25. mednarodno o prehrani domačih živali · maja prevolnik povŠe, dejan Škorjanc analiza trenutnega stanja pogostnosti subkliniČnih mastitisov v slovenskih Čredah in predlog

1ZADRAVČEVI-ERJAVČEVI DNEVI 2016

ZBORNIK IZVLEČKOV PREDAVANJ

25. mednarodno znanstveno posvetovanjeo prehrani domačih živali

ABSTRACTS OF THE PROCEEDINGS

of the 25th International Scientific Symposium on

Nutrition of Farm Animals

RADENCI

10. in 11. november 2016

10th and 11th November 2016ZAD

RAV

ČEV

I-ER

JAVČ

EVI

DN

EVI

2016


25. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali

Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2016


of the 25th International Scientific Symposium

on Nutrition of Farm Animals Zadravec-Erjavec Days 2016

RADENCI


10th and 11th November 2016

Organizacijski odbor/Organizing Committee

Predsednik/Chairmandr. Stanko Kapun

Člani/Membersmag. Tatjana Čeh

Marjan ŠpurFranc RežonjaAlberta Zorko

Uredniški odbor/Editorial Boardmag. Tatjana Čehdr. Stanko Kapun

Organizator/OrganiserKGZS-Zavod MS, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota;

e-pošta/e-mail: [email protected]; http://www.kgzs-ms.si/


25. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali

Zadravčevi-Erjavčevi dnevi 2016


of the 25th International Scientific Symposium

on Nutrition of Farm Animals Zadravec-Erjavec Days 2016

RADENCI


10th and 11th November 2016

Izdajo zbornika izvlečkov predavanj in izvedbo posvetovanja so finančno omogočili:

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota,

in sponzorji

Grafično oblikovanje: Radio Murski val, d.o.o.

Tisk: Animus, grafična delavnica, Marjan Dovidija, s. p.

Naklada: 250 izvodov

Murska Sobota, november 2016

Založba:Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota

Vsi prispevki so recenzirani/All papers are reviewed

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

V spomin na

dr. Franca Zadravca (1925 – 1957)

in

mag. Milana Erjavca (1936 – 1992)


UVODNE MISLI

Simpozij Zadravčevi-Erjavčevi dnevi praznuje častitlji-vih 25 let povezovanja stroke, znanstvenih dognanj in uporabnih rešitev v živinoreji. Četrt stoletja je častitljiv in zavidljiv jubilej. Za to obletnico iskrene čestitke or-ganizatorju KGZS - KGZ Murska Sobota.

Skozi ves ta čas je simpozij odgovarjal na dileme na po-dročju živinoreje, iskal strokovne rešitve in povezo-val domača znanja skupaj s tujimi dosežki oz. dogna-nji. Predvsem pa je skrbel za to, da so se ta dognanja tudi prenašala v prakso. Tudi danes je tako, ko se stroka sooča s strokovnimi izzivi in iskanjem rešitev težav, ki jih prinaša globalizacija, politične odločitve na global-ni ravni, podnebne razmere in okoljske zahteve. Ko se morajo tudi naše kmetije, večinoma slabo konkurenč-ne ,soočati s temi težavami. Seveda pričakujemo, da bo stroka dala odgovore na vse to, tako na tehnološkem delu z upoštevanjem okoljskih in ostalih zahtev, ustre-znih selekcijskih pristopih, pridelavi krme, ustreznih kr-mnih obrokih in navsezadnje tudi pri ekonomiki reje.

Pred nami je zbornik simpozija z novimi dognanji na področju prehrane domačih živali, že 25. po vrsti. V njem so zbrani rezultati poizkusov, raziskav, podrobno-sti in zaključne ugotovitve. Veliko trdega in požrtvoval-nega dela.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojimi stro-kovnimi službami sledi trendom razvoja v živinoreji. Je tista institucija, ki dognanja na znanstvenem in razisko-valnem področju prenaša do uporabnikov. Zato je sode-lovanje razvojno raziskovalnih institucij s strokovnimi, javnimi službami KGZS izredno pomembno. Z učinko-vitim prenosom v prakso, v vsakdanje delo tako kme-tijskih svetovalcev kot rejcev, lahko pričakujemo dobre rezultate v reji živali in razvoj živinoreje v Sloveniji, pri-lagojeni novim razmeram.

