightning current ar-resters should be used. The arresters should have a high self-quenching capacity and a good ability to limit follow currents in order to ensure that follow currents at the mains frequency are switched off automatically and to prevent over-current protection devices e.g. fuses from

1997/2010

POVZETKI REFERATOV

false tripping. The latest publication of that kind is from 2004 based on as well the latest standards for electrical installation and the product standard for surge protective devices.

Modern types of spark gap based lightning current ar-resters are able to control lightning current even in the case of a direct lightning stroke. The arresters delivers a protection level, which is suffi cient to protect sensitive equipment under those circumstances. It is possible to achieve a relatively high reliability, if the lightning cur-rent arresters are installed in front of the meter. Functio-ning of such a combination can be proofed by laboratory tests with a simulated lightning current of the wave form 10/350 μs.

dr. Jože Pihler, mag. Darko Koritnik8. ELEKTRIČNI OBLOK – TEORETIČNE IN PRAKTIČNE ZAKONITOSTI

Električni oblok je vsakodnevno prisoten. V obliki strele se pojavlja ob nevihtah, še pogosteje pa se pojavlja pri vklopu ali izklopu katerega koli stikala pod obremenitvijo. Prisoten je tudi ob okvarah. Električni oblok sestavljajo zapleteni fi zikalni procesi, ki jih je potrebno dobro pozna-ti, da ga lahko v pravem trenutku uspešno prekinemo.V prispevku so opisani različni vzroki nastanka ter pogo-ji za vzdrževanje in način gašenja električnega obloka. Teoretična razlaga je podprta z analitičnimi algoritmi, praktičnimi preskusi in meritvami. Poseben poudarek je na razliki med oblokom v izmeničnih in enosmernih to-kokrogih. To je vedno bolj pomembno, ker so v strmem porastu alternativni viri električne energije, ki so pravilo-ma enosmerni.

mag. Mitja Koprivšek9. ZAŠČITA ENOSMERNIH TOKOKROGOV V FOTOVOL-TAIČNIH ELEKTRARNAH

Prispevek v prvem delu obravnava novosti na podro-

čju uporabe varovalk v PV elektrarnah, še posebej glede na hitro rastoče področje uporabe obnovljivih virov energije, pri čemer ni zanemarljiv tudi prispe-vek hitrega razvoja standardizacije na tem področju. Obravnavani bodo tudi nekateri dodatni pogoji obra-tovanja, ki do sedaj niso bili poznani, povezani pa so zdodatnimi cikličnimi preskusi varovalk. Drugi del je na-menjen škodljivemu pojavu obloka v PV tokokrogih, nje-govemu vzroku in škodljivim posledicam.

Obravnavani bodo nekateri principi zaščite pred serijskim in paralelnim oblokom, ki so dandanes znani v svetu. Na koncu pa bodo podani nekateri novi predlogi za rešitev tega problema.

Rado Isakovič, Jure Strmec 10. TEHNIČNA IN EKONOMSKA PRIMERJAVA MED 110 KV KABLOVODI IN NADZEMNIMI VODI

Meja prenosnega in distribucijskega omrežja postaja v 110 kV omrežju vedno bolj zabrisana, kar se kaže pred-vsem v naraščajočem številu distribucijskih 110 kV vo-dov. Pri izgradnjah novih in rekonstruiranih 110 kV pove-zav se vedno znova pojavljajo pobude posameznikov in civilnih iniciativ po zamenjavi nadzemnih vodov s kabli. Kaj to dejansko pomeni za sam EES je obdelano v okviru prispevka, kjer je obravnavana problematika pri vgradnji 110 kV vodov v slovensko prenosno omrežje s stališča tehnične in obratovalne problematike. Narejena pa je tudi ekonomska primerjava.

Marko Maver11. NOVE TEHNOLOŠKE MOŽNOSTI ZMANJŠANJA VPLIVOV NA OKOLJE – POUDAREK NA ELEKTROENER-GETIKI V INDUSTRIJI

Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je januarja Skrb za okolje v katerem živimo nam je vedno bolj pri-sotna v našem vsakdanjem življenju. Dogajanja v naravi, ki smo jim priča pri nas in praktično po celem svetu nas

20 97/2010

31. KOTNIKOVI DNEVI

opozarjajo, da se vpliv človeka na okolje povečuje in ruši naravno ravnovesje, ki na našem planetu omogoča prije-tno življenje.

Število prebivalstva se povečuje, zahteve po višjem stan-dardu pa še dodatno povečujejo razmah industrije, pro-meta, kmetijstva. Nujno moramo poskrbeti, da se vplivi na naravno okolje bistveno zmanjšajo, v kolikor se ne želimo približati 'kritični točki' popolnega porušenja rav-novesja in bistveno slabših pogojev za življenje. Nerealno je pričakovati, da se bomo odrekli željenemu standardu življenja, torej je potrebno izkoristiti možnosti sodobne tehnologije za zmanjšanje porabe energije in drugih vpli-vov na okolje.

V tem članku bomo podrobno pregledali motorne pogo-ne v industriji in prikazali možnosti uporabe frekvenčnih pretvornikov z namenom zmanjšanja porabe energije in tudi zmanjšanja neposrednega zvočnega onesnaževa-nja. Tehnološki del pogosto zahteva uporabo frekvenč-nih pretvornikov, pomožnim sistemom za prezračevanje, hlajenje, itd. pa se velikokrat niti ne posveča dovolj po-zornosti. Nove tehnologije zmanjšujejo neželjene vplive frekvenčnih pretvornikov in povečujejo njihovo zaneslji-vost vsled česar nam bo ekonomska analiza pokazala, da je uporaba frekvenčnih pretvornikov lahko tudi dobra investicija.

Ta rešitev predstavlja sicer le drobec v celoti ukrepov, ki jih moramo storiti, a skupaj s podobnimi malimi rešitva-mi bo tudi na elektroenergetskem področju storjen velik korak pri ohranjanja našega okolja.

mag. Vinko Božič12. HRANILNIKI ENERGIJE V SISTEMIH Z NEPREKINJE-NIM NAPAJANJEM

Naprave z neprekinjenim napajanjem – UPS (angl. Unin-terruptible Power Supply) zagotavljajo izhodno napetost, ki je frekvenčno in napetostno stabilizirana ter brez motenj, ki bi se sicer iz električnega omrežja razširile na električne porabnike.

To je v napravah tehnologije on-line (VFI-SS-111) do-seženo z dvojno pretvorbo energije; AC/DC pretvorba v usmerniku naprave in nato DC/AC v razsmerniku. UPS lahko omejen čas deluje tudi brez vhodne električne energije, kar mu omogoča vir enosmerne napetosti, ki je vezan na vmesni DC nivo med obema pretvornikoma energije. Od začetka pojava UPS naprav pa vse do danes služijo kot vir enosmerne energije akumulatorji. Danes so to večinoma ventilsko regulirani svinčevi akumulator-ji, ki so v prispevku podrobno analizirani. Kot nova mo-žnost se danes na trgu že pojavljajo sistemi z vztrajniki, ki s svojo vrtilno energijo preko pretvornika zagotavljajo enosmerno napetost za napajanje UPS-a ob izpadu omre-žne napetosti. Kot alternativni viri, ki komercialno še niso razširjeni se pojavljajo še superkondenzatorji, hranilniki magnetne energije v superprevodnikih, tekoči akumu-latorji in gorivne celice. Prispevek analizira naštete mo-žne vire enosmerne energije glede na različne parametre

(tehnične lastnosti, praktično uporabnost, komercialno razpoložljivost na trgu, cenovno učinkovitost,…) in oce-njuje možnosti širše uporabe.

mag. Viktor Lovrenčič, Marko Pirc, Mirko Javeršek, Matjaž Lušin13. ENOLETNE IZKUŠNJE DELA POD NAPETOSTJO NA NIZKI NAPETOSTI V NEK IN SEL

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) z izdajo pooblastil za delo pod napetostjo (DPN) na nizki napetosti svojim delavcem izpolnila vse formalne in vsebinske pogoje za DPN na NN. NEK je prva slovenska pravna oseba, ki je začela z DPN na NN. Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so sledile v NEK uveljavljenem postopku in se pridružile izvajanju DPN na NN.

