Solni Cvet, avgust 2014

5/21/2018 Solni Cvet, avgust 2014

1/56

www.tartinifestival.org

16. 8. 2014Portoroka no

Portoro

23. 8. do 10. 9.

Tartini festivalPiran in slovenska Istra

29. 8. do 19. 9.

Festival obzidjaPiransko obzidje

10. 9. do 14. 9.

Festivalslovenskega filma

Portoro

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

Avgust, 2014

t. 31

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter


2/56

02SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014UVODNIK

Kazalo

Drage obanke, cenjeni obani!

Namesto dolgega in vroega poletja, kismo ga priakovali in nanj tudi raunali,nam je narava namenila kratko in kislo, z

volitvami obarvano napoved burne jeseni,ko bomo znova odloali, kdo in v skladus kaknimi vrednotami bo vodil naoskupnost.

Pa vendar tudi neverjetno vztrajne kapljedeja niso pogasile ognjenika umetnikegaustvarjanja, ki v Piranu izbruhne vsakopoletje. tevilne prireditve, koncerti inrazstave so v mesto pritegnile mnoiceobiskovalk in obiskovalcev, ki se radi vraajok nam in z veseljem ugotavljajo, da Piranz leti postaja edalje lepi, ivahneji, boljurejen in prijazen.

Zavedamo se, da je prihodnostPirana v kulturnem turizmu, zato smo

Va upan,Peter Bossman

zaeli v nekdanjem godbenem domupospeeno urejati moderno kulturnosredie Mediadom Pyrhani. e v kratkemnas bodo na pot odkrivanja skrivnostizgodovine, arheologije in arhitekturnega

razvoja mesta popeljali najsodobneja3D- in 4D-tehnologija, animirani filmi ininteraktivne pedagoke igre. Za posebnoplenjenje domiljije bo poskrbela tudirazstava v podzemnih hodnikih, ki jih jerazkrila obnova objekta.

Kot je v nai obini e kar obiajno, smosi tudi za izgradnjo novega sredia razlinihkulturnih dejavnosti zagotovili nepovratnasredstva. Z vrhunsko zastavljenim projektomsmo si prek razpisa ministrstva za kulturood Evropskega sklada za regionalni razvojizborili kar milijon evrov.

S tem smo e eno v nizu pomembnihinvesticij izpeljali z znanjem in ne zzadolevanjem. Ne verjamem v prihodnost,ki temelji na dolgovih. Takna prihodnost jetemna, negotova in tvegana.

ivljenje na up ne daje upanja na boljeivljenje.

Prav tako ne verjamem v prihodnost, kitemelji na nepremiljeni prodaji premoenja.Takna prihodnost ima omejen rok trajanja.

Bi bila naa obina sploh e naa, ko biprodali e zadnjo parcelo s pogledom namorje?

Zato smo v zadnjih tirih letih prekiniliprakso vrtoglavega zadolevanja inrazprodaje nepreminin. Nismo zapravljalidenarja, ki ga nimamo, in smo poskuali

vsak evro, ki ga imamo, podvojiti vevropskih skladih. Za investicije smo seodloali na podlagi trezne presoje lastnihzmonosti in dejanskih potreb ljudi. Delalismo veliko in dobro, poistili smo precejokostnjakov iz zapraenih omar in uspelonam je obino postaviti na zdrave temelje.Kaj in kako bomo gradili na njih, je povsem

naa odloitev. Nihe nam ne bo ukazoval,kako naprej. Ne banke, ne tajkuni, ne drava,

ki vsakih nekaj let spreminja svoje stratekeusmeritve.

Ker smo v Piranu svoje razvojnenarte prilagodili kriznim razmeram, smoobdobje gospodarskega okrevanja priakali

pripravljeni in ne ohromljeni, kot se je tozgodilo tevilnim slovenskim obinam.Izdelane imamo ambiciozne narte zaposodobitev in dopolnitev turistineinrastrukture, ki jih bomo izpeljali venakopravnem in potenem sodelovanjuz gospodarstvom. Skupaj s partnerji izzasebnega sektorja bomo tako v prihodnjihletih zgradili garano hio Valeta in urediliskladie soli Grando.

e pred naslednjo kopalno sezonobomo prenovili plao na Fornaah in natodokonali ureditev portoroke promenade

z novo pepotjo ob morju, uredili ribikopristanie v Strunjanu, prenovili svetilnikin Apolonijevo palao v Piranu. Za potrebemalega gospodarstva in srednje velikihpodjetij bomo prestrukturirali obrtno conoter z izgradnjo novih stanovanj za mladedruine dosegli, da si bodo zaposleni v naiobini ivljenje lahko ustvarili doma.

e ve pozornosti in sredstev bomonamenili dopolnitvi inrastrukture.Nadaljevali bomo prenovo cestnega sistema,izgradnjo manjkajoih kanalizacijskih

vodov in javne razsvetljave. Postavili bomoDom vodnih portov in namenili prostor zaureditev muzeja turizma v obini.

Nisem lovek, ki bi z megalomanskimiprojekti prikrival pomanjkanje vizije. Cilje,ki smo si jih zastavili, smo sposobni izpeljati.Z vztrajnostjo, doslednostjo in pogumom. Inbrez obremenjevanja prihodnjih generacij.

V priakovanju sonnih dni in lepegazakljuka muhastega poletja vas lepopozdravljam.

Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 31

Izdajatelj:

Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Izlo:

V Piranu, avgust 2014

Odgovorna urednica:

Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov

Lektura:

Petra Jordan

Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:

Emigma d.o.o.

Tisk:

Tiskarna Vek

Naklada:

8.000 izvodov

3 AKTUALNO

14 DRUTVA

24 ZGODBE LJUDI

31 KULTURNA DEDIINA

36 OKOLJE

38 SOLINE

39 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

48 UMETNOST

55 PORT


3/56

03AKTUALNOAvgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Spodbujamo kulturni turizem

Piran je z javno razstavotreh monumentalnih skulptursvetovno priznanega umetni-ka Jakova Brdarja pridobil eeno zanimivost. Ona in Onsta razstavljena na obodnemzidu piranskega pomola,Kriani pa v cerkvici Marije

Zdravja na Punti. Otvoritevje potekala v etrtek, 7. av-gusta 2014, tik pred sonnimzahodom. Skulpture JakovaBrdarja je predstavil muzejskisvetnik Andrej Medved, na-stopili pa so e Tonja Senartrio, pianist Janko Kastelic inPaolo Rumetz, baritonist, kinastopa po vsem svetu, nje-gova druina pa izvira iz Pi-rana.

Tudi s to razstavo elimospodbujati kulturni turizemv mestu, ki ima bogato kul-turno tradicijo. Kipi JakovaBrdarja so atrakcija, ki bozagotovo pritegnila mnoge indvignila nivo turistine po-nudbe, je povedala PolonaSenar iz agencije Maona, ki

je pobudnica razstave.Brdarja veseli, da sta Ona

in On postavljena ob morju,

saj da po njegovem mnenjuravno morski zrak bronu naj-lepo patino: "Tako kot ljudje,ki pridejo na morje, da dobijomalo rjave barve."

astni pokrovitelj, u-pan obine Piran Peter Bos-sman, je na mnoino obi-skani otvoritvi razstave, kise je je udeleil tudi avtorkipov, povedal, da je kultur-ni turizem nedvomno tista

vrsta turizma, ki ima svetloprihodnost: "Tudi v bodoebomo podpirali projekte, kimestu dodajajo kvaliteto in

vsebino. Dobra ponudba nakulturnem podroju je meddrugim lahko povod za tu-

riste, da obiejo nao obi-no." Zahvalil se je pobudniciprojekta Poloni Senar in po-nosno povedal, da "Piran nisamo biser zaradi arhitekturein ohranjene kulturne dedi-ine, temve je biser zaradiljudi. Ljudi, kot je Polona,

in ljudi, kot ste mnogi medvami, ki dnevno ustvarjate,bogatite mesto, iete reitvein kreativne zamisli, zaradikaterih obiskovalci obutijo,da so dobrodoli in da v me-stu brbota ustvarjalnost."

Razstava kipov akademskega kiparjaJakova Brdarja v Piranu

Foto: Ubald Trnkoczy


4/56

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Foto: Ubald Trnkoczy

Pie Andrej Medved

Brdarjev Kriani(Corpus hermeticum artificis kot corpus Christi)

ist bo, zatorej te prekli-njam. (P. P. Pasolini)

Je suis pur, je suis pur, jesuis pur. (A. Artaud)

Krianje je rtvovanje: r-tveno darilo za lovetvo, zaboga. Brdarjev Kristus fanta-

sma epokh je hkrati Snema-nje s kria, Polaganje v grob intudi (e) Vstajenje. Gib glavevstran in vznak, ez glavo dotemena potegnjena nerazlolji-va koa z njegovega obraza, ineblji trni vsepovsod ter ranana njegovih prsih in trebuhu ranjenost telesa so blizuKrianemu M. Grnewalda,njegovemu ekspresionizmu In Jezusova desna roka, kot da

govori, v istem hipu O, bog,zakaj si me zapustil! ali paPusti me, nemonega in za-puenega, umreti!, torej jetudi odganjanje Boga, zaradikrivinosti njegove sodbe Inroka (spet) spregovori: Erkou,veni, pridi, pridi v prostor, kije hkrati znotraj-zunaj tvojegaprostora! (Privid? Ali le sanjev rahlem spancu?) Pridi inzgodi se Tvoja odreilna volja.La pre-version: proti-oetnagesta kot Jezusova odreitevin spoznanje. Jezus ni ve lemessager de Dieu,zdaj je kotdel lovetva le messager del'Homme: Dogodek svoje inloveke, telesne in duhovneOdreitve.

Kristusovo truplo je po-stavljeno na piedestal, oltar,spiralo-labirint, ki nosi v sebi(svojo) mistino, skrivnostnosporoilo. Mos geometricos:

spirala-labirint kot matema-tina napoved njegove rtveje v srediu Kristusovega tele-sa in simbolizira (zdaj) nevidnoin najvije Bitje, alo in omegostvarjenja, kozmosa, vesolja:

obuten kot celota (po Kriste-vi) se pravi sveta snov, ki je vresnici histera s placento. Od-prta rana: vzhodnjaka, misti-

na, skrivnostna kirurgija, kizlo in grehe (iz)loi iz telesa, daga preda odlonosti in var-stvu in duhovnosti boga, ki jepovzroil rano, zaradi krivde grenosti lovekega rodu nazemlji.

Na Kristusovem trup(l)u,ki ga (zdaj) oznauje nerazpo-znatnost spola, se odpira rana,veliko brezno, rea, pranjain votlina, ki je v njej groza inoienje loveke nepozorno-sti in zmote.

Da, Jezus je po svojem bi-stvu enski, enska in hkratiizvenspolno in nespolno, her-maroditsko Bitje. Krianje kotscandalon, kot sramotenje inzanikanje Boga, se v Brdarje-vem kipu dogaja kot krianjekastranta, dvospolnega her-marodita, ki nima spola in vsvoji istosti predstavlja en-sko zgodovino. enska je sin

boga in njena rtev rtvo-vanje vodi v Vstajenje in vOdreitev, v novo Lu, v novorazsvetljenstvo. enska je v Je-zusu dejansko prapotlaenain nezavedna Stvar (Lacan):

corpus christi je axis mundi,drevo ivljenja, os sveta, Dogo-dek prerojenja, skrivnost, eni-gma, ira rtvovanja. Njegovo

truplo je sredica in sredieOznanitve, Dogodek kot raz-svetlitev, veliko znamenje:semeion mega kot prilasti-tev Odreenikove skrivnosti,skrivnosti loveke zgodovinekot napovedane usode Do-gajanje jasnine-razsvetlitve paje Svet: svetloba, Lu kot luxaeterna ter spoznanje bistva inresnice Odreenikovega rojstvain trpljenja.

Na Kristusovih prsih ranain na trebuhu trupla (na i-tu, menzi labirinta), na mestuakre muladhara, ki je pove-zana z ognjem, s praizvornimiin neoblikovanimi Momi, ne-kakna zgoa: il liquido, lapolpa sacra, ki razareva, raz-svetljuje Kristusovo truplo, dapojasni, razloi njegovo rtev.Velika rana, kot vrtenje, kitelo razkolje v globino in se krono pregiblje okrog njega

in ga obkoljuje v ponavljajoihse krogih. Toda ta (na)gonskagibljivost dosee, po nakopi-enju, trenutek ustavitve, kinaredi telo (za) nepremino:razkosano telo, kjer je vsak del

predstavnitvo Boga. enskakot Kristus je del realne zgo-dovine, del, veji od Celote In e bi enska bila cela (a todejansko ni), bi predstavljalaboga, se pravi raj na zemlji inkraljestvo sree. Pri Kristusugre za la jouissance:uitek Raz-odetja kot prisluje smisla

(j'ous sens)loveka, l'tre del'Homme universel et populaire Utrip utripanje telesa,ki postaja truplo, kotdie Liebe,ljubezen do loveka kot Laca-nova lamela.Za novo razume-vanje lamele torej predlagamamor christi, se pravi libido-la-mela kot ljubezen, ki preiviprav sleherno delitev in je vzvezi s tistim, kar spolno bitjeizgubi v spolnosti, a je kakor

ameba v odnosu do spolnih bi-tij nekaj nesmrtnega.Nad vsemi pa kraljuje Kri-

stus: Kristus kot simbol. Kri-stus je Novi lovek Novega sve-ta, neobstoje dozdevek Bitjain axis mundi,ki sta mu prii kot testimonium postavi sptijo glavo v egipanski dri uvarji groba, piramide,tombe In s pticami (ptice sokljune za podobo Kria) kotpriami trpljenja in vstajenja Skulpturi v neizmerni veli-kosti, v neovrgljivi, nedopustniin pokonni dri govorita nam,minljivim stvorom, o venostivsesvetnega, vsesvetega Do-godka, ki zaznamuje zgodo-vino (e) tisoletja. V njiju jeprisotna trajnost trajanje invenost Sporoila, ki je pove-zano z vseloveko zgodbo inresnico. Se pravi, da nosita vsebi zgodovinskost: nao, zdaj-

njo in dananjo in preteklo,bivanjsko, eksistencialno kot Usodo. Geschichte = Ge-schick: poslanstvo kot posla-nost in usodnost.


