6D INFORMACIJSKI MODEL GRADBENEGA OBJEKTA PODJETJA HALDER D… · 2017. 11. 28. · I Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Magistrsko delo univerzitetnega študijskega programa

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Dražen Vincek

6D INFORMACIJSKI MODEL GRADBENEGA OBJEKTA PODJETJA HALDER D. O. O. V

HOČAH

Magistrsko delo

Maribor, julij 2016

I

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Magistrsko delo univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo, smer Gradbeni

management, modul Gradbeni management.

6D INFORMACIJSKI MODEL GRADBENEGA OBJEKTA PODJETJA HALDER

D. O. O. V HOČAH

Študent: Draţen Vincek

Študijski program: 2. stopnja, Gradbeništvo

Smer: Gradbeni management

Modul: Gradbeni management

Mentor: izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inţ. grad.

Somentor: doc. dr. Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inţ.

Lektorica: Katja Vajda, profesorica slovenščine

MARIBOR, JULIJ 2016

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, dr. Andreju Štruklju, za

pomoč pri opravljanju magistrskega dela. Prav tako

se zahvaljujem somentorici, doc. dr. Nataši Šuman.

Velika hvala asistentu, Zoranu Pučkotu, na

vloţenem trudu, času in idejah, ki so pripeljale do

uspešnega končanja magistrske dela. Hvala vsem

profesorjem, ki so me skozi študij naučili bistva

gradbeništva.

Posebna zahvala velja staršem, dedku, sestri in

zaročenki, ki so mi omogočili študij in mi vedno

stali ob strani, tako v lepih kakor tudi v teţkih

trenutkih.

V

6D INFORMACIJSKI MODEL GRADBENEGA OBJEKTA PODJETJA HALDER

D. O. O. V HOČAH

Ključne besede: upravljanje objektov, vzdrţevanje objektov, informacijski model

gradbenega objekta, analiza časa, analiza stroškov

UDK: 004:69.059(043.2)

Povzetek

V magistrskem delu bomo obravnavali 6D informacijski model objekta, ki temelji na

sodobnem pristopu informacijskega modeliranja gradbenih objektov (engl. Building

Information Modeling; BIM), ki daje lastniku informacije za upravljanje in vzdrževanje

objekta v predvideni življenjski dobi. Obratovanje in vzdrževanje objekta je peta od šestih faz

v življenjskem ciklu gradbenega projekta. Začne se po izdaji uporabnega dovoljenja in

primopredaje objekta lastniku. Faza obratovanja in vzdrževanja predstavlja najdaljše

obdobje gradbenega projekta in njeno trajanje, kot tudi ohranjanje stalne funkcionalnosti

objekta, je zelo odvisno od rednega vzdrževanja objekta. V teoretičnem delu bomo na splošno

opisali vrste vzdrževalnih del in jih v praktičnem delu predstavili na realnem objektu. Izdelali

bomo popis elementov objekta ter vgrajenih inštalacij in opreme, za katere je predvideno

vzdrževanje v življenjski dobi objekta. Od proizvajalcev bomo pridobili tehnične specifikacije

vgrajene opreme in inštalacij ter na tej osnovi določili potrebne intervale in višino stroškov za

izvedbo vzdrževalnih del. Predmet obravnave v aplikativnem delu magistrskega dela je

gradbeni objekt, ki se uporablja za potrebe lastnika podjetja Halder d. o. o., in je

funkcionalno razdeljen na trgovino s skladiščem in na pisarniške prostore. Cilj magistrskega

dela je izdelati 6D informacijski model objekta oziroma servisno knjižico za gradbeni objekt v

lastništvu podjetja Halder d. o. o. z vsemi predpisanimi ukrepi vzdrževanja in oceno stroškov

predvidenih vzdrževalnih del od začetka uporabe do zaključka projektirane življenjske dobe

objekta.

VI

6D BUILDING INFORMATION MODEL OF HALDER D. O. O. ENTERPRISE IN

HOČE

Key words: facilities management, facilities maintenance, building information

model, time analysis, cost analysis

UDK: 004:69.059(043.2)

Abstract

In this masterwork we will discuss 6D building information model, which is based on a

modern approach to building information modeling, which gives the owner information of

facility management and maintenance for the building lifecycle. Facility exploitation and

maintenance is the fifth of six stages in the lifecycle of a construction project. It begins after

the issuance of an usage permission and handover to facility owner. Operation and

maintenance phase represents the longest period of construction project and its duration, as

well as maintain the continuously functionality of the facility, is highly dependent on regular

facility maintenance. The theoretical part will generally describe the types of maintenance

works and in practical part we will show them on real construction object. We will make an

facility elements list and embedded installations and equipment for which is estimated

maintenance over the lifetime of the facility. We will gain the technical specifications of the

installed equipment and installations from the manufacturers and on that base we will

determine the necessary intervals and the cost amounts for carrying out maintenance works.

Subject in the applicable part of the masterwork is construction object which is used of the

owner company Halder d. o. o. and it is functionally divided as store with a warehouse and

offices. Masterwork target is to make a 6D building information model or service book for

construction object in the ownership of the Halder d. o. o. company, with all relevant

measures of maintenance and cost estimate provided for the maintenance works from

beginning of use to the end of the projected facility lifecycle.

VII

VSEBINA

1 UVOD ...............................................................................................................................1

1.1. Opredelitev problema magistrskega dela .....................................................................1

1.2. Namen in cilji magistrskega dela ..................................................................................2

1.3. Predpostavke in omejitve .............................................................................................3

1.4. Metode dela .................................................................................................................3

2 PROCES GRADITVE GRADBENIH OBJEKTOV .......................................................5

2.1. Splošno o procesu graditve gradbenih objektov ............................................................5

2.2. Faze in aktivnosti graditve gradbenih objektov .............................................................6

3 OPREDELITEV FAZE OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA OBJEKTOV ...........9

3.1. Opredelitev faze obratovanja in vzdrţevanja objektov ..................................................9

3.2. Zakonodaja in tehnični predpisi za vzdrţevanje objektov v Sloveniji ......................... 11

4 BIM – INFORMACIJSKO MODELIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV................ 18

4.1. BIM splošno .............................................................................................................. 18

4.2. Ravni zrelosti BIM-a .................................................................................................. 22

4.2.1. Raven 0 (Level 0) .............................................................................................. 23

4.2.2. Raven 1 (Level 1) ................................................................................................ 23

4.2.3. Raven 2 (Level 2) ................................................................................................ 24

4.2.4. Raven 3 (Level 3) ................................................................................................ 24

4.3. Implementacija BIM-a v drţavah sveta ...................................................................... 24

4.4. 6D BIM ..................................................................................................................... 26

5 NAVODILA ZA LASTNIKE/UPRAVLJALCE ZA VZDRŢEVANJE OBJEKTA .... 28

5.1. Splošno ...................................................................................................................... 28

5.2. Konstrukcija objekta .................................................................................................. 29

5.3. Fasada iz pločevine, strešna kritina in kleparski izdelki .............................................. 29

5.4. Mizarska dela ............................................................................................................. 30

5.5. Podi in tlaki ............................................................................................................... 30

5.6. Notranje stene in stropovi .......................................................................................... 31

5.7. Elektroinštalacije ....................................................................................................... 32

5.8. Protipoţarna zaščita ................................................................................................... 33

VIII

5.9. Vodovodna instalacija ................................................................................................ 33

5.10. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje ........................................................................ 34

6 PRAKTIČNI PRIMER 6D INFORMACIJSKEGA MODELA ZA OBJEKT

HALDER ........................................................................................................................ 35

6.1. Opis obravnavanega objekta ...................................................................................... 35

6.1.1 Podatki o objektu, zemljišču in investitorju .......................................................... 35

6.1.2. Arhitekturne značilnosti ...................................................................................... 35

6.1.3. Lokacija, obstoječe stanje .................................................................................... 38

6.1.4. Funkcionalna zasnova objekta ............................................................................. 39

6.1.5. Splošni podatki o objektu .................................................................................... 41

6.1.6. Tehnične značilnosti predvidene gradnje ............................................................. 42

6.1.8. Okna, vrata in zastekljena fasada ........................................................................ 44

6.1.9. Notranje obdelave prostorov................................................................................ 44

6.1.10. Gradbene konstrukcije – geometrija .................................................................. 45

6.1.11. Ureditev okolja .................................................................................................. 47

6.1.12. Kanalizacija ...................................................................................................... 49

6.1.13. Električne instalacije in električna oprema ........................................................ 49

6.1.14. Ogrevanje .......................................................................................................... 50

6.1.15. Hlajenje ............................................................................................................. 52

6.1.16. Prezračevanje ................................................................................................... 53

6.1.17. Instalacije hladne in tople sanitarne vode .......................................................... 53

6.1.18. Fekalna kanalizacija ......................................................................................... 54

6.1.19. Sanitarna oprema ............................................................................................... 55

6.2. Servisna knjiţica/6D BIM vzdrţevanja gradbenega objekta ....................................... 55

6.3. Obdelava rezultatov časovne in stroškovne opredelitve vzdrţevalnih del.................... 74

7 SKLEP ............................................................................................................................. 82

8 VIRI, LITERATURA ...................................................................................................... 85

VIRI SLIK, TABEL, ENAČB ............................................................................................ 88

9 PRILOGE ........................................................................................................................ 91

9.1. Tabela 1. Časovni razpored izvedbe vzdrţevalnih del ................................................. 91

9.2. Tabela 2. Stroškovni plan vzdrţevalnih del ................................................................ 91

9.3. Seznam slik ................................................................................................................ 91

IX

9.4. Seznam tabel .............................................................................................................. 93

9.6. Naslov študenta .......................................................................................................... 94

9.7. Kratek ţivljenjepis ..................................................................................................... 94

9.8. Izjava o avtorstvu ....................................................................................................... 95

X

UPORABLJENE KRATICE

CAD – Computer Aided Design

BIM – Building Information Modeling

ZGO-1 – Zakon o graditvi objektov

ZGO-1D - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov

SPZ – Stvarnopravni zakonik

OZ – Obligacijski zakonik

SZ-1 – Stanovanjski zakon

AB – armirani beton

PID – projekt izvedenih del

NBS – National Building Specification

1 6D informacijski model gradbenega objekta podjetja Halder d. o. o. v Hočah

1 UVOD

1.1. Opredelitev problema magistrskega dela

Ţivljenjsko dobo gradbenega objekta delimo na šest faz. V fazi zasnove se izdelajo idejna

zasnova in predinvesticijska zasnova ter investicijski program in idejni projekti. V fazi

projektiranja se izdelajo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in

projekt za izvedbo. Faza neposredne priprave na gradnjo predstavlja aktivnosti pridobitve

gradbenega dovoljenja, objavo in izvedbo razpisa, sklenitev gradbene pogodbe ter izdelavo

načrta organizacije ureditve gradbišča. V fazi gradnje se izvedejo pripravljalna, gradbena,

obrtniška in inštalacijska dela. Pri ustreznem nadzoru in sprotni kontroli kakovosti gradnje

se na koncu te faze izvede tehnični pregled, izda uporabno dovoljenje ter se objekt s

postopkom primopredaje preda uporabniku. S predajo objekta v uporabo se začne peta faza

gradbenega projekta in predstavlja obdobje uporabe objekta v projektirani (predvideni)

ţivljenjski dobi. Zadnja, šesta faza je faza odstranitve objekta. Faze gradbenih pro jektov

predstavljajo proces graditve objektov, ki jih v terminologiji projektnega vodenja skupaj

lahko imenujemo gradbeni projekt. V današnjem obdobju se vse več projektne

dokumentacije gradbenih objektov izdeluje z računalniškimi programi, ki vsebujejo

podatke o objektu in po posameznih fazah ţivljenjskega cikla objekta. V ta namen se

uporablja sodobni pristop oblikovanja informacijskih modelov objekta, kar imenujemo

BIM pristop.