Slovenska zakonodaja omogoča izvajanje DPN. Za zače-tek izvajanja DPN morajo biti strokovnjaki elektrotehniške stroke posebej usposobljeni za izbran sistem DPN, delov-ni postopek pa mora biti vnaprej določen in preverjen. Delavci morajo glede na izbran način DPN uporabljati ustrezna orodja ter sredstva in opremo za osebno var-nost pri delu.

Slovenski standard SIST EN 50110-1:2007 Upravljanje z električnimi inštalacijami podrobno določa pristop in principe varnosti pri delu in metode DPN.NEK in SEL aktivna člana Konzorcija DPN sta uspešno iz-vedla proces uvajanja DPN. Da bi ta proces uspešno izpe-ljali, je potrebno izpolniti vse zakonske zahteve in dosle-dno izvršiti interne organizacijske aktivnosti v podjetju z dopolnitvijo internih aktov. V slovenskem elektroener-getskem okolju se več kot četrt stoletja vodi razprava o iz-vajanju DPN. V svetu je DPN že dolgo uveljavljena praksa, saj začetki sežejo osemdeset let nazaj.

Izkušnje z izvajanjem del so se zaradi specifi čne opreme v NEK pridobivale od samega začetka obratovanja. Na prelomu tisočletja so se pojavljale prve resne zahteve po formaliziranju načina uvedbe DPN, ki se je v 4 letih uvr-stilo v uradne dokumente v obliki dodatka za nevarno delo. Teh ni bilo mogoče koristiti pred formalnim dolo-čanjem dokumentirane uvedbe DPN. Največjo težavo sta pri tem predstavljala defi niranje specifi čnih dokumentov in pomanjkanje kvalifi ciranih inštruktorjev za realizacijo dodatnih specifi čnih usposabljanj za DPN. Ustanavljanje konzorcija za DPN se je pojavilo ravno v pravem času. Izkušnje NEK in skrbna uvodna analiza pogojev uvajanja DPN v NEK je bila kvalitetna izhodiščna predpostavka, da je DPN v NEK možno vpeljati v realnem roku. Notranja or-ganizacija NEK in odlično delo strokovnih služb so omo-gočile pravilno opredelitev nujnih sprememb v notranjih pravnih aktih.

Konzorcij DPN oz. zunanji partnerji so v kakovosten ob-stoječ proces dodali manjkajoče elemente kot so sistem DPN (priročniki), usposabljanje, dobavo dodatne osebne varovalne opreme in specifi čno orodje za DPN. Predsta-vljen model procesa uvajanja DPN je potrebno razumeti kot največji obseg.

2197/2010

POVZETKI REFERATOV

SEL oz. druge pravne osebe, ki ni-majo takšne notranje organizacije in specializiranih služb kot v NEK ne bodo sledile opisanemu modelu. Model uvajanja DPN na NN v NEK je maksimalen oz. model v SEL bo opti-malen za večino slovenskih podjetij. Z uvodno analizo bo potrebno v po-sameznih sredinah poiskati optimal-no rešitev uvajanja DPN z zagotavlja-njem zakonskih zahtev.

dr. Zvonko Toroš14. KAKOVOST IN VLAGANJA V DIS-TRIBUCIJSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM

Distribucijski elektroenergetski sis-tem je nujno potreben za delovanje vseh procesov, ki temeljijo na upo-rabi električne energije. Skorajda ni več poslovnih procesov, ki ne bi uporabljali električne energije. V zadnjem obdobju intenzivneje na-raščajo zahteve glede kakovosti ele-ktrične energije pri vseh odjemalcih in drugih institucijah, ki skrbijo ali nadzirajo delovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema.

Splošen pojem kakovosti je pomem-ben v vseh naših dejavnostih, tako v poslovnem svetu kot tudi v vsakda-njem življenju. Tehnološki razvoj je v zadnjem času še posebej hiter in praviloma vedno povezan z uporabo električne energije. Naravna posle-dica je, da je s tem postala tudi ka-kovost te dobrine zelo pomembna. Opredeliti kakovost električne ener-gije v distribucijskem elektroener-getskem sistemu, spremljanje le-te in določitev pogojev za njeno zago-tavljanje postaja zaradi navedenega vse pomembnejše.

Odgovoriti je potrebno na temelj-no vprašanje, kolikšna sredstva so potrebna za vzpostavitev in zago-tavljanje želenega nivoja kakovosti oziroma kakšen nivo kakovosti lahko pričakujemo pri vnaprej določenih finančnih sredstvih. S tem v zvezi se poraja vprašanje optimiranja vlo-ženih sredstev za predvideni želeni nivo kakovosti električne energije.

Z vidika zmanjševanja stroškov po-meni optimizacija vlaganj aktualen prispevek k poslovanju družb distri-bucije električne energije.

2397/2010

DNEVI INDUSTRIJSKE ROBOTIKE NA FE

Industrijska robotika, servisna robotika, roboti v medicini, to so le nekatera področja uporabe robotov danes. Gotovo najbolj prepoznana je industrijska robotika, saj je v preteklosti, trenutno še sedaj in bo tudi v prihodnje prinašala različne pozitivne učinke, tako razbremenitev delavcev težaških del kakor tudi prihranke proizvodnim podjetjem.

Sedaj že tradicionalni vsakoletni dogodek, ki ga organiziramo študentje roboti-ke s Fakultete za elektrotehniko v sodelovanju z Laboratorijem za robotiko in biomedicinsko tehniko s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, se bo letos odvijal med 22. in 26. marcem pod naslovom Dnevi Industrijske Robotike 2010 (DIR2010). Namen dogodka je študentom ter drugim obiskovalcem pri-bližati dogajanje izza zidov industrijskih objektov, s prikazom, česa vse so zmo-žni današnji roboti, tudi spodbuditi inovativnost, nekaterim pa morda le pope-striti dogajanje med študijskim letom ter potešiti radovednost. Obenem pa je to tudi priložnost, da se študentom predstavijo robotska podjetja.

K sodelovanju pri dogodku je pristopilo nekaj največjih robotskih podjetij v Slo-veniji: Motoman Robotec, ABB, Epson (Dax d.o.o.), FDS Research, Staübli (Do-mel d.d.) ter Fanuc Robotics. Paleto najnovejših industrijskih robotov dopolnju-jejo že obstoječi industrijski roboti v Laboratoriju za robotiko in biomedicinsko tehniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

V sodelovanje je z veseljem privolilo tudi nekaj priznanih strokovnjakov s področja robotike. Tako bodo prvi dan dogodka na sporedu predavanja, ki so neobhodno potrebna za delo z roboti v naslednjih dneh.

Prof. dr. Tadej Bajd bo s predavanjem o osnovah robotike udeležencem predstavil osnovne pojme v robotiki, kot so prostostna stopnja, orientacija, lega in pozicija. Razložil bo, kako opišemo gibanje robota, kakšni so lahko robotski sklepi, kakšne robote poznamo glede na vrste uporabljenih sklepov in nekaj zanimivih uporab robotov. Sledilo bo predavanje g. Darka Koritnika, direktorja podjetja DAX d.o.o., ki je zasto-pnik za robote EPSON, o industrijski robotiki.

Dr. Leon Žlajpah z Inštituta Jožef Štefan bo predaval o servisni robotiki. Razložil nam bo velik potencial servisne robotike, ter, da ne gre le za razvoj novih robot-skih sistemov, ko govorimo o servisnih robotih, ampak predvsem za uporabo in integracijo robotov pri novih specifi čnih nalogah, predvsem v okolju s človekom. V predavanju bo predstavljeno stanje na raznih področju servisnih robotov: za profesionalno uporabo, za uporabo v domačem okolju in za zabavo. Dr. Žlajpah bo spregovoril tudi o humanoidnih robotih. Ti lahko zaradi človeku podobne zgradbe sodelujejo in pomagajo človeku na njemu podoben način. Predstavljen bo tudi del raziskovalne aktivnosti na področju servisne in humanoidne robotike, ki se izvaja na Inštitutu Jožef Štefan. Za konec pa bo prof. dr. Roman Kamnik pri-kazal nekaj osnov iz varstva pri delu z roboti, saj ti lahko ob trku povzročijo mate-

24 97/2010

DNEVI INDUSTRIJSKE ROBOTIKE NA FE

rialno škodo ali poškodujejo operaterja. V kratki predstavitvi bodo predstavljene nevarnosti dela z industrijskimi roboti ter principi zagotavljanja varnosti.

