^ 4

LISTEK. Spomin na Simona Jenka.

Simon Jenko in pred kratkim nmrli zupnik Alojzij Stare sta bila sosolca. Morala sta biti posebna prijatelja, kajti ravno pred p e t d e s e t i m i Ieti je Simon Jenko za god sv. Alojzija (21. junija) poslal svojemu prijatelju Alojziju Stare humoristicno in rendar presrcno voscilo, k i doslej ni bilo se nikjer natisnjeno:

Moj z la t i Vekos l av ! K e r god je tvoj, t i za vez i lo

B i k u p i l kako zogo rad,

A I ' pa ce konjev par b i bi lo,

T a c i h , k i piskajo od zad.

Za. krajcar cresenj tud' znabit i , A I ' borovnic b i ti poslal,

P a s cresnjam' b i se zadusiti ,

Umazat ' z borovnicam' znal .

I s'cer tud' mosnja. n i pustila

K u p ' v a t i tacih m i reci ,

K e r avsa se je posusila,

D a ste skleni l i se strani.

Naj dosti bode ti vosilo,

K i ga prinese pismo to;

L e cnj, kak se t i bo godilo,

Ce bo po mojih zeljah s lo :

D o k l e i se stejes med ucence,

solski prah te se mori,

Naj dan n; Pero sulfuj Ko br i t i je I dal ze si B i vosi l te

Bogato, pri

Naj lascev

O c i naj l ja

Nohte venr

D o l g i za I |

Ce bos pa

Naj pusti I Sam zberi

K i kaslja,

Z a mase k

Z a vsako J D a lozej rj l

Kozareo, v j

Ce zvo l i l t

I mlati l bo

N a cente v

F i g u r i trol

Ce storil b'.'

Naj kaselj, I D a v v s a k l l

Imel bos t i i

Ce z v o l i l IM

B i vosi l t i i N a prsih n i ,

Nosi la naj I

Ce bodes k P r i tebi le

D o vrata d l

D a tak pos' _

» dan t i eminence

isarsko deli .

1 s i bodes brado, )li boa slovo,

l)i zenko mlado,

dno i lepo;

i ernih, koze gladke, bomilih bo,

lar ima naj kratke,

co slabi so.

far, bogato faro

ikof t i podeli ,

kuhar'co si staro,

bolhe naj l o v i .

metie naj ti platt,

larmanj en cekin, l o l g i cas t i krat i

djen dobrih v i n .

ödes stan lingvistov.

I Demostena, saka stran avristov

T>OV naj t i da.

jdes se zdravnika,

kuga sret mori ,

hisi dva bolnika 1 ozdravljati.

ides stan vojaka,

svetinj vsaj sto,

tka suknje vsaka

fti vsaj eno.

npec, naj knpuje

Ljubljancan vsak,

nar naj te obsnje,

:anes prav mozak.

Ce stan dopadel bo t i kmeta,

Naj njive dobro t i rode,

Naj dobro rastejo teleta,

K o k u s a , k o z l i i ovce.

S i z v o l i stan k ' ter 'kol ' ze bodi,

J a z ze lc l bom t i , Lojzek moj :

D a zlata sreca vedno hodi

Z nasutim kosem pred teboj.

Slabost. Spisal J. S. Brenov .

(Dalje.) III.

Nastalo je jesecsko vreme prisii so dolgoöasni dnevi. V gn je zdaj vladal mir. Nikogar ni 1 sliäati in nikogar ni bilo na pregl Clovek bi mislil, da se je tukaj kaj zgodilo, ali nie" poaebnega se zgcdilo, in ljudje, ki so stanovaii kaj, so se grozno dolgo«aaili. Dol öasil se je KoSir, ali ljubezen um ponehala. Sicer so ga veökrat däjali nekaksni takäni oböutki, kal da se je Ze vsega naveliöal in kal da bi mu hotela rasti skrb, kako bo vse konöalo. Dolgoöasila se Ana, dolgoöasila se je Se najbolj bila najnezadovoljnejsa. Ni se ji < pälo, ker si je zelela prejsnjega b nega zivljenja; to je bilo za njo p mirno. Dr. Struzeo se je stalno : J

»Huj, doktor!« je vpila in ga la za roko, nakar je Struiec pre-leno pogledal in ekoöil pokonci. »Kaj apiS dan in noä in ni ta ili na spregled?« »Ravno pra», da ei priäla. Oikar tukaj, zmerora pazim, da pri-

; a tabo do beaede, a zmerom se ibljeä.« »A si ze spet zaöel otroöajiti,«

ökia in se obrnila, da odide. Ali ätruiec ji je zastavil pot in oöi au divje vzplamtele. »Nikamor, dokler se ne dorne-

i!« »Ti si neumen; beii!« je skoraj i in ir>u se hotela ogniti in iz-Ali zgrabil jo je s svojimi ko-

lirni rokami in jo posadil na »pe. »Tukaj boä aedela.« Oaa je OBtala sede in radoveden led vprla • njega. On se je tudi Bdel k nji, objel jo okrog vratu aöel: »Ana!« . . . Nato je vprl na-lost grozni pogled v njo in roke je mu tresle. »Kdaj prida tisti da spet spoznaS, da sem jaz naj-

Si in se k meni povrneS?« » 0 ti bebeo! Misliä, da sem ne-ia!« se je norceval« in pustila, 0 objemlje.

1

»Ana!« je izas obenem holestno in Se boij tresle.

»Ne bodi prisn umna Se niaem, da stradat, a zraven r tepal.«

»Ana! Tag« ne stajati; nekaj se moi

Oöi so se spet i uprie v njo, ali ona strähn prenasala ta S J ponoröevala se j zgodilo?« Nato se je skoöil od nje in v n avetil dolg, oster no mirna; toliko, da se

»Glej, Ana! A pec? Ali on, ali ti, s mora zgoditi.

»Oh, ti si groze si me prvio, da se drugiö me veö ne b

»Torej me nika teh besedi je bil gn

Skoäil je proti z nozem, ali v mab sama ustavila, pau. proseoe vzdihnil: »A je ztpet smejala, ki jena tega, dokler j< Ni aaraö enkrat izv

P E S MI.

Simon Jenko

1865

Založil Janez Giontini v Ljubljani

Zlozi l

Simon Jenko.

Z a l o z i l J a n e 2 G i o n t i n i v LjnWjani

ID = 2138413

P e s m i .

Uvod.

Wv i g n i s e ! uUaz m i rece. Sroe pade m i v nblas t i

S i l n e , prej ueznane strast i ,

K i ko z i v i ngenj peee.

Cut se z l i je m i v beseele. —

I'ie

Moja pesem.

f v t o j a pesem bo nosfla Tvo jo hva lo k r i ž e m svet. ' Z ust mladeneev se g l a s i l a B o še v času pozn ih let .

Iz solzfi, k i so vesele M i rosale moj obraz. Kože borlo razcvetele . K o spet pride cvetja č a s .

Iz solza , k i so o t o ž n e Z a l i v a l e m i oki j . P a v i jo l i ce p o b o ž n e P o m l a d obrod i l a ho .

Spremenjeno srce.

Haj p t i c i je , da ž a l o s t n o V g rmovj i ž v r g o l č v a . Zakaj v e č pesmi , kakor prej, V e s e l i h ne p r e p e v a ?

Zaka j po nebu zve'zdice T a k ž a l o s t n o b r l i jo , I v e č tako, kakor so prej . V e s e l o ne b l i š č i j o ?

Saj p t i ca speva v eno mer, K o nekdaj je , veselo, X e b o od zvezdic še b l i š č i . K o nekdaj je b l i š č č l o .

V s e tako je, kakor popre j , B l i š č e č e i veselo ; L e t i srce, le t i srce, L e t i si m i zbo le lo '.

Prošnja.

0 3 te ljiihnn, ti je znano,

D a me l j ub i š , davno v e m ; K a j o g i b a š se pred mano. O d g o v a r j a š le oče*m ?

P u s t i strah i moja bod i , V dar srce' t i pode l im ; B o g n e b e š k i sam naj sodi . K a j p o k l o n i l sem t i i n j im

o

Pred durmi.

© l a s n o si peva la . Strune ub i ra la , N i s i p a č m i s l i l a . D a sem te žu l .

B l i z u p r i dur ih b i l . Tvoje sem glase p i l , 7. n j imi srce poj i ) , V b o g o srce.

K l j u k o pri je 'mala, Sko i jo p r i t i sn i l a . P a s i n i upa l a R o k a moja..

S o l z a je pada la , L i c e namakala , N i s i je T i d i l a , L i t e zastonj.

6

Moč ljubezni.