Pri BIM pristopu obravnave gradbenih projektov poznamo naslednje glavne dimenzije

informacijskih modelov objektov (BIM and facilities management 2016):

- 3D, ki predstavlja geometrijo objektov;

- 4D, ki dopolnjuje 3D model z informacijami o času;

- 5D, ki dopolnjuje 3D model z informacijami o stroških;

- 6D, ki dopolnjuje 3D model z informacijami o upravljanju in vzdrţevanju objekta.


V ţivljenjski dobi uporabe objekta oz. v času upravljanja objekta so potrebna redna

vzdrţevalna dela in investicijska vzdrţevalna dela. V današnji praksi upravljanja gradbenih

objektov se pogosto zgodi, da se objekti vzdrţujejo na način, da se popravila izvedejo šele

tedaj, ko se pojavijo napake oz. poškodbe. Na ta način se lahko poškodujejo elementi

objekta oz. oprema ali naprave, ki se ob zagotovljenem rednem vzdrţevanju, to pomeni s

pravočasno menjavo ali servisom npr. opreme ali posameznega dela gradbenega objekta,

sploh ne bi poškodovale. Izdelan 6D informacijski model objekta vsebuje plan servisnih

intervalov posameznih elementov gradbenega objekta in vgrajenih naprav ter opreme, ki

pričnejo teči od predaje objekta v uporabo. Zato je cilj magistrskega dela izdelava 6D

informacijskega modela gradbenega objekta, oziroma servisna knjiţica gradbenega

objekta. Predmet obravnave magistrskega dela je gradbeni objekt lastnika podjetja Halder

d. o. o., katerega namenska raba je prostori namenjeni trgovini s skladiščem in pisarniški

prostori.

1.2. Namen in cilji magistrskega dela

Namen magistrskega dela je narediti popis vse vgrajene opreme in inštalacij v objektu, ter

vseh konstrukcijskih in nekonstrukcijskih elementov gradbenega objekta. Za opredeljene

postavke bomo določili njihove ţivljenjske dobe in servisne ukrepe v času uporabe

gradbenega objekta.

Cilj magistrskega dela je izdelati 6D informacijski model gradbenega objekta oziroma

servisno knjiţico gradbenega objekta, ki bo v pomoč lastniku objekta, da pravočasno

izvede potrebna vzdrţevalna dela. Predmet obravnave v aplikativnem delu je gradbeni

objekt lastnika podjetja Halder d. o. o., ki se uporablja kot trgovina s skladiščem in

pisarniškimi prostori. 6D informacijski model objekta bo predstavljal servisno knjiţico

objekta in bo vseboval prikaz vseh stroškov za redna in investicijska vzdrţevalna dela v

predvideni ţivljenjski dobi objekta.


1.3. Predpostavke in omejitve

V kolikor se bo v času predvidene ţivljenjske dobe za objekt zagotavljal ustrezen nivo

rednih vzdrţevalnih del, lahko pričakujemo ohranitev funkcionalne vrednosti objekta,

izognitev nepričakovanim tehniškim poškodbam ter bivalno ugodnejše in varnejše bivanje

v objektu. V aplikativnem delu bomo obravnavali gradbeni objekt, ki je poslovna stavba

(deloma trgovina, deloma pisarniški prostor). Podatki o objektu so pridobljeni s strani

lastnika objekta in iz razpoloţljive projektne dokumentacije. Za pripravljene postavke s

popisa opreme je potrebno pridobiti informacije o ţivljenjski dobi ter servisnih intervalih

vgrajene opreme. Za nekatere elemente gradbenega objekta ter opremo bomo ţivljenjsko

dobo elementa in servisni interval določili na podlagi izkušenj in Pravilnika o standardih

vzdrţevanja stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS, št. 20/2004 (v nadaljevanju

Pravilnik). Glede obravnave predvidenih stroškov vzdrţevanja bomo upoštevali sedanje

trţne cene za vzdrţevalna dela, vključujoč opremo in servisne storitve. Pri obravnavi

predvidenih storitev rednega vzdrţevanja in tehnološke opreme bomo izhajali iz

današnjega stanja tehnike.

1.4. Metode dela

Popis vseh elementov in opreme gradbenega objekta bomo naredili s pregledom

zgrajenega objekta in dostopno projektno dokumentacijo. Na podlagi projektne

dokumentacije, dejansko zgrajenega objekta ter izdelanega prvotnega 3D modela, ki smo

ga pridobili od projektnega podjetja Arhilab d. o. o., bomo znova izdelali 3D model

objekta, da bo predstavljal dejansko zgrajeni objekt. Pri izdelavi 3D modela bomo koristili

programsko opremo ArchiCAD in kasneje ta model uporabili za določanje potrebnih

količin vgrajenega materiala. Za izdelavo servisne knjiţice objekta oz. plana vzdrţevalnih

del bomo uporabili programsko opremo Vico Office 5.2, v katero bomo implementirali 3D

model. Za bolj nazorni vizualni pregled poteka vzdrţevalnih del bomo uporabili

programsko orodje MS Office Excel, v katerem bomo prikazali stroške vseh vzdrţevalnih

del in za vsako skupino vzdrţevalnih del posebej. S pomočjo Vico Office-a 5.2 in 3D

modela objekta ter MS Office Excel-a bomo prikazali izdelan 6D model objekta. Na koncu

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200420#!/Uradni-list-RS-st-20-2004-z-dne-4-3-2004http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200420#!/Uradni-list-RS-st-20-2004-z-dne-4-3-2004


bomo podali prikaz izdelanih grafikonov stroškov vzdrţevalnih del na letni ravni in

odstotek stroškov posameznih skupin del v skupnem strošku vzdrţevalnih del. Potrebne

informacije o ţivljenjski dobi in načinu vzdrţevanja vgrajene opreme bomo pridobili na

podlagi Pravilnika. Informacije, ki ne bodo dostopne, bomo pridobili na trgu (telefonski

klici, razgovori s serviserji, ponudbe) od proizvajalcev vgrajene opreme ali proizvajalcev

podobnih proizvodov. Za novo pridobljene in uporabljene informacije o elementih oz.

proizvodih, ki v Pravilniku še niso podani, bomo predlagali kot dopolnitev Pravilnika

vključno z zapisom ustrezne nomenklature.


2 PROCES GRADITVE GRADBENIH OBJEKTOV

2.1. Splošno o procesu graditve gradbenih objektov

Graditev objektov je proces, ki obsega več faz. Začne se z izdelavo zasnove (študije)

graditve, nadaljuje se z fazo projektiranja graditve, sledi neposredna priprava na gradnjo

ter faza gradnje objekta. S primopredajo zgrajenega objekta lastniku se prične faza

eksploatacije oz. obratovanja in vzdrţevanja gradbenega objekta.

Projekt je časovno in ciljno usmerjen skupek dejavnosti, ki se začne z idejo, nadaljuje s

pripravo, izdelavo projekta, izvedbo projekta ter konča z namensko uporabo. Izhajajoč iz

splošne definicije projekta, gradbeni projekt predstavlja ciljno usmerjene procese odvijanja

določenih aktivnosti, potrebnih za graditev objekta. Vse aktivnosti graditve objektov

morajo biti medsebojno usklajene in natančno določene. Z objektom se ţeli doseči nek

namen, zato so cilji gradbenih projektov, in tudi projektov na splošno, vedno opredeljeni

kot (Pšunder, Klanšek & Šuman 2009):

objektni cilji,

namenski cilji.

Ko govorimo o namenskih ciljih gradbenih projektov, moramo ločiti (Hauc 2007):

namenske cilje naročnika/investitorja – cilji, ki jih ţeli doseči investitor z gradnjo

objekta, izhajajo iz projektne strategije ter so opredeljeni z dobičkom;

namenske cilje projektno usmerjenega podjetja – cilji, ki jih ţeli doseči projektno

usmerjeno podjetje z izvedbo naročenega projekta. Ti cilji se, razen zagotovitve

dobička, nanašajo na ugled, ki bo podjetju omogočil uspešnejše pridobivanje novih

projektov in reference, ki sluţijo kot dokazilo o uspešnosti podjetja, o njegovi

sposobnosti izvajanja zahtevnih projektov ipd.


V času trajanja izvedbe gradbenega projekta se dodeli projekt odgovornemu vodji

gradbenega projekta, ki odloča o rešitvah in organizacijskih vprašanjih za uspešno

izvajanje projekta ter dosego objektnih ciljev gradbenega projekta. Objektni cilji

gradbenega projekta predstavljajo doseganje ustrezne kvalitete objekta, pravočasnost

izvedbe projekta ter, ekonomičnost izvedbe projekta in same gradnje objekta. Objektni

cilji, ki jih dosegajo projektno usmerjena podjetja (gradbena podjetja, inţenirniška

podjetja, svetovalna podjetja itd.), so pogoj za doseganje naročnikovih namenskih ciljev.

(Vogrinec 2011)

2.2. Faze in aktivnosti graditve gradbenih objektov

V podpoglavju 2.1. smo podali opredelitev pojma procesa graditve objektov, ki ga je

moţno razdeliti na naloge ali aktivnosti ter jih smiselno zdruţiti v celote, ki zajemajo

podobne aktivnosti in pomembne korake od zasnove, projektiranja graditve, neposredne

priprave na gradnjo, gradnjo, primopredaje zgrajenega gradbenega objekta lastniku ter

eksploatacije in vzdrţevanja objekta. (Pšunder, Klanšek & Šuman 2009 in Gould & Joyce

2003)

1. Faza zasnove graditve:

- izdelava predinvesticijske zasnove;

- izdelava idejne zasnove;

- izdelava investicijskega programa;

- izdelava idejnih projektov.