Milan Erjavec in Franc Zadravec sta bila velika strokov-njaka. 25 let simpozijev z njunim imenom daje stroki poseben pečat in hkrati odgovornost za delo naprej.

Cvetko Zupančič,Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije


EINLEITENDE GEDANKEN

Das Symposium Zadravec-Erjavec Tage feiert ehrenwerte 25 Jahre Verbindungsarbeit zwischen Fachgebiet, wissenschaft-lichen Erkenntnissen und praxisbezogenen Lösungen in der Viehzucht. Ein viertel Jahrhundert ist ein würdiges und be-neidenswertes Jubiläum, zu dem wir dem Veranstalter Land- und Forstwirtschaftskammer Slowenien – Land- und Forst-wirtschaftsinstitut Murska Sobota herzlichst gratulieren.

In all diesen Jahren versuchte die Tagung Antworten auf Pro-blemstellungen in der Viehzucht zu geben, Lösungen zu fin-den und inländisches Wissen mit Errungenschaften bzw. Er-kenntnissen aus dem Ausland zu verbinden. Vor allem aber wurden dank des Symposiums diese Erkenntnisse auch in die Praxis übertragen. Das ist auch heute so, in einer Zeit, in der die Fachleute mit neuen Herausforderungen konfrontiert sind und nach Lösungen für Probleme suchen, die durch die Globalisierung, politische Entscheidungen auf internationa-ler Ebene, dem Klimawandel und Umweltforderungen ent-stehen. So müssen auch unsere Landwirte, die großteils nicht konkurrenzfähig sind, diesen Problemen ins Auge sehen. Na-türlich erwartet man, dass die Experten Antworten auf all diese Fragen liefern, im technologischen Bereich mit Berück-sichtigung von umwelttechnischen und anderen Anforderun-gen, durch entsprechende Selektionsansätze, Futtermittelpro-duktion, Futtermittelrationen und nicht zuletzt auch bei der Wirtschaftlichkeit der Viehzucht.

Vor Ihnen liegt das Sammelband der Tagung mit neuen Er-kenntnissen auf dem Gebiet der Ernährung von landwirt-schaftlichen Nutztieren, bereits der 25. in Folge. Darin sind die Untersuchungs- und Forschungsergebnisse, Einzelheiten und Schlussfolgerungen enthalten. Darin steckt viel harte und aufopferungsvolle Arbeit.

Die Land- und Forstwirtschaftskammer Sloweniens mit ihren Fachdiensten folgt der Entwicklung in der Viehzucht. Es ist die Institution, die Erkenntnisse der Wissenschaft und Forschung zu den Nutzern bringt. Deshalb ist die Zusammenarbeit von Entwicklungs- und Forschungsinstitutionen mit öffentlichen Fachdiensten der Kammer von größter Bedeutung. Nur mit einer wirkungsvollen Übertragung in die Praxis, in die tagtäg-liche Arbeit von landwirtschaftlichen Beratern und Züchtern, sind gute Ergebnisse in der Viehzucht und in der Entwicklung der Viehzucht in Slowenien, angepasst an neue Verhältnisse, zu erwerten.

Milan Erjavec und Franc Zadravec waren große Experten. 25 Jahre von Tagungen, die ihren Namen tragen, verleihen der Fachwelt eine besondere Prägung und bedeuten gleich-zeitig eine große Verantwortung für die künftige Arbeit.

Cvetko Zupančič, Präsident der Land- und Forstwirtschaftskammer Sloweniens

8 ZADRAVČEVI-ERJAVČEVI DNEVI 2016

KAZALO/CONTENT 18 Aleš KOLMANIČ, Andrej ZEMLJIČ, Branko LUKAČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Jože VERBIČVPLIV NAČINA SETVE (ENOJNE IN DVOJNE VRSTE) NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK ŠTIRIH HIBRIDOV KORUZE ZA SILIRANJE TER NA VRENJE IN HRANILNO VREDNOST KORUZNIH SILAŽEFFECT OF ROW SPACING (SINGLE OR TWIN ROW) ON GROWTH, DEVELOPMENT AND YIELD OF FOUR SILAGE MAIZE HYBRIDS AND ITS EFFECT ON FERMENTATION AND NUTRITIVE VALUE OF MAIZE SILAGE