{sjiez že l j e , brez uade T e k l i so m i dnevi . E n pog led od tebe D o l e t i me v r e v i .

K o se me p o l a s t i l Rajski jo o b č u t e k . Cis to me pres tvar i l E d e n je trenutek.

R o k a v roko sega Srce k srcu s i l i , Novo moč ž iv l j en j a Ču t im v vsakej ž i l i .

N o v a m o č ž i v l j e n j a U d e m i pretresa. K a k je l epa zemlja . M o j a zdaj nebdsa!

1

Pomlad.

* srce. t i se ne zbud i š ' . I j e z ik , tj ne g o v o r i š ! Zdaj k l i j e tebi dvojn i cvet. P o m l a d i cvet. čas m l a d i h let.

Pog le j , obrni so okrog. Ze l ena gora, ž iv je l o g ; P o v s o d i pomladanjsk i cvut V e s o l j n i v svate v a b i svet.

Podaj mi l jub ica roko . P o d mi lo pojdeva nebo. K j e r n j iva zopet ze leni , Nad njo skvjanee ž v r g o l i .

A l spet si tukaj, znanec m o j ? L e dv ign i se, na glas z a p o j : L j u b e z n i glas , vesel ja k l i c Naznanja pr ihod naj cve t i c !

8

Po noči.

f^ostel ja pos t lana Mene premaguje. G l a v a je zaspana. Srce p a m i euje.

Srce moje euje. K o ves svet že spava. Tebe obiskuje. I v vese l j i p l a v a .

K o v vesel j i plava, M i s l i pesmi zlate . T e b i jili podava, K i j i h de la zil-te.

K i j i h de lam za-te. K o ljudje v s i spijo. D a l j i h bom med brate, D a te razglas i jo .

X a j te razglasijo P o v s i domovini , K o c l e r k o l ' ž ivi jo Majke Slave s i n i !

10

Slovo.

$S.o mesce svetlo B o spet pos i ja l . O d l jubo slovi) .laz bodem j e m a l .

Naj njene oči V solzah se tope ; Pomaga t i n i , (.'o poka s reč .

Pog le j j i h gore, Cez n jč gre moj pot. O d a l e č čez nje, P r e d a l e č od tod.

N e v p r a š a j , zakaj Mi tu n i strpeV ; Ne v p r a š a j , kedaj Se snideva spet.

1)

M o g o č e kedaj , M o g o č e n i k d a r : L e roko podaj , I — R o g te nbvar ' !

12

Po slovesu,

T e m a n oblak izza gore P r i v l e k e l se je nad pol je . Nad pol jem v sredi je obsta l . N e b i ' je čez i čez o b d a l .

T o n i oblak izza gore. T o tudi n i ravno polje j T o mise l le je ž a l o s t n a N a sredi srca mojega.

13

Ptici.

t l a p o j mi p t i č k a glasno, Z.ipoj mi pesem ž a l o s t n o , K i bo m i v srce se"gala, O b č u t k o m se p r i l ega l a .

To t ravnieih sprehajam se, Pre lepe trgam r o ž i c e : Oj rož ice ' l išč l epo . A l za-me duha nimajo.

L jud je k rog mene se vrste, Se smejajo, se vesele : M o j duh teman je i m o l č i . N i k o m u r nič ne govor i .

S tar čodeniniijžt se komaj Jet Z a n i č e v a l že ves sem svet, I vem, da v srečo to m i ni. P a m i srce tako v e l i .

14

V tihi noči.

$*esem, po jd i m i log l a sna V noč i p lavaj tje do nje", K o jo zvezde, l una jasna S spanja mirnega bude .

K o z a m i š l j e n a si pase S ču t i s l a d k i m i srce", Pesem, tvoje Žale glase Naj nje usta ponove !

l . - l

Namen mojih pesmi.

fta moje pesmi t iskane P o b e l e m svetu bodo š l e , K e k t e r i m o ž j i h bo i z b r a l , I d rag i svoj i v dar poda l . K o t v o j v L j u b l j a n o pr ide m o ž , T u d t i d o b i l a ene b o š , V rodeče usnje vezane I z l a tom bodo rezane. O ber i j i h , preberi vse. Saj t e b i so napisane.

16

Skrivnost.

& & & v p r a š a l b&, č e g a v o č a s i l i pojem,

Zastonj bo v p r a š a l po imenu tvojem ;

O č i t n o g a i z r e č i n i sem smel ,

Skr ivaj povedat i ga nisem tel .

17

Obujenke.

Skopal sem globoko j amo, K a k o r , kadar je pokop, K a d a r črni zeml j i damo V e l o t ruplo v t i h i grob.

V s o l jubezen sem nekdanje V j amo d ja l s spominom ran. Kamen sem z a v a l i l na-njo. D a jo ne pusti na dan.

A l o p o l n o č i gomile .Mrtvim t rup lom se odpri.'. M o č n e ure č u d n e si le Jz grobov j i h p r i ž e n o .

Noe ž iv l j en j e v ude z l i je , G iban je zbud i te les ; B l e d a l u n a t iho sije. G l e d a mr tv i l i živi ples.

18

I tako se meni casi K a m e n i srca o d v a l i . Te r iz groba se og las i Sreea mi nekdauj ih dn i .

Vstanejo nekdanje sanje I spomin skelei-ih ran ; Moc l jubezni se nekdanje Spet p r ikaze mi na dan.

19

1.

Slabo s v e č a je b r l e l a , Zunaj dež je curkom l i l . Skupaj m i d v a sva sedela. N a m a lep v e č e r je b i l .

S l a d k i .smehi iz oče'?a M e d so lzami govore. T e l o se d rž i telesa, Us ta p a se ust d r ž e .

Zunaj je nevihta v i l a . D e ž na okno jo k r o p i l . M i d v a pa sva se l j u b i l a , L e p v e č e r je nama b i l .

20

I I .

H f l i r n o desna si m i dala . Z levo b r i s a l a solze, Ž a l o s t n o se nasmehl ja ln . R e k l a si besedo te :

. .Ce t i mar n i v e č za mene. Saj t i rada odpust im. P o j d i , ee te srce ž e n e , Saj nazaj to ne d rž im.

V e m . da si mi odpust i la , J a z odpus t i l s i ne bom. K a r takrat si govor i l a . J a z odpus t i l si ne bom.

21

III.

Sdrava budi , zdrava bod i , Z d r a v a b o d i vekomaj '. T a k neumni jez ik b l o d i , N o g a nese me naprej.

A l i srce se ustavlja. V s e d r u g a č e govor i , L e prisego še ponav l j a . Ne odreč i mi v e l i .

D a v n o žal je nogam djanja, Žal j e z i k u b e s e d i ; Srce vedno le pr iganja . P o n o v i t i b lage dni .

22

IV.

*f*rgal r o ž e som rodeče, T e b i venec iž n j ih v i l , B o d l o trnje me b o d e č e , R o k o sem s k rv jo r o s i l .

S tvojega ob l i č j a l i l e Rados t ž ive so oč i , P a srce so m i ran i l e , K o p u š i c a , k i l e t i .

•Jenjale su b o l e č i n e K i j i h trnje o b u d i : Piana v srcu p a ne mine. V o d n o huje k r v a v i .

v. , , © o k l e r zvezd bo z la ta č e d a Razsvetl java božj i dom. S t a l a moja bo beseda : T v o j a sem i tvoja boni . ' -

Zvezde v daljo se ozrite, T poglejte v njo srce, Zvdsto meni oznanite. A l res bi je še z a ni d '•

Zvezde p a se za ob lakom M o j i m skrivajo o č d m ; G l e d a m , v p r a š a m j i h i eakan A l odgovora ne zvdin .

24

VI.

^1 l jubem si ..stala kraj i , . laz p a še l sem dale? prež; M o r e b i t i s r eča naj i O h , ne združ i n ikdar več '.

V e s ča s , kar si m i odvzeta, Š te j em ure, š t e j e m d n i ; ' Z ur so mesci , 'z dni so let Mescev, le t p a konca n i ' .

P o m l a d se na zemljo vrne. Petje s lavcev se zbud i , V cvetje zeml ja so zagrne: Za-me pa p o m l a d i n i !

25

VII.

Hemlja se zagrne v tmine. G l a v a težka m i zaspi , D u h čez hr ibe i dol ine N a peru t ih k teb' l e t i .

T e b ' v n a r o č j e g lavo trudin Denem, gledam t i v ob raz : T i p a sme je š so pr i l judno, K o si se nekdanj i ča s .

P o l j u b l j a v a š mlado l i c e , K srcu nos i š m i roko , B r i š e š radostne solzice. K i m i iz oči teko.

VIII.