5/56


Od 3. do 16. avgusta 2014v naem mestu poteka prviPoletni estival Piran, ki vsakveer na Tartinijev trg privabimnoico ljudi. Namen je po-pestritev kulturne ponudbe vasu turistine sezone in pred-stavitev slovenskih umetnikov,kulture in zgodovine. Festivalvkljuuje baletne in plesne do-godke, glasbene koncertne re-

citale, veere olklore, tanga inraznih pevskih zasedb. V temasu so v Piranu na ogled te-vilne razstave razlinih tema-tik, estival pa spremlja tudiMednarodni baletni in ple-sni seminar DANC`S PIRAN2014.

Pobudnika in gonilni siliestivala sta Elizabeta Fiur,vodja Obmone izpostaveJavnega sklada RS za kultur-ne dejavnosti in predstavnicaZveze kulturnih drutev KarolPahor Piran, ter Toma Rode,predsednik Drutva baletnihumetnikov Slovenije.

Upam si trditi, da se topoletje od vseh obin najvedogaja ravno v Piranu, po-nosno pove upan Peter Bos-sman, ki se je zahvalil vsemdrutvom in organizacijam, kiso v sodelovanju in ob podpo-ri obine Piran pripravili bo-

gato in kvalitetno poletno po-nudbo. Poletni estival Piranje pomemben, saj poleg tega,da bo popestril poletno doga-janje v Piranu, na ta nain da-jemo monost umetnikom, dase predstavijo iremu doma-emu in tujemu obinstvu,je pred prietkom estivala edejal upan Bossman.

Na estivalu so se in se ebodo do sobote predstavili

tako priznani umetniki kottudi tisti, ki so na zaetkusvoje poti, med njimi plesalciMladega slovenskega baleta,Rosana Hribar in Gregor Lu-tek s predstavo Duet14, Mar-

ko Hatlak & Funtango, ol-klorni skupini France Maroltin Emona, Istrska jera Kvar-tet 7 Plus iz Izole, veer la-menka z Ano Pandur Predin,glasbena skupina Teddy bears KUD Esko Piran, glasbenaskupina SPOMIN ob svoji 40.obletnici delovanja, MiriamMonica & Marsel Marinek inNeven Stipanov z Glasbenimi

in ljubezenskimi potepanji,NEW VIRTUOSI v organiza-ciji Skupnosti Italijanov Giu-seppe Tartini Piran; dvakratbo na sporedu Festival PUF Lutke brez meja, dvakrat Galabaletni veer Mednarodnegabaletnega in plesnega semi-narja Danc`s Piran in prire-ditev Miss turizma Slovenijeza Miss turizma sveta 2014. Vokviru glasbenih koncertnihrecitalov bodo muzicirali Pe-tra Heri violina & PrimoUrbanc klavir, Kvartet rogovz Blaem Ogriem, Saro Bre-znikar, Miho Lonarjem inPatricijo Albreht, GODALNITRIO AETERNUM z LucijoKrielj violina, SebastianomBertonceljem violonelo inMajo Gomba klavir, MilenaKesser klarinet & Jure Gori-an klavir, Robindo Nikoli klarinet in Patrik Mede

klavir idr.V asu trajanja estivala so

na ogled naslednje razstave:FOTOGRAFIJE PIA IN

PINO MLAKARv Mestni ka-varni Piran (razstava bo naogled v asu obratovanja ka-varne)

BALETNI KOSTUMISLOVENIJEv obinski palai(razstava bo na ogled vsak de-lovni dan od 8. do 15. ure, ob

petkih do 13. ure) inRazstava fotografij SLO-VENSKI BALETna Tartinije-vem trgu (razstava bo na ogledvsak veer v asu prireditev naTartinijevem trgu).

Poletni festival Piran

Avgustovsko dogajanje na Tartinijevem trgu

upan obine Piran Peter Bossman ter pobudnika in gonilni sili Poletnegafestivala Piran Elizabeta Fiur in Toma Rode (predsednik Drutva baletnihumetnikov Slovenije) so po odlinem uvodnem veeru skupaj zarezali vfestivalsko torto.

etrtek, 14. 8. 201421.00 Tartinijev trgMISS TURIZMA SLOVENIJE ZA MISS TURIZMA SVETA 2014Izbrana bo ambasadorka slovenskega turizma, ki novembra odpotovalana svetovni izbor MISS TOURISM WORLD. Dogodek bo povezovalaMojca Mavec, popestrili pa ga bodo tevilni glasbeni gostje.Organizator: DRUTVO MISS MODA IDEJA SVETOVANJE STIL, Piranpetek, 15. 8. 201420.30 Tartinijeva hiaROBINDO NIKOLI klarinet, N.N. kitara21.30 Tartinijev trgBALET & FLAMENKOMladi slovenski balet & Veer flamenka z Ano Pandur Predinsobota, 16. 8. 201421.30 Tartinijev trgDANC'S PIRAN GALA & ZAKLJUEK POLETNEGA FESTIVALA PIRAN 2014Gala baletni veer udeleencev 1. Mednarodnega baletnega in

plesnega seminarja Danc`s Piran


6/56


Obalne galerije Piran so letosspomladi uspeno predstavile Popup Dom v Galeriji A+A v Benet-kah. Komisija ga je izbrala medpredlogi, ki so jih Obalne galerijePiran dobile na poziv za razstave

v tej galeriji. Pop up Dom ni bil leklasina razstava kakovostnih obli-

kovalskih izdelkov za vsakodnev-no uporabo, temve se je raziril vprojekt, ki je vkljueval e sodobenpristop trenja in promocije, kotso izmenjava izkuenj z lokalnimioblikovalci, koncerti, kulinarinedegustacije, stripovske delavnice,

je najbolje v trenutni tovrstni pro-dukciji kreativnih industrij. Pravtako pa z intenzivnim in pestrimkulturnim programov ob veernihurah prebivalkam in prebivalcemPirana ter vsem gostom, ki priha-

jajo iz irnega sveta, ponujajo du-hovite, urbane in sodobne kulturne

vsebine.Projekt bo potekal med 1. in 31.avgustom, v tem asu pa se bo z do-miljenimi oblikovalskimi izdelkiin sveim programom predstavilo

ve kot 75 domaih in tujih ustvar-jalcev, ki bodo obogatili vsakdan

predavanja in drugi ustvarjalni do-godki. Tako je projekt Pop up Dom

v Galeriji v Benetkah povezovalumetnost, oblikovanje, arhitekturo,izobraevanje, bivanjsko kulturo,kulinariko in glasbo.

Pop up Jadran je adaptacija Popup Doma na okolje, ki ga ponuja

mesto Piran, in je pripravljen pravza to prilonost. Organizatorji po-nujajo nov izbor manjih, odlinooblikovanih predmetov za vsako-dnevno uporabo, ki zdruujejo vi-soka oblikovalska znanja in ustvar-

jalne navdihe. So nabor tistega, kar

mesta Piran ter popestrili lokalnojadransko ponudbo in dogajanje.

Ponudbo izdelkov, predstavitevsoustvarjalcev in bogat spremljeval-ni program lahko preverite na sple-tni strani projekta, ki je dostopna nahttp://popupjadran.si/.

Pop up Jadran

Piran gosti konceptualni projektskupnosti mladih ustvarjalcev

Slikovni prikaz

Projekt ureditve obalnega pasu na FornaahMono neurje je jeseni 2013 re-

sno naelo obalno linijo na obmojuForna in na nekaterih mestih spod-kopalo nasutje parkiria. Nevarnoobmoje je bilo ustrezno oznaenoin zavarovano. Obina Piran je takojpristopila k iskanju reitve utrditveobalnega pasu. Proces pridobiva-nja soglasij je bil dolgotrajen zaradiposegov v morje. Izvedene so bilegeoloke in arheoloke raziskave vglobljih plasteh terena in morskegadna na obmoju predvidenega ure-

janja. Projekt PGD je izdelalo pro-jektantsko podjetje ISAN, d.o.o., izKopra, ki ima tevilne reerence napodroju utrjevanja obale in breinpred kodljivim delovanjem voda.

Izdajo gradbenega dovoljenjapriakujemo konec avgusta 2014,prietek urejanja obmoja pa jepredviden v zaetku leta 2015. V

prvi azi bodo izvedeni posegi, kibodo silam narave prepreili izpod-

jedanje obalne linije.Projekt utrditve obalne linije

in prerazporeditev parkirnih mestbosta omogoila sajenje drevoredapinij, izvedbo tlakovane pepoti,

ureditev razglednih prostorov, na-menjenih zadrevanju in posedanju,izvedbo skalometov, ureditev varnihdostopov v morje in izvedbo kole-sarske trase. V delu obalnega pasu

je predvideno nasutje s peskom.Ostanki nekdanjega mandraa so

sestavni del ureditve. Nameenabo urbana oprema, ki bo omogoilazadrevanje v prostoru v vseh letnihasih.

Ocenjena vrednost celotne ure-ditve tega dela Forna je priblino690 tiso evrov.

Galerija Meduza 2,Cankarjevo nabreje 7, PiranKontakt http://popupjadran.siOdprto od 18. do 22. ure vsak danTrajanje: od 1. do 31. avgusta 2014


7/56


49. mednarodni slikarskiex-tempore

V tednu od sobote, 30. avgu-sta, do sobote, 6. septembra 2014,se bodo slikarji in drugi likovni-ki prijavili in igosali podlage vMonortu v Portorou, v Ljublja-ni, Celju, Mariboru, Novi Gorici,Breicah, Pulju in na Reki, delapa bodo oddali v portorokemMonortu najkasneje do petka, 5.septembra do 14. ure (Pravilnikna www.obalne-galerije.si).

lani mednarodne strokovneirije 49. slikarskega ex-temporabodo: Lorena Matic (Italija), Eu-gen Borkovsky (Hrvaka) in Ni-

ves Mar vin (Slovenija), tajnica paMajda Boeglav Japelj.

Tudi na letonjem Ex-tempo-ru Piran 2014 je razpisano veli-ko tevilo nagrad, med drugiminajprestineja grand prixa, sli-karski v vrednosti 2.000 EUR, zakeramiko pa 1.000 EUR, nagradi

v obliki samostojne razstave vGaleriji Herman Peari Piran indruge.

Slavnostna podelitev nagradin otvoritev razstave izbranih slik

v Mestni galeriji in keramike vGaleriji Herman Peari bo podpokroviteljstvom upana ObinePiran, gospoda Petra Bossmana,

v soboto, 6. septembra, ob 20. uri.V tem tednu bomo Obalne

galerije Piran v sodelovanju zdrugimi ustanovami organizira-le e druge prireditve za razlineciljne publike, razstavi Ex-tem-

pora Piran pa bosta na ogled do5. oktobra.

15. mednarodni ex-temporekeramike

Tradicionalnemu slikarskemu ex--temporu se je pred 15 leti pridruil ex--tempore keramike, ki je z leti postajal

vse bolj prepoznaven doma in v tujini.To potrjujejo velika udeleba kerami-kov iz razlinih drav in dobri odzivimed ustvarjalci in ljubitelji te likovnezvrsti. Razstave izbranih del, ki so, zlansko izjemo, na ogled v piranski Ga-leriji Herman Peari, so v septembru

vedno dobro obiskane. Kakovost raz-

stavljenih del je zagotovljena s prediz-borom, ki ga mednarodna irija opravina podlagi prispelih otografij.

V strokovno irijo smo letos pova-bili Iztoka Maroha (Slovenija), FrankaVecchieta (Italija) in Draena Vitolo-

via (Hrvaka). Dan pred podelitvijonagrad in odprtjem razstave si bo irijav ivo ogledala izbrana dela in pode-lila razpisane nagrade, med katerimiostaja najpomembneji grand prix, kiga podeljujejo Obalne galerije Piran.

Tudi letos priakujemo precejenodziv keramikov iz razlinih drav.Prepriani smo, da bo razstava, ki bona ogled do zaetka oktobra, spet po-kazala panoramski pregled aktualnegastanja na podroju sodobne keramiketer spodbudila zbiratelje, da se nam

v prihodnje pridruijo v im vejemtevilu.

Ex-temporu se vsako leto pri-druujejo tevilni piranski keraminiateljeji, galerije in druga prizoria, kidajejo mestu v asu prireditve posebenutrip. Med temi je vedno Tartinijevahia Skupnosti Italijanov Giuseppe

Tartini z razstavo skupine keramikov,ki ustvarjajo pod mentorstvom Apolo-nije Krejai.

49. mednarodni slikarski ex-tempore in 15. mednarodni ex-tempore keramikePie Obalne Galerije Piran

Blia se Ex-tempore Piran 2014

Program Ex-tempora Piran 2014Sobota, 30. 8.sobota, 6. 9. 2014

Ponedeljek, 1. 9. 2014:Tartinijeva hia Piran ob 20.00

Otvoritev razstaveKERAMIKA IN SLIKEmentorici: Apolonija Krejai, Liliana Stipanov1.24. 9. 2014urnik: toreknedelja; 11.0012.00, 17.0018.00Soorganizatorja: Comunit degli italiani Giuseppe Tartini Pirano/Skupnost ItalijanovGiuseppe Tartini Piran in Comunit autogestita della nazionalit italiana Pirano/

Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran

Torek, 2. 9. 2014:KUD ESKO Piran (Rozmanova 7) ob 20.00

Otvoritev razstave ilustracijSTARODAVNA FANTAZIJA liki iz slovenske mitologijelanov skupine Papirnate sanje2.10. 9. 2014urnik: sredapetek: 17.0021.00; sobota, nedelja: 11.0018.00Soorganizatorja: KUD ESKO Piran in skupina Papirnate sanje

Sreda, 3. 9. 2014:Tartinijev trg 9.0012.00

EX-TEMPORE ZA UENCEO Seovlje

Apollonijeva palaa Piran ob 20.00Otvoritev razstave fotografij21 ODTENKOV POKLICEV4.7. 9. 2014urnik: etrtek, petek: 17.0021.00; sobota, nedelja: 11.0018.00Soorganizator: Fotoklub PortoroDEGUSTACIJA FRANCOSKIH VIN IZ MESTA MAROLS VILLAGE DARTISTESpod pokroviteljstvom astne konzulke RS v Saint-Etiennu, ge. Tatiane Dumas Rodica

etrtek, 4. 9. 2014:Tartinijev trg 9.0012.00

EX-TEMPORE ZA OTROKEVrtcec Mornarek Piran in Vrtec Seovlje

Tartinijeva hia Piran ob 20.00KoncertSTEFANO BET, flavteOrganizatorja: Tartini Festival in Comunit degli italiani Giuseppe Tartini Pirano/SkupnostItalijanov Giuseppe Tartini

Petek, 5. 9. 2014:Glavni pomol v Piranu od 14.00 dalje:

SARDELJADAObzidje Piran ob 20.00

KoncertFESTIVAL OBZIDJAOrganizator: KUD ESKO Piran

Sobota, 6. 9. 2014:Pod pokroviteljstvom upana Obine Piran, g. Petra Bossmana

Stari vrtec Piran (Ul. IX. Korpusa 17) med 1 1.00 in 18.00razstava skulptur francoske umetniceLAURENCE COUTURIEROrganizator: astna konzulka RS v Saint-Etiennu, ga. Tatiana Dumas Rodica/RAZSTAVA SLIK IZ KONKURENCE ZA NAGRADEEX-TEMPORA PIRAN 2014

Tartinijev trg ob 20.00SLAVNOSTNA PODELITEV NAGRADKulturni program:NEVEN STIPANOV, glasbenikTrio MOMENTO CIGANO

Mestna galerija Piran in Galerija Herman Peari ob 20.30OTVORITEV RAZSTAV EX-TEMPORA PIRAN 20147. 9.5. 10. 2014urnik: toreknedelja: 11.00.18.00, ponedeljek zaprto

Nedelja, 5. 10. 2014:Mestna galerija Piran ob 11.00

PODELITEV ASTNIH PRIZNANJ OBINSTVA ZA SLIKASTVO IN KERAMIKORazstave v naih razstaviih:Galerija Meduza Koper: Klavdija Marui, Metulji iz Fukuime (do 29. 9.)Galerija Loa Koper: Sledi/Spuren (19. 9.2. 11.)Center za sodobno umetnost Monfort Portoro: Botjan Jurei, slike (do 8. 11.)Monfort: 10.0018.00

Napovedujemo: EX-TEMPORE Piran 2015 (29. 8.5. 9. 2015)


8/56


Zadnji dan olskega letasta ob otrokem ivavu upanPeter Bossman in predsednikKrajevne skupnosti LucijaFranko Fiur predala v upora-bo e 23. urejeno in varovano

otroko igrie v obini. Igri-e Zlati kit je med stanovanj-skimi bloki Obala v Luciji in jeeno od petih, ki so bila urejena

osebe. Ob njej so tam e lese-na ladja s toboganom, nava-dna gugalnica, dve gugali navzmet, dva vrtiljaka na dro-gu, poligon iz lesenih gredi,premina vrv in ravnotena

gred na verigi. Igrie je za-varovano z zaitno ograjo inima sprehajalne poti, vrednostvseh igral, zaitne ograje, sto-

v zadnjem asu. To sta v Lucijie igrii na Kosmaevi ter navogalu Liminjanske in okoveulice, igrie na Gorgu v Pare-cagu in v Svetem Petru.

Na novem otrokem igri-

u je na povrini 1100 m2deset igral, med katerimi jeizjemnega pomena poseb-no igralo za gibalno ovirane

jal za kolesa in vseh del pa jebila priblino 32 tiso evrov.

Igrala so z navduenjemprvi preizkusili uenci inuenke prve triade O Lucija inCentra za usposabljanje Elvira

Vatovec Strunjan, otvoritevpa so s krajim kulturnimprogramom popestrile laniceportnega kluba Flip Piran.

Otroci so dobili 23. urejeno in varovano igriePie Janez Mui

Zlati kit med lucijskimi bloki

Uivanje pridelkov iz domaih krajevPie in foto Marina Knez

V urejenem srediu Strunjanaje zaivela trnica

Spomladi 2014 je obinaPiran uspeno izvedla projektureditve sredia Strunjana. Krajje tako pridobil dva dvignjenaprehoda za pece, urejeno par-kirie, hortikulturno ureditevz rastlinami, klopi za poseda-nje in venamenski prireditveniprostor. Po dogovoru z upanom

obine Piran Petrom Bossma-nom in njegovimi sodelavci jev tem delu venamenskega pro-stora zaivela mini trnica. Na-njo smo krajani Strunjana akalive let. elja je bila ponuditi do-mae pridelke, v glavnem sadje

in zelenjavo, ki rasteta na naihnjivah, pridelana z rokami naihpridnih kmetov. Prodajo sadja inzelenjave smo zaeli sredi juni-ja, na zaetku samo v soboto innedeljo dopoldne. V juliju je bilatrnica aktivna tudi druge dni vtednu, vedno dopoldne. Prodanekoliine niso tako velike, kot je

pomembno sporoilo uivanjepridelkov iz domaih krajev, sve-ih in okusnih.

Z novo trnico je Strunjanbogateji za boljo ponudbo sad-ja in zelenjave. Dobrodoli vsi, kisi elite domae pridelke!


9/56


Odmevna predstavitev Pirana na avstrijskem KorokemPie in foto Joza Habernik

Od Rikarje vasi do Pirana ni tako daleIdeja o sodelovanju gostincev

med Piranom in Rikarjo vasjo jetudi drugi nadvse vgala. Mala

Rikarja vas in veliki Piran, tega siprej nihe ni mogel predstavljati.Zdaj pa mnoini obisk, vrhun-ska kulinarika, visoki gostje, istr-ska glasba, lasten asopis (z dvo-jezino tablo), eta, navduenamladina in e in e.

Od ponedeljka, 7., do ne-delje, 13. Julija, so bili v Rikarjivasi in Grebinju v gosteh kuharji,vinogradniki in ribogojniki, kiso nudili turistom ter domaimgostom izvrstno kulinariko. Kdo

ne pozna istrskih vin malvazije,reoka, mukata, rne borgonje,penine, in jedi, kot so brancin,kalamari, morski sadei, ribjajuha, kampi, palainke s tartufi,gibanica in mnoge druge primor-ske specialitete? Znane pa so tudi

Wakounig, predsednik Glasbene

ole B. Harmann, Danilo Pruniks herko, turistini podjetnikMarko Sommeregger, tajnikAACC Filip Warasch, podjetnikaHermann Jger in Gregor Slugovc- Sternad.

Ne nazadnje je treba

Mohorieva peka in svinjske kra-e, da ne pozabimo na evapie,ranjie in pleskavice.

Prav velika gnea je bilav vasi v nedeljo, ko so se tamsreali gostje s Klopinjskega terZablatnikega jezera, tevilnidomai obiskovalci, politiki,gospodarstveniki in druge znaneosebe, ki sta jih pozdravila mladaea Jose in Hannes Jernej. Polegdeelnega glavarja Petra Kaiserjain upanov iz Pliberka, Djekin itare vasi je bil navzo tudiupan Pirana Peter Bossman,po poklicu zdravnik in arikega

pokolenja, ki ga imajo Pirananie posebno radi. Ker pa korokiSlovenci e posebno pozdravljajoto eto, so bili navzoi tudipredsednik SAK Marko Wieserin njegov sekcijski vodja IgorOgris, predsednik SGZ Benjamin

omeniti, da mnogi gimnazijci

SG, dijaki TAK in tudi tudentje(in tudi stareje generacije) vpoletnih mesecih zasluijo svojpriboljek ravno pri Mohorievihpostojankah. In ravna takakooperacija poveuje njihovjezikovnokompetenni ugled.

Obina Piran je v petek,18. julija 2014, priela izvedbomontanega kroia pri OLucija, na kriiu Liminjanskeceste in ulice Borcev NOB vLuciji. Dela bodo zakljuenanajkasneje do 20. avgusta 2014.

V sklopu gradbenih delbomo sredini otok kroia

izvedli iz plastinih montanihelementov. Loilni otoki naprikljunih krakih bodo izvedenis cestnimi betonskimi robniki.Na obeh prehodih za pecebomo uredili dostope na plonikz izvedbo vdolbenih klanin spogreznjenimi robniki na nivovozia. Ob obeh prehodih bomouredili taktilne talne oznabe zaslepe in slabovidne z vgradnjoposebnih taktilnih betonskihplo.

Z ureditvijo kronega kriia

bo zagotovljena veja pretonostosebnih in drugih motornih vozilin predvsem veja varnost za vseudeleence v cestnem prometu.Prometni tokovi v kronemkriiu se odvijajo neprimernobolj poasi, zaradi esar so krona

kriia pomemben element za

Za vejo varnost

Izvedba montanega kroia priOsnovni oli Lucija

Peter Kaiser, upani Stefan Visotschnig, Peter Bossman, Anton Polesig, Hannesin Josef Jernej.

Kriie Liminjanske ceste in ulice Borcev NOB pred prietkom izvedbe kroia.

umirjanje prometnih tokov predvstopi v naselja, pa tudi znotrajnjih.

Na podlagi izvedenegajavnega naroila po postopkuoddaje naroila male vrednostibo vsa gradbena dela izvajalo

podjetje CPK, d.d., ki je za celoten

obseg del ponudilo najnijo ceno,in sicer 75.596,79 EUR z DDV.

V asu gradbenih del je na temobmoju spremenjena prometnaureditev, zato vse udeleence vcestnem prometu, obanke inobane ter blinje stanovalce

prosimo za razumevanje.


10/56


Obina Piran je z namenombolje mobilnosti septembra2012 uvedla okolju prijaznovozilo Maestro, leto kasnejepa e dostavno elektrino voziloDostavko. Zavedamo sespecifike starega mestnega jedraPirana in zato na razline naineomogoamo lajo mobilnost in

izboljujemo logistiko mesta.

MaestroOkolju prijazno vozilo Maestro

Pirananom in obiskovalcemnudi brezplaen prevoz po mestuin tudi do pokopalia v Piranu.Maestro razveseljuje tako starejesomeane, turiste in vse ostale,saj so z njegovo pomojo premikipo mestu in ogledi veliko lajiin pristneji. Maestro preprosto

ustavite na ulici in povejte vozniku,kam znotraj Pirana elite, ali pa ganaroite na: 031 288 574.

DostavkoVsem krajanom, gostincem,

hotelirjem, trgovcem, obrtnikomin obiskovalcem Pirana je edrugo leto zapored brezplanona voljo storitev dostave blaga,manjega tovora (pohitvo,

elektrini hini aparati, prtljaga)idr. na relaciji Fornaestaromestno jedro. Obina Piran

je Dostavka kupila v sklopuprojekta Podpora trajnostnimoblikam mobilnosti v obalnihmestih, z akronimom Adria.MOVE IT!. Dostavka, s katerimupravljala JP Okolje, d.o.o.,lahko naroite na teleonski

tevilki 031 391 992, vsak dan odponedeljka do sobote od 8.00 do14.00.