19 Milena KOVAČ, Janja URANKAR, Špela MALOVRHPERSPEKTIVA SLOVENSKEGA REJSKEGA PROGRAMA ZA PRAŠIČE V EVROPSKI UNIJIPERSPECTIVES OF SLOVENIAN PIG BREEDING PROGRAM IN EUROPEAN UNION

20 Andrej LAVRENČIČ(SUB)AKUTNA ACIDOZA: ZNAKI, DEFINICIJA IN POSLEDICE(SUB)ACUTE ACIDOSIS: SIGNS, DEFINITION AND CONSEQUENCES

21 Janez LEBAR, Stane BEVC, Anton HOHLER, Jožica JEŽEK, Bojan KOGAL, Anja MAŽAN, Franc PAVLIN, Peter PŠAKER, Helena PREPADNIK, Jasmina SLATNAR, Igor TUMPEJ, Egon VOLK, Aleksandra VERGLES RATAJ, Tadej VIRK, Alberta ZORKOIZZIVI SLOVENSKE GOVEDOREJE V LUČI UKREPA DOBROBIT ŽIVALI ZA GOVEDO V LETU 2016CHALLENGES OF R. P. D. MEASURE ANIMAL WELFARE TO CATTLE IN SLOVENIA IN 2016

22 Patricia LEBERLFUTTERMITTELANALYTIK - WELCHE PARAMETER SIND GEEIGNET FÜR DIE PRAXIS?FEED ANALYSIS - WHAT PARAMETERS ARE APPROPRIATE FOR AGRICULTURAL PRACTICE?

23 Branko LUKAČ, Aleš KOLMANIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Jože VERBIČ KAKOVOST SILAŽ IZ SOJE (Glycine max (L.) Merril) OB DVEH RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH ZRELOSTISOYBEAN (Glycine max (L.) Merril) SILAGE QUALITY AT TWO DIFFERENT DEVELOPMENT STAGES

11 Angela CIVIDINI, Alberta ZORKO, Marjeta ŽENKO, Klavdija KANCLER, Janez LEBAR, Tilka KLINAR, Vinko MERZEL, Jože OBLAK, Igor TUMPEJANALIZA STANJA REJE DROBNICE V SLOVENIJITHE CURRENT STATE OF THE SMALL RUMINANT BREEDING IN SLOVENIA

12 Matjaž ČERVEKSODOBNI TRENDI V PROIZVODNJI RIBJE KRMEMODERN TRENDS IN FISH FEED PRODUCTION

13 Damjana FLERE, Janez JERETINA, Maja PREVOLNIK POVŠE, Dejan ŠKORJANCANALIZA TRENUTNEGA STANJA POGOSTNOSTI SUBKLINIČNIH MASTITISOV V SLOVENSKIH ČREDAH IN PREDLOG UKREPOV ZA NJIHOVO ZMANJŠANJEESTIMATION OF CURRENT STATE OF THE FREQUENCY OF SUBCLINICAL MASTITIS IN SLOVENIAN HERDS AND PROPOSED MASTITIS CONTROL PROGRAM

14 Anton HOHLER, Drago BABNIK, Janez JERETINA, Andrej LAVRENČIČ VPLIV KETOZE NA MLEČNOST KRAVINFLUENCE OF KETOSIS ON MILK YIELD OF DAIRY COWS

15 Jožica JEŽEK, Jože STARIČ, Martina KLINKON, Marija NEMEC MERJENJE KONCENTRACIJE BETA-HIDROKSIBUTIRATA V KRVI IN MLEKU KRAV Z BIOKEMIJSKIM ANALIZATORJEMMEASURING OF BETA-HYDROXYBUTYRATE CONCENTRATION IN BLOOD AND MILK OF COWS WITH BIOCHEMICAL ANALYSER

16 Jožica JEŽEK, Polona KODERMAC, Janja TUŠAR, Aleksandra VERGLES RATAJ NOTRANJI ZAJEDAVCI PRI DROBNICIINTERNAL PARASITES IN SMALL RUMINANTS

17 Lučka KAJFEŽ BOGATAJPODNEBNE SPREMEMBE IN MOŽNE POSLEDICE CLIMATE CHANGE AND POTENTIAL CONSEQUENCES


24 Rainer MOSENTHIN, Pia ROSENFELDER-KUONNUTRITIONAL VALUE OF NEWLY INTRODUCED GENOTYPES OF HOME-GROWN CEREAL GRAINS IN PIGS