2. Faza projektiranja graditve:

- izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja;

- izdelava projekta za razpis;

- izdelava projekta za izvedbo.

3. Faza neposredne priprave na gradnjo:

- pridobitev gradbenega dovoljenja;

- objava razpisa;

- sklenitev gradbene pogodbe;

- izdelava načrta organizacije ureditve gradbišča.


4. Faza gradnje:

- izvedba pripravljalnih del;

- izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih ter drugih del;

- pridobitev uporabnega dovoljenja;

- primopredaja zgrajenega objekta.

5. Faza eksploatacije in vzdrţevanja:

- garancijska doba;

- vzdrţevanje objekta.

Razčlenitev procesa graditve objekta lahko prikaţemo tudi grafično v obliki gantograma,

saj ima vsaka od naštetih faz časovno dimenzijo. Gantogram procesa graditve je prikazan

na sliki 2.2-1, kjer horizontalna os predstavlja čas, vertikalna os pa faze in aktivnosti

procesa.

Slika 2.2- 1: Gantogram graditve objekta (Vir: Pučko, Štrukelj & Šuman 2015)


Legenda:

PIZ – predinvesticijska zasnova

IDZ – idejna zasnova

INV – investicijski program

IDP – idejni projekt

PGD – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PZR – projekt za razpis

PZI – projekt za izvedbo

GD – pridobitev gradbenega dovoljenja

R – razpis

SGP – sklenitev gradbene pogodbe

NOUG – načrt organizacije ureditve gradbišča

PD – pripravljalna dela

GOI – gradbena, obrtniška in inštalacijska dela

TPUD – tehnični pregled in uporabno dovoljenje

P – primopredaja zgrajenega objekta

G – garancija

VZ - vzdrţevanje

V gantogramu so prikazane faze in aktivnosti projekta za hipotetičen primer graditve

gradbenega objekta.


3 OPREDELITEV FAZE OBRATOVANJA IN VZDRŢEVANJA

OBJEKTOV

3.1. Opredelitev faze obratovanja in vzdrţevanja objektov

Četrta faza (faza gradnje) procesa graditve se zaključi s primopredajo zgrajenega objekta

lastniku. Z dokončanjem četrte faze pa preidemo v čas uporabe objekta, v kateri ima

lastnik objekta pomembno vlogo v smislu zagotavljanja ustreznega delovanja stavbe in

ohranjanja vrednosti v celotni ţivljenjski dobi objekta. Po 67. členu SPZ (Uradni list RS,

št. 87/2002) ima namreč lastnik objekta obveznost rednega upravljanja, med katere se

štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrţevanje stvari za doseganje njenega

namena. Po 80. členu SPZ za škodo, ki nastane zaradi nevzdrţevanja tretjim osebam,

solidarno odgovarjata lastnika sosednjih nepremičnin. OZ (Uradni list RS, št. 83/2001) pa

določa odgovornosti za imetnika stavbe, tj. da mora imetnik oz. lastnik skrbeti za lastnino

to je stavbo. Po 159. členu OZ je imetnik stavbe odgovoren za škodo, ki nastane zaradi

neustreznega upravljanja oz. vzdrţevanja stavbe.

Po 27. členu Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št.

35/1998) se po primopredaji zgrajenega objekta lastniku predajo navodila za obratovanje

in vzdrţevanje stavbe. Nekatera vzdrţevalna dela lahko lastnik opravi sam, za druga pa

najame zunanje izvajalce, ki so ustrezno strokovno usposobljeni.

Posli rednega upravljanja stavb, med katere med drugim štejemo obratovanje in

vzdrţevanje stavbe, po 2. členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni

list RS, št. 60/2009) so:

obratovanje in vzdrţevanje stavbe,

določitev in razrešitev upravnika,

imenovanje in razrešitev nadzornega odbora,

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200287#!/Uradni-list-RS-st-87-2002-z-dne-17-10-2002http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200287#!/Uradni-list-RS-st-87-2002-z-dne-17-10-2002http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200183#!/Uradni-list-RS-st-83-2001-z-dne-25-10-2001


oddajanje skupnih delov v najem,

sprejemanje načrta vzdrţevanja,

upravljanje z rezervnim skladom in odločanje o morebitnem povečanju

prispevka lastnikov v rezervni sklad,

sprejemanje hišnega reda,

odločanje o vgradnji dodatnih merilnih naprav, ki omogočajo posredno

določanje porabe (za toploto, hladno in toplo vodo) in

odločanje o vseh drugih poslih, ki so potrebni za normalno bivanje v stavbi.

Pojem vzdrţevanja je po 2. členu Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo

investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006)

razdeljen na:

investicijsko vzdrţevanje,

tekoče vzdrţevanje,

interventno vzdrţevanje.

Investicijsko vzdrţevanje pomeni zamenjavo kompletnega fizično oziroma funkcionalno

zaključenega elementa ali dela zgradbe. Kadar se ta del ne more ali pa ga ni smiselno

zamenjati v celoti, pomeni to večje popravilo ali zamenjavo strukturnega dela, ki

predstavlja večji investicijski vloţek od njegove nominalne (realne) vrednosti.

Investicijsko vzdrţevanje izvaja za to pooblaščeni upravnik ali njegova strokovna sluţba v

skladu z vednostjo lastnika (investitorja). Lastnik se glede potrebnosti in smiselnosti takega

posega informira s strani nadzorne osebe ali organa, ki izvaja periodične preglede. (Grašič

2007)

Tekoče vzdrţevanje predstavlja redne posege na zgradbi in njenih elementih, ki jih mora

graditelj v garantnem roku, uporabnik pa po navodilih za tekoče vzdrţevanje, izvajati do

zamenjave dela ali elementa na zgradbi. Tekoče ali redno vzdrţevanje predstavlja

preventivo za ohranjanje uporabne vrednosti zgradbe ali elementa v dobi trajanja, ki jo

predvideva investicijsko vzdrţevanje. Tekoče vzdrţevanje izvaja uporabnik zgradbe, in


sicer preko upravnika ali pooblaščene organizacije za vzdrţevanje večstanovanjskih hiš in

naprav v njih. (Grašič 2007)

Interventno vzdrţevanje predstavlja nujne posege na zgradbi (okvara na instalacijah,

okvara dvigal ), ki nastopijo nepredvideno in jih je treba izvesti po potrebi, tako da v

najkrajšem moţnem času vzpostavimo normalno funkcioniranje zgradbe. Interventna

popravila se izvajajo popolnoma izven letnega plana vzdrţevanja in so del kurativnega

vzdrţevanja. Finančna sredstva za to vrsto vzdrţevanja (rezervni fond za nepredvidljive

dejavnosti) morajo biti predvidena v sklopu investicijskega vzdrţevanja. (Petre 1996)

3.2. Zakonodaja in tehnični predpisi za vzdrţevanje objektov v Sloveniji

Na podlagi 2. člena ZGO-1D (Uradni list RS, št. 57/12) vzdrţevanje objekta pomeni:

vzdrţevanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in

omogoča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrţevanje in vzdrţevalna dela v

javno korist;

redno vzdrţevanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrţevalnih del, popravil,

gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike,

z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja se njegova

namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev;

vzdrţevalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrţevalnih in drugih

del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega

posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene

vrste gospodarske javne sluţbe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo

povezana njegova velikost.

Po „Prilogi 3: Vzdrţevanje objekta” iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost

gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013) so vzdrţevalna dela razdeljena, kot je podano v Tabeli

3.2. To so dela, ki se izvajajo brez posega v njegovo konstrukcijo (rekonstrukcija) in niso

samostojen objekt ter tako, da izpolnjujejo pogoj povezanosti s tlemi ali z objektom. Če ni

https://www.uradni-list.si/1/index?edition=201318#!/Uradni-list-RS-st-18-2013-z-dne-1-3-2013


izpolnjen pogoj povezanosti s tlemi ali z objektom, se tako delo ne šteje za graditev po

ZGO-1 in ni predmet urejanja po tej uredbi.

Tabela 3.1: Klasifikacija vzdrţevalnih del po „Prilogi 3: Vzdrţevanje objekta” (Vir:

Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013))

Tč. Vrsta del

1. Dela v objektu Sem med drugim spada: pleskanje, popravilo ali zamenjava

poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega

pohištva, suhomontaţna dela in izvedba nenosilnih sten.

2. Dela na ovoju

objekta

Sem med drugim spada: obnova fasade, stavbnega pohištva

in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad.

3. Zasteklitve objekta Sem med drugim spada: zasteklitev loţ, balkonov, teras in

zunanjih stopnišč, namestitev senčil.

4. Inštalacije in

naprave v in na

objektu

Sem med drugim spada: namestitev naprav in z njimi

povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje

pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije,

komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave.

5. Dela v zvezi z

zunanjo ureditvijo

objekta

Sem med drugim spada: izvedba del za ureditev dvorišča in

vrta, vključno z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem

dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma

dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na

zemljišču, ter izvedba klančin, dostopov in drugih zunanjih

grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta.

6. Dela v zvezi z

nekategoriziranimi

cestami in javnimi

potmi

Sem med drugim spada: izvedba del v okviru vzdrţevanja

(npr. nasutje, utrjevanje …) nekategoriziranih cest in javnih

poti, kolesarskih poti, poljskih poti in gozdnih poti.


Z rednimi vzdrţevalnimi deli zagotavljamo, da je objekt primeren in varen za bivanje, da

se objekt ohranja v dobrem stanju in ima starosti primerno vrednost. Za ta dela po 6. členu

(pogoji za začetek vzdrţevanja objekta) ZGO-1 ne potrebujemo gradbenega dovoljenja.

Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1) (Uradni listi RS št. 69/2003) je bil temelj za

kasneje sprejete pravilnike, ki definirajo področje vzdrţevanja stanovanjskih stavb. V

nadaljevanju podajamo nekaj definicij, ki se nanašajo na vzdrţevanje večstanovanjskih

stavb, ki pa se v praksi lahko smiselno prenesejo tudi v posle vzdrţevanja nestanovanjskih

stavb (npr. poslovnih stavb).