Dostavko in Maestro

Mobilnost v Piranu se izboljuje

Vtisi voznikov vozila Maestroso predvsem pozitivni, saj souporabniki zelo zadovoljni,tako obani kot tudi ostaliobiskovalci. Voznike ljudjevelikokrat pohvalijo, kajti sto storitvijo niso vezani navozni red mini avtobusa oz.

na avtobusno traso, saj jihlahko z vozilom Maestro

zapeljejo tudi do drugihlokacij ojega mesta Piran.Poudarek je predvsem na

pomoi starejim obanomin invalidom, ki jim zneposrednim prevozom dodoma precej olajajo gibanje

po mestu. Vozniki Maestraso obanom in drugimudeleencem na razpolago

vsak dan, in sicer od 9. do 18.ure. Dnevno se z Maestrompelje od 70 do 90 ljudi.

Vse projekte na podroju mobilnosti obina Piran izvaja z namenomizboljati kakovost ivljenja in preko trajnostnih reitev optimizirati

prometne tokove, uinkovito uporabljati omejen prostor ter spodbujatiuporabo ekolokih in energetsko uinkovitih nainov prevoza.

Vrste tovora, ki jih DOSTAVKO dnevno dostavlja(statistika zadnjih dni, vir: Okolje)

t. dostav

prtljaga 19

hrana, pijaa 5

potapljaka oprema 7

drugo (plin, parket, pohitvo,) 12

t. dostav SKUPAJ 44

44%

12%

16%

28% prtljaga

hrana, pijaa

potapljaka oprema

drugo (plin, parket,pohitvo,)

Parenzana Magic pot zdravja in prijateljstva

Blia se prvi maraton Wine runObina Piran in Istrska

upanija v sklopu ezmejnega

projekta PARENZANA MA-GIC 7. septembra 2014 organi-zirata ezmejni maraton Winerun. Glavni cilj projekta jeoivitev stare eleznike pro-ge skozi integrirani turizemin dolgorono ezmejno sode-lovanje ter poveanje portnih

prireditev v Istri. Trasa mara-tona, ki se ga bo udeleilo 300

tekaev, poteka mimo tevilnihvinskih kleti uglednih istrskihvinarjev, cilj pa bo v Livadah.Na voljo bodo tri kategorije:ultramaraton 68 km PiranLi-vade, maraton BujeLivade 42km, maraton GronjanLivade20 km.

Julija je na posesti vinarjev Kozlovi potekala predstavitev projekta Wine run.


11/56


Obina Piran v sodelovanjuz agencijo GOLEA,znanstvenoraziskovalnim parkomArea Science Park v Trstu (vodilnipartner), Intitutom Joe Steanin z drugimi partnerji iz Hrvake,Italije, BIH, Srbije in rne goreizvaja projekt ADRIACOLD(Diffusion o Cooling and

Rereshing Technologies Usingthe Solar Energy Resource inthe Adriatic Regions) v okviruJadranskega ezmejnega programaIPA. Gre za projekt, osredotoen nasolarne hladilne in klimatizacijskesisteme majhnih moi. V veinievropskih drav je opazen trendpoveevanja rabe energije zahlajenje in klimatizacijo stavb,ki naj bi se nadaljeval tudi vprihodnjih desetletjih. Poveanepotrebe po hlajenju in klimatizaciji

stavb povzroajo neugodnopoveanje rabe osilnih goriv. Vasu trajanja projekta (30 mesecev)bo izvedena analiza potreb po

hlajenju na nacionalnem nivoju,nato bodo doloili pet objektov,kjer bodo izvedli pilotni primersolarnega hlajenja (dva v Italiji, dvana Hrvakem in na enem manjihobjektov v obini Piran), uvedenbo monitoring rabe energije terciljno spremljanje rabe energije,poudarek pa bo tudi na irjenju

inormacij in dvigu ozaveenosti.Za obino Piran je namenjenih215.000 EUR, in sicer 35.000 EURza menedment, 160.000 EUR zapilotni primer solarnega hlajenja in20.000 EUR za dvig ozaveenosti.Predvideni viri sofinanciranja so85 % IPA sredstva, 10 % SlubaVlade RS za lokalno samoupravo inregionalno politiko in 5 % lastnihsredstev obine. Pilotni primeri sose oz. se bodo izvajali v letu 2013oz. 2014, projekt pa bo zakljuen

marca 2015. V obini Piran je bilizbran objekt vrtca Mornarek.S tem projektom bomo v obiniprikazali monost korienja

sonne energije tudi za namenehlajenja objektov. Stranski produkttega postopka bo pridobivanjetople sanitarne vode, kar bo pravtako pripomoglo k zmanjanju

strokov in izpustov v tem objektuin obini. Investicija je zakljuena.Konec avgusta se bo izvedel epoizkusni prevzem, to je enoletno

Projekt AdriacoldPie in foto Boris Koevar, obina Piran

Monost korienja sonne energije zanamene hlajenja objektov

poizkusno obratovanje, kjer se bouvajalo bodoe uporabnike terizvajal monitoring obratovanja insporoanja podatkov. Te bo zbiralin obdeloval Joe tean intitut

iz Ljubljane. Po tem enoletnemobdobju in odpravi morebitnihnapak, se bodo naprave prevzele vceloti.

Nosilci za montao vakuumskih sprejemnikov sonne energije.

Morigenos je prepoznal e dobrih 130 delfinovPie in foto Janez Mui

Delfini na fotografski razstavi v AkvarijuPo zaslugi Slovenskega drutvaza morske sesalce Morigenos vsako

leto vemo ve o priljubljenih delfi-nih v naem koku morja. Morige-nos deluje e 12 let, in ker so njihoveaktivnosti od samega zaetka tesnopovezane s piranskim Akvarijem, soto poletje v njem postavili razstavootografij delfinov iz slovenskih inokolikih voda.

Do sedaj so prepoznali oziromaidentificirali ve kot 130 teh sesalcevin ugotovili, da se jih dobra polo-

vica vse leto zadruje v naem delusevernega Jadrana. Delfine prepo-znavajo s pomojo otografiranja,kar nekaj svojih znancev pa so tudipoimenovali. Bananko, Paolo, Lo-

vrenc, Daphne, Emanuela, Ama-nita, Foki, Kai, Deinon in Sergio jetako le nekaj slovenskih delfinov,

ji pa so Ana Hace, Polona Kotnjek,Tina Centrih in Tilen Genov. Raz-stavo si vsekakor velja ogledati. eto poletje e niste imeli sree, da bi

jih videli v ivo, vas bo gotovo raz-veselila.

ki jih sreujejo vsako leto. O tem,kako jih prepoznajo, Tilen Genov izMorigenosa pravi: Poznamo jih ponaravnih oznakah na hrbtnih plavu-tih. Ne nameamo jim nikakrnihumetnih oznak ali celo oddajnikovoz. se jih sploh ne dotikamo. To nipotrebno, saj so sami naravno ozna-eni. Na hrbtnih plavutih, ki so lah-ko razlinih oblik, imajo individual-ne brazgotine, zareze in praske, kar

je neke vrste delfinov prstni odtis. Tepokodbe dobijo, ko se igrajo, tepe-

jo ali sreujejo z drugimi morskimiivalmi.

Ker tako delfine veliko otogra-firajo, je nastala zanimiva razstava,ki si jo lahko ogledate v Akvariju

vsak dan med 9. in 22. uro do 30.septembra. Fotografije so v glavnemnastale po letu 2008, njihovi avtor-

Spomnimo, da so v Morigenosuhvaleni vsakemu, ki jih ob opae-nju delfinov o tem im prej obvesti.Nemudoma lahko pustite sporoilona 031 771 077.


12/56


Portoro je s poletjem dobil e eno novo prireditevPie in foto Janez Mui

Brez sladoleda ni poletja, sploh pa nev Portorou, saj velja za eno najstarejih innajbolj priljubljenih sladic na svetu. Slove-nec ga v povpreju poje kake 4 litre na leto,Italijan 8,3 litra, najraje pa po njem v Evropisegajo Finci, ki ga poliejo 13,2 litra. Svetov-ni rekorderji so s kar 26,3 litra Novozelan-dci.

No, morda se bomo na tej svetovni le-stvici povzpeli kaj vie z novim portorokimpraznikom sladoleda. Prvi je bil 22. junijain organizatorji so bili zadovoljni z udele-

bo. Za njegovo izvedbo so se pod okriljemDrutva Sonna Riviera in v sodelovanjuz Obino Piran zdruili portoroki slai-arji od Lucije do Portoroa. Kot se za takestival spodobi, so kepico povsod ponujaliza vabljivih 80 centov. Poleg tega so v blii-ni ponudbe sladoleda na devetih lokacijahpripravili zabaven program za vse generaci-

je, s komiki, glasbeniki, plesalci, arovniki,akrobati, slikarji, karikaturisti, Disneyjevi-mi figurami, starodobnimi vozili, otrokimidelavnicami in nagradnimi igrami. Tako jePortoro ta dan ponudil kar precej zabave

in tam, kjer je bila, je bilo opaziti le redke, kiv roki niso imeli korneta ali lonka s kepicoali dvema.

Ljudje so nori na sladoled. Najve se-gajo po vaniliji, okoladi in jagodi. So celotaki, ki vzamejo 6 kepic, je povedal vodjakavarne Cacao Arzel Hadiabdi in dodal,da so pripravili 40 razlinih okusov slado-leda.

V kavarni Karamela so ga zaradi povpra-evanja delali sproti in slaiarka MarinaDelar je zatrdila, da je najbolji takoj, ko pri-de iz mealnika, in da ga pri njih najve po-

jedo otroci ter morda moki ve kot enske.ivahno je bilo tudi pri Cappuccinu,

Gelateriji, Cae centralu, Piazza Kingu, Ro-nem vrtu in v sladolednici pri igralih obportoroki plai. Stregli pa niso samo slado-leda, ampak tudi sorbet in sladoledne kupe.Z njimi so prednjaili pred Caffe Centra-lom, kjer jim je Saa Jankovi, vodja slai-

arne Grand hotela Portoro, zaradi vejegatevila gostov iz Rusije, ki prav radi segajopo sladoledu, svetoval, naj poskrbijo, dabodo po slaiarnah imena vrst sladoledazapisana tudi v ruini.

Prvi praznik sladoleda pri nas je po gro-bih ocenah pritegnil kakih 4.000 obiskoval-cev. Mnogi so res prili v Portoro na plaoin nato seveda zavili e na sladoled, praznikpa je imel tudi dobrodelno noto. Med obi-skovalci je bilo namre tudi okoli 200 otrokiz Ajdovine, Raven na Korokem in Metli-ke. Prazniku sladoleda smo dodali dobro-

delno noto, saj smo v sodelovanju z ZPMna izlet k morju pripeljali skoraj 200 otrokiz socialno ogroenih druin, je bila zado-

voljna Ksenija Sobota iz drutva Sonna Ri-viera. Sicer pa predsednik drutva Mladenkerbec pravi: Ideja za praznik sladoleda se

je rojevala nekaj let in konno smo stopiliskupaj. Tako se bomo trudili, da bo postaltradicionalen.

Prvi praznik sladoleda

Odhod franikanov iz Strunjana

Patru Niku voklju plaketa obine PiranNa preseneenje mnogih je konec julija

odjeknila novica, da se iz Strunjana po 107letih poslavljajo ranikani. V torek, 29. julija2014, tik pred odhodom, je priljubljenega patraNika voklja obiskal upan obine Piran PeterBossman, ki mu je ob 10-letnici delovanja vupniji Marijinega prikazanja Strunjan za izje-mno tvorno in korektno sodelovanje z Obino

Piran, za skrb, ki jo je posveal kot duni pastirnaim obanom ter romarjem v tem romar-skem srediu Istre, ter s tem za promocijo bo-gate kulturnozgodovinske dediine Strunjanain Obine Piran kot celote izroil plaketo obi-ne Piran. Patru Niku, ki odhaja v Novo tifopri Ribnici, je upan zaelel vse dobro.

Predsednik drutva Sonna Riviera Mladen ker-bec: Konno smo stopili skupaj in trudili se bomo,da bo praznik sladoleda postal tradicionalen.


13/56


Obujanje legende, po kateri jepiranski zaitnik sv. Jurij pred 671leti v noi na 21. julij leta 1343 u-deno reil mesto pred neurjem, jespodbuden primer, kako so lahkozgodbe iz piranske preteklosti pri-lonost za ivahneje turistino do-gajanje in promocijo. Legenda je bilaprvi nadvse opazno obujena lani sprvim spustom princeske z zvonikacerkve sv. Jurija in dogajanje, ki mupri nas ni para, je takrat pritegnilo

vetisoglavo mnoico.

Tako so bila priakovanja zaletonji drugi spust toliko veja.Prireditev so 26. julija ob medijskipodpori Slovenskih novic organizi-rali drutvo KID Jaz sem najbolji,Skupnost Italijanov Giuseppe Tartiniin Obina Piran, za prenico oziro-ma varno spuanje po rekordnodolgi javno nameeni vrvi pa soposkrbeli lani Jamarske reevalneslube pri Jamarski zvezi Slovenije.Dogajanje je bilo letos zastavljenonekoliko ire, saj elijo organizator-

ji z obujanjem legende oiviti tudisrednjeveki ar mesta. Tako so bililetos na trgu veliastni metalci zastav

del Slovenije zajeli nalivi s too inmonejim vetrom, zaradi esar jebilo odpovedanih precej podobnihprireditev na prostem. A sv. Jurij jespet naredil mali ude, saj je zve-er iznad Tartinijevega trga pregnaltemne oblake in odgnal de, takoda se je princeska lahko spustila zzvonika. Kljub slabi vremenski na-

povedi si je spust prilo ogledat karnekaj obinstva. V primerjavi z lan-skim letom ga je bilo res le za kako

in bobnarji iz italijanske Faenze, kiso med najvejimi mojstri te veine.lani dramske sekcije Skupnosti Ita-lijanov Giuseppe Tartini so prikazali,kako so v srednjem veku kaznovaligoljufive mlinarje, srednjeveki pe-at pa sta prireditvi dala tudi nastoponglerke z baklami in vsekakorprisotnost predsednika Evropskega

zdruenja obzidnih mest gospodaJosepha Spiterija.al so na dan prireditve preteni

etrtino, a spektakel ni bil ni manjatraktiven, in kot kae, predvsem pozaslugi neumornega in vztrajnegaorganizatorja Mojmirja Kovaa po-staja tradicionalen.

Pred spustom so ob 22.30. naTartinijevem trgu ter na zvonikuugasnile vse lui in bobnarji so upri-zorili zastraujoe grmenje bliajoenevihte. Takrat je 35-letna SuzanaKlemeni iz Slapa ob Idrijci, ki jebila izbrana za letonjo princesko,prestopila rob zvonika, na katerem

je zagorelo nekaj bakel. Ob zvokihza to prilonost napisane glasbe SaeFajona jo je mnoica navduenospodbujala. Spust, med katerim je s60 m visokega zvonika preko strehpiranskih hi poasi drsela 150 mnie, je trajal 5 minut in je bil izvedenbrez prehodne vaje. Na trgu jo je obpristanku kot kaken vitez ujel v ob-

jem piranski upan Peter Bossman.Tudi on ni skrival obudovanja obSuzaninem pogumu in zadovolj-stva, da je po lanskem prvem spustu

piranske princeske njegovo mestooitno dobilo turistino privlaenspektakel.

Tisoletna tradicija esna bogati turistino podobo Nove vasiPie in foto Janez Mui

Redke so rastline, ki so tako vse-splono veljajo za zdrave kot esen,

sicer pa brez njega ni prave medite-ranske in e zlasti tradicionalne is-trske kuhinje. Ko danes odkrivamo

vse njegove izjemne lastnosti, nemoremo mimo istrske Nove vasi, ki

ji lahko reemo tudi slovenska pre-stolnica esna. Manj znano je, da jeesen v njeni tisoletni preteklostiodigral nadvse pomembno vlogo, indomaini vedo povedati, da so z iz-kupikom od njegove prodaje v trehcesarstvih v vasi zgradili marsikaj,med drugim leta 1896 tudi cerkvenizvonik.

Tako je 12. in 13. julija Turisti-no zdruenje Portoro v sodelovanjus Krajevno skupnostjo Nova vas etretji zapored organiziralo Praznik

vina in esna, s katerim prav izvir-no bogatijo svojo turistino podoboter opozarjajo na tisoletno tradicijo

esna pri njih. Vaani ob praznikune skrivajo, kako ponosni so nanj.

Ponujali so ga na vaki trnici, mno-ge domaije pa so tudi prijazno od-prle vrata svojih domov in slikovitihdvori ter teras. Tam so pogostiliobiskovalce in jim ob tem ponudili

vpogled v ivljenje te slikovite stareistrske vasice. Navduenim obisko-

valcem, med katerimi ni manjkaloljubiteljev esna od vsepovsod, soseveda prijazno pripravili degustaci-

je neverjetno veliko domaih jedi izesna in vina. Poskualo in kupilo se

je lahko tudi vse drugo, pridelano vvasi; od domaega sadja in zelenjave

ter oljnega olja do sladic.Praznik je odprla novovaka

kulturna skupina Svitek, obiskovalcepa so pozdravile podupanja MeiraHot, predsednica Krajevne skupno-sti Nova vas Nina Jerebica in Patrici-

ja Grini iz Turistinega zdruenja

Portoro. Tam je bila tudi vinskakraljica slovenske Istre Sara PeierPelicon, ki je poskrbela za zdravico.

Ni manjkalo zabave in celo re-kreacije. Tako je drutvo KID Jazsem najbolji izpeljalo Pohod trigin volkodlakov, na katerem so ude-leenci ob uivanju kulinarinihdobrot na domaijah spoznavalizgodovino, skrivnosti in legende

Nove vasi. Da je bilo ivahno, pa soposkrbeli klapa Bokarin, ansambelAusswinkl Muzikanti, Trio Mando-lino in dramska skupina KD Domo-

vina Osp.Ob prizadevnosti domainov

velja pohvaliti tudi organiziran brez-plaen avtobusni prevoz na priredi-tev in nazaj, iz Pirana, Portoroa,Lucije in Seovelj.

Istrska vas, ki dii po esnu

671 let udea sv. JurijaPie in foto Janez Mui

Drugi spust piranske princeske na Tartinijev trg

Princeski Suzani Klemeni sta po spustu med prvimi estitala za pogum predse-dnik Evropskega zdruenja obzidnih mest Joseph Spiteri in upan Peter Bossman.


14/56

14DRUTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Avgust 2014

Prvo sredo v juliju se je na vrtuPastoralno kulturnega centra Ge-orgios ponovno zael ciklus film-skih veerov s skupnim naslovomKino pod zvezdami, ki ga v sode-lovanju z upnijo Piran organiziraDrutvo meanov mesta Piran.Tudi tokrat so v uvodnem veeruposkrbeli za filmsko predstavo, kije povezana s Piranom in njegovobogato filmsko zgodovino, ter zapogovor s filmskimi ustvarjalci,

ki ga je vodil Duan Mrdakovi, vnjem pa sta sodelovala Ljubo Stru-na in Rado Likon.

Ljubo Struna je eden od pio-nirjev slovenske filmske umetnosti,saj je kot direktor filma in produ-cent sodeloval pri nastajanju prvihslovenskih filmov. Bil je del ekipepri snemanju prvega filma v Piranuin je tudi sicer sodeloval pri petnaj-stih filmih, ki so nastali v najlep-em slovenskem mestu in njegoviokolici.

V sproenem pogovoru je po-udaril, da je v Piran nekdaj prihaja-lo veliko filmskih ekip iz tujine, sajso bili tuji producenti navdueninad piransko arhitekturo in lepotoslovenske Istre nasploh.

Prvi film, ki smo ga snema-li v Piranu, je bil Na zaetku je bilgreh, nemka koprodukcija v reijiFrantika apa. To je bilo leta 1954.Filmskega studia takrat e ni bilo,ta je nastal ele v estdesetih letih,

z nami. Povsod smo imeli odprtavrata, Piran je bil kot en velik ate-lje, je strnil svoje spomine.

Zanimivim podrobnostim izzlatih asov filmskih koprodukcijje sledil tudi kratek videoprispeveko filmski zgodovini Pirana, nastan-ku, razvoju in zatonu Viba studiana Fornaah, ki sta ga v sodelo-vanju z Multimedijsko delavnicoDrutva meanov mesta Piranpripravila Sao in Nataa Fajon.

Poletje v koljki, ki naj bi medpoznavalci veljal za najlepi slo-venski mladinski film, je privabilveliko mladih gledalcev, ki so si gaverjetno ogledali prvi, prili pa sotudi malce stareji, ki so ob njemnajbr obujali spomine na svojomladost. Vrt v zavetju zvonika sv.Jurija je bil zapolnjen do zadnjegakotika.

Kino pod zvezdami je projekt,za katerega skrbi zdaj e uteenaekipa ljubiteljev filma, ki e tretje

se spominja.Po zagonu filmskega studia na

Fornaah je Piran hitro postal pra-vo filmsko mesto. Tudi domainiso bili vkljueni v filmsko dogaja-nje, saj so ekipe, ki so jih snemalcipripeljali s seboj, vedno dopolnili ssodelavci iz Pirana in blinje okoli-ce. Bili so rokodelci, slikarji, statistiin drugi, ki so delali v ateljejih, po-stavljali kulise ...

Starosta slovenskega filma je

nad dananjim stanjem filmskegastudia na Fornaah zelo razoaran.

Pred nekaj dnevi sem bil tampo dolgem asu ... Joj, ali je mogo-e, da se je iz malega slovenskegaHollywooda spremenil v eno veli-ko ruevino? Vasih so si tujci po-dajali kljuko, snemal se je film zafilmom, ves Piran je ivel od tega.loveku je kar hudo, je Strunaopisal svoje obutke.

Tudi Rado Likon se rad spo-minja filmarskih asov v naem

mestu. Bil je direktor otografijepri filmu Poletje v koljki, ki je biltudi osrednji film prvega veeraKina pod zvezdami. V pogovoru jepoudaril, da je bilo njihovo filmskoustvarjanje precej drugano od da-nanjega. Spominja se namre, daso za mladinsko komedijo Poletje vkoljki posneli celih 24 kilometrovtraku, montaa filma pa je trajalakar pol leta.

Sicer pa so vsi radi sodelovali

leto dokazuje, da je mogoe z mi-nimalnimi, izkljuno sponzorski-mi sredstvi lokalnega gospodarstva(generalni sponzor je tudi letosMarina Portoro), predvsem pa zobilo dobre volje in prostovoljnegadela organizirati prijetna druenjas priznanimi ustvarjalci slovenske-ga filma ter obiskovalcem ponuditibrezplane oglede filmskih projek-cij na prostem.

Do konca avgusta si bomolahko tudi letos vsako sredo zve-er ogledali filme razlinih anrovevropskih in svetovnih produkcij.Avgustovske projekcije so se prie-le z italijansko romantino dramoMo, ki je ustvarjal zvezde, sledilapa bosta dva angleka filma, ro-mantini Prstan zaobljube ter ko-medija tirje levi. Kino pod zvez-dami se bo zadnjo sredo v avgustuslovesno zakljuil z amerikimzimzelenim muzikalom Lasje. Vsiljubitelji filma, vljudno vabljeni!

Vrt Pastoralno kulturnega centra Georgios vabiPie in foto Nataa Fajon

Filmsko poletje pod zvezdami

Peta gasilska veselicaPie in foto Janez Mui

Piranski gasilci so prvi julij-ski vikend v veselje Pirananovin obiskovalcev mesta e petoleto zapored povabili na gasilsko

veselico na Punti. V dveh dneh

se je tam zabavalo kakih 3.000obiskovalcev, kar je, kot je pove-dal njihov poveljnik Peter Ven-tin, nekoliko manj kot prejnjaleta, saj je bilo takrat v Portorouin Piranu e nekaj privlanih do-

godkov. Kljub temu je bilo dru-enje z gasilci in rajanje ob jedehz ara, pijai ter glasbi skupineVictory in Ni panike banda takozabavno kot prejnja leta. Seveda

ni manjkal sreelov, za kateregaje polo okoli 700 srek, ki so vsezadele kako nagrado. Gasilce ve-lja pohvaliti tudi zaradi progra-ma in zabave, ki so ju pripraviliza najmlaje.

Piran je rajal s svojimi gasilci

Pogovor s filmskima ustvarjalcema Ljubom Struno in Radom Likonom je vodilDuan Mrdakovi.


15/56

15DRUTVAAvgust 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Na Piranski Punti se obujajo tradicionalne vezi z morjemPie in foto Janez Mui

Piran ima z letonjim poletjeme etrto leto privlano etnodogajanje, ki so ga poimenovaliiveti z morjem. Njegov ar jepredvsem v tem, da ga ustvarjajodomaini sami: spontano ga lahkozaivijo vsi, ki jih zanima kar koliv zvezi z morjem in jih v poletnihveerih zanese na trg pred cerkvico

Marije Zdravja na koncu Punte.Pobudnik in organizatordogajanja, ki ga finanno terz navduenjem podpirataObina Piran in Zveza kulturnihdrutev Karol Pahor, je Zavod zarevitalizacijo mediteranske kulturePiran Mediteranum. Kot praviSlobodan Simi - Sime, so odloeni,da poletnim obiskovalcem Piranain tudi domainom ponudijotisto, s pomojo esar lahkobolje spoznajo ter zautijo vsaj

drobec dragocene tradicionalnemediteranske kulture bivanja, kise vse bolj izgublja in je vse manjznana. ivljenje ljudi ob morjuin njihov vrednostni sistem sta

namre v marsiem druganaod tistega, ki ga ivi pretenikopenski del sveta.

Letos je tako piranska Puntae ivela v obujanju starih asovjunija in julija, dogajalo pa se bo evsak drugi petek in soboto zveer vavgustu in septembru. Vsak mesecje dogajanje nekoliko drugano.