Aplikacije z industrijskimi roboti

Da pa bi študentje Fakultete za elektrotehniko in drugih fakultet ljubljanske univerze, ter morda tudi študentje drugih univerz v Sloveniji imeli priložnost biti poleg čisto pravih industrijskih robotov, bo v naslednjih treh dneh potekal razvoj aplikacij za industrijske robotske manipula-torje in njihov preizkus na realnih robotih sodelujočih podjetij.

Tako bodo imeli priložnost pripraviti aplikacije na dveh Motoman, dveh ABB, dveh EPSON in dveh Staübli robotih, po en robot pa bo zastopan s strani FANUC Robotics in FDS Research. Aplikacije so različne, od postavljanja in podiranja do-min na SCARA robotskem manipulatorju in umetnega vida, pa vse do sinhroniziranega delovanja in sodelova-nja dveh robotov.

Zadnji dan dogodka je rezerviran za ekskurzijo v dve v znani slovenski podjetji: Elan d.d. in Seaway d.o.o..

Elan je eden izmed najboljših proizvajalcev smuči na svetu. Usmeritev podjetja je proizvodnja najboljše smučarske opreme na svetu z modernimi grafi kami, najboljšimi značilnostmi in najboljšimi voznimi lastnostmi za vse smučarje. Sea-way pa je vodilno razvojno podjetje na področju navtike. Oblikuje zasnove, na-črte in orodja za serijske izdelovalce jadrnic in motornih jaht. Obenem izdeluje jadrnice Shipman ter motorne jahte Skagen. Obe podjetji si dela brez pomoči robotov ne znata predstavljati.

Seveda bo v avli fakultete ves čas trajanja dogodka na ogled veliko robotov ter zanimivih nalog, ki jih ti opravljajo. Udeležba je za vse študente ter mlajše in

starejše radovedneže povsem brezplačna, k sodelovanju na delavnicah za ra-zvoj aplikacij pa so predvsem povabljeni študentje tehničnih fakultet Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih univerz.Prijava za obisk predavanj ni potrebna, za udeležbo na delavnicah in ekskurzi-ji pa se je potrebno prijaviti preko spletne strani. Vse dodatne informacije, opisi aplikacij, program in prijavnica se nahajajo na spletni strani www.dir2010.si.Vidimo se 22. marca na Fakulteti za elektrotehniko!

Ekipa DIR 2010

17. konferenca

DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKEKongresni center Grand hotel Bernardin • Portoro` • 14. - 16. april 2010

www.dsi2010.siVe~ informacij poi{~ite na spletni strani

»Uravnote`ite nalo`be, tveganja in razvoj za uspeh«

Poleg tega:pestre razprave na okroglih mizah,dru`abni dogodki,in še mnogo ve~ ...

•••

•••

se boste lahko » «hands-on delavnic.Udele`ili

Izkoristite10 % popust za zgodnjoprijavo do 16. marca 2010!

••••••••••

••••••••••

Prisluhnite

Poslovne aplikacijePoslovna inteligenca in mened`ment informacijMened`ment poslovnih procesovUpravljanje informatikePoslovno-informacijska arhitekturaStoritvene in dogodkovne arhitekture ter ra~unalništvo v oblakuInformacijska varnost in upravljanje tveganjVodenje projektov in upravljanje odnosov z izvajalciPodpora odlo~anju in operacijske raziskaveInformatika v javni upravi

vrhunskim slovenskim predavateljem, ki bodo predstavili izkušnjein novosti v naslednjih sekcijah, ki bodo letos v celoti prenovljene:

predstavitve najpomembnejših smernic na podro~ju IT v letu 2010/2011, kot jih vidijo klju~ni ponudniki.Na enem mestu boste slišali vrhunske tuje vabljene predavatelje naslednjih podjetij:IBM • Microsoft •Oracle • SAP

Ne zamudite

Prireditelj konference Organizator konference

Najpomembnejša neodvisna slovenska IT konferenca

Pridru`itese nam!

•

26 97/2010

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO

SerijaCP77xx

tudi z Intel®

Atom™procesorjem

Serija računalnikov CP77xx je namenjena za montažo na nosilno roko. Aluminijasto ohišje ima stopnjo za-ščite IP65. Različne velikosti zaslonov (6.5, 12, 15 ali 19 inčev), različne izvedbe tipkovnic in druge opcije omogočajo izvedbe v številnih kombinacijah. Poseb-nost tega računalnika je tudi izredno majhna debeli-na, ki je, odvisno od izvedbe, od 28 – 45 mm. Raču-nalnik ima vgrajeno CF kartico, operacijski sistem je Windows Embedded Standard ali Windows CE. Raču-nalnik serije CP77xx za hlajenje ne potrebuje ventila-torja, hlajenje je izvedeno preko zadnjega dela ohišja. Delovna temperatura okolice je od 0 do 55 °C.

V seriji CP77xx je sedaj na voljo poleg procesorja AMD LX800 tudi Intel® Atom™ procesor. V prihodnjih me-secih pa bo lahko opcijsko vgrajena kapacitivna krat-

kotrajna UPS elektronika, ki pri izvedbah s TwinCAT programom in op. sistemom Windows Embedded Standard ali Windows CE ob izpadu napajanja omo-goča zapis določene količine podatkov na CF kartico.

Računalnik serije C77xx lahko v kombinaciji s Twin-CAT programsko opremo (pod Windows CE ali Em-bedded Standard) predstavlja optimalno rešitev v avtomatizaciji, še posebej v povezavi z EtherCAT vo-dilom.

Več podatkov o industrijskem računalniku C77xx naj-dete na www.beckhoff.si ali pri podjetju Beckhoff Av-tomatizacija d.o.o.

Avtor: Bogdan RojcBECKHOFF AVTOMATIZACIJA d.o.o.

Serija računalnikov Beckhoff CP77xx, ki jo odlikuje izredno majhna debelina in stopnja zaščite IP65, je sedaj na voljo tudi z Intel® Atom™ procesorjem.

CP77xx odlikuje majhna debelina in stopnja zaščite IP65

Beckhoff EtherCAT komponente: Hitre, fl eksibilne, precizne, z odličnim razmerjem cena/zmogljivost

Beckhoff ponuja komponente za EtherCAT sisteme: Industrijski računalniki: zmogljivi, robustni in zanesljivi računalniki

za avtomatizacijo Embedded CX računalniki: Modularni računalnik za montažo na

DIN letev z neposredno montažo V/I modulov EtherCAT IP20 moduli: V/I moduli za montažo na DIN letve EtherCAT IP 67 Box moduli: V/I moduli za montažo v zahtevnejšem

okolju EtherCAT pogoni: pogoni z visoko dinamiko TwinCAT: zmogljiva programska oprema za PLK in pogonsko tehniko TwinSAFE: možnost integracije varnostnih modulov

www.beckhoff.si/EtherCAT-system

New Automation TechnologyBECKHOFF

| EK1

1-04

SLO

|

Pogonska tehnika

Avtomatizacija V/I IPC

EtherCAT: hitro Ethernet vodiloBeckhoff PC krmilniki in EtherCAT oprema

Beckhoff Avtomatizacija d.o.o., Zbiljska cesta 4, 1215 Medvode

Telefon: 01 361 30 80, Fax: 01 361 30 81, info@beckhoff.si

www.beckhoff.si

EtherCAT V/I moduli Ethernet v realnem času do

vhodno-izhodnih modulov Velika izbira modulov za različne

signale PC krmilniki EtherCAT področno vodilo

direktno na Ethernet priključek PLK in krmilnik pogonske

tehnike na enem PC-ju

EtherCAT pogoni Pogoni z visoko dinamiko Vgrajena hitra kontrola zank

28 97/2010

OGLASNA SPOROČILA

30 97/2010

MOTORSKI POGONI

Avtor: Andrej Rotovnik

MIEL Elektronika, d.o.o.