Po 15. členu SZ-1 se vzdrţevalna dela v večstanovanjskih stavbah lahko izvajajo:

etaţni lastnik sme brez soglasja ostalih etaţnih lastnikov opraviti vzdrţevalna dela,

spremembe in izboljšave (v nadaljnjem besedilu: izvedbena dela) v svojem

posameznem delu, če to ne pomeni poslabšanja za kakšen drug posamezni del ali

skupne dele večstanovanjske stavbe in ne spreminja zunanjega videza

večstanovanjske stavbe;

kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etaţni

lastnik ne sme pričeti z izvajanjem del brez soglasja etaţnih lastnikov, ki imajo več

kot polovico solastniških deleţev na teh skupnih delih; dela morajo biti opravljena v

skladu s predpisi o graditvi objektov, med izvajanjem del pa mora etaţni lastnik

omogočiti strokovni nadzor;

upravnik ali katerikoli etaţni lastnik lahko zahteva, da se preneha z izvajanjem del

ali da se odstranijo spremembe, ki so nastale v nasprotju z določbami prejšnjih

odstavkov.

Po 25. členu SZ-1 vzdrţevanje večstanovanjske stavbe pomeni:

vzdrţevanje večstanovanjske stavbe po tem zakonu je sklepanje in izvrševanje

poslov, ki so potrebni za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen

večstanovanjske stavbe kot celote. Za vzdrţevanje se šteje izvedba vseh del v

skladu s predpisi o graditvi objektov ter zagotavljanje delovanja sistemov varstva

pred poţarom in drugih ukrepov za zaščito in reševanje.


Po 26. členu SZ-1 izdela se načrt vzdrţevanja stavbe:

za zagotavljanje vzdrţevanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etaţni lastniki načrt

vzdrţevanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi

upravnik;

v načrtu vzdrţevanja etaţni lastniki določijo vzdrţevalna dela, ki se bodo izvedla,

in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad;

odločanje o načrtu vzdrţevanja se šteje za posel rednega upravljanja;

če katerikoli etaţni lastnik meni, da načrt vzdrţevanja ne zagotavlja ohranjanja

pogojev za bivanje v posameznem delu ali osnovnega namena večstanovanjske

stavbe kot celote, lahko predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku naloţi

preveritev ustreznosti načrta vzdrţevanja izvedencu. Če etaţni lastnik uspe s

predlogom v nepravdnem postopku, gredo stroški za izvedenca v breme stroškov

upravljanja;

če etaţni lastniki ne sprejmejo načrta vzdrţevanja, lahko katerikoli etaţni lastnik

predlaga, da stanovanjska inšpekcija začasno določi etaţnim lastnikom načrt

vzdrţevanja. Ukrep stanovanjske inšpekcije velja do odločitve sodišča v

nepravdnem postopku. Predlog lahko poda vsak etaţni lastnik.

Po 50. členu SZ-1 je glede vzdrţevanja stavbe pooblastilo upravnika to, da pripravi načrt

vzdrţevanja večstanovanjske stavbe, terminski plan izvedbe tega načrta ter da skrbi za

izvedbo načrta.

Po 51. členu SZ-1 mora upravnik tekoče skrbeti za izvedbo rednih vzdrţevalnih del manjše

vrednosti (manjša pleskarska dela, zamenjava manjših rezervnih delov in podobno) na

skupnih delih večstanovanjske stavbe. Stroški rednih vzdrţevalnih del manjše vrednosti

bremenijo etaţne lastnike. Za izvedbo del iz prejšnjega odstavka upravnik ne potrebuje

sklepa etaţnih lastnikov, mora pa o izvedenih delih poročati na zboru lastnikov.

Po 126. členu SZ-1, kadar lastnik ne zagotovi popravila v lastnem stanovanju, inšpekcijski

organ z odločbo odredi, katera dela je treba izvesti in rok za njihovo izvedbo, če etaţni

lastnik ne zagotovi popravila v lastnem stanovanju oziroma če ne vzdrţuje najemnega


stanovanja v skladu z normativi iz prejšnjega člena, pa je to potrebno, da se odvrne škoda,

ki se povzroča drugim stanovanjem ali skupnim delom večstanovanjske stavbe, ali da se

odvrne škoda, ki ogroţa oziroma onemogoča normalno uporabo stanovanja. Leta 2004 je

začel veljati „Pravilnik o standardih vzdrţevanja stanovanjskih stavb in stanovanj” (Uradni

list RS 20/2004) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik iz leta 2004). Edina sprememba oziroma

dopolnitev „Pravilnika o standardih vzdrţevanja stanovanjskih stavb in stanovanj” je bila

sprejeta leta 2011 v Uradnem listu RS št. 18/2011. Prišlo je do majhnih sprememb, ki ne

vplivajo bistveno na prvotno sprejet Pravilnik z leta 2004.

Po 1. členu Pravilnika z leta 2004 se zapis nanaša na: „Ta pravilnik določa standarde

vzdrţevanja za večstanovanjske stavbe, oskrbovana stanovanja za starejše ter za

stanovanjske stavbe, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno

ogroţenih oseb (v nadaljevanju: stanovanjske stavbe in stanovanja)”. V tem Pravilniku

niso zajete enostanovanjske stavbe (samostojno stoječe enodruţinske hiše, vile, atrijske

hiše, vrstne hiše, počitniške hiše in podobno).

SZ-1 in Pravilnik z leta 2004 ne obravnavata pojma upravljanja in vzdrţevanja za

nestanovanjske stavbe in znotraj njih npr. za industrijske stavbe (proizvodne hale,

skladišča, skladišča ali proizvodne hale z pisarnami), ki so seveda tudi potrebne rednega

vzdrţevanja. Edino, kar zakonsko obstaja glede teh stavb, so predpisana redna vzdrţevalna

dela in servisi na protipoţarni opremi (9., 22., 23., 35., 40., 41. člen Zakona o varstvu pred

poţarom (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11 in 83/12)).

Z vidika obravnave zakonodajnih virov za vzdrţevanje stavb bomo v magistrskem delu

uporabljali zlasti priloge k Pravilniku iz leta 2004 in sicer „Prilogo 1: Standardi

vzdrţevanja stavb in stanovanj” (primer v Tabeli 3.2), ki se sestoji od 323 različnih opisov

za vzdrţevanje posameznih elementov večstanovanjskih stavb, in „Prilogo 2: Standardi

opremljanja in vzdrţevanja zemljišča stavbe” (primer v Tabeli 3.3), ki se sestoji iz 70

različnih opisov za vzdrţevanje zunanje opreme ter zemljišč, povezanih z

večstanovanjskimi stavbami. Zakonodajne vire za stanovanjske stavbe lahko smiselno

uporabimo pri pripravi načrta vzdrţevanja nestanovanjskih stavb, katera je tudi predmet

obravnave v aplikativnem delu.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-0102http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2011-01-0323http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2012-01-3292


Tabela 3.2: Priloga 1: Standardi vzdrţevanja stavb in stanovanj. Opis za vzdrţevanje

posameznih delov večstanovanjskih stavb od zap. številke 1.–11. (vse skupaj 323 različnih

opisov) (Vir: Pravilnik o standardih vzdrţevanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni

list RS, št. 20/2004))


Tabela 3.3: Priloga 2: Standardi opremljanja in vzdrţevanja zemljišča stavbe. Opis za

vzdrţevanje posameznih delov večstanovanjskih stavb od zap. številke 1.–2. (vse skupaj

70 različnih opisov) (Vir: Pravilnik o standardih vzdrţevanja stanovanjskih stavb in

stanovanj (Uradni list RS, št. 20/2004))


4 BIM – INFORMACIJSKO MODELIRANJE GRADBENIH

OBJEKTOV

4.1. BIM splošno

BIM (angl. Building Information Modeling), v prevodu informacijsko modeliranje

gradbenih objektov, predstavlja digitalni zapis fizičnih in funkcionalnih značilnosti

objekta, pomeni metodologijo, ki se zanaša na inteligenten, podatkovno bogat model kot

temelj za projektiranje, simulacijo in sodelovanje skozi vse faze projekta. V teoriji

predstavlja edinstven, logičen in celovit izvir informacij, vezanih na gradbeni projekt

(Azhar, Hein, & Sketo 2011). BIM je proces, ki zahteva visoko stopnjo izkušenj in znanja

vseh, ki so vključeni v proces, da bi se izognili problemom pri izvedbi in uporabi

gradbenega objekta. Značilnost BIM-a je v tem, da se običajno uporablja več programskih

orodij, ki so medsebojno zdruţljiva in nam pomagajo da ustvarimo grafični in podatkovni

model, ki omogoča podrobni pregled posameznega detajla gradbenega objekta z vsemi

potrebnimi informacijami. Pomembno je, da za izdelavo BIM-a izberemo medsebojno

zdruţljivo programsko opremo. Namen BIM-a je, da imamo pravočasno vse potrebne,

medsebojno kompatibilne informacije, ki se skozi faze obravnave dopolnjujejo in

omogočajo variantne rešitve, dopuščajo moţnost optimiranja, simuliranja in odločanja, kar

v fazi izvedbe bistveno doprinese k zmanjšanju napak izvedbe in nastopa nepredvidenih

situacij. S pomočjo BIM serverja lahko poveţemo več strokovnjakov, ki potem lahko

istočasno sodelujejo na izdelavi BIM modela (Babić, Bečirević, & Cigrovski 2014). BIM

nam sluţi tudi kot vir informacij o objektu in predstavlja osnovno podlago za določene

odločitve skozi celotno ţivljenjsko dobo objekta. To pomeni, da v različnih ţivljenjskih

obdobjih objekta sodelujejo različni deleţniki, ki kreirajo, berejo, popravljajo in

spreminjajo informacije v skladu s kompetencami in vlogo deleţnika. Zdi se, da je to zelo

komplicirana povezava med vsemi deleţniki (Slika 4.1-1), ampak v resnici gre za

centraliziran sistem izmenjave podatkov (Slika 4.1-2). BIM je torej zbirka podatkov o


gradbenem objektu ki so v vsakem času dostopne deleţnikom in jim omogočajo laţji

dostop do vseh potrebnih informacij o objektu.

Slika 4.1- 1: Povezanost udeleţencev v BIM deluje zelo komplicirano in razpršeno

(Vir: Matevţ Dolenc 2011)

Slika 4.1- 2: BIM je centralizirana zbirka podatkov o gradbenem objektu (Vir: Matevţ

Dolenc 2011)

BIM omogoča istočasno sodelovanje več strokovnjakov (arhitekti, statiki, projektanti za

elektroinštalacije in strojne instalacije) pri izdelavi 3D modela objekta. Na ta način se

izognemo morebitnim napakam. Npr. prehod ventilacijskih cevi skozi betonski element.


Če bi v fazi projektiranja vedeli, kje poteka razvod ventilacije, bi statik v projektni fazi

predvidel odprtine v betonskem elementu in bi se na ta način izognili naknadnemu vrtanju

odprtin. Na sliki 4.1-3 je prikaz 3D modela objekta, izdelanega s strani arhitekta. Na sliki

4.1-4 je prikaz 3D konstrukcije objekta. Na sliki 4.1-5 je 3D prikaz elektro in strojnih

instalacij. Na sliki 4.1-6 vidimo v horizontalnem prerezu 3D modela objekta medsebojno

povezanost arhitekturnega in konstrukcijskega dela objekta z elektro in strojnimi

instalacijami.

Slika 4.1- 3: Arhitekturni model objekta (Vir: Matevţ Dolenc 2011)


Slika 4.1- 4: Konstrukcijski model objekta (Vir: Matevţ Dolenc 2011)

Slika 4.1- 5: Strojne in električne instalacije (Vir: Matevţ Dolenc 2011)


Slika 4.1- 6: Horizontalni prerez iz katerega je razvidna povezanost arhitekturnega,

konstrukcijskega in instalacijskega modela (Vir: Matevţ Dolenc 2011)

4.2. Ravni zrelosti BIM-a

Ravni BIM procesa so razdeljene v štiri razrede, ki se imenujejo „BIM Maturity Level oz.

ravni zrelosti BIM-a” in jih prikazujemo na sliki 4.2-1. Razpon ravni zrelosti BIM-a je

oblikovan na način da se zagotovi jasna raven usposobljenosti, ki se lahko pričakuje od

vsake ravni in njihovo medsebojno povezavo. Namen definiranja ravni zrelosti od 0–3

(Level 0-3) je, da se kategorizirajo tipi tehniške in strokovne obravnave BIM procesa pri

gradbenih projektih. Potrebno je razčleniti pojem BIM na več ravni, da deleţniki natančno

vejo, kaj lahko pričakujejo od posameznih ravni zrelosti BIM-a. (BIM Maturity Levels

2016)

Ta princip je sprejet v Zdruţenem kraljestvu in podan v NBS (angl. National Building

Specification)1 BIM report 2014.

1 NBS je baza gradbenih specifikacij ki jo uporabljajo arhitekti in gradbeniki v Zdruţenem Kraljestvu za opis

materialov in standardov v gradbenih projektih


Slika 4.2- 1: Raven BIM modelov (Vir: BIS-BIM strategy Report 2011)

4.2.1. Raven 0 (Level 0)

Nenadzorovano, računalniško podprto načrtovanje (CAD, Computer aided design)

vključno z 2D risbami in besedilom z izmenjavo informacij na papirju ali po elektronski

poti. V bistvu je to digitalna plošča za risanje. (BIM maturity levels 2016)


2D CAD z naraščajočo uvedbo prostorske koordinacije, standardiziranih struktur in oblik,

ko se premika proti BIM ravni 2. To lahko vključuje 2D informacije in 3D informacije, kot

so vizualizacije ali konceptnih razvojnih modelov. Najboljši opis ravni 1 je, da je to

„Samski BIM”, ker modeli niso deljeni med členoma projektnega tima. (BIM maturity

levels 2016)



3D okolje s podatki, priloţenimi, ampak kreiranimi v ločeno baziranih modelih. Ločeni

modeli so zdruţeni v en model, vendar ne zgubijo svoje identitete ali integritete. Podatki

lahko vključujejo terminsko planiranje (4D) in stroškovno planiranje (5D). Včasih se

označuje kot „pBIM” (proprietary BIM) lastniški BIM.

V Zdruţenem kraljestvu je bilo maja 2011 v vladni gradbeni strategiji objavljeno, da bo za

projekte, financirane z javnega sklada, v celoti zahtevano sodelovanje 3D BIM (z vsemi

projekti in pomembnimi informacijami, dokumentacijo in podatki v elektronski obliki)

najkasneje do aprila 2016. To pomeni, da se bo za gradbene objekte, financirane z javnega

sklada, uporabljal BIM raven 2. (BIM maturity levels 2016)


Na podlagi internetne povezave preko BIM serverja je omogočen popolnoma odprt proces

za vse sodelujoče akterje, ki sodelujejo v izdelavi/modeliranju modela gradbenega objekta.

Omogočeno je istočasno urejanje modela več sodelavcev. Vključen je tudi 6D model

objekta (vzdrţevanje v ţivljenjski dobi objekta). Ta raven trenutno še ni mogoča zaradi

tehnoloških omejitev. (BIM maturity levels 2016)

4.3. Implementacija BIM-a v drţavah sveta

Januarja 2014 so evropski arhitekti in ostali inţenirji AEC (angl., Architectural,

Engineering and Construction) sektorja dali podporo predlogu Evropskega parlamenta za

modernizacijo postopka javnega razpisa – sprejemanje novih principov dela, s katerim naj

bi se zvišala konkurenčnost. To pomeni, da Evropska unija sledi Zdruţenem kraljestvu in

njihovi strategiji razvoja BIM-a. Po Direktivi Evropske unije o javnem razpisu se je začelo

spodbujati, precizirati in zahtevati uporabo BIM-a v vseh članicah Evropske unije.

Zdruţeno kraljestvo, Nizozemska, Danska, Norveška in Finska ţe nekaj časa zahtevajo

uporabo BIM-a za vse projekte, financirane z javnega sklada.


Veliko število drţav v svetu je prepoznalo prednosti uporabe BIM in da je to prihodnost

gradbeništva. Zaradi tega so nekatere drţave ţe zelo daleč z implementacijo BIM-a v

gradbeništvu oz. pri gradbenih projektih in so izdale zakone, na podlagi katerih je obvezna

uporaba BIM-a za vse gradbene projekte, ki se financirajo z javnega sklada.

Poloţaj Slovenije in Hrvaške, na dnu lestvice izvajanja BIM-a (Slika 4.3-1), je pričakovan

glede na velikost trga in raven razmišljanja. Obe drţavi kot članici Evropske unije se bosta

morali prilagoditi evropskim standardom ter vloţiti trud v raziskovanje, izvajanje in

prilagoditev novitet v naše zakonske okvire. (Babić, Bečirević & Cigrovski 2014)

Slika 4.3- 1: Uporabljanje BIM-a na svetovni ravni (Vir: Babić, Bečirević & Cigrovski

2014)

Trenutno se BIM največ uporablja v ZDA in Singapurju. V teh drţavah je ključ razvoja in

implementacije BIM-a v gospodarstvu oziroma podjetjih, ki so v tem videle poslovno


priloţnost. Za ZDA in Singapurjem sledi Zdruţeno kraljestvo ki je šlo najdalje v

zakonodaji, namreč maja 2011 so izdali strategijo implementacije BIM-a.

V Zdruţenem kraljestvu je bilo maja 2011 v vladni gradbeni strategiji objavljeno, da bo za

projekte financirane z javnega sklada zahtevala v celoti sodelovalni 3D BIM (z vsemi

projekti in vaţnimi informacijami, dokumentacijo in podatki v elektronski obliki)

najkasneje od aprila 2016 naprej. To pomeni, da se bo za gradbene objekte financirane z

javnega sklada uporabljal BIM raven 2. Zraven BIM ravni 2 se bo razvijala tudi podpora za

digitalizacijo vzdrţevanja objektov, ki bi se potem postopno vključevala in na koncu

zaokroţila kompletni cikel gradbenega objekta, a to bo pomenilo BIM raven 3. Seveda bo

potrebno še dodatno zakonsko urediti uvajanje BIM ravni 3. Na podlagi zakonov

predvidevajo prevzemanje ključne vloge v razvoju in tudi implementaciji BIM-a na

svetovni ravni. (BIS-BIM strategy report 2011)

4.4. 6D BIM

Dandanes se veliko govori o BIM-u, ali se ga ţe uporablja, vendar ga zelo malo ljudi

uporablja na pravilen način. BIM je proces, ni pa orodje. To je celovit pristop k

dizajniranju, konstruiranju in vzdrţevanju gradbenega okolja. Sedaj je največji poudarek

na konstrukcijski fazi, kjer sodelujejo arhitekti in konstrukterji na izdelavi 3D modela v

realnem času (istočasna izdelava modela s pomočjo BIM serverja). Dinamični 3D model

zajema podatke o geometriji, prostorskimi odnosi, geografskimi podatki ter količinami in

lastnostmi gradbenih elementov. Če bi se v ta model pravilno vključile operativne

informacije (natančno vse lastnosti vsakega gradbenega elementa, kot je proizvajalec,

servisni intervali, način obratovanja, ţivljenjska doba), bi končni uporabniki imeli vse

potrebne informacije za pravilno obratovanje gradbenega objekta na enem mestu, v eni

centralni bazi podatkov. (BIM and facilities management 2015)

Vse več oseb, ki se ukvarjajo z BIM-om, se zaveda, da bo potrebno razvoj BIM-a usmeriti

v smeri uporabe celotnega ţivljenjskega vzdrţevanja stavb. To pomeni, da je zraven 4D in

5D BIM, ki se uporabljajo pri graditvi objektov, potrebno dodati še 6D BIM. Priče smo, da

se veliko objektov, zgrajenih pred 40-50 leti, zdaj obnavlja, da bi se izboljšale fizikalne


lastnosti. Takšni trendi se bodo nadaljevali tudi naprej in bomo za 40–50 let obnavljali

objekte, ki jih zdaj gradimo, pri tem pa nam bo v veliko pomoč, če bomo v eni bazi

podatkov imeli vse potrebne podatke o določenem gradbenem objektu. Vprašanje je, kdo

naj bi hranil te podatke, ali je to lastnost projektnega biroja, ki je izdelalo projekt za

graditev objekta, ali je to lastnost lastnika gradbenega objekta, ali pa bo tu neka tretja

oseba, ki bo zadolţena za to.

Vedeti moramo, da je BIM proces in da ni zaključen, ko se objekt zgradi ali ko se naredi

projekcija vzdrţevanja skozi ţivljenjski cikel objekta. BIM je „ţiv” tako dolgo, dokler se

objekt ne zruši in se na njegovem mestu ne zgradi novi objekt. 6D BIM naj bi nam

pomagal pri organizaciji, da bi v gradbenem objektu imeli udobnejše ţivljenje

(stanovanjske stavbe), udobnejše delovno okolje (poslovne stavbe), bolj planirane ukrepe

glede vzdrţevanja objekta in na koncu laţji dostop do informacij o objektu pri morebitni

dograditvi ali prenovi. To pomeni, da se BIM z vsakim posegom v gradbeni objekt

posodablja in nikoli ni končan.

Slika 4.4- 1: Dimenzije BIM-a v ţivljenjskem ciklu gradbenega objekta (Vir: Pučko,

Štrukelj & Šuman 2015)


5 NAVODILA ZA LASTNIKE/UPRAVLJALCE ZA VZDRŢEVANJE

OBJEKTA

5.1. Splošno

Po graditvi objekta je po 89. členu ZGO-1 potrebno izdelati Navodilo za obratovanje in

vzdrţevanje objekta, ki vsebuje podatke za vzdrţevanje novo zgrajenega objekta ter

vgrajene opreme. Navodila običajno izdela izvajalec del. Na ta način je lastniku ali

upravljalcu objekta omogočeno laţje spremljanje vzdrţevalnih del. Dandanes smo priče

hitremu napredku tehnologije na vseh področjih delovanja, v skladu s tem tudi na področju

gradbeništva. Osnovni materiali, ki se uporabljajo za tradicionalne konstrukcijske

elemente, so dobro poznani in so zato tudi načini vzdrţevanja betonskih in jeklenih

elementov utečeni. Oprema in naprave, ki se vgrajujejo v stavbe pa so v zadnjih letih

postale zelo sofisticirane. Tako se danes večina novozgrajenih objektov opremlja z zelo

sofisticirano opremo za ogrevanje in hlajenje, za protipoţarno zaščito, za zaščito proti

vlomu, za telekomunikacijske naprave ter za razsvetljavo. Za potrebe vzdrţevanja takšne

opreme in naprav pa so potrebna navodila, na podlagi katerih lahko lastnik ali upravljalec

nemoteno uporabljala tovrstno opremo.

Za vzdrţevanje opreme je najbolj smiselno določiti datume rednih vzdrţevalnih del, ter

izvajanje pustit usposobljenim strokovnjakom.

V tem poglavju bomo podali napotke, priporočila in termine za izvedbo investicijsko

vzdrţevalnih del za konstrukcijske in nekonstrukcijske elemente ter vgrajeno opremo za

poslovno skladiščni objekt podjetja Halder d. o. o., ki je predmet magistrskega dela, ter

ostale objekte, zgrajene in opremljene na podoben način (AB nosilna konstrukcija, jeklena

konstrukcija za pritrditev fasadnih sendvič panelov, izpolnjenih z mineralno volno,

sekundarni jekleni nosilci za pritrditev strešnih panelov, AB plošča tal in nadstropja,

nosilni zidovi poslovnega dela iz opeke, predelne stene iz mavčno-kartonskih plošč, podi,


pokriti s keramiko in tapisonom, vgrajena protipoţarna zaščita, ogrevanje in hlajenje s

toplotno črpalko).

5.2. Konstrukcija objekta

Objekti iz armiranega betona – skeletna konstrukcija, objekt iz litega betona z betonsko

ploščo, vso izpolnjeno z opeko, bloketi, sendvič panoji itd. zahtevajo redno vzdrţevanje,

opazovanje razpok, ki jih je potrebno v primeru povečanja takoj sanirati. (U. Klevţe & P.

Klevţe 2014)

Objekte z zidovi iz opeke, bloketov, kamna itd. armirane betonske plošče ali nosilci iz

jeklenih profilov, zahtevajo redno vzdrţevanje, opazovanje razpok (betonski in zidani

elementi), ki jih je potrebno v primeru povečanja takoj sanirati in seveda zelo poškodovane

elemente zamenjati. Nosilce iz jeklenih profilov je potrebno redno pregledovati,

onemogočiti morebitna namakanja elementa in redno pleskati z ustrezno barvo.

Armirano betonski montaţni objekti zahtevajo redno čiščenje in vzdrţevanje montaţnih

stikov, nadomeščanje preperelega in odpadlega trajno elastičnega kita.

5.3. Fasada iz pločevine, strešna kritina in kleparski izdelki

Fasado je potrebno redno vizualno kontrolirati, očistiti umazanije, okrušene delce, alge in

mah, poškodovane premaze sproti popraviti. Poškodbe zaradi vlaţnosti popraviti po

ugotovitvi vzrokov. Splošna obraba, staranje, povečanje razpok in druge škode pomenijo,

da je potrebno popolnoma obnoviti fasado. (U. Klevţe & P. Klevţe 2014)

Kritine s polietilenskih materialov je potrebno pregledati v jeseni in pomladi ter po potrebi

očistit umazanijo ter mah, ki se nabere. Očistiti mreţice na vtokih in vtoke oz. odtočne

jaške na strehi. Potrebno je tudi preveriti, ali je prišlo do kakšnih mehanskih poškodb.


Obrobe in okenske police s plastificirane in pocinkane pločevine je potrebno redno

pregledovati, zamenjati poškodovane dele, da se prepreči zamakanje, ter pregledovati

pritrditev spojnih vijakov. Ţlebove in odtoke redno vsake pol leta vizualno pregledati,

redno čistiti in vzdrţevati, kontrolirati padce ţlebov. Pri ravni strehi kontrolirati zaključke,

ali nastopajo razpoke, pravilno pritrditev in razpoke oz. stike, ki so popustili, pa takoj

popraviti.

5.4. Mizarska dela

Mizarska dela zajemajo izdelavo in vgradnjo lesenih vrat in oken. Vrata ne zahtevajo

večjega vzdrţevanja, pomembno pa je, da jih redno zapiramo, saj s tem preprečimo

povešanje. Zaradi preprečitve mehanskih poškodb vrat in ključavnice jih vedno zapiramo

ob uporabi kljuke in ne pretrdo. Na kljuke ne obešamo stvari. Notranja vrata vzdrţujemo z

rednim čiščenjem z vlaţno krpo, vodi, v katero krpo namočimo, pa lahko po potrebi

dodamo tudi sredstva za čiščenje lesa. Krpa naj ne bo premokra, saj s tem škodimo lesu.

Če vrata škripajo, tečaje namaţemo z ustreznim preparatom, lahko tudi z vazelinom ali

kapljo olja. (Vilar-Štrukelj, Peternelj & Dolenc 1999)

Okna na objektu, zapiramo enako kot vrata, torej ob uporabi kljuke in ne na silo. Pazimo,

da so okna pravilno zaprta in da ne prihaja do zvijanja kril. Okna čistimo po postopku

enakem čiščenju vrat. Okna so narejena, da tesnijo neprodušno. Za dodatno (za normalno

prezračevanje koristimo rekuperatorje) prezračevanje objekta je zato potrebno okna

odpreti. V zimskem času na potrebo po zračenju pogosto opozori na oknih nabrana vlaga –

okna se zarosijo. V tem primeru je potrebno prostor prezračiti, morebitno nabrano vodo pa

odstraniti s suho krpo.

5.5. Podi in tlaki

Pod iz keramike se čisti z vodo z dodatki na podlagi mila, nato pa se lošči: neloščene

ploščice pa se obdelajo z voščenjem ali naoljenjem, nadomeščanje polomljenih delov.

Kamniti podi se čistijo z vodo z dodatki (mazno milo), obdelava z maznim milom daje


tekom časa mat površine: močna umazanija se odstranjuje z drgnjenjem, nikakor pa ne z

uporabo kisline. (U. Klevţe & P. Klevţe 2014)

Pod iz gume ksilolita, topli pod, sintetična vlakna (sintelon, tufting, velur), obloge z

linolejem, tapisonom, itisonom se vzdrţujejo z rednim sesanjem, lahko z dodatkom, za to

namenjenim, mil.

Estrihi kot cementna prevleka ali plavojoči pod je potrebno vzdrţevati, če poka ali kruši ali

vdre, popravilo poškodb

Asfalti zahtevajo redno čiščenje in vzdrţevanje, preprečevanje polivanja naftnih in drugih

asfaltu škodljivih materialov, popravilo poškodb.

5.6. Notranje stene in stropovi

Ob poškodbah ali obnovitvi slikarije sten ali tapet je treba uporabiti le nestrupene

materiale.

Ploščice in fuge se čistijo s trdo krtačo, z gospodinjskimi čistili, fuge se utrdijo z vodnim

steklom, okvare pri varjenju se čistijo z odgovarjajočo kislino (vprašati strokovnjaka).

Fine razpoke v ometu in mavčno kartonskih ploščah se lahko odstranijo pri obnovi

slikarije, stike plošče bandaţiramo, da ne preide do razpok. Pri obnovi slikarskih del na

MK ploščah je potrebno upoštevati sistemska navodila dobaviteljev MK plošč (uporaba

fug, delilnih trakov, senčnih fug, dilatacijskih trakov itd.)

Prehode med različnimi materiali zapolnimo s trajno elastičnim kitom ali obloţimo s

tapetami. Pojav vlaţnosti v steni je lahko vzrok puščanja vodovoda, ali je to v spodnji oz.

kletni etaţi vlaga iz zemlje (vključiti strokovno osebo). (U. Klevţe & P. Klevţe 2014)


5.7. Elektroinštalacije

Nepravilno oziroma nestrokovno ravnanje z elektroinštalacijami je lahko smrtno nevarno,

zato vsako ravnanje z njimi vedno prepustimo strokovnjakom.

Posamezni prostori so skupinsko povezani na posamezne tokovne kroge. Razvrščanje v

skupine je odvisno od potrebe po električni energiji v posameznem prostoru. Vsak tokovni

krog mora biti opremljen z varovalko. Varovalka poskrbi, da posameznega tokovnega

kroga ne preobremenimo. Napeljava namreč dopušča določeno obremenitev. Če ta naraste,

se vodniki preveč segrejejo in lahko v skrajnosti celo pride do poţara. Avtomatska

izklopna naprava v varovalki, preobremenjen tokovni krog, se pravočasno izklopi.

Pregorelih varovalk ne smemo krpati, ampak jih nadomestimo z originalnimi iste jakosti.

Pred zamenjavo moramo odstraniti iz sistema tudi vzrok pregorevanja. Nasprotno pa pri

previsokem toku, ki nastane pri kratkem stiku deluje elektromagnet, ki v trenutku prekine

tokokrog. Za ponovni vklop je potrebno prestaviti samo stikalo, ki je nameščeno na ohišju

avtomatske varovalke. V vseh prostorih z vodovodno instalacijo je potrebno izvest i

predpisane galvanske povezave za izenačitev potencialov kovinskih mas. Vse kovinske

instalacije vodovoda in ostalo kovinsko opremo je potrebno medsebojno povezati. Spoji se

izvedejo z določenim vodnikom ter originalnimi objemkami za povezovanje cevi z

vodnikom ali vijakom. Na enem kraju je vodnik vezan na kovinsko maso, na drugem pa v

dozo za izenačitev potencialov. Zbiralke v dozi so povezane z zaščitno zbiralko. (Vilar-

Štrukelj, Peternelj & Dolenc 1999)

Števec registrira porabo električne energije, na podlagi stanja števca pa

elektrodistribucijsko podjetje izstavlja račune za dobavljeno energijo. Vsak poseg v števec

je zato prepovedan. Preko števne plošče kontroliramo ali števec ustrezno in pravilno

deluje. Na čelni strani števca so zbrani in zapisani tehnični podatki, med njimi tudi poraba

električne energije v kilovatnih urah (kWh).