25 Jana OBŠTETER, Jože VERBIČ, Tomaž PERPAR, Andreja ŽABJEK, Drago BABNIKOCENA UČINKOVITOSTI IZRABE ENERGIJE PRI KRAVAH MOLZNICAH RJAVE, ČRNO-BELE IN LISASTE PASME ESTIMATION OF ENERGY EFFICIENCY IN BROWN SWISS, HOLSTEIN AND SIMMENTAL DAIRY COWS

26 Jernej POTEKO, Sabine SCHRADE, Beat STEINER, Michael ZÄHNER, Rajko BERNIK, Matthias SCHICKKVANTIFIKACIJA USPEŠNOSTI ODSTRANJEVANJA IZTREBKOV S POLNIH TALNIH POVRŠIN V HLEVIH KRAV MOLZNIC: RAZVOJ IN VALIDACIJA MERILNE METODE TER REZULTATI PRIMERJAVEQUANTIFYING THE RESIDUAL SOILING MASS AFTER THE REMOVAL OF DUNG FROM SOLID FLOOR SURFACES IN DAIRY HOUSING: DEVELOPMENT AND VALIDATION OF A MEASURING METHOD AND RESULTS OF COMPARATIVE MEASUREMENTS

27 Helena PREPADNIK, Marija KLOPČIČ, Anita ULEANALIZA DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA ZMRZIŠČNO TOČKO MLEKAANALYSIS OF THE FACTORS THAT AFFECT THE FREEZING POINT OF MILK

28 Darja PREVALNIK, Janja URANKAR, Špela MALOVRHKONDICIJA PLEMENSKIH SVINJ OD ODSTAVITVE DO PREGLEDA NA BREJOST NA SLOVENSKIH KMETIJAHBODY CONDITION OF SOWS BEFORE WEANING AND PREGNANCY CHECK ON SLOVENIAN FAMILY FARMS

29 Vida REZAR, Alenka LEVART, Tatjana PIRMAN, Janez SALOBIRUPORABA ANTIOKSIDANTOV V PREHRANI NEPREŽVEKOVALCEVUSE OF ANTIOXIDANTS IN NON RUMINANT NUTRITION

30 Ferdinand RINGDORFER, Reinhard HUBERFUTTERAUFNAHME UND KÖRPERENTWICKLUNG VON LÄMMERN UND KITZEN IN ABHÄNGIGKEIT VON DER DAUER DER MILCHAUFNAHMEFEED INTAKE AND BODY DEVELOPMENT OF LAMBS AND KIDS DEPENDING ON DURATION OF MILK INTAKE

31 Janez SALOBIR VLAKNINA V PREHRANI PRAŠIČEVFIBRE IN PIG NUTRITION

32 Herbert STEINGASSMILCH VOM GRÜNLAND - LEISTUNGSPOTENZIALE UND FÜTTERUNGSSTRATEGIENMILK PRODUCTION FROM GRASSLAND - POTENTIALS AND FEEDING STRATEGIES

33 Janja URANKAR, Tina FLISAR, Milena KOVAČ, Špela MALOVRHGENETSKI IN OKOLJSKI NIVO ZNOTRAJ ČREDE PRI PREIZKUSU MLADIC IN MERJASCEVWITHIN HERD GENETIC AND ENVIRONMENTAL TRENDS FOR GILTS AND BOARS TESTED ON-FARM

34 Jože VERBIČ, Janez BENEDIČIČ, Branko LUKAČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Janko VERBIČ, Veronika KMECL, Špela VELIKONJA BOLTASPREMEMBE SESTAVE IN ENERGIJSKE VREDNOSTI LUCERNE MED VENENJEM, SUŠENJEM IN SILIRANJEMCHANGES OF COMPOSITION AND ENERGY VALUE OF ALFALFA DURING WILTING, DRYING AND ENSILING

35 Sabine SCHRADE, Michael ZÄHNER, Jernej POTEKO, Kerstin ZEYER, Joachim MOHN, Beat STEINER, Margret KECKEXPERIMENTAL DAIRY HOUSING FOR COMPARATIVE EMISSION MEASUREMENTSVERSUCHSSTALL FