Postopek Pridobitve Gradbenega Dovoljenja

POLICIJSKA AKADEMIJA

VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA

PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Seminarska naloga

Mentor: mag. Marijan ŠTRIKER Študent: Gregor MLAKAR

Ljubljana, marec 2011

KAZALO VSEBINE

1 UVOD...............................................................................................................12 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST....................................................2

2.1 Stvarna pristojnost.....................................................................................22.2 Krajevna pristojnost...................................................................................2

3 POSTOPEK PRED ODDAJO ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA.................................................................................................3

3.1 Potrdilo o namenski rabi zemljišča............................................................43.2 Projektna dokumentacija...........................................................................53.2.1 Projektni pogoji..........................................................................................63.2.2 Soglasja....................................................................................................6

4 STRANKE V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA..............74.1 Stranka......................................................................................................74.2 Stranski udeleženci...................................................................................7

5 ZAČETEK POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA.................95.1 Dokazilo o pravici graditi.........................................................................115.2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja..........................................11

6 SKRAJŠANI IN POSEBEN UGOTOVITVENI POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA....................................................................13

6.1 Skrajšani ugotovitveni postopek..............................................................136.2 Poseben ugotovitveni postopek..............................................................14

7 IZDAJA GRADBENEGA DOVOLJENJA......................................................167.1 Vsebina gradbenega dovoljenja..............................................................167.2 Vročanje..................................................................................................177.3 Pravnomočnost.......................................................................................187.4 Čas veljavnosti gradbenega dovoljenja...................................................18

8 ZAKLJUČEK..................................................................................................19

LITERATURA........................................................................................................20

PRILOGE..............................................................................................................21Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča......................22Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta...............................................................................................................22Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta...............................................................................................................23Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja..........................................25Priloga 4: Gradbeno dovoljenje..........................................................................27

Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR

1 UVOD

Pri reševanju stanovanjskega problema se mnogi soočimo s postopkom pridobitve

gradbenega dovoljenja, ki ga predstavlja odločba, s katero pristojni upravni organ

dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji

upoštevati1. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je poleg postopka izdaje

uporabnega dovoljenja, kot tudi obratovalnega dovoljenja, postopka določitve

statusa grajenega javnega dobra, inšpekcijskega postopka in nekaterih postopkov

v zvezi z delom zbornic posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o gradnji

objektov (v nadaljevanju ZGO-1) s subsidiarno rabo Zakona o splošnem upravnem

postopku (v nadaljevanju ZUP). Namreč nekatera upravna področja so tako

specifična, da splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali ne zadostujejo. Tako Zakon o

gradnji objektov ZGO-1 ureja specifična področja in v razmerju do ZUP prinaša

izredno veliko posebnosti, kot so svojevrstna določitev strank, sestavine vloge,

razmejitev med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom, sestavine

odločb, rok za pritožbo, možnost odpovedi pritožbe, idr.

V nadaljevanju seminarske naloge vam je predstavljen postopek pridobitve

gradbenega dovoljenja. Slednji postopek se začne veliko prej, kot z oddajo vloge.

Namreč, že pred celotnim postopkom je smiselno, da investitor preveri, ali je na

parceli, kjer se namerava izvesti gradnja le-ta dopustna, ali je predmetna parcela

morebiti varovana na podlagi posebnega predpisa oziroma, ali je treba pred

začetkom gradnje pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev, ipd,… Opisanim

preveritvam sledi urejanje pravice graditi, saj je to temeljni pogoj za izdajo

gradbenega dovoljenja, slednjemu sledijo še drugi pogoji, ki jih bomo podrobneje

spoznali v nadaljevanju. Prav tako sem v seminarski nalogi podrobneje povzel

vlogo upravnega organa, kot tudi vlogo investitorja.

1 Glej 6. točko, 2. člena Zakona o gradnji objektov (ZGO-1)

Stran 1


2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST

Pogoj za vodenje upravnega postopka je obstoj upravne zadeve, kar pomeni

odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (fizične ali pravne osebe

oziroma druge stranke na področju upravnega prava)2. Ob obstoju upravne stvari

je po ZUP pristojnost opredeljena kot pravica in dolžnost organa, da odloča o

upravnih zadevah na določenem upravnem in krajevnem območju.

2.1 Stvarna pristojnost

Stvarna pristojnost opredeljuje, v katerih upravnih zadevah, po vsebini določenih

zadevah sme oziroma mora posamezni organ opravljati predpisane naloge, kar

pomeni voditi postopek in odločiti (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 114).

Na podlagi 24. člena ZGO-1 je stvarno pristojen upravni organ za izdajo

gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na objekte državnega pomena na prvi stopnji

ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, torej Ministrstvo za okolje

in prostor. Za preostale objekte, ki niso državnega pomena je na prvi stopnji

pristojna upravna enota, na območju katere leži nepremičnina, ki je predmet izdaje

gradbenega dovoljenja.

2.2 Krajevna pristojnost

Slednja pove, na katerem območju (teritoriju) sme oziroma mora posamezni organ

delovati oziroma odločati in opravljati druge predpisane naloge (Grafenauer in

Breznik, 2005, str. 127). Torej za odločanje na prvi stopnji o zadevah, ki se

nanašajo na nepremičnine je v skladu z določili 1. točke, 1. odstavka, 20. člena

ZUP krajevno pristojna upravna enota, na območju katere se obravnavana

nepremičnina nahaja. Pri tem se lahko uporabijo tudi pravila o steku, kjer velja, da

je pristojen organ tisti, ki je prvi začel postopek oziroma se več krajevno prisojnih

organov o pristojnosti tudi dogovori.

2 Glej 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Stran 2


3 POSTOPEK PRED ODDAJO ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz

gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in

tehnološkimi napravami (2. člen ZGO-1). V 8. členu ZGO-1 razvršča objekte glede

na zahtevnost gradnje in vzdrževanja, in sicer na zahtevne, manj zahtevne,

nezahtevne in enostavne objekte.

Pravnomočno gradbeno dovoljenje je pogoj za začetek gradnje novega objekta,

rekonstrukcije in odstranitev objekta, izjema je gradnja enostavnega objekta, ki se

lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar se morajo pri tem upoštevati

prostorski akti.

Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se običajno začne že z pridobitvijo

zemljišča, ki ga lahko pridobimo z nakupom, dedovanjem ali nam je podarjeno.

Lastništvo se izkaže z zemljiškoknjižnim izpiskom. Nadalje investitor ali po

njegovem pooblastilu druga oseba, največkrat pa projektant pri območni geodetski

upravi, pri drugih državnih organih, notarjih in geodetskih podjetji, ki imajo

dovoljenje za izdajanje geodetskih storitev, na podlagi določil 115. člena Zakona o

evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – Odločba

US) vloži zahtevo za izdajo potrdil iz zbirk geodetskih podatkov, da se pridobi

načrt parcele3. Potrdilo se izda v skladu z določili ZUP-a.

Pred začetkom gradnje objekta je priporočljivo preveriti, ali je parcela4 oziroma

parcele, na katerih se namerava izvesti gradnja, nameravana gradnja dopustna.

3 Je potrdilo iz zemljiško katastrskega načrta, ki vsebuje podatke o parceli, za katero je izdelan, grafični prikaz meje parcele, ki je evidentirana s koordinatami zemljiško katastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, oznako parcele in zemljiško katastrske točke.

4 Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu

Stran 3


Podatek o tem je mogoče dobiti pri pristojni občini, z vpogledom v prostorski akt

občine ali s vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča (Priloga 1).

3.1 Potrdilo o namenski rabi zemljišča

Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima značaj potrdila iz uradne evidence, izda ga

občinski organ, pristojen za prostor v skladu s predpisi o upravnem postopku.

Vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt,

ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja

urejanja prostora. Potrdilu o namenski rabi zemljišča se priloži tudi kopijo

grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Veljavnost potrdila o namenski

rabi zemljišča velja od uveljavitve sprememb in dopolnitev občinskega

prostorskega načrta ali državnega prostorskega načrta. Če se za zemljišče, na

katerega se potrdilo nanaša, pripravljajo spremembe in dopolnitve občinskega

prostorskega načrta ali državnega prostorskega načrta, je to potrebno v potrdilu

posebej navesti.

Na podlagi določbe 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)

lokacijske informacije ali potrdila o namenski rabi prostora ni več obvezna v

nobenem postopku. Podatke za potrebe postopka si mora organ pridobiti sam.

Lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi prostora z uveljavitvijo zakona o

prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v

prostor. Slednji zakon je usklajen z določbami 3. odstavka, 66. člena in 139. člena

Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)5.

5 Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po 139. členu tega zakona. Če stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama, se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih zahteva predpis.

Stran 4


3.2 Projektna dokumentacija

Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih

opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske,

funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje

(2. člen ZGO-1) in po 35. členu ZGO-1 obsega:

idejno zasnovo, ki je uvodni del projektne dokumentacije, katere namen je

pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih

soglasodajalcev,

idejni projekt, katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega

objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s

posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor,

projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, katerega namen je pridobitev

gradbenega dovoljenja,

projekt za izvedbo, katerega namen je izvedba gradnje in

projekt izvedenih del, katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja (2.

člen Pravilnika o projektni dokumentaciji. Uradni list RS, št. 55/2008).

Podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije določa Pravilnik o projektni

dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/2008). Projektno dokumentacijo pripravi projektant.

Projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja

storitve pri projektiranju (2. člen ZGO-1) ter mora imeti samo dejavnost

projektiranja po 28. členu istega zakona vpisano v sodni register (pravna oseba)

oziroma priglašeno pri davčni upravi (samostojni podjetnik). Tako je smiselno, da

investitor s projektantom podpiše pogodbo o naročilu projekta in med njima velja

obligacijsko razmerje, s čimer je investitor zavarovanj pred nekvalitetnim

projektom, zoper katerega se lahko pritoži in zahteva odškodninski zahtevek v

višini plačila škode, ki mu je s tem nastala. Investitor lahko v pogodbi s

projektantom slednjega tudi pooblasti za pridobivanje soglasij v razmerju do

soglasodajalcev. V tem primeru projektant poleg pogodbenega razmerja z

investitorjem nastopa še v vlogi pooblaščenca (53. člen ZUP) in zanj veljajo

posebni primeri vročanja (88. člen ZUP).

Stran 5

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200855&stevilka=2336


ZGO-1 dopušča tudi možnost, da je investitor in projektant ista oseba, vendar

samo v primeru, da investitor izpolnjuje pogoje za projektanta.

3.2.1 Projektni pogoji

Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta

in skladno s svojimi pristojnimi določili določi pristojni soglasodajalec6. Projektni

pogoji niso upravni akt in zoper njih ni pritožbe, lahko se izpodbijajo v pritožbi

zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja, razen če posebni predpis ne določa

drugače. Projektne pogoje določijo pristojni soglasodajalci (npr. občina, Direkcija

za državne ceste, Zavod za varstvo kulturno dediščine, elektro podjetje ...) in sicer

pred izdelavo projektne dokumentacije, s čimer jih mora projektant pri sestavi le-te

upoštevati. Vlogo za določitev projektnih pogojev pri pristojnem soglasodajalcu

vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vloga mora vsebovati

podatke o investitorju, o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti,

priložena ji mora biti idejna zasnova. O odgovoru soglasodajalcev na vlogo v 50.

členu ZGO-1 so opredeljeni posebne določbe.

3.2.2 Soglasja

Soglasje je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija

izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo – 2. člen

ZGO-1. Kot to velja pri vlogi za določitev projektnih pogojev tudi vlogo za soglasje

pri soglasodajalceu vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vlogi

mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v

zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, ki jih določa poseben zakon.

Kot posebnost velja omeniti, da pri gradnji nezahtevnega objekta veljajo iste

določbe o pridobivanju soglasij, razen pred izdajo soglasja ni potrebno pridobiti

projektnih pogojev (razen če drug zakon ne določa drugače). Vlogi je potrebno

priložiti prikaz lege objekta na zemljišču, značilne prereze, oblikovanje objekta in

terena. Te prikaze lahko izdela investitor sam.

6 državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov – 2. člen ZGO-1.