Da preprečimo poškodbe vtičnic, pri iztikanju vtičev vedno pridrţimo tudi ploščico

vtičnice. Pri dotiku z električnimi napravami moramo imeti suhe roke. Vse električne

aparate uporabljamo po navodilih proizvajalca.

Za servisiranje linije telefonskega priključka je pooblaščen telefonski operater s katerim je

sklenjena pogodba.


5.8. Protipoţarna zaščita

Protipoţarna zaščita na industrijskih objektih je izvedena na način da se vgradijo sistemi

alarmiranja v primeru poţara, vgrajene opreme za gašenje poţara ter hitrem varovanju

izhoda s stavbe.

Gašenju poţara so namenjeni gasilni aparati z različnim polnjenjem in različno teţo,

odvisno od potrebe prostora, v katerem se nahajajo. Gasilni aparati so smiselno razporejeni

po celotnem objektu. Znotraj objekta se izvede tudi hidrantski priključek. Število

hidrantskih priključkov je odvisno od velikosti objekta ter številu nadstropij.

Protipoţarno alarmiranje se izvede s pomočjo optičnih, termičnih ter ročnih javljalnikov

poţara. Ustrezno število javljalnikov se smiselno razporedi po celotnem objektu. Optične

in termične javljalnike montiramo v strop, ročne javljalnike montiramo na vidna in

dostopna mesta – ob izhodih iz objekta. Prenos alarmnih signalov se izvede preko oddajne

enote v poţarni centrali. Modemski prenos se realizira preko GSM vmesnika na

pooblaščene druţbe za varovanje. Servisiranje in redni pregled sistema se zagotovi s

sklenjeno pogodbo s pooblaščenim podjetjem. (PID, Varnost Maribor d. d. 2015)

5.9. Vodovodna instalacija

Hišno vodovodno omreţje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med

priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno

vodovodno omreţje, vključno z mesti uporabe (pipe), je treba redno in pravilno vzdrţevati.

Po potrebi je treba na vseh pipah sneti in očistiti mreţice ali druge nastavke, ter po potrebi

odstraniti vodni kamen. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po

potrebi odstranjevanje vodnega kamna. Po preklicu ukrepa prekuhavanja s strani

upravljalca vodovoda pred ponovno uporabo pitne vode opravimo temeljito izpiranje hišne

vodovodne napeljave in pred izpiranjem odstranimo usmerjevalnike vode na pipah (t.i.

perlatorje) oz. mreţice. Izpiranje naj bo na vseh pipah intenzivno, v sunkih s turbulentnim

tokom in naj traja najmanj 15 minut. Vse vodovodne armature pri umivalnikih je treba

zapirati z občutkom in ne premočno, tako da se ne poškodujejo tesnila. Znak poškodbe


tesnil in potrebe po zamenjavi so tresljaji cevi, zdruţeni z ropotom ob odpiranju vodnih

armatur. (Vilar-Štrukelj, Peternelj & Dolenc 1999)

Hude poškodbe na vodovodnem sistemu lahko povzroči mraz, zato pozimi ne smemo

puščati predolgo odprtih oken, da preprečimo zamrzovanje vode v ceveh. V primeru

daljšega nebivanja v objektu moramo zaprti glavni dovodni ventil ter spustiti vodo iz

sistema cevi v objektu. (Vilar-Štrukelj, Peternelj & Dolenc 1999)

V kuhinjsko korito vlivamo samo tekočino brez goste vsebine, prav tako ne mečemo v

stranišče trdih predmetov, kuhinjskih odpadkov, smeti, cunj, higienskih vloţkov ipd. V

primeru zamašitve umivalnika očistimo sifon s pomočjo ne pretrde ţice (ki mora biti na

koncu topa) in speremo z vročo vodo s primesjo detergenta. V primeru zamašitve stranišča

kontaktiramo vodovodnega inštalaterja. (Vilar-Štrukelj, Peternelj & Dolenc 1999)

5.10. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje

Vzdrţevanje sistema ogrevanja in hlajenja je odvisno od vgrajenega sistema. V primeru

sistema kjer se ogrevanje in hlajenje zagotavlja s pomočjo toplotnih črpalk,

klimatizacijskimi napravami in rekuperatorji, se za vzdrţevalna dela pokliče strokovnjaka.

Redno vzdrţevanje in čiščenje toplotnih črpalk in klimatizacijskih naprav se naredi enkrat

na leto (po ţelji lastnika lahko tudi večkrat). Strokovni servis zajema vizualni pregled

naprave in instalacije, čiščenje izmenjevalca zunanje enote, pregled in izpiranje odvoda

kondenzata, kontrola tlaka hladilnega plina, pregled in kontrola električnih komponent,

kontrola delovanja elektromotorjev (kompresor, ventilatorji, lamele), funkcionalni pregled

in test naprave, kontrolo pritiskov v sistemu, tesnost spojev na instalacijah, kontrolo

vodnih filtrov in ekspanzijske posode, kontrolo delovanja bojlerja/zalogovnika sanitarne

vode, kontrolo vgrajenih grelcev v notranji enoti in bojlerju/zalogovniku sanitarne vode,

kontrolo vodovodnega dela instalacije, kontrolo programskih nastavitev. Pregled in servis

rekuperatorjev se izvede odvisno od potrebe menjave filtrov zraka (1-4 krat/leto). (PID,

Arhilab d. o. o. 2015)


6 PRAKTIČNI PRIMER 6D INFORMACIJSKEGA MODELA ZA

OBJEKT HALDER

6.1. Opis obravnavanega objekta

Opis obravnavanega objekta smo izdelali na podlagi projekta izvedenih del (PID), ki smo

ga pridobili s strani podjetja Halder d. o. o. PID je izdelalo projektno podjetje Arhilab d. o.

o. iz Maribora.

6.1.1 Podatki o objektu, zemljišču in investitorju

Objekt ki je predmet obravnave magistrskega dela je zgrajen na parceli številka 90/7 v k. o.

Spodnje Hoče in njegov naslov je Bohova 73, 2311 Hoče. PID je izdelalo projektno

podjetje Arhilab d.o.o., ki ima sedeţ v Tomšičevi ulici 30, 2000 Maribor. Številka projekta

je 13-02. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno dne 4.2.2014 pod številko 351-740/2013/18

(7130). Investitor je podjetje Saneto d.o.o. član katerega je podjetje Halder d. o. o. (PID,

Arhilab d. o. o. 2015)

6.1.2. Arhitekturne značilnosti

Izvedena je novogradnja poslovno skladiščnega objekta v Hočah, ki se nahaja v k. o.

Spodnje Hoče.


Poseg v prostor je bil izvršen na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih

sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 in druţbenega plana

mesta Maribor za obdobje 1986–1990 – za območje Občine Hoče-Slivnica.

Na območju je izvedena izgradnja objekta, ki bo nudil prostore za izvajanje poslovne in

skladiščne dejavnosti podjetju Halder. Objekt je postavljen vzporedno z glavno cesto, s

čimer se poveča njegova prepoznavnost, olajša dostop in omogoča laţjo orientacijo za

obiskovalce. Vhod v objekt je izveden na zahodnem delu, kjer ga označuje vhodna, deloma

nadkrita, ploščad. Oblika poslovno skladiščnega objekta je podrejena funkciji na parceli,

zato je izveden kot podolgovat kvader z nadstrešnico nad vhodnim in dostavnim delom.

Fasado pokrivajo sivi, po videzu nevtralni, fasadni paneli, ki jih prekinjajo zasteklitve

poslovnega dela in skladiščnega dela (Slika 6.1-1 in Slika 6.1-2). Severno fasado definirajo

modri fasadni paneli, ki označujejo območje dostave z visokimi dostavnimi vrati in

enotnim nadstreškom (Slika 6.1-3). Dodatno osvetljenost skladišča se zagotavlja s

svetlobnimi kupolami, nameščenimi na strehi. Prepoznavnost objektu dajejo barvni

poudarki nadstreška in fasadne plošče dostavnega dela ter znak/logotip v barvah podjetja

Halder, ki je nameščen na nadstrešen del vhodne fasade (Slika 6.1-4). (PID, Arhilab d. o. o.

2015)

Slika 6.1- 1: Juţna fasada (Vir: Lastni vir)


Slika 6.1- 2: Vzhodna fasada (Vir: Lastni vir)

Slika 6.1- 3: Severna fasada, glavni vhod v skladišče (Vir: Lastni vir)


Slika 6.1- 4: Zahodna fasada, glavni vhod v objekt (Vir: Lastni vir)

6.1.3. Lokacija, obstoječe stanje

Parcela se nahaja v občini Hoče-Slivnica in zavzema parcelo številka 90/7 k. o. Spodnje

Hoče. Parcela je pravokotne oblike (Slika 6.1-5). Na juţni strani neposredno meji na javni

prostor (Slika 6.1-6). Parcela je ravna. Velikost gradbene parcele je 2002 m2.

Slika 6.1- 5: Parcela št. 90/7 k.o. Spodnje Hoče v lastništvu podjetja Saneto d. o. o. (Vir: <

http://www.e-prostor.gov.si/>)


Slika 6.1- 6: Juţna stran parcele meji z prometnico (Vir: Lastni vir)

6.1.4. Funkcionalna zasnova objekta

Objekt je funkcionalno členjen na poslovni in skladiščni del. Poslovni del ima dve etaţi,

medtem ko je skladišče enoetaţno. V poslovni del objekta vstopamo na zahodnem delu

skozi delno nadstrešen vhod, potem vstopamo v osrednji prostor, ki je s centralnim

stopniščem povezan s prvim nadstropjem. V pritličju poslovnega dela so okrog osrednjega

prostora locirani razstavni prostor z neposredno navezavo s skladiščnim delom,

predavalnica s čajno kuhinjo, delavnica, sanitarije in kotlovnica ter hodnik z direktnim

dostopom do skladišča. Razpored pritličnih prostorov objekta se vidi na Sliki 6.1-7.