Gre za visoko zmogljive frekvenčne pretvornike moči od 0,2 kW do 300 kW. Glede zmogljivosti in moči, jih delimo v naslednja področja:

Omron JX:• 200 V, 1-fazno napajanje, 0,2 – 2,2 kW• 200 V, 3-fazno napajanje, 0,2 – 7,5 kW• 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 7,5 kW

• Moči do 7.5 kW• Vgrajena RS485 Modbus komunikacija• Vgrajen EMC fi lter• Avtomatsko varčevanje z energijo• Nastavitve za sekundarni motor• PTC termistorski vhod• Povezljiv z ostalimi Omron produkti in

rešitvami za avtomatizacijo• Podprt z brezplačnim programskim

orodjem CX-Drive• Serija JX je primerna za enostavnejše

pogone

Omron MX2:• 200 V, 1-fazno napajanje, 0,2 – 2,2 kW• 200 V, 3-fazno napajanje, 0,2 – 15 kW• 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 15 kW

• Moči do 15 kW• 200% zagonski navor in regulacija po

navoru v odprti zanki• Maksimalna obremenitev VT 120%/1

min in CT 150%/1min (odstopa nje navo-ra; VT = normalna obremenitev, velja za črpalke, ventilatorje; CT = težja obreme-nitev, konstantni navor, za zahtevnejše pogone, npr. dvigala)

• Pogon IM & PM motorjev• Skladnost z ISO13849-1 varnostno kategorijo 3; direktna priključitev var-

nostnih enot• Možnost blokovnega programiranja

Nova generacijaNova generacija frekvenčnih pretvornikov OMRONKot veste, so pri MIEL-u januarja, na sejmu v Celju, že predstavili

novo generacijo frekvenčnih pretvornikov OMRON.

3197/2010

NOVA GENERACIJA FREKVENČNIH PRETVORNIKOV

OMRONVarnostna tehnika

MIE

L E

lektr

on

ika

, d

.o.o

., E

fen

ko

va

61

, S

I -

33

20

Ve

len

je, Te

l.:

+3

86

3 8

98

57

50

, F

aks:

+3

86

3 8

98

57

60

, in

fo@

mie

l.si

Varnostni senzorji-senzorji z enojnim žarkom-varnostne svetlobne zavese-varnostne svetlobne zavese za veèja obmoèja

Varnostna omrežja

Varnostne moduli in releji

-varnostni krmilniki (DeviceNet)-V/I enote

-univerzalni moduli-krmilniki za dvoroèni vklop-slim moduli

Varnostna stikala za vrata-blokirna stikala-brezkontaktna stikala-stikala za teèaje

Ostala varnostna tehnika-konèna stikala-stikala za izklop v sili-varnostni releji-roèna in nožna varnostna stikala

Tel.: 03 898 57 50

• Možnost preprostega pozicioniranja• Povezljiv z ostalimi Omron produkti in rešitvami za avtomatizacijo• Podprt z brezplačnim programskim orodjem CX-Drive• Serija MX2 je primerna predvsem za pogon črpalk in ventilatorjev

Omron RX:

• 200 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 55kW• 400 V, 3-fazno napajanje, 0,4 – 300kW

• Moči do 400kW• Visok zagonski navor v odprtozančnem

delovanju 200% pri 0.3 Hz• Maksimalen navor pri 0Hz v zaprtozanč-

nem delovanju• Vgrajen EMC Filter• Vgrajena možnost programiranja• Vgrajene aplikativne funkcionalnosti• Industrijske komunikacije: Modbus, De-

viceNet, Profi bus• Povezljiv z ostalimi Omron produkti in

rešitvami za avtomatizacijo• Podprt z brezplačnim programskim orodjem CX-Drive• Serija RX je primerna za zahtevnejše pogone, kot so npr. dvigala in

žerjavi

Še vedno so normalno dobavljive tudi predhodne serije frekvenčnih pretvor-nikov:

Frekvenčni pretvorniki nove generacije so, kot ves ostali Omron program, normalno dobavljivi v nekaj dneh.

Iz MIEL-a vam bodo z veseljem poslali najugodnejšo ponudbo za frekvenčne pretvornike Omron! Več infomacij je na voljo na spodnjem naslovu:

Tel.: 03 898 57 50 • Fax: 03 898 57 60 E-pošta: info@miel.si

JX – Novi modelJ1000 – Predhodni modelCIMR-J7 – Predhodni model

MX2 – Novi modelV1000 – Predhodni modelCIMR-V7 – Predhodni model

RX – Novi modelCIMR-E7 – Predhodni modelCIMR-F7 – Predhodni modelCIMR-L7 – Predhodni modelCIMR-G7 – Predhodni modelA1000 – Predhodni model

32 97/2010

KOMUNIKACIJE V EX OKOLJIH

Bienalna mednarodna razstavaavtomatizacije, merilne tehnike,mikroelektronike, proizvodnje elektronike in IKT za industrijo

TECHNOLOGYEXHIBITIONSWEEK

Sprejeta s strani

Promovirana in organizirana:

Bienalna mednarodna razstava mehanskih prenosov, nadzora pomika in mehatronike.

Bienalna mednarodna razstava močnostnih sistemov in mehatronike.

ASSOCIAZIONE ITALIANASTRUMENTISTI

Piazzale Carlo Magno, 120149 Milan - Italy tel +39 02 49976215 - 6239fax +39 02 49976251promo.bias@fieremostre.it

S finančno podporo

Sovpada z

Visoko inovativna tehnološka ponudba, po- svečena avtomatizaciji, merilni tehniki, mikro- elektroniki in ICT rešitvam zagotavlja industrij-skemu svetu naraščajočo kakovost, zaneslji-vost, energijsko varčnost in varnost.

To je ponudba BIAS-a, stik z inovacijami na- menjenimi industrijski izrabi.

Samo z inovacijami in izmenjavo znanja se lahko najdejo prave strategije za novi za- gon!

Za brezplačno vstopnico se obrnite na www.fieremostre.it

Strokovnjaki iz oči v očiStrokovnjaki iz oči v očiza prihodnost podjetijza prihodnost podjetij

Srečajmo sev Milanu

4.-7. MAJ 2010fieramilano, Rho

Avtor: Velimir Sršan

BARTEC VARNOST d.o.o.

BARTECBARTEC gre na mobilno:gre na mobilno: PEGASUS mobilni PEGASUS mobilni telefon in On-line telefon in On-line sledilni sistemsledilni sistemBARTEC prvič predstavlja svoj novi mobilni telefon PEGASUS za

uporabo v eksplozijsko nevarnih okoljih. PEGASUS je bil posebej razvit za uporabo v težjih industrijskih okoljih kot npr.: v kemični in farmacevtski industriji, naftnem in plinskem sektorju ter rafineri-jah. Odlikujeta ga visoka raven zaščite pred vstopom prahu, vlage in vode IP65 ter uporabna temperatura delovanja od -20°C do +60°C kar omogoča uporabo aparata tudi v ekstremnih pogojih.

Številčnica je izdelana tako, da se lahko enostavno uporablja tudi pri noše-nju rokavic. Vse tipke, hkrati z alfanumeričnimi, imajo dober povratni odziv. OLED full colour ekran je dobro vidljiv tudi v neugodnih svetlobnih razme-rah. Visokoučinkovita polnilna Litij polimerska baterija z visoko kapaciteto (3,7V/2650mAh) zagotavlja dogl čas uporabe.

Vgrajeni zvočniki ponujajo uporabniku funkcijo prostoročnega telefoniranja, kar je še posebej uporabno kadar sta pri delu potrebni obe roki. Poleg tega ima PEGASUS funkcijo vibriranja, kar v glasnem okolju onemogoča zgrešene klice. Poleg funkcije telefoniranja, telefon omogoča sprejemanje in pošiljanje tekstovnih sporočil (SMS).

PEGASUS je opremljen z štiripodročnim GSM modulom (850/900/1800/1900 MHz), kar omogoča uporabo na vseh celinah. Ker je razvoj PEGASUSA potekal od začetka, le ta ne temelji na obstoječih mobilnih telefonih, ampak so se v vseh fazah načrtovanja upoštevali ukrepi za protieksplozijsko zaščito.

3397/2010

PEGASUS MOBILNI TELEFON

PEGASUS je dobavljiv v različnih izvedbah in tako pred-stavlja optimali mobilni telefon za vsako regijo in posa-mezno področje uporabe:

PEGASUS 7010ex (ATEX cona 1, 2, 21, 22, IEC Ex ; UL class I II III Div 1, Div 2)

PEGASUS 7020ex (ATEX cona 2, 22, UL class I II III Div 2)PEGASUS 7000 (industrijski model)

Poleg tega ima PEGASUS opcijo alarma v primeru nepre-kinjenega mirovanja ali t.i.»man down sensor«, ki se upo-rablja v področjih, kjer se zahteva zagotovljena povečana varnost zaposlenih. Vgrajen senzor gibanja se odziva na odsotnost gibanja in po vnaprej določenem času mirova-nja se sproži alarm.