, , © l e j j i h zvezde, k a k ble K ' i z za gor se dvigajo . O l jubezn i govor i jo , Radostne si miga jo . ' -

O t a č a s so res b l i š č e l e , N j i h p r i j azn i svi t je p r e č : K o tač&s, tako vesele N i k d a r mi ne bodo v e č .

M r z l e z dalje mi b r l i j o , B rez o b č u t k a migajo ; Zvezde nič ne govor i jo . Zvezde n i č ne ču t i jo !

•21

IX.

V a k s i lepa, kakor zora, K o pripelje beli dan, D a zbudi zelena gora Se iz težkih nočnih sanj.

D a glave dviguje cvetje In obrača v njo oči,' D a po vejah glasno petje O ljubezni zaduni.

D r a g a ! bodi zora meni, Oznanji i j mi l e p š i čas ; Žalost mi iz prs odženi. Z b u d i v ustih pesmi g las !

2!S

Cas v r t i so neprestano, S e k a rane i z d r a v i ; M e r i p a nekdanjo rano V s a k dan zopet p o n o v i .

V teku, k i teko ga le ta , T i se p r e m e r i l a b o š V modro ženo iz dekleta . J a z bom i z m l a d e n č a m o ž .

Srce bo se umi r i lo , Z g i n i l čas bo s l adk ih sanj Nič. ne bo se ohrani lo . Neg solzo" v spominu nanj.

29

Tujki.

Prosim te, tujka l jubezuj iva . V me ne vpiraj t emnih oč i , D a se l jubezen nepremagl j iva V mojem srcu ne obufli .

V njem že nosim l jubezen verno, Spreml ja ine zmerom i povsod : Davno z udanostjo neizmerno L j u b i m n a š s lovansk i rod .

L e p a tujka , kako b o š č u t i l a T i udanost verno z menoj. R e c i , kako b o š t i l j u b i l a Narod moj neizmerno z menoj ?

30

Hitra sprememba,

Cez k r a t k i h mescev pet S v a v i d e l a se spe t ; P o b e s i l jaz oč i , V stran g l e d a l a si t i .

I skor da b i se smeh P o l o t i l b i l obeh, K e r r azumela sva. K a j m i s l i v a obrt.

3J

Za slovo.

2 a te, za me najbolje bo, D e v i c a l jubeznj iva , D a se pozabi , kar je b ' l o , Z a vselej se pus t iva .

K a j t i l jubezen moja če . K i men i je i g r a č a , K i , ko pod nobesom meglo . P o vet ru se o b r a č a .

J a z tak ž iv im le tje v en dan, Ne v p r a š a m , kaj me č a k a ; T i si že l i š pokojen stan I skrbnega m o ž a k a .

N e upaj srca prerodi t ' . N e v j a rem ga u p r e č i : O h , l juba , to ne more b i t ' . Z menoj ne gre se k s r e č i !

32

K a r mora b i t ' , naj se z V s a k svojo pot hod iva , N a levo jaz , na desno t Kav b ' l n je , pozabiva !

33

Pisavec.

*Frudil sem se i p revdar ja l , S t i s k a l i g r i z l j& l perd, Sem p r e m i š l j a l i se v k v a r j a l , D a zapisa l b i vrsto.

I ko res sem jo zap i sa l . Te r prebra l potem jo spet, Jezen sem jo koj i zb r i s a l , B i l na tem sem, ko popred .

Preo zagnal sem vso p i savo , K n j i naravnost se poda l , I za č u t besedo pravo Iz oči sem njenih b r a l .

3

34

Izgubljeni up.

© a j m i s l a d k i up naza j ! Moj ed in t o v a r š je b i l , Ž n j im v n e s r e č i sem sladi'1 D n i pr ihodnje vsa j .

K o p a tebe sem spoznal . V t eb i spolnjene že l j e M i s l i l o si j e sred — P r e č sem up zagna l .

K m a l u š l a si t i za n j im . — K o po loml jeno drev6, K i zeleno v e č ne bo , Ž a l o s t e n s toj im.

Da j m i s l a d k i up naza j ! M n o g o še ne š t e j e m let, K a j brez njega čem poče' t ' ? R e c i , dekle , kaj ?

Vabilo.

t t j i i b i c a , po jd ' z menoj , L e p a je n o č nocoj , B o v a svatfvala. L u n a naj bode m i P r i č a m o l č č č a , K p l e su naj gode m i V o d a š u m d č a , Zvezde p a zlate Pr ide jo v svate ; N i č se n ika r ne bo j , P o j d i le po jd ' z m e n o j !

3*

To se vpraša.

l i a d a r mene se s p o m i n j a š . V e m , da č a s i me p r e k l i n j a š : Sed p u e l l a , ijuaestio est : K d o je k r i v , a l t i a l j e s t ?

K o zvestost sva pr i seg i i l a , J a z l e g a l sem, t i l e g a l a ; Sed pue l l a , quaestio est: K d o gol j fan je , t i a l jest.

Res v tegni lo moreb i t i Ž a l k o m u b i enkrat b i t i ; Sed p u e l l a , quaestio es t : K d o bo to, a l t i a l j e s t ?

3 7

Pred sodnjim stolom.

ICadar b o m pred sodnjim s to lom stal, U p a m , da me B o g ne bo p o g u b i l ; Samo, če m i bo odvezo d a l , D a sem tebe tak neumno l j u b i l .

3 S

Rodoljubki.

fifekle, če si r o d o l j u b a , P u s t i druge, l j u b i mene, I n uzroke m i p o s l u š a j , Te r zapomni , ka r t i r e č e m : V prs ib nos im srce prazno, N ič na svetu me ne m i k a , I ker tak sem, n i m i dano, D a b i pe l a pevska ž i l a ; Ce pa t i m i k r i r a z g r e j e š , L e d o t a j a š o k o l srca, V s a k a mise l mi bo pesem, V s a k a pesem bo izvrs tna . I ko v k u p bo ce la kn j iga , K o j jo p o š l j e m do L j u b l j a n e , D o bukvar ja , da jo t i ska I r a z p o š l j e na vse kraje. H v a l o pele m i N o v i c e , H v a l o p e l m i bode G l a s n i k , B o dokaza l , da sem s knjigo Naše s lovstvo oboga t i l .

39

T a k o pojde čas t imena Mojega po v s i d e ž e l i , Z raven s l ava bo donela M e d S l o v e n c i tud i t eb i . Tore j dekle , b r ž p o k a ž i , D a te rodol jubje ž e n e N a š e s lovstvo obogatit ' — Pus t i druge, l j u b i mene 1

40

Zakaj me ne ljubiš?

^ s e m i s l i , k i v p rs ih sem skrite P r e d d rug imi n o s i l l j u d m i , V s e teb i so davno oč i t e , Ne ena neznana t i n i ; I vendar, zakaj me ne l j ub i š ?

V s e trude, skrb i , hrepenenje, Saj nisem j i h n o s i l za se ; P o s v e t i l sem teb i ž i v l j e n j e , P o k l o n i l sem t eb i sred ; I vendar, zakaj me ne l j u b i š ?

P r e m i s l i n o č i prebujene, 1 ž a l o s t n e dneve p r e š t e j , I solze za te porojene P r e m i s l i j i h vse, i povej , Povej m i , zakaj me ne l j u b i š ?

41

Z a rane, za ž a l o s t o b i l o , Z a f ini , k i mi temni teko, Z a ves moj peke l mi v p l a č i l o I z p o l n i vsaj zadnjo že l jo : Pove j m i , zakaj me ne l j u b i š ?

4-J

Obrazi.

O s t a l a je narava Te r se g ib l je ž iva ; Znane ču t e k a ž e , K a r nebo pok r iva .

I sred umeje Č u d n e govor ica , K i j i h govori jo Zvezde i cvetice.

Kamenje b u d i se In o b č u t k e moje Z mano ču t i , z mano Glasne pesmi poje.

43

I.

J$ož i mlado l ice Z a r o d i l

44

II.

.. Waj vso svojo s i lo Bur j a na-me ž e n e , V e n d a r vsako p o m l a d V e j e so zelene ;

A l i č rv p o d k o ž o , K i r ed i se z mano, O n z a smrt gotovo V s e k a l m i je r ano . "

T a k v v e č e r n e m mraku M e h k a l i p a p l a k a , T r d i hrast se smeje, I nje pada č a k a .

45

III.

H i v ob lak po nebu Z vetrom dalje p l a v a , P l a v a v lepe kraje, K j e r se vi je Sava .

T a m se nad gorami N a š i m ' bo us t av i l , V zlato so obleko Zarj ino o p r a v i l .

I ko njo bo v i d e l , K o po v r tu hodi , M i j o bo p o z d r a v i l : D r a g a , zdrava b o d i !