Slika 6.1- 7: Tloris pritličja; 1 – skladiščni prostor, 2 – delavnica, 3 – čajna kuhinja, 4 –

predavalnica, 5 – vetrolov, 6 – hodnik, 7 – moški in ţenski WC, 8 – kotlovnica, 9 –

razstavni prostor, 10 – zunanji prostor za hladilne in grelne naprave (toplotne črpalke,

klima) (Vir: PID Arhilab d.o.o.)

Skladišče je dvovišinsko, do njega lahko dostopamo preko poslovnega dela oziroma skozi

zunanji vhod na severni strani objekta, kjer se nahaja tudi nadstrešni prostor za dostavo.

V prvem nadstropju se v osrednjem odprtem prostoru nahaja tajništvo. V nadstropju so

umeščeni še vodja prodaje, odprti tip pisarn, direktor, arhiv, prostor za server, sanitarije in

prostor za čistila. Razpored prostorij prvega nadstropja objekta se vidi na Sliki 6.1-8.


Slika 6.1- 8: Tloris prvega nadstropja; 1 – hodnik, 2 – tajništvo, 3 – direktor, 4 – arhiv, 5 –

sanitarije, 6 – prostor za server, 7 – prostor za čistila, 8 – odprti tip pisarn, 9 – vodja

prodaje, 10 – stopnišče (Vir: PID Arhilab d.o.o.)

Na parceli se uredi asfaltirana ploščad, ki omogoča manipulacijo ter parkirišča za

zaposlene oz. obiskovalce (14 parkirnih mest). Pri vhodu se predvidi prostor za kolesa.

Preostali del parcele se zatravi z avtohtonimi vrstami dreves.

6.1.5. Splošni podatki o objektu

Skladno z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur.l. RS, št. 37/2008,

spremembe: Ur.l. RS, št. 99/2008) je objekt uvrščen med zahtevne objekte. Glede na

klasifikacijo po CC-SI 12203 del objekta sodi med poslovne stavbe (stavbe s pisarnami in


poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij) ter del objekta po CC-SI

12520 med skladišča (pokrite skladiščne površine). (Projekt izvedenih del, Arhilab d. o. o.

2015)

6.1.6. Tehnične značilnosti predvidene gradnje

Konstrukcijo skladiščnega dela sestavljajo AB montaţni elementi, ki jih vzdolţno

povezujejo jekleni profili. Izvedejo se točkovni AB temelji, ki jih povezuje AB gred.

Konstrukcijo poslovnega dela sestavlja klasično grajen opečni zid debeline 30 cm. Nosilno

konstrukcijo med etaţami sestavlja AB plošča. Za temeljenje poslovnega dela objekta se

izvede AB temeljna plošča.

Streho objekta sestavlja dvokapnica z naklonom 3,0° skrita za atiko. Na sekundarne

jeklene nosilce (profil IPE 240 in IPE 300) je pritrjena trapezna pločevina, na njo pa je

vgrajen sistem hidro in termo izolacije po normah DIN 18234 (Slika 6.1-9).

Slika 6.1- 9: Streha; 1 – hidroizolacija, 2 – razdelilni sloj, 3 – toplotna izolacija, 4 – parna

zapora, 5 – trapezna pločevina (Vir: < http://www.bauder.hr >)


6.1.7 Fasada

Fasado pokrivajo sivi, po videzu nevtralni, fasadni paneli, ki jih prekinjajo zasteklitve

poslovnega in skladiščnega dela. Poudarke na fasadi ustvarimo z modro barvo nadstreška

skladiščnega in vhodnega dela, ter modrimi fasadnimi paneli na jugovzhodnem vogalu

objekta (Slika 6.1-10). Fasadni paneli se pritrjujejo na montaţno/izravnalno jekleno

konstrukcijo, ki je sestavni del fasade. Jeklena konstrukcija je pritrjena na AB konstrukcijo

objekta.

Slika 6.1- 10: Modri fasadni paneli na jugovzhodnem vogalu (Vir: Lastni vir)


6.1.8. Okna, vrata in zastekljena fasada

Na fasadi so vgrajena aluminijska okna z zunanjimi senčili. Tehnične karakteristike oken

so: Uf2 = 1,3 W/K , Ug3 = 1,0 W/K . Vgrajena stekla imajo ustrezen faktor Ug za

nizko energetsko propustnost s sledečimi karakteristikami:

- svetlobni faktorji: LT4 = 38 %, LR

5 = 7 %;

- energijski faktorji: ET6 = 36 %, ER

7= 7 %, A1

8 = 51 %;

- solarni faktor: SF9 = 0,47;

- senčilni koeficient: SC = 0,53.

Notranja vrata so izvedena v kovinskih podbojih, krila so masivna lesena ali zastekljena.

Na vhodu so sistemska vhodna dvojna drsna vrata vetrolova, vrata se senzorski odpirajo na

električno pogon. Vhodna vrata v razstavni prostor delujejo na enakem principu kot

vhodna vrat v objekt. V skladiščnem delu so vgrajena modra industrijska sekcijska rolo

vrata. (PID, Arhilab d. o. o. 2015)

6.1.9. Notranje obdelave prostorov

Finalno obdelavo tlakov poslovnega dela objekta predstavljajo gres ploščice večjega

formata in tekstilni pod v pisarnah. V sanitarnih prostorih se izvede ne-drsna keramika.

Finalno obdelavo tal skladiščnega dela predstavlja površinsko utrjena AB plošča.

Stavbno pohištvo je leseno.

2 Koeficient prehoda toplote okvirja 3 Koeficient prehoda toplote stekla 4 Transmisija (prepusnost) svetlobe 5 Refleksija svetlobe 6 Direktna transmisija (prehod) energije 7 Odbijanje ali refleksija energije 8 Apsorpcija energije 9 Razmerje med sončevo energijo ki je šla skozi steklo in energije ki je prišla na steklo


Stena in stropovi poslovnega dela so obloţeni z mavčno kartonskimi ploščami in

pobarvani. Izvedeni so rastrski spuščeni stropovi (t. i. Armstrong strop) za enostavno

izvedbo instalacij (Slika 6.1-11).

Slika 6.1- 11: Spuščeni Armstrong strop z vgrajenimi senzorji za protipoţarno zaščito,

razsvetljavo in napravami za prezračevanje (Vir: Lastni vir)

6.1.10. Gradbene konstrukcije – geometrija

Poslovno skladiščni objekt investitorja podjetja Saneto d.o.o., zunanjih dimenzij 36,5 m x

16,5 m je armirano betonska stavba, razdeljena na dva segmenta. Prvi segment je pritlično

skladišče, v drugem segmentu pa so v dveh etaţah (pritličje + nadstropje) razporejene

pisarne, delavnica, sanitarije, čajna kuhinja, razstavni prostor, predavalnica, kotlovnica,

arhiv in prostor za server.

Nosilna konstrukcija skladiščnega dela objekta je sestavljena iz AB okvirjev, ki so

razporejeni v rastru 4,5 m drug od drugega. Vsak okvir je sestavljen iz dveh robnih


(fasadnih) stebrov 40 cm/40 cm in armirano betonskega (v nadaljevanju AB) T nosilca

trikotne oblike. Stebri stojijo na AB točkovnih temeljih 200 cm/200 cm in so med seboj

povezani s temeljnimi gredami 30 cm/90 cm in talno ploščo.

Dvoetaţni pisarniški del je sestavljen iz AB etaţne plošče debeline 20 cm, ki stoji na

zidanih nosilnih stenah in AB stebrih. Na robovih in sečiščih zidanih sten so razporejene

zidne vertikalne vezi. Zidane stene so na nivoju strehe zaključene s horizontalno vezjo (AB

nosilec) in trikotnim AB nosilcem. Dvoetaţni del je temeljen s temeljno ploščo debeline 30

cm, ki je dodatno ojačana z robnim nosilcem 30 cm/90 cm, ki ima hkrati funkcijo proti

zmrzlinske zavese.

Strešna konstrukcija je sestavljena iz jeklenih nosilcev IPE240 (slemenski in kapni) ter

IPE300 (vmesni). Podprti so z AB trikotnimi nosilci in tako tvorijo obliko dvokapnice.

Horizontalno togost zagotavljajo sekundarni nosilci 80 cm/80 cm/5 cm in horizontalna

kriţna povezja iz jeklenih zateg M24 5.6. Način izvedbe konstrukcije skladišča prikazana

je na Sliki 6.1-12. (PID, Arhilab d. o. o. 2015)

Slika 6.1- 12: Skladiščni prostor; horizontalni AB T nosilec leţi na vertikalnem AB

nosilcu, na horizontalne nosilce so pritrjeni jekleni sekundarni nosilci strehe, na vertikalne

AB nosilce so pritrjene jekleni nosilci fasadnih panelov (Vir: Lastni vir)


6.1.11. Ureditev okolja

Na parceli je urejena asfaltirana ploščad, ki omogoča laţjo manipulacijo prometa ter

parkirišča za zaposlene oziroma obiskovalce (14 parkirnih mest). Preostali del parcele se

zatravi in zasadi z avtohtonimi vrstami dreves. Cestni robniki so betonski, vrtni robniki so

iz klesanega kamna. Pločnik je tlakovan z betonskimi tlakovci vel. 30 cm/20 cm. Tlakovci

so poloţeni na peščeno posteljico debeline 5 cm, ter na utrjeno podlago iz prodca deb cca.

30 cm.

Asfaltirane površine: po odstranitvi humusne zemlje v debelini cca 25 cm se je izvršil

široki izkop zemljine III. kategorije v debelini cca 50 cm z odvozom na trajno deponijo. Po

izkopu se je preverila nosilnost s strani geomehanika. Planum temeljnega tla je splaniran in

uvaljan do 95 % po Proctorju10

ter nasut nezmrzlinski tampon debeline cca 50 cm ter

uvaljan do potrebne zbitosti. Asfaltni sloji so v sestavi: 5 cm – obrabni sloj ter 9 cm –

nosilni sloj. (PID, Arhilab d. o. o. 2015)

Asfaltni sloji in zmesi so izbrane na podlagi mnenja geomehanika v odvisnosti od

predvidene prometne obteţbe.

Dovoz do predvidenega objekta je iz obstoječe slepe priključne ceste na Miklavško cesto

(Slika 6.1-13). Širina uvoza je 6,00 m s priključnimi radiji 3,00 m. Ker je priključek

prečkal prehod za pešce se je isti na tem delu

Documents

6D INFORMACIJSKI MODEL GRADBENEGA OBJEKTA PODJETJA HALDER D… · 2017. 11. 28. · I Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija Magistrsko delo univerzitetnega študijskega programa