Tako je koordinatorica dogajanjaMaja Vujovi na primer za julijskoprireditev poskrbela, da je ribi IgorFrece s kolegi armanjal mree inkazal, kako se jih iva, lani RDOradela pa so uili obiskovalcevezanja trnkov in prikazali, kakose lovi ribe ponoi s skalnate obale.Irena Sobota je pripravila iviljskodelavnico, na kateri so otroci ivaligumbe in delali modne dodatke,tam je bil otroki kotiek ZavodaIstra Terra iz Kopra, kjer so se

malki uili izdelovanja luk, kiso jih lahko odnesli domov, MajaAntolovi je prikazala svoja ronadela, kot so ipke, prtiki, prti in emarsikaj drugega, none so trikale,

igrali so istrski fliper, brikoloin moro, ponujali so literaturo omediteranski in piranski dediini,Drutvo za cerebralno paralizoSonek iz Kopra se je predstavilo zizdelki svojih varovancev, Dramskaskupina Skupnosti ItalijanovGiuseppe Tartini je uprizorilanekaj odlomkov dramskih

del iz ivljenja Mediterancev,s svojimi slikami delfinov sose predstavili lani likovnegakroka te skupnosti, ki ga vodiLiljana Stipanov, in obiskovalciso ne nazadnje lahko izvedeli kajve o delovanju Morigenosa inpiranskega konhilarija.

V goste so povabili pevskodrutvo Pergola, zaigrali soMandolinski orkestra Serenatein del skupine Vruja, seveda pa jebilo poskrbljeno tudi za kozarekmalvazije in reoka ter prigrizke.Emilija Pavli je ob tem povedalamarsikaj zanimivega o istrskikulinariki, lastnih kuharskih

knjigah in ponujala piranskekruhke. Tam pa je bil z velikimkotlom tudi kuhar MladenMilovanovi iz podjetja Prosub,ki je v veselje mnogih pripravljalpedoe na belo buzaro iz njihovihgoji.

Za vse, ki imajo radi obmorsko ivljenje

Pridruite seDruenje z domaini, obmorci in njihovimi vsakdanjimi opravili se bo

ponovilo e 12. in 13. septembra, zato Simi vabi Piranane: Le emu bisedeli doma pred TV ali raunalnikom, e pa se nam lahko pridruite? Ali

kvakate, pletete, slikate, ivate mree, modelirate ? Pridruite se namin predstavite svoje delo. Izredno vas bomo veseli. e vas vabilo zanima,pokliite na telefonsko tevilko 040 758 900 ali piite [email protected].


16/56


arobni svet koljkPie Jan Simi; foto Arhiv Glasgow Museums

idovski trg bo ponovno oivelPie in foto Janez Mui

Pol iz ribjega elodca v naem muzeju

Drugi piranski festival kamiibaja

Znani so primeri, ko so ribii na obalahMozambika odprli veliko ribo, pogledali velodec in nali v njem ... porcelanko! Ta vr-sta pola je globokomorski prebivalec in dol-go asa so jih videvali samo v ribjih elodcih.Govorimo o polu Cypraea ultoni, ki je edanes ena izmed izjemno redkih porcelank vsvetu. S svojo hrukasto obliko, hrapavo lu-pino in zamegljenim vzorcem e vedno osta-ja mistien, kot tudi njegovo ivljenje.

Sedaj smo to rariteto dobili tudi mi in gabomo kmalu predstavili, kot e mnogo dru-gih novosti.

Kmalu bo zaivel edinstven oddelek zdigitalnimi mikroskopi, pod katerimi bodo

V Piranu bo od 22. do 24. avgusta po-tekal drugi slovenski estival kamiibaja. Toje tradicionalno japonsko pripovedovanjezgodb ob slikah na malih prenosnih odrih,ki je pri nas e malo znano, a si naglo uti-ra pot do publike. Kamiibaj gledalie imaobiajno od dvanajst do estnajst slik, kipodobno kot v stripu prikaejo pomemb-ne trenutke v neki zgodbi. Na japonskemso budistini menihi e od osmega stoletjanaprej na ta nain s pomojo slik na svitkihposredovali zgodbe nepismenemu ljudstvu.

Kamiibaj je namenjen tako otrokom

kot odraslim, zaradi majhnosti prenosnihodrov in neposrednega prenosa zgodbnjihovega pripovedovalca pa se med na-stopajoimi in obinstvom ustvarijo pri-stni odnosi. To omogoa, da posredovanazgodba in energija, ki nastane ob dogodku,v posamezniku odzvanjata e dolgo, karsmo lahko v Piranu spoznali lani na prvemslovenskem estivalu kamiibaja. Lahkoreemo, da z njim Piran postaja slovenskicenter tega dokaj preprostega gledalia, kieli prodreti tudi v ole, vrtce, bolninice,knjinice in e kam.

Letos bodo na idovskem trgu v trehveerih nai najbolji umetniki kamiibajapredstavili kar dvajset zgodb, ki bodo go-tovo navduile okrog malega lesenega odrazbrano obinstvo. Organizatorji estivala izDrutva Zapik zagotavljajo, da bo glede navse vejo produkcijo kamiibaja v Sloveni-

obiskovalci uzrli neviden svet primerkov,manjih od zrna peska. Pregledovali in raz-iskovali bodo lahko tudi vzorce morskegadna in mogoe odkrili e kakno neznanovrsto.

Muzej arobni svet koljk v Piranu je vletu 2013 pridobil evropska sredstva Evrop-skega sklada za ribitvo. Z njimi postaja ebolj privlaen in poseben, e bolj pouen, in-ormativen, tudi zabaven. Poveano tevilonovih vitrin in nova klimatska naprava bodoomogoili prikaz skupno okoli 3000 primer-kov, tudi nadvse redkih, ki do sedaj zaradineustreznih klimatskih pogojev niso bili naogled.

ji letonji izbor predstav zelo dober. Prvibo tudi podeljena nagrada zlati kamiibaj,ki jo bo strokovna irija dodelila najbolj-emu slovenskemu kamiibaju v letu 2014.Nastopili bodo: Igor Cvetko, Andrej Ada-

mek, Marjan Kunaver, Jerca Cvetko, JureEngelsberger, Rok Glavan z Oskarjem, NikaBezeljak z Juno, Tatjana Grabrijan, ValdaJanjanin, Jelena Sitar, Simona Kavi, pe-la Juhart in drugi. Izvajalci prihajajo iz vseSlovenije, posebni gostje estivala pa bodotuji izvajalci, ki so se s kamiibajem sezna-

nili pri nas v okviru projekta Globalna lut-ka.

Za vse zainteresirane bosta organiziranistrokovna okrogla miza Kamiibaj v Slove-niji in delavnica kamiibaja za otroke. Festi-

val bo Drutvo Zapik izpeljalo v sodelova-nju z Zvezo kulturnih drutev Karol PahorPiran in ob inanni podpori Obine Piranter Javnega sklada kulturnih dejavnosti Re-publike Slovenije. Podrobneji program e-stivala in ve o tej umetniki zvrsti najdetena http://www.lutke-zapik.si/.


17/56


Drutvo meanov mesta PiranPie in foto Nataa Fajon

Tartinijeve trnice so postale stalnicadogajanja na osrednjem trgu

Drutvo meanov mestaPiran e tretje leto zapored or-

ganizira Tartinijeve trnice, kispremljajo vse veje praznikev letu. Na njih se predstav ljajorazstavljalci iz Pirana in za-ledja slovenske Istre, nekaj pa

jih prihaja tudi iz notranjost iSlovenije.

Zaitni znak Tartinijevihtrnic so domae dobrote lo-kalnih pridelovalcev, kot sosuhe ige, kakiji, aji, oljnoolje, domaa vina, tartui, do-maa zelia, piranske kapre,

marmelade in druga okusnapreseneenja, ki jih e od nek-daj navdihuje bogato istrskozaledje. S sprehodom ob bo-gato obloenih stojnicah takoobiskovalci doivijo pravi pri-

pestritev ponudbe v asu ve-jega obiska domaih in tu-

jih turistov, prireditev pa jeprav gotovo zanimiva tudi zadomaine. Trnice so hkra-ti eden izmed nainov, kakodomainom, ki izdelujejo za-nimive izdelke ali pridelujejopridelke, ponuditi monost,da rezultate svojega dela pred-stavijo svojim sokrajanom inturistom, je o pomenu tr-nic povedal Marko Jezernikiz Drutva meanov mestaPiran.

Trnica se je od zaetka,ko je na njej bilo le nekaj po-kritih stojnic, neprestano i-rila in trenutno na njej vednosodeluje okrog dvajset razsta-

vljalcev: Mediteran drutvo

za promocijo kakovostne hra-ne, Piran, Galerija Marko Je-

zernik Piran, Marjeta Vruniz Kopra, Jovanka Radi izPirana, Vesna Makarov iz Se-ovelj, Rebeka Nachtigal iz Pi-rana, Maja Antolovi iz Pira-na, Drutvo domae dobrotemoje deele, Kmetijstvo olj-karstvo Demeter iz Parecaga,Domaija Grondali iz Abi-tantov, Doris Jelui iz Kopra,Vina Montis iz Marezig, Dra-gan Banda iz Pirana, Arsmauriz Parecaga, traus Drutvo

za zdravilne rastline, sadje ingobe, Cukrek iz Ljubljane,Kmetija ganjar iz Postojne,Kmetija Zudich iz See.

dih Istre. Poleg jedi iz domaekuhinje ponujajo trnice e iz-

delke domae in umetnostneobrti, primerne za duo intelo ali obdarovanje blinjih.

Prvo trnico so v drutvu vprecej manjem obsegu orga-nizirali leta 2012 na Prvomaj-skem trgu, leto kasneje pa jerazirjeni projekt, poimeno-

van Tartinijeve trnice, dobi linanno podporo na razpisuObine Piran. Osnovna ide-

ja je bila zagotovitev pestreponudbe domaih pridelkov

vinarjev, oljkarjev in drugihpridelovalcev prehrambnihizdelkov, ki jo dopolnjujejoizdelki domae umetnostneobrti lokalnih ustvarjalcev.

V prvi vrsti gre za po-


18/56


Oradela vabi mlade v olo ribiijePie in foto Janez Mui

Za e bolj doiveto poletjeRD Oradela vabi otroke ob

etrtkih ob 17. uri na piranski po-mol na poletno olo ribolova. Ta jenamenjena tudi vsem otrokom, kipridejo poitnikovat v Piran. Kotpravi protagonist ole Mario Dru-schovich, se je vsako leto udelei karokoli 200 otrok. Med njimi je veinatakih, ki pridejo v Piran na morje in

jim na ta nain e polepajo poletjeter seveda omogoijo, da ujamejosvojo prvo ribico.

ola je brezplana in udeleenci,ki nimajo svoje opreme, dobijo vsepotrebno za ribolov na pomolu. Prinjeni realizaciji sodeluje e dobrihdeset izkuenejih lanov Oradele v

vlogi intruktorjev. Ve inormacijje mo dobiti na tel.: 031 897 381.

portni ribii pa so te dni tudipraznovali. Tako sladkovodni kotmorski portni ribii, ki so zdrueni

v Ribiki zvezi Slovenije, imajo na-mre 21. junija svoj praznik. Letosso ga praznovali predvsem tako, daso njihova drutva oziroma drui-ne odprla svoja vrata in poskualepokazati svoje delovanje. Aktivniso bili tudi ribii Zveze za portniribolov na morju Slovenije, ki sose predvsem s istilnimi akcijami

morske obale letos prvi prikljuilipraznovanju. V Piranu je bila no-silec istilne akcije RD Oradela. 15ribiev, ki so prili e iz RD Skua,RD Solinar in RPD Piran, je istiloobalo od Hotela Salinera v Strunja-nu do piranske Punte.

Dobro jutro, PiranPie in foto Janez Mui

Film o piranskih telovadcih ole zdravjaNi nam vseeno, kako ivi-

mo v naem mestu, in ne aka-mo, da nam stvari, ki so za nasivljenjskega pomena 'padejosame z neba'! Vemo, da mora-mo sami najprej kaj postoritiza nae dobro poutje in tonoto tudi delamo. Vsak dan, 365dni v letu, se dobivamo na pi-

ranskem pomolu, kjer pridnotelovadimo in tako aktivnopripomoremo, da se imamolepo. Pridruite se nam! pra-vijo lani piranske sekcije olezdravja in to sedaj sporoajotudi z 20-minutnim filmomDobro jutro, Piran.

Film, ki na svoj nain go-vori tudi o Piranu in njegovihljudeh, so premierno predsta-vili v dvorani PKC Georgios.

Je hudomuno in iskreno va-bilo tamkajnjih telovadcevvsem, ki e niso zbrali poguma,da se jim pridruijo. Nastal jepod taktirko Piranu tudi sicerustvarjalno predanega Ubalda

dal tudi pobudnik ole zdravjadr. Nikolay Grishin, ki je izrazilzadovoljstvo, da se njegove vaje1.000 gibov izvajajo v vse vekrajih po Sloveniji. Med dru-

gim je dejal: Vsi, ki jamrate,da v Sloveniji nekaj ni v redu,pridite na telovadbo, boste vi-deli, da se da iveti drugae, dasi lahko sami ustvarite sreo,da niste sami.

Nad filmom je navduentudi upan Peter Bossman, kije takole nagovoril telovadce:Ponosen sem, ker sem upanobine Piran, saj v nai obini

ivijo nasmejani in sreni lju-dje, tudi zahvaljujo vai jutra-nji telovadbi in druenju, ki gaspodbujate ter z njim dokazu-jete, da je, e smo skupaj, vselepe in laje.

Trnkoczya, ki je skupaj z osta-lo ekipo ustvarjalcev filma napremieri poel iskren aplavzpolne dvorane. V njem nasto-pajo lani ole, glasbo zanj paje napisal Sao Fajon.