46

IV.

P r i ze l en i m i z i M o š k i ino ž e n s k o , D r u š č i n a gospode B i l a je s lovenske.

Z d r u š č i n o m o ž a k o v G o s p o d i č n e zale V n a š e m so j e z i k u G l a d k o vse k raml j a l e .

V e s zavzet sem g l e d a l , Č u d u sem se čud i l , D a i z sanj l e ž n j i v i h K v i š k u sem se z b u d i l .

47

V.

§t.o je solnce vs ta lo , D a j a l sem mu h v a l o , D a na oknu r o ž e M i je obsi ja lo .

Solnce m i je r e k l o : ,. Tebe , rož n i b i l o . K o m o g o č n o z neba Z e m l j i sem svet i lo .

T i ko rosa z g i n e š , J a z pa b o m ostalo, Grob t i obseva lo ; I i e v e ž , h ran i hva lo !"

4s

VI.

H g lasn im š u m o m s kora Org le so doneJe. Druž i se z donenjem G l a s soseske c e l e :

,.JBodi p o e e š e e n a R a j s k a t i devica , A'seh nebe"s i zemlje N a š i h src k r a l j i c a ! "

T a k soseska poje, I n a p r s i bi je . Skoz v i s o k a okna Jasno solnce sije.

4!i

VII.

Helen ma l i obrasla Z r u š e n e z idove, V e t e r skoz-nje diha Ž a l o s t n e glasove.

P o v e j , r azva l ina , V solneu z a t e m n č l a ! K a j je m o č č l o v e š k a , K a j so njena de l a?

I ž iv l j en j e n a š e , K i tak hi t ro t e č e , A l so same sanje ? •— S a n j e — jek m i r e č e .

-t

50

VIII.

f ^ l a d junak po p o l j i S t e ž k i m srcem h o d i , Zves tega k o n j i č a N a povfidcu v o d i .

„ P a s i spet se mirno T r a v o jej z e l ž n o ; T r u d i boj i rane, V s e je izgubl jeno !

Z l o m l j e n a je sabl ja , Bratje pokopan i , K a r j i h je ostalo, Tujcem so p o d a n i ! "

51

IX.

Ho zaspal b o m v smrt i , Ne kop l j i t e jame, K j e r vrste se k r i ž i ; T a m ni mesta za-me.

N a v i s o k i T a t r i J amo izkopl j i t e , T r i drevesa sveta N.4-njo zasadite.

T a m moj duh bo g l e d a l N a vse š t i r i s trani, D o k l e r b e l a zora D n e v a ne oznani .

4*

52

X

j!^$lade h č e r e t ruplo Č r n a j a m a kri je ; P o l e g jame mati B r i d k e solze l i j e .

K a r oko d o s e ž e , •Smeje se narava . P o m l a d po g robov ih Cvetje razs ipava .

V j o k u svojo zgubo Č l o v e k B o g u t o ž i ; S lavec , drobni slavec P a vesele k rož i .

.v;

XI.

Hosa, hladna rosa Kamenje m o č i l a , L u n a , b l e d a luna Na-nje j e sve t i l a .

Č u d n o govorico Kamenje og la ša , P i š v e č e r n e sape K meni jo d o n n š a :

„ T o d grede" s topi la .Je devica na-me ! * ,, , N a - m e tudi , na-nie G l a s o v sto povzame.

54

XII.

@ v e č e r n e j u r i S t a l sem p o l e g Save, D r l a z g l a sn im š u m o m Je z v i š a v v n i ž a v e .

- M l a d i fant iz zdrave Iz s trani gorate, G r e m na j u ž n e kraje, G r e m med tvoje brate.

T a k š u m e č i m g lasom B i s t r i v a l m i p r a v i . D a m mu p o r o č i l o : . .S rčno j i h p o z d r a v i ! "

XIII.

J W e d borovjem t emnim M l a d a breza rase, V las tnem svetu tuja S to j i sama z

56

XIV.

. . j u ž e n veter d i še , B e l i sneg se taja : Mene p a l jubezen Z m a g a m a navdaja .

P o m l a d naju k l i č e , D u š a l jubezn j iva , Zdaj- le se radujva, Zda j - le se l j u b i v a !"

I ne da se dvakrat L j u b i c a poprosi t ' , K o j v r a b u l j a z vrabcem Gnjezdo z a č n e nosi t ' .

5 7

XV.

%t,eii polje tirno, V p o l j i rože krasne; D v i g a se skrjanee, Poje pesmi glasne.

T e š e m glasna stresa P isane g lav ice , Sestra k sestri s t i ska ZarudeTo l i c e .

Š e p e t a n j e tajno K o s i zrak čez n j ivo , S l u h u nerazumno, Srcu r azuml j ivo .

58

XVI.

H i d a drobna mrav l j a V a r n o si m r a v l j i š e , D a n na dan ukvar ja Se za b l agor h i š e .

D o l g o pot nas topi , Sto p e d i od doma, Z b l a g o m o b l o ž e n a Spet donni p r i roma .

Gnjezdo svoje s tavi O r e l na v i š i n e , Svet s perutjo m e r i Čez vrhe", g lob ine .

59

XVII.

t j .og za l o g se skr iv L a d j a dalje p l a v a . D u š a l jubeznj iva , R o d i stokrat zdrava

D o n a v a m o g o č n a N o s i ladjo mojo, Moje srce v r o č e P a l jubezen svojo.

I m o g o č n a r eka N i k d a r ne usahne, P a l jubezen moja Nikda r ne omahne.

6 0

XVIII.

. .H-adai ' mlado leto P r i d e z n o v i m cvetjem. Zope t p r i d e š slavec Praznova t ga s petjem ;

K a k e novo pesmi N a m p r i n e s c š v g a j e ? " D r o b n i t i č udgovor D a l m i je skakljajo :

Z m l a d i m le tom pride Cvetje, k a k o r l a n i , J a z p a vam pr inesem Petje, kakor l a n i .

XIX.

B a r j a dan pr ipe l je . D a n darove razne Sabo j nam prinese T u ž n e i pr i jazne.

Ž a l o s t i se zneb i . P redno dan ugasne, A l spomin ohrani N a trenutke jasne !

T o vod i lo zlato Z a ž iv l j en je kra tko K o ž o t i ohrani D o l g o č a s a g l adko .

62

XX.

1j?es dan je p r i oknu L j u b i c a č a k a l a . D a je b l e d a l una Mi rno pos i j a la .

..Zunaj mesta z drugo L j u b i c o je h o d i l , Jo po ravnem p o l j i Je za roko v o d i l . "

T a k o r e č e luna , Z a ob lak se skri je, D a solz ic ne v i d i , K i j i h dekle l i j e .

63

Pobratimija.

INiaj čuje zeml ja i nebo, K a r clens pobra t imi pojd ! Naj se od ust do ust raz lega . K a r tu med nami vsak pr isega D a sree zvesto, kakor zdaj , Ostalo bode vekomaj .

I ko l o č i t v e pride č a s , Na razne p o t i žene n a s ; T u n a ! pobra t im roko mojo, T i mi podaj desnico svojo, D a srce zvesto, kakor zdaj , Ostalo bode vekomaj .

Beseda dana, vez ve l ja , Ne zemlje moč, ne moč neba,

I ne p e k l a ognjena s i l a V e z i ne bode r a z r u š i l a . Saj srca zvesta, kakor z Os ta l a bodo vekomaj .

6 o

Slovenska zgodovina.

j t r i d k a ž a l o s t me p r e š i n e , K o se spomnim domovine , V s e m u svetu nepoznane, O d n ikogar s p o š t o v a n e .

V z l a t i l i č r k a h v z g o d o v i n i Se ber6 narodov č i n i ; L e od n a š e g a n i g lasa S p r e j š n j e g a ne zdanj 'ga č a s a .

K d o spominja se nekdan j ih V r e v n i z eml j i p o k o p a n i h ? T i h o b o r i vnuk k o r a k a Cez grob borega o č a k a .

I ko u ra n a m odbije, Č r n a zeml j a n a s p o k r i j e ; K d o bo še po nas popra š a l ? K d o se z n a m i bo p o n a š a l ?

5

66

K a k o rod za rodom gine . T o povest je domovine , V s e m u svetu nepoznane, O d nikogar s p o š t o v a n e .

67

Samo.

Hjc nek' zemlja grobe kr i je , K j e r junae i d o m a č i j e M i r n o smrtno spanje spe" ? N i h č e l i ne zna za nje ?

R a d na tvojo, h rabr i Samo ! Č r n o b i p o k l e k n i l j amo , P r s t p o l j u b i l , k i pod njo Hrab ro t i l ež i te l6 .

T a m kleče ' nad tvojo rako Seb i b i l jubezen tako, K a k o r š n o si t i g o j i l , R a d v že l eče srce v l i l .

V pesmih glas b i svoj p o v z d i g n i l , Z n j im Slovene b i n a v d i h n i l : T v o j o vrednost rod spoznal , Tebe vreden b i pos ta l .

5*

68

Adrijansko morje.

f l u č i , morje adri jansko ! B i l o nekdaj si s lovansko, K o po teb i hrastov b rod V o z i l j e s lovansk i r od .

K o ob teb i mesta b e l a N a š i h dedov so cvetela , K o so j adra n j ih vojske , So nos i l a n j ih ime".

Molč i , morje! kam s i djalo, A l s i ladjo pokopa lo , J i h razb i lo ob p e č i , D a j i h v ide t i v e č n i 't

N i j i h morje po top i lo , N i j i h ob p e č i razb i lo ; D a j i h v i d e t i n i v e č , Tega k r iv je tuj i m e č .

6 9

Naše gore.

f ^ o g o č n o se dvigajo n a š e gore, Ozirajo se na c v e t o č e po l je , P o š i l j a j o toke mu b i s t r i l i v o d i l ; N a v z d o l se podvizajo h č e r e g o n i , Pozdrav l j a jo rod , k i se d v i g a na dan, I las t imenuje gor

70

Molitev.

V i , k i si ustvari l

Nas ko l i s t ja , trave,

P o l svetrt p o d a r i l

S i n o m majke S lave .

Ci l j nas v e č n i l i o g !

T v o j i smo s inovi ,

D e l a b l a g o s l o v i

N a š i h s lab ih rok,

V s m i l i se sirot,

O č e ! z n a m i b o d i ,

K a ž i p r a v i pot ,

K i do s r e č o v o d i ;

T i nam daj krepost i ,

D a , kar sklene u m ,

V djanj i n a š p o g u m

S k a ž o brez s labost i !

71

Naprej.

Bfaprej zastava s lave , N'a boj j u n a š k a k r i ! Z a blagost o č e t n j a v e Naj p u š k a g o v o r i !

Z o rož jem i desnico Nesemo vragu grom, Zapisa t v k r i p rav ico . K i terja j o n a š dom.

D r a g a mat i je p r o s i l a , R o k e o k o l vrata v i l a , P l a k a l a je moja m i l a : T u ostani l j u b i moj ' .

Z B o g o m mat i , l jub ' ca zdrava ! M a t i mi je o č e t n j a v a , L jub 'ca moja č a s t i s l ava , IIajd 'mo, hajd'mo za-nje v b o j !

12

Na tujem.

'

7:i

Na Sorskem polji.

Pozdravljeno bodi Sorsko poljč", K j e r moji očaci V g r o b i h leže" ;

K j e r zibel je moja S ta l a nekdaj, K j e r rojstna stoji še H i š a mi zdaj.

T r i g l a v a visoko S n e ž n o glavd Se v sinji da l j av i V i d i o k 6 ;

Se S a v a grmeča V strugi šumi, K o leta nekdanja L i ž e peči.

74

A l sem t i še znanec. Sorsko pol je ? K e r dolgo se n i sva V i d e l a ž e ;

I jaz sem promeni l M i s l i , obraz. K a r naju l o č i l a K r a j sta i č a s .

i 5

Gori.

Tf'i gora, k l j u b v a š starosti s to le tn i , N a t eb i ne pozmi se č a s a o s t ; K o vrne se na zemljo čas pr i je tn i , Nekdanjo z l i j e čez - te spet mlados t .

C v e t o č a g l eda la si t i narode, C v e t o č a v i d e l a n j ih rast i pad : Č u t i l a n i s i t i m o č i osode, Se zdaj ko nekdaj t i obraz je m l a d .

K o jaz v g o m i l i č rn i bom p o č i v a l , I ze len ma l i poraste nad mendj, V e s e l i h č a s o v s rečo bo u ž i v a l , I m e l bo jasne dneve narod moj .

Tak ra t v c v e t o č i zopet t i oprav i P o z d r a v l j a l a b o š pomladan j i svet, T a k r a t moj narod, gora' , m i pozd rav i . N o v rod ponosn ih sinov i dekle t ' .

Po smrti.

f i o bodo v grob me d j a l i , Sto let bom t iho spa l , D a v e č ne bodo z n a l i , K j e k r i ž e c moj j e s t a l ;

D a kar ž ive lo z mano Nekdanje j i h je dn i , V d e ž e l o v s i neznano P o č i v a t bodo š l i .

Tak ra t m i za igra lo Sred bo živo spet, Z o r j a ško s i lo gna lo Nazaj me bo na svet.

P o d rag i domov in i O g l e d o v a t b o m š e l , K o s inov n a š i h s i n i , N o v r o d bo v n j i cve te l .

77

B o m g l e d a l , a l spo ln i l e Želje* so se m i v tc'm, A l mirno v dnu gomi lo Naprej p o č i v a t ' smem ?

Želja.

S a v a znad p e č i n e G o n i bo le pene, I'ere stare stene, I h i t i v do l ine .

K a k o r m o č neznana, K i va love ž e n e , V daljo s i l i mene Ž e l j a neprestana.

S e l b i čez planjave, Se l b i čez v i š i n e , D a me ž a l o s t mine I srca t e ž a v e !

V brezupnosti.

PPločf, m o č i m i daj moj B o g '. D a , ko napade me obup, N e v k l o n i m s i l am se nad log , J i m stanovitnost s tavim v k l j u b .

Moč i , m o č i mi daj moj B o g ! T a k krepke kakor z id gora, D a , če se ruš i svet okrog . P ropas t me najde še m o ž a !

80

Modrijanom.

@ o g vam odpus t i , M o d r i možje ' , V a š e nauke, Moje gorje"!

V a š i modros t i T r a p sem ver je l , L e t a m l a d o s t i Starec z a č e l .

D o b a mlados t i J e m l j e slovo", M l a d e noros t i ' Z g roba gredd .

V r a g naj j o vzame V a š o modrost , K i m i je v z e l a M o j o m l a d o s t !

81

Naj bo!

Izginila komaj mladost , O k u s i l užd sem grenkust I žo l č pregotove resnice : D a vsega, kar up nam obeta, Pozneje , ko pr idejo le ta , Ne spdlni jo nam po lov ice .

O b č u t k o v , k i n e ž n o srce M l a d e n č u poje i tope', K a k p o l n o j i h moje je b i l o ; P a k a k o r dami porodnica 0 solncu ob l u č je danica, S r e č je te č u t e zgub i lo .

1 zdaj negotova r ež i P r i h o d n j i h osoda mi dn i

6

I z upanjem d v o m se bojuje: A l kar je srce i z g u b i l o , Saj vem, da ne bo se v r n i l o . Saj vem, da zastonj mi zdi l iu je .

Korak v življenje.

S r c e t r e p č č e O d hrepenenja,

V šun in i vr t inec S i l i ž i v l j en j a . S t o p i l na lad i j T u d i b i eno, Jadral za s r ečo Nernzjasnjeno. Morje l a ž n j i v o K j e so b regov i ' . Grozna š i r java , G r o m i ve t rov i — Z i j e s lapovje , 1'jove p e n e č e , Barke razbi ja ,

V brezna j i h m e č e . Zvezde prijazne, P o t mi kazi te . S r e č n i ve t rov i Čo ln m i vodite !

84

Trojno gorje.

©or je" , kdor n ima doma, K d o r n i n ikjer sam svoj gospod ; Naj k r i ž e m svel preroma, Saj vendar tujec je povsod .

Gor j e , kdor >c useda Z a tujo mizo ž ive d n i ; V s a k g r iž l j e j mu preseda, 1 'ožirek vsak mu zagreni .

Gor jd , kdor zataj i t i P r i s i l j e n vo l jo i srce B e d a k o m posodi t i Č a s mora , g lavo i roke'.

85

Sprememba.

H i t r o o b r a č a se č a s a kold, N a š i duhovi z n j im se vr t i jo , D a n na dan sebe same menijo, S a m i ne znajo zakaj i k a k o .

T u g i ža reč i me dala v obMst , D a l a me s r e č a vodn ic i je s l a b i ; Zope t pihl jaje nada me v a b i , Njeno h l a d i v n o o k u š a m že slast .

M i r u odpi ra se prazno sred, Rane zastarane s č a s o m a ce l i , V j a sn i p r ihodnos t i t n ž n o v e s e l i G i n e iz srca o g n j č n o gorje".

Želje.

P e r u t i ho te l b i imet ' . P r e m e r i l b i nezmerni svet. P o i s k a l rad bi miren kot , K j e r l i i l b i sam i svoj g os p I k r o t i l strastno b i sred. Ž e l j a m dajal ozke meje. 1 kar d o ž i v e l sem nekdaj . P o z a b i l b i za vekomaj .

87

Na grobeh.

f^o g rob ih sem h o d i l , kjer t rava ze lena 'S t rohl j fvost i znamenje upa poganja, P o g rob ih , kjer starost lež i p o l o ž e n a , K j e r v prahu p o č i v a lepota nekdanja.

P o g l e d a l sem v jamo nedavno skopano, Sest čevljev- g l o b o k o , t r i čev l j e š ir&ko, P o g l e d a l sem v postel č l o v e k u pos t lano , K i meja je m i s l i m l e t e č i m v i soko .

G l a s o v e bridke' je srce* zd ihova lo , P o k e so se s s i lo na prs ih sk len i l e , T r o h l j i v o s t i grozno zak l i ea l sem h v a l o . D a jek so z a m o l k e l dajale gomi l e .

88

Slika.

Solnce rumeno Goro zeleno Z a d n j i č po l j ub i l o je ; V k r i l o temfne I l r i b j e , dol ine T i h o z a v i l i so se.

T a m na i z t o k u V sinjem oboku Luna p r i k a ž e glavo"; B o l j se u ž i g a , A r edno bol j m iga Z v e z d i c pri jazno z la to .

Vetree. pihl ja jo Jezero maje,

89

R a h l o oh bregu Sept i i ; V jezeru č e d a Z v e z d i c se g leda , V da l jn i g l o b i n i mig l j a .

N o č n a t emina , S l i k a spomina S r e č n i h i ž a l o s t n i h dni : Zvezdam b l i š č e č i m , Z v e z d a m b r l č č i m D n e v i enaki ste v i .

Jezero krasno, Temno a l jasno, T i si podoba s red ; V t e b i odsdva V s a c e g a dneva Sv i t se mi a l i tema.

9 0

Mati.

9 e t e revno, dete malo . Kda j mi b o d e š p o p l a č a l o V s e . kar za-te skrbna mat i Mč>gla sem i bom prestati ?

Sem pod srcem te nos i l a . V b o l e č i n a h po rod i l a , Zii- te n o č i dan skrbe la . Za-te sem i b o m žive ' la .

P o s t e l koTkokra t pos t l ah i . Z i b e l tvojo sem z i b a l a . Pesem t i zapela s ladko, D a zaspalo si čez kra tko ;

Cez-te se potem nagn i la . S rčno B o g a sem p ros i l a : O č e , hudega ga b r i i n i , M e n i , sebi ga o h r a n i !

91

Dete malo i n u b o ž n o , B o d i pr idno i p o b o ž n o , S tem skrb i m i b o š p l a č a l o , De te revno, dete malo !

92

Angelj tužnih.

f i o obide strah duhii , A n g e l j s topi iz neba, P r i d e v l i a l i ž a l o s t n i , V h a l i t e m n o v i š n j e v i . V l e v i r o c i v r č i m a , V v r č u solz je do v rha , Z l i v a j i h na vse steze", K o d e r k o l i č l o v e k gre. K a m o r solze padajo, R o ž a m g lave siihnejo, T r a v a hi t ro se suš i , Z e m l j a pusta ne rod i . V desni roc i p a i m a O g l e d a l o iz z la ta , P r e d oči mu ga d rž i , K a ž e v njem pre tekle dn i , M u v svet lost i j a s n i spet K a ž e čas p r ihodn j ih l e t ; U p u srce se odpre, D u h o tožn i z jasni se.

93

Studenca.

Vštric spod goro zelene Izvira ta studenca dva, I k a k o r pot j u ž e n e , H i t i t a v p l a n nevtegama.

N a dvojo gresta pota, N a dvoje b o l j , skoz bo l j n a v d u l ; K o n č a l a teke bota , A l v e č se vfdela n i k o l .

Zimski dan.

Solace s@ il d a l e č sk r i va . V r a n a leta ok rog h išo , Tenek veter zunaj p i š e , T l a pa debel sneg p o k r i v a .

T a m na k lancu je vse ž ivo , V k u p so iz v a s i otroci , V s a k seni v p remr l i roc i V o z i , i d rž i se k r i v o .

Starec zre iz gorkc h i š e , I spomin se mu p o s i l i , B n i p r e m i š l j a , k i so b i l i . I na t ihem srdze b r i š e .

Solnčni mrak.

Solncc nrrkne, trnu nastane, I ker dneva luč nc sije, P t i č j i kor se p l a š e n skrije ,

Ne top ir i/. iln]ila plane.

Netopir zdaj gospoduje. P r v e g a se p t i č a š t e j e ,

K a r pokr ivajo jih veji-,

L o g a pevce z a n i č u j e .

Mesec Izpred solnea zgine, Z o p e t sv i t l i dan z a š i j e : —

B r ž vneme se melodije .

Netop ir b e ž i ' v otl/ne.

0 6

Sanjaču.

f?o li l i i n o č i mesec p l a v a ,

M l a d e n i č tu/en zre v nebu,

Z a m i š l j e n a njegova g l a v a ,

Srce mu v p r s i h jo tesno.

Ne vdajaj se d u h o v o m m r a k a ,

Z a p r i srce, z a p r i o č i ;

G l e j m e h k a poste l ja te č a k a ,

Ozdrav i t ' r e v e ž a ž e l i .

97

Nevesta.

l l v e z d e se b l i ska jo , L u n a p a svet i , G o d c i p a piskajo M o ^ m ' dek le t i .

S n o č i je j d k a l a , Dens n i vese la ; T o bo še s tokala , Starca je v z e l a !

98

Narodna (?)

S o l i n ' c a cv e toča , V d o l i r i c i s t u d e n č e k , P r i njem je d e k l i č ' c a . K i vi je si v d n č e k .

P r i š e l sem si žej'co Gas i t na s t u d č n č e k , D e k l i c ' c a m i da l a Je s rček i v č n č e k .

Naš maček.

f i l a š m a č e k je l jub 'co i m e l , V a s o v a t n o č vsako je š e l ; P r i š e l je domii ves zaspan, K o m e ž n a r odzvon i l je dan.

Z b o l e l a j e V j u b ' c a m o č n o , 0 j o j , če v e č zdrava ne bo ! N a š m a č e k je jdka t ' z a č e l , Nobene v e č m i š i n i v j e l .

1 k o m u res vzame jo smrt, O k o l i se p l a z i potrt, Ž iv l j en j e sov raž i t ' z a č n e — V soboto o b č s i l se je .

T o ž a l o s t v eksempelj p o v č m N e s k r b n i m v a m m l a d i m l judem Ce dolgo ž i v e t ' v am je mar, Za l j ub i t ' se n ikdar n ika r !

1 0 0

Pogreb.

^ zvon iku dvanajst ura bi je . R a v n i n e , gore tema kri je ; L e v mestu luč i še gore, L e v mestu še ne spe l judje.

P i š č a l i , g o s l i se g las i jo , V r s t e p lesavcev se vr t i jo , N j i h l i c nobenega ne z n a š , K e r vsak obraz je č u d n a l a ž .

P r e d vrata konja p r id rdra ta . K o č i j o č rno p r ipe l j a ta ; V k o č i i pa m r l i č l ež i , Svet tacega še v i d e l n i .

O k o , g loboko v če lo vdrto , J e vedno še n a p o l odprto, N a l i s tn icah i na o č d h Se z ib l je se h i n a v s k i smeh.

1 0 1

O b l e k a mu je tenka sv i l a , Las j e d i š e m u od k a d i l a , Cvet ice g a pokr iva jo . K i se liže" obletajo.

P r e d h i šo konja zarzgetata, Odprejo se v i soka vra ta , Z a vozom v pare s topi trop, D a p o č a s t i m o ž a pokop .

D e v i c e , davno že v srpani, D e k l e t a letos še ko l a n i , Se v pvvej v r s t i jokajo , I samski stan prek l in ja jo .

Po t em m l a d e n č i se vrs t i jo , V obršiz b l e d i na p o l mež i jo , I v prazne ž e p e segajo, Dena r ok rog l i kolnejo .

Z a n j i m i m n o ž i c a neznana G r e k l a v r n a i v s a zaspana. V ko lo obstopi črni grob, Zapoje tak pogrebcov trop :

1 0 2

L e ž n j im v pogreba tihe taline O p o l n o č i zmed nas naj zgine, Zapoj te v grob m u iz vseh ust : Ne vs tani v e č n e s r e č n i P u s t !

1 0 3

Roža.

S r e d vas i so l ipe t r i , H i š i c a p r i n j ih s toj i .

H i š i c a lesena je , R o ž a z l a t a v njej cvete.

Za-me r o ž a ta cvete, Za-me le , za druge ne.

K d o r ho t r g a l rožo to, D a l m i bo ros6 g l a v d .

104

Cekin.

Hlaslužim si cekin , K zlatar ju se podam, C e k i n m u v roko dam, M u r e č e m i v e l i m :

„ L c ku j , le kuj zlatar , I p rav za prstek m l a d N a r e d i prstan zlat , P reku j m i ta denar!

Namestu carja pa Iz rez i č rk i dve, D a njeno se ime I moje se p o z n a . "

K o j k delu gre z la tar , I prav za prstek m l a d N a r e d i l prstan z la t , P r e k o v a l je denar.

105

P a k l j u b i se podani , Ob jamem jo s ladko , J o p r i me m za roko, N a prst j i prstan dam.

P a b r a l sem v nje" oeedi V p r a š a n j e strahom b r a l : Zaka j nek n i s i dal K o v a t i r a j š i dveh ?

1 0 6

Pri oknu.

Isele cvetice, l e d č n e cvetice, K vara bom g o r e č e p r i t i s n i l a l i c e . Tajaj l e d , tajaj l e d , l i ce go rkd . D a m i po cesti pog leda okd .

V i d i m seni, kak po cesti svrš i jo , Svate vesele , k i na-n j i l i sedijo, L e p i n a j l e p š i pa ž e n i n je m l a d ; O da sem mora l a njega poznat ' !

M a l o trenutij , pa no t r i do groba D r u g i zadana bo tvo j a zvestoba. Naj v nje n a r o č j i t i s reča cvete, M e n i za veke i z g i n i l a je .

B e l e cvetice, l e d č n e cvetice, V e ohladi te ž a r e č e m i l ice ! V e č n i B o g , m i l i B o g , drž i me t i , D a m i ubogo srce' ne s k o p n i !

1 0 7

Lilije.

i i l i j c t rgam L i l i j e bele , V e č m i ne boste M l a d i cvetele.

V e č vas na solnce Ne b o m nos i la , V e č vas z vodico H l a d n o ros i l a .

L i l i j e bele , L e use lmi te! Z mano cvetele, Z mano venite !

108

Zadnji večer.

Ifilocdj, le še nocoj Naj mesec bo svetel, K o k meni l j u b č e k moj B o zadnj ikrat p r i š l i .

Čez to ravno pol je Ino čez t ravnike P a g ladke so steze, Po nj ih moj l j u b i gre.

P a p s i zalajajo P o vsej vas i n a glas , N a glas oznanjajo, D a gre moj l j u b i v vas.

K l o b u k i m a n a g l av ' , Z a n j im p a l i s tek b e l , T a l is tek tako prav ' , D a cesar ga bo v z e l .

109

P e t e l i n je zapeki, D a n i c a je p r i š l a . S lovo je d rag i v z e l . J a z sem zajokala .

„ X e joka j l jub ica . Čez osem k ra tk ih let, Če b o v a še ž iva , P a se spet sn ideva ."

O h , p s i še lajajo ; A l l jubega v e č n i , P r e d mojo kamrico P a t rava ze len i .

P r e ž a l o s t n o sred V e s e l j a n i m a v e č , Sam B o g n e b e š k i ve, K d a j osem let bo p r e č !

1 1 0

Mlada Mana.

%\j&e v p r a š a solnce rano : „ J e l i t eb i , sestra, znano, K a j da r o ž e v t l a so vgnane, K i vesele So cvetele

P o gredicah mlade Mane ?

K o sem v č e r a j jutro vs ta lo , Njeno okno obsi ja lo, Rados tna , s pog ledom j a sn im T a m je s ta la I n i g r a l a Zadovo l jna z vencem krasnim.'"'

L u n a se je nasmeja la : „ „ K a j b i tega jaz ne zna la 1 .

1 1 1

S n o č p r i š e l je m l a d u č e n e c Čez gredice, Čez cve t i ce ; V z e l je sabo k rasn i v e n e c . " "

1 1 2

Lenčica.

l e n č i c a v bregu ovč ice pase, T a m k a j za nj ivo, kjer detelja rase ; Spanje premore j i lepe oči , V deteljo njena č e d a h i t i .

H i t r o je m l a d i sosed p r i t eke l , D e k l i c o z b u d i l , tak j i je r e k e l : ,. De te l jo t i si popas l a mojd, V z a m e m ti č e d o tvojo za to ."

L e n č i c a m i l o ga je p ros i l a , P a je sosedu tako g o v o r i l a : „ „ P u s t i ovč ice , saj sosed s i moj , Ž nj imi jaz vedno sem, one z m e n o j . " "

„ S č e d o ostani, č e d a p a s t a b o ; Tebe v z e l i n ovčice b o m sabo. D a gospodinja moja m i b o š , M o j a žen ica , jaz pa tvoj m o ž . "

1 1 3

„ „ K a j p a ma t i stara p o r e č e , K i me pus t i t i n ikakor neee ? R e v a ne more brez mene ž ivč t ' , Š t e j e le t že sedemdeset .""

„ Staro b o š mater seboj p r ipe l j a l a , V g o r n i e i ona bode naj spala ; M i d v a p a v b e l i kamr ic i , Le"po za naju p r i p r a v l j e n i . "

8

114

Nevabljeni svat.

„ $ i o b o š se m o ž i l a , A l b o š p o v a b i l a T u d mene, a l ne ?

(,'e p rav me p o z a b i š , Ce prav me ne v a b i š , P a sam bom p r i š e l . "

I ni ga v a b i l a , A l ga pozab i l a , A l smela ga n i .

P a kakor g o v o r i l , T a k o je res s to r i l , P r i š e l je na p i r .

N a stran se je vsedel , N i p i l i ne j e d e l Raz t rgani svat.

115

Nevesta p i j a č e I bele p o g a č e P o n u d i m u v dar.

„ P o g a č e ne maram, Z a v i n o ne baram, L e sama ga p i j ! "

Se prstan si sname : - T a prstan m zA-me,

N a , m o ž u ga da j ! "

I še l je iz h i š e , Nevesta pa b r i š e P u d e č e oči .

Ljudje pa so j e l i I p i l i i p e l i , V e s e l i b i l i .

1 1 6

Zimski večer.

P o j d i , M i n k a , z . lpr i dur i , P e č s p a n j a č i mi podku r i .

L u č m i v l e š č e r b i naprav i . S to l moj k peč i sem pos tav i .

Semkaj h č e r k a s č d i k meni , I ko lov ra t svoj zažen i .

P r a v i m i o bratu svojem, O b edinem sinu mojem,

K a k nam je roko poda ja l . K o od doma jo odhajal .

T i si solzna zd ihova la , M a t i je na glas joka la .

1 1 7

S e l od nas je v kraje tuje, K o d e r vojska smrt gostuje.

D o k a j je m inu lo časa . D a o njem n i b i l o g lasa .

Tretje leto l i s t pos lan i K a m njegovo smrt oznani .

O d takrat je tvoja mat i B i l a neha la j o k a t i .

L e g l a je , p a n i v e č vs ta la , V B o g u osmi dan zaspala .

118

Zaklad.

„ i * e hi tro na delo roke"! P o d sivo to skalo leže" V e l i k i , neznani z a k l a d i , Rumenega k u p i z l a t ž I be lega čudo srebrrt V g loboko zakdpani kad i .

Mar i j a , k i srenja te ta Dobrd tn i co m i l o poznd, N a m b o d i noc6j p o m o č n i c a ! Ce dvignemo s r e č n o zak l ad , P a kakor je k o l i bog&t, O d vsega t i bo p o l o v i c a . "

T a k p ros i i k l i č e d rha l , Pop r ime kopaje se t a l , Z lopa tami , s k r a m p i p r i t i ska .

119

„ Ž e nekaj zvenei pod zemlj6 L e zdaj še udar im k r e p k o ! " I suho zlato se z ab l i ska .

,. O k o l i ž e l e z n e k a d i V r z l m o debele v r v i , D a v zeml j i posoda se gane, N a desno, na levo še stran K o p l j i m o , da zdajc i na dan B o g a t i d o b i č e k nam vstane.

K o p a l i na vsako smo pla t , O tvezena s i l na je k a d ; Zdaj vp r imo , t i š č i m o , v lec in io ! Ce s lehrni p o č i l b i ud, O b i l o p o p l a č a n bo trud, Saj vemo, zakaj se po t imo . "

M o č n e j e vsakter i se vpre, D a kad se zazibl je , zmaje, T e r d v i g a se, dvigne, us tavi ; P a s i l a p o m n o ž e n a v s a Potegne na ravne jo t l a , N a trato jo varno pos tav i .