Stran 6


4 STRANKE V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

4.1 Stranka

Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba

zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero

teče postopek, stranke pa so lahko tudi nosilci pravic in obveznosti, o katerih se

odloča v upravnem postopku (po določbah 42. členu ZUP). V postopku izdaje

gradbenega dovoljenja je aktivna stranka investitor, namreč na podlagi njegove

zahteve je začet postopek. V tem postopku pa nastopajo še stranski udeleženci in

zastopnik oziroma pooblaščenec, če se investitor tako odloči.

Investitor je edina stranka v postopku gradbenega dovoljenja za gradnjo

nezahtevnega objekta in za gradnjo objekta na območju, ki se ureja z državnim ali

občinskim prostorskim načrtom (po določbah 62. in 74.b člena ZGO-1).

4.2 Stranski udeleženci

Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes, gre torej

za osebo, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi,

imenujemo jo stranski udeleženec (po določbah 43. člena ZUP). Oseba, ki

zahteva udeležbo v postopku mora, v svoji vlogi, navesti v čem je njen pravni

interes in če je le mogoče priložiti dokaze. Samo splošna navedba, da oseba želi

biti vključena v postopek ne zadostuje. Stranski udeleženec ima v postopku enake

pravice in dolžnosti kot stranka, razen če zakon ne določa drugače. Na to, kdo je

stranski udeleženec v postopku mora po uradni dolžnosti paziti organ oziroma

uradna oseba, ki vodi postopek.

Največkrat pri postopku pridobitve gradbenega dovoljenja velja, da oseba vstopa v

postopek, ker želi dokazati, da je območje za določitev strank (prej vplivno

območje), ki ga je določil projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja

le-tega napačno prikazal. O teh trditvah mora priložiti dokazila. O zahtevi za tak

vstop v postopek se seznani le investitorja.

Stran 7


Po določbah 62. člena ZGO-1 ima na območjih, ki se ne urejajo z državnim ali

občinskim prostorskim načrtom poleg investitorja pravico udeleževati se postopka

še naslednji stranski udeleženci, in sicer:

lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih

nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo

v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za

gradbene zadeve;

lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta

in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za

pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne

pravice na takšnih nepremičninah;

drugi subjekti, če tako določa zakon.

V teh primerih je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja

lahko tudi občina, in sicer le, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o

vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo

pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne

priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot

stranka v postopku (po določbah 62. člen ZGO-1).

Stranske udeležence o nameravani gradnji seznani pristojni upravni organ za

gradbene zadeve in jih povabi, da se o njej izrečejo na obravnavi. Izjema je le v

primeru, če investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži

overjene pisne izjave strank, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna

iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V primeru, da se stranke

obravnave ne udeležijo ali v primeru opravičenega izostanka ne napišejo pisne

izjave o nameravani gradnji do konca obravnave, se šteje, da se z nameravano

gradnjo, prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, strinjajo.

Stran 8


5 ZAČETEK POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 54. členu ZGO-1 pri

pristojnem upravnem organu vloži investitor. Upoštevajoč določbe 53. člena ZUP

se investitor lahko odloči, da ga v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja

zastopa druga oseba – pooblaščenec, ki v mejah danega pooblastila opravlja

dejanja v postopku, le-ta pa imajo enak pravni učinek, kot če bi to opravljal

investitor sam, razen pri dejanjih, pri katerih mora investitor sam dajati izjave. V

zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor navesti podatke o

parcelni številki, katastrsko občino, v kateri ne nahaja zemljišče, na katerem

želi graditi oziroma, kjer bo izvršen poseg v prostor, ter podatke o vrsti in

namenu objekta (Priloga 3).

Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor oziroma njegov

pooblaščenec priložiti tudi najmanj dva izvoda projekta za pridobitev

gradbenega dovoljenja, dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v

zemljiško knjigo in druge listine, če tako določa zakon (npr. revizijsko poročilo, ko

je revizija projektne dokumentacije obvezna; poročilo o vplivih na okolje – če to

predpisuje Zakon o varstvu okolja ...).

Če se zahteva nanaša na rekonstrukcijo spremembo namembnosti, dozidavo in

nadzidavo, je v skladu z določili 3. odstavka 54. člena ZGO-1 potrebno navesti tudi

številko in datum že izdanega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je

bil objekt zgrajen. Pri tem velja izjema za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31.

decembrom 1966.