Oranevci, kot jim zara-di orannih majic pravijo ne-kateri, e sedem let telovadijo

na prostem za bolje poutje,dobro voljo, za zdravje in nenazadnje za drubo. S filmomsporoajo, da je vse v naihrokah in da lahko vsak samnajve prispeva k temu, da bonjegovo ivljenje prijazneje.Zatrjujejo, da se poutijo mno-go bolje, predvsem pa se mednjimi spletejo nova prijateljstvain vzpostavijo nove pozitivnevezi. To v razlinih krajih po

Sloveniji pone e okoli 2.000telovadcev, vsak dan jih je ve,vse pa se je zaelo pred sedmi-mi leti v Piranu, kjer je za to ezlasti zasluna Ema Perkovi.

Film si je na premieri ogle-


19/56


Sobota, 7. junij. Lepo sonnojutro, ki vedro napoveduje prekrasenpoletni dan. Dan, lahko bi rekli,primeren za na plao, lahkoten

odklop od napornega delovnegatedna ali le za umirjene druinskeobveznosti, za katere vselej zmanjkaasa v prenatrpanem vsakdanjiku.

Mi pa odhajamo Da, v neznanood neznanega Tekmovanje?!emu nam je tega sploh treba? Sigremo delat sramoto? Itak ni neznamo! No, droben kanek sree

je vseeno posijal skozi prijateljskopovabilo koprskih prostovoljcev, kiso bili tako dobroduni, da so nasnagovorili za skupne vaje le nekaj dnipred znanim datumom. Ponudila

se nam je monost, da smo skupajmalo povadili. In to cele 3 ure! Daliso nam tevilne dragocene napotkein nam tako priarali malo bolj vidnomeglo. S tem smo pridobili samogrobo predstavo, kako naj bi bilo

vse skupaj videti. Glava kar zaboliob spoznanju, da smo ibki takopri praktinem kot pri teoretinemznanju. Ekipa je svee ustanovljena,mlada. Manj po letih, veliko boljpo stau obstoja in ustanovitvi.Resnino in dobesedno: pet preddvanajsto ! Ekipa se je sestavljala

postopoma. lani prostovoljci sodobesedno kapljali. Vsak je, e se je lespomnil koga primernega, e nekogapripeljal v peico dobrovoljkov insmekotov Teko smo se zbraliza minimalne vaje, saj je zaradirazliice vzrokov prihajalo do izpada

sodelujoih. Neusklajeni slubeniurniki, bolezni, druinske ovire, vseto je botrovalo stanju Saj ni res, pa

je! Konno, ko idila e kae svoje

vidne obrise, da se bomo navsezadnjele prikazali na tekmovanje v popolnisestavi, se le dva dni pred njimzrui. Kot hia iz kart! Ekipa imasedaj 5 lanov. Zmanjka eden. NaXXL sreo priskoi na pomo Seba(Sebastjan). Superca, tako je zasedbaspet popolna. Veselje je kratkorono,kajti na predveer tekmovanja edenod lanov zboli. Glede na dogajanje

v zadnjih dveh mesecih, bi bilopopolnoma upravieno, e bi seodloili, da ostanemo doma in gremona plao. Itak! as hitro tee in na

tekmovanje bi lahko li naslednjeleto. Bolj pripravljeni, pa e s kaknimrezervnim lanom ve! Pade skupnaodloitev, da kljub nepopolni ekipi, kisicer lahko tekmuje, nastopimo. Tekobo obdelati 6 pokodovancev,e je nas le 5 reevalcev! Bitka, ki jo

veina izgubi, je bitka s strahom predneuspehom. Imeli smo goreo eljo.Iskrena elja, pa je najveji klju domotivacije. Istoasno sta potrebnaodlonost in vztrajno sledenje cilju.elja vsakega posameznika znotrajekipe je elja po znanju in izkunjah,

kajti le tako lahko strokovno, brezoklevanja v vsakem trenutku nudimopomo pomoi potrebnim. Morda edanes na cesti v mirnem asu ali vprimeru naravnih in drugih nesre,kamor spadajo (bog ne daj) npr. tudikatastroalno uniujoe poplave,

ki smo jih pred kratkim spremljalipreko TV na blinjem Balkanu. Paoboroeni spopadi ipd.

Med tekmovanjem smo se

poutili presenetljivo umirjeni,solidarni, razpoloeni. Nabiti spozitivno energijo, z zadostno meroadrenalina, brez sodb in neumestnihkomentarjev. Celo v popolnemsprejemanju sodnikih pripomb inpojasnil pri natanno razdelanemocenjevanju. Obenem smo jihogromno spraevali in se iz situacije

v situacijo posamino uili, se timskousklajevali, dopolnjevali. V zraku jezadialo po moni timski energiji, ki

je vodila povezovalni ples s slehernimizmed nas. Le tu in tam smo bili

malo jezni vsak nase, ko smo s temkot ekipa izgubljali dragocene tokeza im vijo uvrstitev. Pa tudi kakemale krivice s strani ocenjevalcev sinismo pretirano jemali k srcu. Nekje,na isti razumski ravni, z ne pretiranosamozavestjo zauti ranljivost, ki teizostri v srkanju novih izkuenj. Na

vsaki delovni toki smo ocenjevalcemvselej ponovili, kot bi prosili za vejotolerantnost pri ocenjevanju: Smonova, komaj ustanovljena ekipa prvepomoi. Morda smo verjeli v udee, aglej ga zlomka, ko smo pokodovance

lutke obdelali, smo dobili pohvale,da novinci neverjetno prijetnopreseneajo. Dobri v stroki (z izjemoprvega preizkusa), a manjkajo nam"finese", ki so tako zelo zaelene natekmovanju. Vem in verjamem,pridobili jih bomo s asom in

Doivljajski utrinek z regijskega tekmovanja prostovoljske ekipe prve pomoi Rdeega kria obine PiranPie Karmen Kos, prostovoljka RK; foto RK

Ko navduenje in pozitivna energijapremagata neizkuenost

prizadevno vajo. So pa prav ti lepotnidetajli popolnoma nepomembni inbrezpredmetni v resninem ivljenju.

Tekmovanje je bilo udovita

izkunja. Preseneali smo samisebe. Ekipa je delovala v predznakupozitivne energije vzajemnosti,pripadnosti, s ciljem solidarnosti,prostovoljstva. V duhu za dobrobitsoloveka, skupnosti, a istoasnoz vlaganjem za lastno osebnostnorast. Dananji asi so udni inodtujeni. Ni idealov, ni navduenja,ni asa. Vsem se nekam noro mudi.Le kam, se vpraamo vsaj obasno,

vsak pri sebi. Ustavimo se, najdimonotranji mir, imejmo same sebe,imejmo se radi in se skozi ljubezen

do drugih vpraajmo, kaj zaresosmilja nae ivljenje. Kaj mudaje najgloblji smisel? Materialnedobrine so v zdravi meri nadvsepomembne, dobri loveki odnosiin iskreno prijateljstvo pa so tisto,kar nas resnino izbrusi v bleeediamante in nahrani nao velikokratpodhranjeno duo. Preivljati prostias skozi koristno druenje na vajahiz prve pomoi, utiti pripadnostekipi in utiti, da je tvoja elja popomoi soloveku pravzaprav pravikompas, ki mu eli in hoe slediti.

Je humanost, je solidarnost in jepozitivni adrenalin, ki te poganja,da lahko neko brezpogojno insuvereno pomaga in reujedragocena loveka ivljenja

Ali obstaja e kaj vejega inplemenitejega?

Na tekmovanju v Kopru 7. Junija.(Levo Karmen Kos in desno Vida Grion v uniformi. V zeleni srajci znani piranskizobozdravnik dr. Slavko Samotoran, sicer licencirani predavatelj pri RK Piran.)Piranska in koprska ekipa prve pomoi.


20/56


enski pevski zbor Drutva invalidov obine PiranPie J. S.

Roa PortoroaRoa Portoroa je novo lah-tno ime pred petimi leti ustanovljene-

ga enskega pevskega zbora Drutvainvalidov (DI) obine Piran. S svojiminastopi anje tevilne uspehe in odo-bravanje, sodeluje pa tudi na Revijipevskih zborov DI Zveze delovnih in-

validov Slovenije (ZDIS). Namen DIje, da usposablja delovne invalide zaaktivno ivljenje in delo, za rekreacijoin port, za druenje in medsebojnopomo, pa tudi za kulturne dejavno-sti. Na pevski zbor se je tako vklju-il v kulturno dogajanje oje in ire

drubene skupnosti kot vidni ustvar-jalec enakih monosti.

V zboru deluje tirinajst ensk vzreli dobi, a z veliko dobre volje. Vadi-

jo vsako sredo v dvorani KS Portoropod vodstvom prizadevne pro. Mir-

jane Bonin. Tokrat jih elimo pred-staviti, saj so vkljuene v eno izmeddejavnosti naega drutva, ki bogatina kraj in ivljenje v njem. Omenilipa bomo tudi nekatere njihove od-mevne nastope.

Pot od zaetka do danes ni bilalahka. Z dobro voljo in s tevilnimi

odrekanji ter s hvalenim in navdu-enim poslualstvom so se pevkamkrepile zdrava mo, samozavest intudi zavest, da jih petje v zboru zdru-

pesmi najprej v Svetem Petru, nasle-dnje leto v Kulturnem domu Hrpelje--Kozina, nato e v Senoeah.

Nepozaben je bil koncert naegazbora, zdruen z mokim pevskimzborom Jagodje-Dobrava, za danborca na Belem Kriu, ko so namzopet osveili in pribliali pesmi izNOB.

Tudi v Kuibergu so se s pesmijopoklonili spominu padlim borcemslovenskega, hrvakega in italijanske-

ga rodu.Taka sreanja se zakljuijo s hi-

mnino pesmijo Vstajenje Primor-ske, saj smo nanjo ponosni in smo jetudi vredni.

Drage pevke, spotovana vodjazbora, ponosni smo in cenimo trudza vaa mnoga izvajanja ter elimo enadaljnjih uspehov.

In naj e naprej cveti Roa Por-toroa!

uje v prijetno prijateljstvo, polnozadoenja in veselih trenutkov. S po-nosom se lahko ozrejo na prehojenopot, polno strpnosti in potrpljenja, atudi ganljivih in spodbudnih odzi-

vov. Posebno pozornost zbujajo obsproenem izvajanju domoljubnihpesmi in za polno dojemanje glasbeuporabljajo tudi preprosto glasbilo manule, kar pesmim daje posebenpeat prikupnosti in ljudskosti.

In kdo so te sproene ronatepevke ?

Prvo predstavitev je zbor izvedel

ob 25. obletnici DI v Avditoriju Por-toro z veliko mero treme, negotovo-sti in vznemirjenosti, a je doivel velikaplavz v zadovoljstvo vseh. V nasle-dnjih letih so sledili mnogi nastopiob lokalnih in obinskih praznikih(sreanja, obni zbori drutva, daninvalidov, obiski v Domu za starejeobane v Luciji, novoletna prazno-

vanja, alne slovesnosti pred obelejipadlim v NOB in e kje).

ZDIS organizira vsakoletno Revi-jo pevskih zborov DI; na pevski zborje sodeloval e petkrat (v Mozirju, Le-

nartu, Slovenj Gradcu, Ajdovini inBreicah), letos pa bo v alcu.

V letu 2011 se je zbor vkljuil e vRevijo Primorska poje in izvajal svoje

Vera in glasba ena sama ljubezenPie MePZ Sveta Lucija; foto Mitja Simi

Koncert ob 15. obletnici delovanja MePZ Sveta LucijaV soboto, 31. maja, se je v cer-

kvici sv. Lucije v Luciji odvijal jubi-lejni koncert ob 15. obletnici delova-nja Meanega pevskega zbora SvetaLucija, pod geslom Vera in glasba ena sama ljubezen.

Zaetki zbora segajo v leto 1999,ko ga je ustanovila zborovodkinja inorganistka Cilka Kavi, na pobu-do mladih iz upnije. Namen zbora

je bil predvsem s petjem obogatitimano bogosluje. Toda kmalu se

je pojavila elja po gojenju tudi dru-gane glasbe in tako ima danes zbor

precej pester program. Leta 2013 jevodenje zbora prevzel dirigent UroSavec.

Na jubilejnem koncertu smo sepod njegovim vodstvom predstavilis sakralnim programom.

Tako smo zapeli pesmi Jacobusa

jubilanti so Duan Podgorelec, Lore-dana Chiavalon in Samantha Berne-ti. Vodja obmone izpostave JSKDPiran Elizabeta Fiur pa je pevcempodelila Gallusove znake za aktiv-no udejstvovanje na podroju ljubi-

teljske glasbene dejavnosti.Veer smo sklenili s podelitvijo

astnega lanstva ustanoviteljici inpretekli zborovodkinji Cilki Kaviter z veselim druenjem pred cer-kvijo.

Gallusa Resonet in laudibus, Aveverum W. A. Mozarta, Jaz sem ivikruh v priredbi Joeta Trota in pravtako Trotovo O, Sveta veerja. Delkoncerta smo posvetili skladbam,posveenim Boji materi Mariji, sajprav v maju Marijo e posebej a-stimo. Izbrali smo est pesmi, mednjimi skladbi Vinka Vodopivca Ti-so slavospevov krasnih in StankaPremrla Poglej na nas z viave.Koncert smo zakljuili z dvema pre-lepima psalmoma: Kjer je resninaljubezen Lojzeta Mava, pri katerem

se je zelo izkazal moki del zbora,in mogonim Laudate DominumPsalm 117 (116) Marjana Grdadol-nika.

Na koncertu smo naim lanompodelili jubilejne svee za 10. letoprepevanja v naem zboru. Letonji

Na fotografiji od leve: Marija Kostanjek, Marija Bratina, Ljubica Rebolj, JelkaBuekljan, Sonja Frani, Stelia Tuljak, Pavla Pavli, Nives Rustja, Katja Vetrih,Veronika Fuks, Anica Drar, Kristina Rep in zborovodkinja Mirjana Bonin. Nasliki manjkata Hilda Vuga in Rina Jedreji.


21/56


Predhodnice enskih torbic, monjiki, z zaetka 18. stoletja.

Nenavaden in edinstven muzejPie in foto Slobodan Simi - Sime

Muzej damskih torbic v PortorouPortoro je nae najelitneje in na-

jeminentneje ime na podroju turizmain skupaj s Piranom tudi na podrojuturistine zgodovine. Tu je slavni hotelPalace, ob odprtju leta 1910 eden naj-prestinejih v Evropi, kamor so zahajaleprelestne dame z vseh koncev sveta. Innobenega razloga ni, da ne bi bilo po-novno tako. Benetke, Dunaj, Opatija inPortoro so bila pravzaprav mesta zaizpostavljanje, neke vrste modne steze.

Zato se je zavod MEDITERANUM Piran,ki ima na muzealskem in turistinempodroju bogate izkunje in ogromnoznanja, odloil, da v Portorou im prejodpre manji, a nenavaden in edinstvenmuzej damskih torbic. Muzejska zbirkatorbic nastaja e ve kot 20 let.

O tem, kaj je in kaj vse pomeni najpo-trebneji ter najbolj opazovani del enskeopreme, torbica, ne kae izgubljati besed.Vemo, da je poleg unkcionalnega e vsrednjem veku torbica dobila e estetski

pomen in kmalu zatem so enske torbi-ce priele postajati prave umetnine. To,da so njihove vrednosti dosegale bajnevsote, da je bila vsaka torbica namenjenaprav doloeni uporabi, prav doloenemudrubenemu razredu, da so torbice obli-kovali prav vsi svetovno priznani obli-kovalci itd., pove o vlogi enske torbiceskoraj vse.

Z muzejem damskih torbic bi Porto-ro in obina Piran ter vsa Slovenija do-bili neprekosljivo in izjemno atraktivnovsebino. Vsebino, ki je drugje ni in ki jetesno povezana ravno s turistino zgo-dovino kraja, kar je na podroju hitrorazvijajoega se kulturnega turizma, kiga v Portorou mono primanjkuje, naj-pomembneja znailnost.

Na poglede obiskovalcev aka okoli500 izjemnih e zbranih primerkov en-skih torbic, ki segajo vse do 17. stoletja.Nekaj jih je pripadalo prav nekdanjimdamam iz Portoroa. Neprecenljiva zbir-ka lahko kraju prinese izreden sloves,ne le zaradi zgodovinskih damskih tor-

bic, pa pa tudi zaradi zbirke torbic po-membnih in slavnih ensk z vsega sveta,ki je druga kljuna zbirka muzeja.

Muzej bo zasnovan sodobno, pri-vlano in doivetveno. V njem bodo tudilutke v oblailih ustreznega obdobja in

seveda opremljene z atraktivnimi torbi-cami. Tu bodo ilmi, otograije nekda-njih dam iz Portoroa in predvsem tor-

bice.Projekt nastanka tega sicer manje-

ga, a nadvse samosvojega muzeja, je ev polnem teku. Zastavljen je tako, dalokalna skupnost in/ali Obina Piranomogoita manji prostor v Portorou,

zavod MEDITERANUM pa bo skrbel zazbirke, postavitve, muzejske dogodke indogodke zunaj muzeja, iritev, poslova-

nje, kadre in vse ostalo. Muzej bo odprlvrata najkasneje 6 mesecev po pr idobitviprostora.

Ob tem naproamo vse dame, da nampodarijo ohranjene torbice, ki jih ne po-trebujejo ve.

Nekaj primerkov prestinih enskih torbic iz obdobja od konca 18. stoletja do konca 19. stoletja.


22/56


etrto leto delovanja Romskega drutva Mro dadaPie in foto Janez Mui

Tartinijev trg v ritmih romske glasbeTa prireditev je dokaz, da

smo multikulturna druba, esarsem vesel in na kar sem ponosen.Sicer pa je romsko drutvo Mrodada eno najbolj slikovitih in naj-bolj ivahnih, zato vam elim lepveer, je na otvoritvi e etrtegaveera romske kulture med dru-gim dejal upan Peter Bossman.Pred tirimi leti ustanovljenoMedobinsko romsko drutvo

Primorske Mro dada (Moj oe), kiima sede v Piranu, namre vsakoleto pripravi prireditev na Tartini-jevem trgu, s katero se predstavijojavnosti. Letonja je bila v soboto,2. avgusta, in veerno dogajanjeje tako kot vedno razveselilo terrazmigalo mnoge dopustnike,obiskovalce mesta in domaine.Kulturni program z obilo romskeglasbe in plesa je tako prerasel vveselo rajanje z obinstvom.

e z raznimi kulturnimi vloki.Kot je e povedala Zalika Cener,ki je nedavno v romskem in slo-venskem jeziku izdala svojo prvoknjigo, v drutvu za to jesen pri-

Kot je povedala predsedni-ca romskega drutva, Piranan-ka Zalika Cener, ki je prireditevtudi povezovala, zdruujejo enekaj deset lanov. Poleg drugihaktivnosti pa se enkrat na letopotrudijo, da Tartinijev trg obar-vajo z romsko glasbo, plesom inprogramom za otroke. Tu smo znajboljimi nameni, da prispeva-mo k odprtosti, prijateljstvu in da

ljudje s pomojo plesa ter glasbespoznajo nao kulturo, je pove-dala Cenerjeva.

Dogajanje se je zaelo s pripo-vedovanjem pravljic za otoke inrisanjem. Nastale risbe so krasileTartinijev trg vse do konca prire-ditve. V glasbeno-plesnem delusta nastopili glasbena skupinaKaramela iz rnomlja in plesnaskupina Romano Jilo iz Lendave,romsko kulturo pa so prikazali

pravljajo nadaljevanje piranskegateaja romskih plesov, v kratkempa nameravajo izdati tudi CD znjenimi pesmimi.

Raziskovanje delfinov v polnem zamahuPie Alja Malek, Morigenos

Sreanja z delfini in poletni raziskovalni tabori

V Piranu se v poletnih mesecihkulturne in portne prireditve vr-stijo druga za drugo, le malo stranod vsega dogajanja in turistinegavrvea pa, neopazno nepozornimoem, na morju in v stolpu cerkvesvetega Jurija drutvo Morigenosraziskuje delfine.

Za nami je uspena prva polo-vica raziskovalnega leta. Trdo deloin potrpeljivost ter prenekateri klicpozornih ljubiteljev globoke modri-ne so dali rezultat skoraj 40 opaanjnaih morskih prijateljev do sedaj.

uspena, kot je bila pri prejnjem.Veseli nas, da smo med opaanjidelfinov v zadnjem letu sreali tudinekaj tistih, ki jih e kar dolgo nibilo na spregled. Kljub temu da senai prijatelji veinoma zadrujejokar precej stran od obale, so letos ekar nekajkrat razveselili in navduilipozorneje pece na piranski Punti.Delfini so se obali namre kar precejpribliali.

Poleg zaetka poitnic julijpredstavlja tudi prietek poletnihraziskovalnih taborov drutva Mo-

Poleg starih znancev smo opazilikar nekaj novih plavuti, med dru-gim tudi nekaj mladiev. Najmlajilan nae populacije je novorojenimladi delfinke Daphne, ki je takoe tretji, odkar jo poznamo, po-stala mama. Ob sreanju na morjuje mladiek razposajeno plaval obmami in se nekajkrat pogumno pri-blial tudi naemu olnu. Zanj polegmame skrbijo tudi drugi delfini vskupini, kot sta Bananko in Deinon.Upamo, da bo Daphne pri vzgajanjuin uenju novega mladika enako

rigenos, ki potekajo do septembra.Taborov se udeleujejo ljudje z vse-ga sveta, z namenom, da bi pomaga-li pri raziskovanju in varovanju del-finov v severnem Jadranu. Udelebana poletnih raziskovalnih taborih jenepozabna izkunja, zato se marsi-kateri udeleenec ponovno vrne.Vsi tisti, ki bi radi poblije spoznalizanimivi vsakdanjik raziskovalcadelfinov, ste vabljeni, da se pridrui-te drutvu Morigenos. Vse inorma-cije o taborih so dostopne na spletnistrani www.morigenos.org.


23/56


Sedmo leto prijateljevanjaPie Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena; foto Ivo Kasteli

Tradicionalno sreanje RD Stena iz Dragonje initalijanskega drutva AGA iz Agugliane

Zaelo je pred sedmimi letiin e vedno traja, vsakoletnoprijateljsko druenje RD Stenain italijanskega drutva AGA(Associazione Giovani Agugliana).Letonje tradicionalno dvodnevnosreanje, ki je potekalo 14. in 15.

junija, so gostili italijanski prijatelji.Prijetno druenje so popestrili zogledom mesteca Marostica, kjerse vsakega septembra od leta 1923odvijajo ahovske igre z ivimifigurami, ter Palladijeve vile DaPorto Barbaran v Montorsu, kjerje Luigi da Porto napisal slovito

zgodbo o Romeu in Juliji, ki jenavdihnila anglekega dramatikaShakespeara.

Vsakoletno sreanje drutevpa ne mine brez nogometnetekme. Pomerili sta se ekipi obehdrutev in kot lansko leto so

tudi letos slavili antje iz drutvaAGA.Udeleenci sreanja so se

pred odhodom iz Aguglianee poklonili spominu napreminulega Beppija, lanaobeh drutev, ki je bil pobudnikprijateljevanja med drutvi.

Mednarodno sodelovanje

30 let sodelovanja drutva DRAVA izAugsburga in Obine Piran

V nedeljo, 8. junija 2014, je naTartinijevem trgu v Piranu potekalVeer slovenske olklore in glasbe, skaterim smo praznovali 35-letnicodelovanja Slovenskega kulturnega inportnega drutva DRAVA Augsburgter 30-letnico njegovega sodelovanjaz Obino Piran. Ob tej prilonosti

jim je upan Peter Bossman pode-lil plaketo obine Piran za uspenoudejanjanje njihovega poslanstva, zaohranjanje slovenskega kulturnegaizroila in tradicij ter za izjemno do-bro razvite kulturne, portne in drugedejavnosti ter s tem za prispevek kpromociji Obine Piran in Slovenije

v tujini.

Ob tem je upan dejal, da je dru-tvo vsa leta uspeno ohranjalo slo-

venski jezik in kulturo, pred 30 leti pajih je v njihovih prizadevanjih podprlatudi Obina Piran. "V Piranu so naliprave prijatelje, naj ob tem omenimgospo Tonko Senar in olkloristkoNina Lua. Lani sem se s lani dru-

tva DRAVA sreal na tradicionalniolkloriadi v Augsburgu in morampovedati, da so name naredili nepoza-ben vtis," ni skrival veselja Bossman.

V Piranu je stike s slovenskimizamejci v Augsburgu pred 30 leti na-

vezala neutrudna in vztrajna gospaTonka Senar. S pomojo raznihodborov, skupine obine Piran, iz-

vrnih svetov in piranskih upanovter ob pomoi tevilnih zavodov, Me-stne knjinice, kulturnih in portnihdrutev ter Folklorne skupine Val izPirana ji je uspelo stkati globoke, pri-stne in prijateljske vezi, ki drijo vsedo danes.

Tako ne mine leto ne da bi se

obiskali, organizirali gostovanja, ol-klorne seminarje in sreanja. S po-mojo Obine Piran, obank in ob-anov ter Mestne knjinice se lahkoprav drutvo DRAVA iz Augsburgapohvali z najvejim tevilom sloven-skih knjig, ki jih z veseljem posojajotudi drugim slovenskim drutvom vzamejstvu. Netetokrat smo z zbiral-

no akcijo tako med Piranani kakortudi institucijami obogatili njihov

vsakoletni sreelov, katerega izkupi-ek je seveda namenjen delovanjuslovenskega drutva; neprecenljiv pa

je tudi prispevek naega Folklornegadrutva Val, gospoda Valterja Suri-ne in kasneje gospe Nine Lua ter e

nekaterih posameznikov, ki vsakoleto obiejo Augsburg in izvedejoseminar slovenskih ljudskih plesovin glasbe.

Predstavili so se plesalci, ljudskigodci in pevci slovenskega kulturne-ga in portnega drutva DRAVA izAugsburga in olklorna skupina Valiz Pirana.

Pred slovesom e skupinski posnetek in obljuba za sreanje v Sloveniji vnaslednjem letu.


24/56

24ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIO

Documents

Solni Cvet, avgust 2014