120

. . A l ka j , ko pa n a š e vse n i ! B e d a k i , n e u m n e ž i m i , S to r i t i enako obl jubo ! C e m i i bo M a r i i z la to , D e v i c i p r e č i s t i srebro ? M o l i t e v le jemlje za l jubo .

Zatorej bol j pametno bo, M e d nami bogato b lago P r a v i č n o naj b i se d e l i l o " — P a groza! odpre se prepad, I kad j i m pož re i z a k l a d , D e l i t v e v e č treba n i b i l o .

121

Knezov zet.

1Pač lep je mlad i vr tnar b i l , K i r o ž e v v r tu je sad i l , I rad je de la l , b i l vesd l , P a tako pesem si je p e l : N a j l e p š o rožo b o m i z b r a l , I svo j i l j ub i c i jo d a l ; Saj bodem, če sem tud i kmet , E n k r a t še vendar knezov zet.

P r i oknu stal je gospodar, 1 s l i š a l , kaj je pe l v r tnar ; P o udih. stresel ga jo mraz, O d jeze b i l mu b l e d obraz. L e semkaj, semkaj moj v r t n a r ! T a k k l i c a l ga je gospodar, V r t n a r si b i l doslej t i moj , Denes p a g r e š na l o v z menoj .

122

L e vzemi p u š k o risano, I z mano po jd i na gor

123

O b l č č e k r i l o svi leno, Z r u m č n i m z la tom vde l ano . Čez k r i l o p a srebrni pas, I rožo d dne v k i to las, K i j o v r t n ž r je v č e r a j d a l , K o je pod njenim oknom sta l .

G r a d b e l i t iho zapust i , Z a l j u b i m svoj im p o h i t i O h po jd i sem, ne mud i se! G l a s znani v dal j i ču t i j e . Če t e č e bo l j , če bol j h i t i , K l i c vedno dalje se g l a s i . P o č a k a j , l j u b č e k moj , postdj , Pos to j , ne b e ž i pred menoj ! L e h i t i , h i t i , l j u b i c a ! Saj že na koncu pota sva.

I ko do K o l p e p r i b i t i , N a strmem bregu obstoj i . Iz vode glas se je g l a s i l T a k ž a l o s t e n i tako m i l , D a pr ime s č u d n o jo m o č j o V g loboko zvab i jo vodo .

124

S k o v i r skov ika t i z a č e l , Nekdo pa vo t lo je z a p e l : Če b i l sem tudi reven kmet, Zdaj sem pa vendar knezov zet 1

1 2 5

Morski duhovi.

f ^ r i gradu t ik morja pa s t r a ž n i k s toj i , O b g l a v i r a z l j i i č ena burja mu vi je , Š u m e n j e va ldv na u š e s a mu bi je . O b s k a l i na bregu se voda peni .

A l strah, a l te groza n i , revni v o j a k ? Morje je neznanih duhov domovina , 0 p o l n o č i se j i m odpre g l o b o č i n a , 1 č u d n o t e ž a k i napolnjen je zrak.

1 temna m e g l i se pod i čez vodo , Se d v i g a i m i g a i t e ž k a se n i ž a , Di r j a j e oddi i l ja i zopet se b l i ž a — V e t r o v j e pot ihne, morje je mi rno .

Iz temne megle p a m n o ž i n a duhov Posuje se v š k o l j k a h od z la ta b l i š č e č i h , P r i j č z d i na r ibah s r e b r n o s v e t č č i h , Te r v i je se č u d n o k g lasovom rogov .

1 2 6

K a k hi ter , k a k jasen, k a k č u d e n je ples , K i suče čez mdrje se mirno i p i ano , I petje č l o v e š k i m u š č s o m neznano R a z l č g a k vihra t i ju se j a sn ih teles.

Rajanje zastane i petje neha, P a kakor na K r a s u povzdigne se burja, T e r v i je v iha rna i bri je do morja, T a k dvigne se trop i tak k bregu v i h r i i .

V o j a k a zagrab i m n o ž i n a duhfjv, P c r č s c u enako od t a l ga pobere, N e v i h t i enako po mor j i ž n j im dere, Pogrezne ž n j im v brezdno se d rzn ih v a l o v .

D u h o v i imAjo tam d o l i svoj grad. S tek lene so stene, srebrna so vrata , D v o r a n a je v gradu, v nj i m i z a je z la ta , . Z a mizo postavl jen pa pres tol je z la t .

N a z la tem pres to lu pa cesar sedi, N a desno pos ; id i l s i h č e r k o je zalo, N i t a k i l e p o t i še solnce s i ja lo , C l o v č š k o oko je še v ide lo n i .

127

V o j a k a poprfme p r e č u d n a obldst, Sred se m u šir i i liuje mu bi je , RudeČa v r o č i c a mu l i c a za l i je , Pret rdsa vse ude neznana m u slast.

Nezbrane mu m i s l i po g l a v i v r š e ; K a r z z la tega s tola devica se dvigne, Smehljaje mu ž iv im o č d s o m pomigne , 1 svoje prebdle podd mu rokd .

I zbora nevidnega glas zadoni . P l e s a v k e s p l e s a v c i se v k r o g zavrt i jo , D a v č u t i h se ra jsk ih j i m srca top i jo , O b l e k a š u m i i ves svet se v r t i .

V o j d k ce sa r i č ino stisne čez pas : Jaz tvoj sem, t i moja, n i č naju ne l o č i , T i moja na veke , a l srce m i p o č i — P a ču j , kako znan se raz lega mu g l a s !

G l a s k l a d i v a v gradu end z a b r e n č i , V o j a k se p r e s t r a š i , oč i si pomane, P r e d n j im pa pa t ro l ja t o v a r š e v obstane, T e r druzemu s t ražo t ik morja z roč i .

K A Z A L O .

Na strani

U v o d 1

Moja pesem " Spremenjeno srce 8 Prošnja * Pred durmi « Moč ljubezni 6 Pomlad 7 Po noči 8 Slovd 10 Po slovesu 12 Pt i c i 13 V tihi noči 14 Namen mojih pesmi 15 Skrivnost 16 Obujdnke 1' Slabo sveča je brle'la 19 Mirno desno si mi dala 20 Zdrava bodi, zdrava bodi 21 Trgal rože sem rudeče 22 Dokler zvezd bo zlata čeda 23 V ljubem si ostala kraji 24 Zemlja se zagrne v tmine 25

Na strani Glej j i h zvezde, kak bleščijo 26 Tak si lepa, kakor zora 27 Čas vrtf se neprestano 28 Tujki 29 Hit r a sprememba 30 Za slovo 31 Pisnvec 33 Izgubljeni up 34 Vabilo 35 To se vpraša 3fi Pred sodnjim stolom 37 Eodoljubki . 38 Zakaj me ne ljubiš V 40 Obrazi 42 Roži mlado lice 43 Kaj vso svojo silo 44 Siv oblak po nebu 45 P r i zeleni mizi 46 Ko je solnce vstalo 47 Z glasnim šumom s kora 48 Zelen mah obrasta . . . 49 Mlad junak po polji 50 Ko zaspal bom v smrti 51 Mlade hčere truplo 52 Kosa, hladna rosa 53 O vežernej uri 54 Med borovjem temnim 55 Južen veter diše 56 Leži polje ravno 57 Zida drobna mravlja 58

Na strani L o g za log se skriva . . 59 Kadar mlado leto GO Zarja dan pripelje 61 Ves dan je pri oknu 02 Pobratimija 03 Slovenska zgodovina 65 Samo 07 Adrijansko morje 08 Naše gore 09 Molitev 70 Naprej 71 Na tujem 72 K a Sorskem polji 73 G6ri 75 Po smrti 76 Želja 78 V brezimnosti 79 Modrijanom 80 Naj bo! 81 Korak v življenje 83 Trojno gorje' 84 Sprememba 85 Želje 86 Na grobeli 87 Slika 88 Mati 90 Angelj tužnili 92 Studenca 93 Zimski dan 91 Solnčni mrak 95

Na strani

•Sanjaču 90 Nevesta 97 Narodna (?) 98 Naš maček 99 Pogreb 100 Koža 103 Cekin 104 P r i oknu 106 L i l i j e 107 Zadnji večer 108 Mlada Mana 110 Lenčica 112 Nevabljeni svat 114 Zimski večer . . 1 1 6 Zaklad 118 Knezov zet 121 Morski duhovi 125

Natisnila A. Leykamovih dčnuikov tiskalnim v Bradeu.

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA

0 0 0 0 0 1 7c. '47b