V primeru, da se nameravana gradnja priključuje na objekte gospodarske javne

infrastrukture, mora investitor v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti,

ali je oziroma ali bo sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka, ali pa

navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene

zadeve. Če investitor navede, naj ta zahtevek zanj vloži upravni organ za

gradbene zadeve, mora zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti še

Stran 9


dodaten izvod vodilne mape. Oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje

odpadnih voda in dostop do javne ceste je minimalna komunalna oskrba

stanovanjske stavbe. Minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi

glede na njihov namen. Pri tem je potrebno še omeniti, da je plačilo dajatev in

prispevkov pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, slednje zajema tudi komunalni

prispevek. V primeru, da zahtevek za odmero komunalnega prispevka ureja

upravni organ, mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja

upravnemu organu predložiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka in takse.

Posebnost je potrebno omeniti pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo

nezahtevnega objekta. Pri tej zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno

priložiti le:

prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in

oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od

parcelnih mej sosednjih zemljišč,

značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,

soglasja pristojnih soglasodajalcev,

dokazilo o pravici graditi.

Zgoraj opisana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega

objekta investitor vloži pristojnemu organu na predpisanem obrazcu (Priloga 2),

katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene

zadeve.

Zgoraj naštete priloge so obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega

dovoljenja, v primeru, če katera od njih manjka gre za nepopolno vlogo7.

Organ, ki je pristojen za sprejem vloge se ravna v skladu z določili ZUP, ki ureja

vloge.

7 Glej določbe 67. člena ZUP

Stran 10


5.1 Dokazilo o pravici graditi

Že zgoraj omenjeno dokazilo o pravici graditi je materialni pogoj za izdajo

gradbenega dovoljenja. Slednje dokazilo je investitor dolžan priložiti pri zahtevi za

izdajo gradbenega dovoljenja bodisi v obliki izpiska iz zemljiške knjige, ki je

nedvoumno najpomembnejša od listin in iz katere izhaja, da ima investitor na

določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko

pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.

Slednjo listino lahko investitor nadomesti z notarsko overjeno pogodbo z

dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo, če iz pogodbe izhaja,

da je na nepremičnini, na katero se nanaša pogodba, investitorju dovoljena

gradnja oziroma izvajanje drugih del. Torej investitor mora priložiti pogodbo, s

katero se ustanavlja oziroma prenaša stvarna pravica na nepremičnini.

Zakonodajalec je dopustil, da se pravica graditi lahko dokazuje s pravnomočno

sodno (npr. pravnomočni sklep o dedovanju) ali upravno odločbo, ki izkazuje

pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini ali celo drugo listino, ki v

skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni

nepremičnini.

Če je lastninska pravica nepremičnine, na kateri investitor želi graditi, že vpisana v

zemljiški knjigi v korist investitorja, ni potrebno ob zahtevi za izdajo gradbenega

dovoljenja dostaviti dokazila o pravici graditi. Upravni organ mora tako pravico

preveriti iz uradnih evidenc brez dodatnih zahtev o dokazovanju take pravice (66.

člen ZUP).

5.2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

Projekt za pridobitev gradbenega sestavljajo je izključno namenjen pridobitvi

gradbenega dovoljenja. Podrobna sestavina projekta za pridobitev gradbenega

dovoljenja določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008),

kjer je navedeno, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po zaporedju

sestavljajo vodilna mapa, načrt in tudi elaborati, če je to potrebno.

Stran 11



Poleg zgoraj opisanih sestavin ne smemo pozabiti, da mora projektant v projektu

za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazati tudi območje za določitev strank, ki

se določijo glede na vrsto objekta, glede na njegovo zahtevnost, velikost in druge

značilnosti. Področje o podrobnejših merilih za izračun in prikaz območja za

določitev strank ureja Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje

gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/2008). Območje, ki ga določi

projektant na podlagi izračuna je podlaga upravnemu organu pri določitvi strank

oziroma stranskih udeležencev v postopku.

V projektu mora biti tudi prikazano od kje bodo izvedeni priključki na komunalno

opremo (dostop elektrika, vodovod, kanalizacija). Investitor mora tudi izkazovati,

da ima urejeno pravico graditi - služnostno pravico. Služnostno pravico investitor

dokazuje z na podlagi služnostne pogodbe ali celo z njenim vpisom v zemljiško

knjigo. V primeru, da investitor slednjega vprašanja ni rešil že pred oddajo vloge,

upravni organ slednje področje ureja s predhodnim vprašanjem.

Stran 12


6 SKRAJŠANI IN POSEBEN UGOTOVITVENI POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA

V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja mora pristojni upravni organ za

gradbene zadeve, preveriti pogoje zapisane v 66. členu ZGO-1. Namen

ugotovitvenega postopa je ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za

odločitev o upravni zadevi, in strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo

svoje pravice in pravne koristi. Dejstva in okoliščine se lahko presojajo in

ugotavljajo bodisi po skrajšanem ugotovitvenem postopku ali posebnem

ugotovitvenem postopku (po določbah 138. členu ZUP).

6.1 Skrajšani ugotovitveni postopek

Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči v zadevi takoj in za

ugotovitev dejstev in okoliščin ni treba opraviti posebnih dejanj v postopku, bodisi

ustne obravnave, zaslišanja prič, ogleda, dokazovanja z izvedencem ... Niti mu ni

potrebno opraviti zaslišanja stranke, torej stranki dati možnosti, da se izjavi o

dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Vendar mora organ tudi v tem

postopku ugotoviti vsa pomembna dejstva in okoliščine in sicer lahko tudi z

zaslišanjem stranke (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 294).

Po določbah ZGO-1 je izdaja gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku

dopustna v naslednjih primerih:

za gradnjo objekta na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali

občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Torej v primerih, ko v postopku

nastopa le ena stranka, in sicer investitor (po določbah 1. odstavka, 60. člena

ZGO-1);

za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki je predviden na območju, ki se ureja z

občinskim prostorskim načrtom in so izpolnjeni poseben pogoji8;

za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če

investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži notarsko overjena

8 Glej določbe 1. odstavka, 61. člena ZGO-1.

Stran 13


soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o

stanovanjskih razmerjih, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz

projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo

takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve

(po določbah 2. odstavka, 61. člena ZGO-1);

za gradnjo nezahtevnega objekta (po določbah 2. odstavka, 74.c člena ZGO-1).

Pomembno je, da organ pri odločanju po katerem ugotovitvenem postopku

(skrajšanem ali posebnem) bo vodil zadevo natančno upošteva pogoje oziroma

okoliščine, v katerih lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku. V vseh

primerih, kjer niso podani razlogi za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka

na podlagi določil 144. člena ZUP, mora organ izvesti poseben ugotovitveni

postopek.

6.2 Poseben ugotovitveni postopek

Poseben ugotovitveni postopek se izvede vseh primerih, razen tedaj, ko je po

zakonu dovoljen skrajšani ugotovitveni postopek. Izvede se za ugotovitev dejstev

in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve (to pa izhaja iz materialnega

predpisa, na podlagi katerega se odloča v posamezni upravni zadevi) ali zato, da

se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne

koristi (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 296).

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja se izvede po posebnem ugotovitvenem

postopku za gradnjo objektov, ki se ne urejajo z državnim prostorskim načrtom ali

občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Torej v primerih, ko se postopka poleg

investitorja ima pravico udeleževati tudi stranski udeleženci.

V posebnem ugotovitvenem postopku tako pristojni upravni organ povabi stranke

oziroma stranske udeležence, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o

njej izrečejo na obravnavi. V vabilu je treba stranke oziroma stranske udeležence

posebej opozoriti, da se bo v primeru, če se obravnave ne bi udeležili in izostanka

opravičili, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo. Stranka ali stranski

udeleženci lahko v primeru opravičenega izostanka podajo izjavo tudi v pisni

Stran 14


obliki, vendar samo do konca obravnave. Če te ne poda, se šteje, da se z

nameravano gradnjo, prikazano v projektu za pridobitev projektne dokumentacije

strinjajo (po določbah 63. člena ZGO-1). Ustna obravnava ni potrebna v primeru,

da investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjene

pisne izjave vseh strank oziroma stranskih udeležencev, da se z nameravano

gradnjo oziroma posegom v prostor strinjajo. Osebe, ki so se pisno odrekle

udeležbi v postopku, le-to priglasijo do izdaje odločbe na prvi stopnji, če se glede

na sam potek postopka ali zaradi osebnih razlogov premislijo (po določbah 65.

člena ZGO-1 in 143. člena ZUP).

Poleg zgoraj opisane ustne obravnave se v posebnem ugotovitvenem postopku

lahko izvedejo tudi drugi postopki, s katerimi se ugotavlja dejstva in okoliščine, ki

so pomembna za razjasnitev zadeve. Pri vodenju ustne obravnave, kot tudi

opravljanje ogleda, zaslišanja strank, pri ustnih izjavah strank ali drugih oseb v

postopku ter pri podaji vlog ustno na sedežu organa mora uradna oseba, ki vodi

posamezno procesno dejanje, o tem sestaviti zapisnik, ki predstavlja celotno sliko

o tem, kako je postopek potekal. Zapisnik ima značaj javne listine in ga je

potrebno pisati sproti med posameznim dejanjem.

Stran 15


7 IZDAJA GRADBENEGA DOVOLJENJA

Po končanem dokaznem in ugotovitvenem postopku uradna oseba odloči o

pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe. Na njeno odločitev

vpliva presoja vseh zbranih dokazov o dejstvih in okoliščinah, ki jih je zbrala in

preučila. Kot pozitivno odločbo investitorju izda gradbeno dovoljenje (Priloga 4), ki

je upravna odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero

določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.

Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni

tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se

objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za

pridobitev gradbenega dovoljenja. Torej ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja

za posamezne faze, ki bi jih bilo mogoče samostojno uporabljati. Izjema je

gradbeno dovoljenje za objekt gospodarske javne infrastrukture, kjer se lahko izda

gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih

gradbenih ali inštalacijskih del oziroma tehnoloških naprav.

Pri skrajšanem ugotovitvenem postopku je pristojni organ, ki vodi postopek izdaje

gradbenega dovoljenja zavezan, da izda odločbo čim prej, najkasneje pa v enem

mesecu od vložitve popolne vloge. V primeru posebnega ugotovitvenega postopa

je ta rok dva meseca.

7.1 Vsebina gradbenega dovoljenja

Poleg sestavin, ki so predpisane za pisno odločbo v 210., 212.-216. členu ZUP

mora gradbeno dovoljenje na podlagi določil 68. člena ZGO-1 v izreku vsebovati

še:

podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja;

navedbo zahtevnosti gradnje;

Stran 16


podatek o razvrstitvi objekta in posameznih njegovih delov glede na namen po

enotni klasifikaciji vrst objektov, pri spremembi namembnosti pa tudi novi namen

objekta ali njegovega dela objekta;

navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele, na katerih

se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno

infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje;

navedbo odmikov nameravane gradnje od meje sosednjih zemljišč, razen pri

linijskih gradbenih inženirskih objektih;

navedbo dimenzij oziroma gabaritov in pri stavbah navedbo etažnosti gradnje

nameravanega objekta in njihovega oblikovanja, če je predpisano;

navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, predpisane po tem

zakonu;

opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim

predpisom;

podatke o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in datumu njegove

izdelave;

podatke o izdanih soglasjih ter pogojih glede izvedbe gradnje in uporabe, ki

morebiti izhajajo iz njih v zvezi s predmetom gradbenega dovoljenja.

7.2 Vročanje

Za vročanje odločb in sklepov, kakor tudi gradbenega dovoljenja veljajo predpisi o

osebnem vročanju po določbah 87. člena ZUP, za vročanja državnim organom,

organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam,

registriranim za opravljanje dejavnosti pa določbe 91. člena ZUP. Preostala

dokumentacije v upraven postopku se vroča po pravilih poštnih predpisov.

Investitorju in strankam v postopku se vroča po določbah ZUP. Pristojnim

soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu organu za prostorske zadeve

tiste občine na katerem območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu

gradbenemu inšpektorju se pošlje po pravilih poštnih storitev. Investitorju se poleg

odločbe priloži še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge listine (po

določbah 69. člena ZGO-1).

Stran 17


7.3 Pravnomočnost

Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo postane pravnomočna (224. člen

ZUP). Z dokončnostjo stranka lahko začne izvajati pravico, ki jo je v postopku

pridobila. Vendar čas izvršitve pravice je lahko z materialnim predpisom omejen.

Ne glede na to pa lahko investitor na podlagi določil 3. člena ZGO-1 začne z

gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, vendar na lastno

odgovornost.

7.4 Čas veljavnosti gradbenega dovoljenja

Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo zahtevnega

objekta v treh letih, manj zahtevnega objekta v dveh letih in v primeru spremembe

namembnosti in nezahtevnega objekta v enem letu po pravnomočni odločbe (po

določbah 71. člena in 74.č člena ZGO-1). V času veljavnosti gradbenega

dovoljenja lahko investitor pri istem upravnem organu zahteva podaljšanje njegove

veljavnosti, vendar največ za dve leti (po določbah 72. člena ZGO-1), izjema je

gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, katerega roka veljavnosti

ni mogoče spremeniti, niti podaljšati časa njegove veljavnosti (74.č člen ZGO-1).

Stran 18


8 ZAKLJUČEK

Dejansko smo spoznali, da Zakon o gradnji objektov (ZGO-1) ureja nekatera

področja drugače, kot je to predpisano v Zakonu o splošnem upravnem postopku

(ZUP). Poznavanje enega izmed njiju v postopku pridobitve gradbenega

dovoljenja ne zadostuje, saj Zakon o gradnji objektov (ZGO-1) nekatere dele

postopka ureja drugače, v drugih delih pa se subsidiarno uporabljajo določbe

Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

V celotnem postopku je potrebno omeniti predvsem vlogo investitorja. Namreč

njegovo znanje in prizadevnost pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja igra

bistveno vlogo, saj je od slednjega odvisno, kako hitro bo vloga popolna,

posledično tudi izdana odločba v obliki gradbenega dovoljenja. Investitorju je v

veliko oporo lahko projektant, saj ob pooblastilu lahko v imenu investitorja opravi

večji dejanj. Nikakor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja niso

zanemarljive druge stranke oziroma stranski udeleženci, saj slednji lahko močno

vplivajo na sam postopek in ga zaradi morebitnega nesoglašnja celo podaljšajo ali

celo onemogočijo pozitivno izdajo odločbe za investitorja. Sama določitev strank

še vedno ostaja odprto vprašanje, kljub temu, da ga je zakonodajalec v preteklosti

reševal z mnogimi zakonskimi rešitvami.

Zakonodajalec se zaveda zapletenosti samega postopka, zato se je v preteklosti

prizadeval, da se slednji poenostavi. Še večja enostavnost postopka bi bila

primernejša tako za investitorja, kot tudi za upravni organ, ki so vezani na roke.

Stran 19


LITERATURA

- Grafenauer, B. in Breznik, J. (2005). Upravni postopek in upravni spor.

Ljubljana: GV založba

- Gruden, B. in Kovač, P, (2007). Procesne posebnosti upravnega postopka

izdaje gradbenega dovoljenja. Uprava, letnik V, str. 43-66.

- Pravilnik o projektni dokumentaciji. Uradni list RS, št. 55/2008.

- Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega

dovoljenja. Uradni list RS, št. 37/2008.

- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Uradni list RS, št. 47/2006 in

65/2007 – Odločba US: U-I-464/06-13).

- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS št. 102/2004-UPB1 (14/2005

popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19,

120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8,

108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.).

- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradni list RS št. 24/2006-

UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32

(48/2009 popr.), 8/2010.

Stran 20


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20092424






http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20103511









http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200514




PRILOGE

Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča

Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega

objekta

Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja

Priloga 4: Gradbeno dovoljenje

Stran 21


Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča

Stran 22


8.1 Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta

Stran 23


Stran 24


Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja

Stran 25


Stran 26


Priloga 4: Gradbeno dovoljenje

Stran 27


Stran 28


Stran 29


Stran 30


Stran 31


Stran 32


Stran 33

Documents

Postopek Pridobitve Gradbenega Dovoljenja