V izogib javljanju alarma preko tekstovnega sporočila, kar utegne trajati predolgo, se lahko alarm takoj prenese do nadzornega strežnika preko GPRS ali TCP/IP protokola. Do-datno se položaj mobilnega telefona locira preko GPSa. Na karti je tako možno grafi čno prikazati zadnjo shranje-

no lokacijo. Alarm, vključno z GPS položajem, se lahko prenese tudi kot SMS sporočilo ali glasovno sporočilo.

Zaradi vgrajenega GSP sprejemnika in visoko zmogljive programske opreme, se lahko PEGASUS opcijsko upora-blja za profesionalno on-line sledenje (zaznavanje znotraj zgradb je možno znotraj določenih mejah). V ta namen BARTEC omogoča uporabo strežnika, na katerem imajo uporabniki z licenco dostop do svojega področja. Bartec tudi ponuja opcijske rešitve strankam, ki potrebujejo po-datke na ločenem serverju. PEGASUS sledilna program-ska oprema lahko sinhronizira, analizira in shrani GPS podatke. Zajem podatkov je možen v realnem času. Preko funkcije zgodovina ali »history« je možno na karti slediti celotni poti ter jo shraniti. Posebej za podjetja z voznim parkom (npr.: vozila za pre-voz nevarnih snovi) predstavlja PEGASUS idealno rešitev za cenovno ugodno realizacijo logističnih nalog.

Več informacij lahko dobite na spletni strani www.bartec-varnost.si ali na telefonski števili +386 59 221 464 – g. Velimir Sršan, produktni vodja za avtomatizacijo.

34 97/2010

SENZORIKA - LASERSKI SKENERJI V PROMETU

LMS111 laserski merilni sistem je idealna rešitev za cestninske postaje, kar je ugotovil tudi Grški operater za avtoceste AEGEAN Motorways S.A., ko so opremljali avtoceste s sistemom za elek-tronsko kvalifikacijo vozil.

Skupaj s SICK-ovim Grškim prodajnim partner-jem Elergon S.A. in Grško podružnico sistemskega integratorja Canadian IBI Group, je uspelo SICK-u predstaviti LMS111 laserski merilni sistem kot re-šitev s senzorsko tehnologijo, ki izpolnjuje šti-ri glavne kriterije katere je iskal AEGEAN Motor-ways: neobčutljivost na vremenske vplive, nizke stroške vzdrževanja, ekonomičnost in zanesljivost.

Načrtovan za zunanjo uporabo

LMS111 je merilni sistem z aktivnim skeniranjem, ki ba-zira na laserskem skenerju. Ohišje in notranja elektroni-ka so prirejena za posebne pogoje delovanja na prostem.Sistema, ki je lahko uporabljen horizontalno ali ver-tikalno, ne motijo niti vročina in bleščeča sončna sve-tloba, niti tema, slabo vreme ali bleščeče luči vozil. Možnost vgradnje nad cesto, kjer je senzor dobro za-ščiten pred umazanijo, dodatno zmanjša potrebe po vzdrževanju.

Rezultat tega je dodatna prednost za operaterja v pri-merjavi z rešitvijo s svetlobno zaveso ( npr. SICK-ovo svetlobno zaveso XLG zelo hitro in ravno tako odpor-no na vremenske vplive), kar se je izkazalo kot odlo-čilnega pomena pri končni izbiri in nakupu. Z značil-nostmi kot so razdalja skeniranja do 18m, najmanjša kotna ločljivost 0.25 °, frekvenca skeniranja do 50Hz in kot zajemanja 270 °, ustreza LMS111 v smislu sen-zorske tehnologije vsem predpogojem pri zaznavanju

in ločevanju vozil na cestninskih postajah. Dodajanje novih kvalifikacijskih kriterijev – npr. nova geometrij-

MS111 laserski me irilniii iisistem jjje iididealnl a re išišitev za cestniin kkske post jjaje kkar jjje ugotoviilil t dudiii GGrškškiii

Cestninski sistem z Cestninski sistem z laserskim skenerjemlaserskim skenerjem

Ekonomičen, odporen na vremenske vplive in z nizkimi stroški vzdrževanja

Avtor:David Vidmar, dipl. inž. el., SICK d.o.o.

www.sick.si

: Proizvodi

Logistični in proizvodni procesi so lahko učinkovitejši s SICK-ovimi pionirskimi rešitvami na področju identifikacije. Ponudba produktov vključuje linearne, stacionarne naprave za branje črtne kode, kot tudi identifikacijo z radijskimi valovi (RFID) za nadzor pretoka materiala na transportnih sistemih in mobilne ročne bralnike za hitro in zanesljivo branje linearne črtne ali 2D kode.

Preprečevanje trkov vozil, spremljanje pri nakladanju in stregi, varovanje zgradb, štetje ljudi, klasifikacija in razvrščanje produktov, določanje volumna in blaga, merjenje razsutih materialov, podpora pri navigaciji vozil, merjenje pozicije in tako spremljanje procesa – to so naloge SICK-ovih sistemov za merjenje volumna in laserskih merilnih sistemov.

Avtomatska identifikacija

36 97/2010

SENZORIKA - LASERSKI SKENERJI V PROMETU / MOTORSKI POGONI

Frekvenčni regulator z naprednimi varnostnimi funkcijami

Avtor:Žiga Petič, Tehna d.o.o.

ska polja – je lahko eno-stavno izvedeno kar med delovanjem. Tudi dejstvo da lahko parametrizaci-jo, ko je enkrat končana, prenašamo na ostale na-prave tako pogosto kot želimo zelo pospeši sam zagon in spreminjanje merjenih polj. Oboje sku-paj pripomore k temu da je LMS111 atraktiven kot ekonomična rešitev za-znavanja.

Od motocikla do 40 tonskega tovornjaka ...

... LMS111 pomaga jasno prepoznati vsako vozilo. V ta namen je bila vgra-jena po ena naprava nad vsako cestninsko postajo. Ko voznik plača cestnino za uporabo avtoceste, se odprejo vrata, da se omo-goči prehod. Pri tem pro-cesu vozilo preide skozi vertikalno polje naprave, ki določi višino vozila in hkrati razlikuje ali gre za osebno vozilo ali tovorno vozilo, z ali brez prikolice.

Tak pristop zagotavlja da je zaposleni zaraču-nal pravilno cestnino. Za manj pogoste primere, kjer je delovanje cestnin-skega sistema popolnoma avtomatizirano, je možna vgradnja LMS-a 111 na tak način, da prepoznava vozila že ob približevanju cestninski postaji, kjer se cestnina prikazuja in za-računava samodejno.

Zaključek:

Neodvisno od sekundar-nih lokalnih zahtev, vre-menskih pogojev, zahtev posameznega cestnin-skega sistema, LMS111 zagotavlja maksimal-no mero prilagodljivosti ob minimalnih stroških vgradnje in investicije.

Safe-off, Safe-speed, safe-torque … brez njih ne gre več

Allen-Bradley predstavlja nov model frekvenčnih regulatorjev PowerFlex 755:

• Vektorska regulacija z možno-stjo pozicioniranja

• Certifi cirane varnostne funkcije • Razpon moči 7.5 do 250 kW,

IP54• Komunikacijski vmesniki za vsa

industrijska vodila• TorqProv funkcija za viseča

bremena

Rešitev za vaše aplikacije:

Varnostne funkcije

omogočajo konstrukcijo strojev in naprav, ki so funkcionalno varne in obenem maksimalno produktivne. Namesto popolne zaustavitve in elektromehanskega odklopa pogo-na lahko pri določenih procedurah (posluževanje stroja) aktiviramo varno hitrost oz. navor na pogonu - zmanjšamo izpad proizvodnje in izgubo časa za ponoven zagon stroja ali linije – brez kompromisa z varnostjo.

Pozicioniranje in CAM profili Zaprtozančno pozicioniranje z AC motorji in motorji s permanentnimi magneti – različni tipi dajalnikov pozicije (inkrementalni, absolutni, SSI, Hiperface) – vhod za 2 dajalnika

Komunikacijski vmesniki Vgrajen Ethernet - opcije DeviceNet – ControlNet - EtherNet/IP – PROFIBUS – In-terbus – Bluetooth – Modbus –CANopen

Rešitev za dvigala V aplikacijah, kjer je motor obremenjen z visečim bremenom ali drugo silo v mirujočem stanju, mora pogon generirati ustrezen nasprotni moment na osi, preden lahko sprosti mehansko zavoro - to je funkcija TorqProv. Za dodatne informacije poglejte spletno stran: http://www.ab.com/drives/po-werflex/755/

3797/2010

MOTORSKI POGONI

KONKURENČENFREKVENČNI REGULATORPOWERFLEX 4M

ALLEN BRADLEYMEHKI ZAGON SMC-3

Informacije:Žiga Petič, Tehna d.o.o.

• od 0.25 do 11KW• PRAKTIČEN

- montaža na DIN letev- drug ob drugem - kabel za napajanje zgoraj- kabel za motor spodaj

• ENOSTAVEN- prednastavljen- povežeš- priključiš- deluje

• IMAstandardno MODBUS

• OPCIJAETHERNET

• od 1 do 250KW• mehak zagon in ustavljanje• do 500KW pri 6 žični vezavi• (samo mehak zagon)• STANDARDNO

- vgrajen BYPASS kontakt• PRAKTIČEN

- montaža na DIN letev do 18.5KW

- kabel za napajanje zgoraj- kabel za motor spodaj

• ENOSTAVEN- nastavitev z rotacijskim stikalom- povežemo-priključimo-de- luje

KAKOVOSTNE

CENOVNO KONKURENČNE

ELEKTRO KOMPONENTE

IZ ZALOGE

38 97/2010

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA SLOVENSKA PODJETJA

Informacije:Danilo Petrič, direktor Tehna d.o.o.

ROCKWELL AUTOMATION ŠIRI PARTNERSKO MREŽO

Vodilni proizvajalec industrijske opreme za avtomatizacijo z letno prodajo pre-

ko 7 milijard € intenzivno širi partnersko mrežo. Med strateškimi partnerji

najdemo imena kot so Cysco, IBM, MicroSoft, Dessault (CAD SolidWorks),

Endress+Hauser (merilna oprema), med svetovalnimi korporacijami pa ARC

Advisory Group, AMR Research, Gartner, Aberdeen Group, podjetja, ki razvija-

jo programske rešitve so vključena med Enterprise Solution Partner-je.

Na področju prodajnih storitev so poleg distributerjev (distributerji predsta-

vljajo steber globalnega trženja, prisotni so v vseh državah) tudi inženiring

podjetja, sistemski integratorji in seveda proizvajalci strojev, ki pretežno upo-

rabljajo rešitve Rockwell Automation.

Skupina več sto podjetij – Encompass partnerji, pa razvija in globalno trži

proizvode, ki so kompatibilni (enabled) z Rockwell Automation krmilno teh-

nologijo in jo vsebinsko dopolnjujejo.

(npr. ProSoft – komunikacijski prehodi, MATRIKON - OPC strežniki, Kepware-

gonilniki, ULTRA- komunikacije itd.

So povezave lahko tudi poslovna priložnost za sloven-ska podjetja, ki imajo razvojni potencial?

Imate idejo?

3997/2010

PROCESNE KOMUNIKACIJE

S STEP 7 preko interneta do S STEP 7 preko interneta do SIMATIC S7 krmilnikaSIMATIC S7 krmilnika

Informacije:Simon Čretnik, Siemens d.o.o.

Potrebno je zagotoviti dostop do avtomatizacijskega sistema (npr. SIMATIC S7) preko interneta. V tem primeru je možno dostopati samo do enega krmilnika s pomočjo posredovanja portov.

PG funkcije se uporabijo s STEP 7 za dostop do avtomatizacijskega sistema v lokalni mreži preko zunanje mreže (slika 1). Dostop je narejen preko vmesnika, ki uporablja NAT (Network Address Translation) in NAPT (Network Address Port Translation) servise.

Slika 1 - Komunikacija

Slika 2 - Vmesnik

Slika 3 - Primer posredovanja portov

V zgornjem primeru, PG funkcije dovoljujejo sle-deče s STEP 7:

• Prenos konfiguracije in uporabniškega pro-grama v krmilnik

• Nadzor blokov in spremenljivk

PG funkcije, S7 komu-nikacija idr. uporabljajo port 102 (TCP).

V tem primeru je po-trebno nastaviti posre-dovanje portov v DSL modemu (routerju) na strani tovarne in na ga-teway-ju, tako, da se sporočila na portu 102 iz zunanje mreže po-sredujejo na port 102 IP naslova krmilnika.

IP naslov SIMATIC S7 je v lokalni mreži (slika 3).

Za sledeči aplikaciji je potrebno paziti (dva na-čina), kako se nastavi zunanje fiksne IP naslo-ve običajnega DSL mo-dema/routerja na strani tovarne in zunanje IP naslove gateway-a.

• Nadzor blokov, omo-goči »online« gledanje blokov S7 krmilnika znotraj STEP 7

• Vmesnik za prenos, omogoči prenos konfi-guracije iz STEP 7

Primer ZunanjiIP naslov

Zunanjiport

NotranjiIP naslov

Notranji port

Aplikacija

Oddaljen dostop preko interneta Z uporabo port forwarding

IP naslov 102 172.168.2.10 102 STEP 7

Dostop preko NAT/NAPT 192.168.2.1 102 172.168.2.10 102 STEP7

40 97/2010

PROCESNE KOMUNIKACIJE

Nadzor blokov

V HW konfiguraciji je potrebno narediti sledeče spre-membe, da se omogoči »online« spremljanje blokov.V HW konfiguraciji SIMATIC S7 projekta, se zamenja IP naslov naprave, ki omogoča dostop do interneta (npr. integriran PN port krmilnika, ali ustrezen ko-munikacijski procesor) z zunanjim IP naslovom DSL modema/routerja na strani tovarne.

Spremenjena HW konfiguracija je namenjena SAMO nadzoru blokov in se je NE SME prenesti na krmilnik, kajti ta informacija je shranjena v projektu in bi se v primeru prenosa le ta spremenil. Posledično bi bil onemogočen nadaljnji nadzor!

Vmesnik za prenos

Ni sprememb v projektu, ko se nastavlja vmesnik za prenos na STEP 7. Originalni IP naslov ostane v pro-jektu. Samo IP naslov ciljne naprave se zamenja z zu-nanjim IP naslovom DSL modema/routerja na strani tovarne.

Tako je možen tudi prenos sistemskih podatkov in HW konfiguracije, ne da bi bila online povezava pre-kinjena po prenosu. V tem načinu pa ni možen nad-zor blokov.

Zaključek:Z oddaljenim dostopom prikazanim v tem primeru, lokalna mreža NI ZAŠČITENA pred nepooblaščenimi dostopi. Zato predlagamo uporabo VPN (virtual pri-vate network) za oddaljen dostop preko interneta. Z VPN je možno uporabiti PG funkcije v STEP 7:

Slika 4 - Vmesnik za prenos

• brez potrebe po spreminjanju IP naslova ethernet vmesnika v HW konfiguraciji za nadzor blokov

• brez potrebe po spreminjanju IP naslova vmesni-ka za prenos HW konfiguracije in uporabniškega programa v krmilnik

Navodila za uporabo VPN s Scalance S6x in SOFTNET Security Client so na voljo pod številkami 32447942 in 24968210. Opisani način pa je na voljo pod številko 38571711 na spletni strani https://support.automation.siemens.com

MERILEC POVRATNEGA SLABLJENJA

Povratno Slabljenje (Return Loss) izra-žamo v dB in predstavlja logaritmično razmerje med poslanim (Pp) in skupnim odbitim (Po) signalom [RL=-10logPo/Pp]. Manjša vrednost, boljši rezultat, -60dB je boljše kot -35dB. Za merjenje Povratnega Slabljenja je znanih več me-rilnih metod. Najpogosteje se upora-blja metoda OCWR (Optical Continuous Wave Refl ectometer).Teoretično poteka postopek v treh kora-kih. V prvem izmerimo moč izhodnega signala, v drugem instrument sam iz-meri odboj, ki ga povrzoča sklopnik, na koncu izmerimo skupni odboj od sklop-nika in merjenca.

Serija Turbotest 500B ponuja najnovej-še izsledke pri merjenju optičnega du-šenja in povratnega slabljenja. Instru-ment je hkrati merilec optične moči, skupnega dušenja na trasi ali vstavi-tvenega slabljenja(IL) in povratnega slabljenja(RL).Model T506B-FTTH deluje pri 1310, 1550 in 1490 nano metrih. Shrani do 1000 me -

ri tev. Rezultate s pomočjo priložene pro-gramske opreme prenesemo na PC in ure-jamo.

V kompletu 9994E je instrument TURBO-TEST 500B, program na Windows osnovi z navodili, polnilec akumulatorja z mrežnim napajalnikom , RS-232 priključni kabel, APC/UPC referenčni kabel, konektorski nastavek, tuljava, izvijač, navodila in pre-nosna torba.

Več info: EZŽ d.o.o., www.ezz.si

4197/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Družina easy, sestavljena iz krmilnorelejnih modulov easy, MFD-Titan in kompaktnih krmilnikov easyControl, pokriva široko področje aplikacij v avtomatizaciji. Novi član družine easy - easySafety ponuja optimalno rešitev za varnostne funkcije, istočasno pa ponuja preprostost in prilagodljivost

družine krmilnorelejnih modulov easy800. Preprostost filozofije tokovnih shem easy je bila prenesena tudi na družino easySafety. Uporabniki krmilnorelejnih modulov easy, se tako lahko hitro naučijo delovanja modulov iz nove družine.

EasySafety, ki je certificiran pri TÜV Rheinland, kom-binira funkcije standardnega krmilnorelejnega mo-dula in varnostne funkcije. Ne glede na to, ali gre za preproste ali kompleksne stroje, je zahtevana varnost ljudi in opreme zagotovljena z uporabo kompaktnih modulov easySafety. Številni varnostni funkcijski bloki, ki so implementirani v eni napravi (slika 2), zmanjšajo stroške zaloge, istočasno pa je povečana prilagodljivost. Uprabnik lahko modul varno in hitro uporabi v različnih varnostnih aplikacijah. Visoka razpoložljivost strojev se doseže s pomočjo diagno-

stičnih funkcijskih blokov. Napake se lahko prikazu-jejo na integriranem ali oddaljenem prikazovalniku. Varnostne funkcijske bloke se lahko konfigurira di-rektno na modulu ali preko računalnika.

Igor Jug, produktni vodjaKolektor Synatec, d.o.o.,

igor.jug@kolektor.com

EasySafetyEasySafety -varnostne in krmilne funkcije v eni napravi

Slika 1 – Razširjena družina krmilnorelejnih modulov easySlika 2 – Standardne krmilne in varnostne funkcije znotraj

ene naprave

42 97/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Varnostni funkcijski blokiVarnost strojev in ljudi mora biti zagotovljena skozi celoten življenj-ski cikel stroja. Za zagotovitev varnosti ljudi na strojih je potreb-na uporaba varnostnih komponent, kot so tipke za izklop v sili, var-nostne zavese, pozicijska stikala itd. Varnostne informacije, ki jih dobimo iz teh komponent, lahko nadzorujemo in vrednotimo z var-nostnimi moduli easySafety. Na ta način lahko z easySafety zado-voljimo tudi zahteve pri aplikacijah z najvišjimi varnostnimi zah-tevami: kategorija 4 skladno z EN 954-1, PL e skladno z EN ISO 13849-1, SILCL 3 skladno z EN IEC 62061 in SIL 3 skladno z EN IEC 61508.

Mnogo predpripravljenih in testiranih funkcijskih blokov omogoča šte-vilne možnosti varnostnih aplikacij znotraj ene same naprave. Na ta na-čin so bistveno zmanjšani stroški rezervnih delov, saj je v primerjavi s klasičnimi varnostnimi moduli potrebno imeti na zalogi samo en modul, s katerim lahko izvedemo vse varnostne funkcije (slika 3). Nabor varno-stnih funkcij, ki so na voljo v easySafety modulih (slika 4):

• izklop v sili,• zaščita vrat z zaklepanjem ali brez njega, • dvoročno posluževanje,• varnostna zavesa z opcijo funkcije »muting«,• nadzor varnostnih preprog,• ročno ali nožno stikalo »omogoči«,• stikalo za izbiro delovanja, • element za varni vklop, • nadzor mirovanja, • nadzor hitrosti, • varnostni časovni rele, • nadzor povratne zanke.

Slika 3 – Zahvaljujoč večjemu številu varnostnih funkcij znotraj easySafety se bistveno zmanjšajo stroški zaloge

4397/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Slika 4 – Varnostne funkcije, ki so na voljo v easySafety

Možnost komunikacij in razširitev

EasySafety ponuja velik nabor razširitvenih možnosti (slika 5). Preko integriranga vmesnika easyNet je omogočena povezava do oddaljenih krmilnorelejnih modulov easy ali povezava varnostnih modulov easySa-fety. Lokalna razširitev je možna preko vgrajenega vmesnika easyLink. Kot razširitveni moduli se lahko uporabijo standardni vhodno-izhodni moduli iz družine easy. Izmenjava podatkov s prostoprogramabilnimi krmilniki je možna preko komunikacijskih modulov. Na voljo so ko-munikacijski moduli za povezavo na Profibus-DP, CANopen, DeviceNet in ASi. Tudi ti moduli so standardni moduli iz družine easy, ki se lahko uporabljajo tudi z ostalimi krmilnorelejnimi moduli easy.

Slika 5 – Številne možnosti razširitev in komunikacij

Konfiguracijska programska oprema easySoft-Safety

Programsko orodje easySoft-Safety je uporabniku prijazno orodje, ki v standardnem načinu tokovnih shem easy omogoča kreiranje var-nostnih in standardnih krmilnih aplikacij, njihovo simulacijo in pre-nos na modul easySafety (slika 6). Projektni pogled omogoča grafi čno konfiguriranje po načinu »povlecizpusti«. EasySafety je lahko kon fi-gu riran kot samostojna enota ali pa integriran v mrežo easyNet. Lo-čena tokovna shema easy za varnostne in standardne krmilniške fu nkcije zagotavlja striktno ločitev varnostnih in krmilnih funkcij.

44 97/2010

OPREMA ZA STROJEGRADNJO

Slika 6 – EasySafety moduli se konfi-gu rirajo v programskem orodju easy-

Soft-Safety

Vse varnostne funkcije lahko uporabnik izbere s seznama var-nostnih funkcijskih blokov. V na-slednjem koraku je potrebno var-nostne funkcijske bloke povezati z varnostnimi vhodi in izhodi. To pa je tudi vse, kar je potrebno de-finirati v easySafety programskem orodju. Konfiguracija je pripravlje-na za prenos na varnostni krmil-norelejni modul easySafety.

Varnostna in standardna kr-milna konfiguracija sta zašči-teni vsaka s svojim geslom.

Spremembe ali celotno konfiguri-ranje je možno tudi direktno na modulu, in sicer preko vgrajene-ga prikazovalnika in tipkovnice. Konfiguracija se lahko na module easySafety prenese tudi preko spo-minske kartice.

Packaging Machine

SAFETY GATE 4 OPEN

Novi varnostni krmilnorelejni moduli easySafety nadzorujejo vso otre no varnostno o remo na stroju in tako omo o ajo a lika ije v

skladu z najvišjimi varnostnimi zahtevami po EN 954-1, EN ISO 13849-1, EN IEC 62061/61508.

olektor Synate d.o.o. synate kolektor.si .kolektorsynate .si

4597/2010

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

PODELJENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠI PODELJENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠI POSLOVNI NAČRT 2009POSLOVNI NAČRT 2009

Ljubljana, 4. marec 2010 – Tehnološki park Ljubljana je podelil nagrade za Najboljši poslovni načrt 2009. Prvo mesto je zasedel poslovni načrt BioSistemika d.o.o. - Molekularne analize, drugo mesto si je priboril poslovni načrt Envit - okoljske tehnologije in inženiring, ter tretje mesto pa je pripadlo poslovnemu načrtu OpenHours.V roku za oddajo poslovnih načrtov je Tehnološki park Ljubljana prejel 13 poslovnih načrtov.

Poslovne načrte je ocenila 4-članska strokovna komisija v sestavi:

• mag. Iztok Lesjak, Tehnološki park Ljubljana• Jure Mikuž, RSG Kapital (ponudnik tveganega kapitala)• Blaž Kos, Klub poslovnih angelov Slovenije• Mario Orasche, Eagle ventures (ponudnik tveganega kapitala)

Komisija je pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:

• inovativnost in kreativnost ideje • prepričljivost in primernost pokritosti ključnih vsebin • tržni potencial ideje• uresničljivost poslovnega načrta • primernost tehnične izvedbe

Najbolje ocenjenih pet poslovnih načrtov se je predstavilo na do-godku Postanite poslovni angel!, ki ga je na Tehnološkem parku Ljubljana organiziral Klub poslovnih angelov Slovenije.

Pred udeleženci, ponudniki kapitala, in strokovno komisijo Tek-movanja so nosilci poslovne ideje v eni minuti predstavili poslovno idejo in skušali zanjo navdušiti udeležence. Na osnovi ocenjenega načrta (80 % končne ocene) in ocenjenega nastopa (20 % celotne ocene) so bili razglašeni zmagovalci Tekmovanja za najboljši po-slovni načrt.

1. mesto: BioSistemika d.o.o. - Molekularne analize (Klemen Zupančič) – je spin-off podjetje Nacionalnega inštituta za biolo-gijo. Podjetje ponuja celostne in inovativne rešitve na področju molekularnih tehnik. Podjetniška ekipa je interdisciplinarna, ki bo naročnikom zagotavljala kakovostne in celostne rešitve v obliki izo braževanj, ISO certificiranih validacij protokolov, lastno inova-tivno programsko-strojno opremo, ki jo prilagodijo naročniku za specifične potrebe.

2. mesto: Envit - okoljske tehnolo-gije in inženiring (Neža Finžgar) – se ukvarja z vsemi stopnjami remediacije z organskimi in anorganskimi polutan-ti onesnaženih tal, od prvih meritev do po-remediacijskih ukrepov. Rezultat de-lovanja podjetja bodo zmanjšani nega-tivni vplivi, ki jih onesnažena tla pred-stavljajo za zdravje ljudi in okolja.

3. mesto: OpenHours (Ivan Turko-vić) – je specializiran globalni spletni in mobilni iskalnik, ki uporabniku med drugim omogoči, da z enim klikom dobi informacijo o tem, ali je neka banka, tr-govina, pošta, lekarna, bencinski servis ali restavracija trenutno odprta. Projekt je začel svojo pot v Sloveniji, sedaj se širi najprej na Dansko in Nizozemsko, nato še v ZDA in drugod po svetu.

4. mesto: Spletno-mobilni servis – Moboolo (Kristijan Sedlak) – je no-vodobni spletni servis za komunikaci-jo, informiranje in aktivno obveščanje uporabnikov preko mobilnega telefona, glede na geo-lokacijo ter preko spleta. Moboolo je spletno-mobilno socialno omrežje in uporabnikom nudi tako sta-tične, kot sveže dinamične podatke, gle-de na uporabnikove trenutne zahteve in potrebe.

46 97/2010

POSLOVNE PRILOŽNOSTI

MMeerrjjeennjjee iinn rreegguullaacciijjaa

tteemmppeerraattuurree oo TTiippaallaa PPTT 11000000 -- PPVVCC ((110055ººCC)) oo TTiippaallaa PPTT 11000000 -- SSIILLIIKKOONN ((118800ººCC)) oo TTiippaallaa PPTT 110000 -- PPVVCC ((110055ººCC)) oo TTiippaallaa PPTT 110000 -- SSIILLIIKKOONN ((118800ººCC)) oo TTiippaallaa KKTTYY 8811 -- PPVVCC ((110055ººCC)) oo TTiippaallaa KKTTYY 8811 -- SSIILLIIKKOONN ((115500ººCC)) oo PPrreettvvoorrnniikkii ssiiggnnaalloovv oo MMeerriillnnoo--rreegguullaacciijjsskkii iinnššttrruummeennttii

VViissookkootteemmppeerraattuurrnnaa ttiippaallaa -- ppoo nnaarrooččiilluu kkuuppccaa FFBBSS EElleekkttrroonniikk,, dd..oo..oo.. TTeell:: 0033 –– 88998833 770011 CCeessttaa FFrraannttiišškkaa FFooiittaa 1100 FFaaxx:: 0033 –– 88998833 771188 33332200 VVEELLEENNJJEE EEmmaaiill:: ffbbsseelleekkttrroonniikk@@ssiiooll..nneett

5. mesto: Spletni prijatelj (Benjamin Dobnikar in Tim Kremič) – odpira nov, inovativen pristop k ko-munikaciji, marketingu in projektnemu vodenju. Podjetje namerava izkoristiti potencial uporabe brez-plačnih aplikacij za brezplačne video klice v poslovne namene.

Najboljši trije poslovni načrti so prejeli denarne na-grade, ki jim jih je podaril Tehnološki park Ljubljana in paket ugodnosti Banke Koper.

Pogoj za izplačilo nagrade je ustanovitev podjetja do konca leta 2010, če le-to še ni ustanovljeno.

Več o projektu Tekmovanje za najboljši Več o projektu Tekmovanje za najboljši poslovni načrtposlovni načrt

Januarja 2010 je Tehnološki park Ljubljana pričel z izvajanjem tradicionalnega projekta Tekmova-

nje za najboljši poslovni načrt. V sklopu projekta je bilo organiziranih devet podjetniških delavnic. Namen delavnic je bil motivirati skupine, ki imajo poslovno idejo, da jo preverijo s pripravo poslovnega načrta za ustanovitev podjetja.

Podjetniške delavnice, so bile izvedene v okviru Tek-movanja za najboljši poslovni načrt, je Tehnološki park Ljubljana nadgradil z vsebinami za predstavitev podjetniške ideje pred investitorji. Izvedba omenjenih vsebin je prenesena s projektom IRTrain – Invest-ment rediness Training (www.ready4investors.eu), katerega namen je usposobiti podjetnike za sodelova-nje s potencialnimi vlagatelji. Več kot 300 udeležen-cev je sodelovalo na podjetniških delavnicah.

Podjetniške skupine, ki so prijavile poslovni načrt na Tekmovanje za najboljši poslovni načrt so se tudi ne-posredno uvrstile na Tekmovanje za Start:up Slo-venije, ki ga izvaja Tovarna podjemov, s soorganiza-torjema Poslovnimi angeli Slovenije in Tehnološkim parkom Ljubljana ter z osredjema partnerjema Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije in Mini-strstvom za gospodarstvom.

Pogoji za prijavo poslovnega načrta so bili na-slednji:• Na tekmovanju je lahko sodeloval vsak, ki se je

udeležil vsaj ene izmed delavnic, ne glede na izo-brazbo ali zaposlitveni status, in sicer kot posa-meznik ali kreativna skupina z največ petimi (5) člani. Prijavil se je lahko tudi samostojni podje-tnik ali gospodarska družba, ki ni bila ustano-vljena pred 1.6.2009.

• Prijavljen poslovni načrt je moral biti inovacija ali kreacija prijavitelja te ideje.

• Za opravljanje poslovne dejavnosti mora prijavi-telj uporabljati tehnološko zahtevnejšo in napre-dnejšo tehnologijo oz. zahtevnejša znanja.

• Prijavitelj je moral izkazovati kreativnost in ino-vativnost, visok tržni potencial, potencial rasti, tehnološko svežino, dodano vrednost.

Dodatne informacije:Dodatne informacije:Kristina OberPredstavnica za odnose z javnostmiTehnološki park Ljubljana, Tehnološki park 19, 1000 LjubljanaTel. 01 620 34 00, E-pošta: kristina.ober@tp-lj.si, Spletna stran: www.tp-lj.si

Mesto Nagrada1. mesto 3.000 €2. mesto 2.000 €3. mesto 1.250 €

4797/2010

OGLASNA SPOROČILA

ABB d.o.o.Koprska ulica 921000 Ljubljana, Slovenija www.abb.si

„The worldrelies

on ABB

Automation products“

Prodajni program MITSUBISHI ELECTRIC:

- frekvenčni pretvorniki, - servo pogoni, - krmilniki (enostavni, kompaktni in modularni), - HMI (uporabniški vmesniki), - roboti, - stikalna oprema.

Tehnična podpora:

INEA ima vedno v ospredju skrb za stranko. Če želite diskusijo glede tehničnega vprašanja, enostavno stopite v stik z nami. Lokalna podpora sodeluje z Mitsubishi European Service Group, kar pomeni, da se z vašim tehničnim izzivom lahko hkrati ukvarja več inženirjev. Zavoljo tega bo vaše vprašanje rešeno hitro in učinkovito.

Prodaja: INEA, d.o.o., Stegne 11, 1117 Ljubljana, tel.: 01 513 81 30/16, 01 513 81 50, www.inea.si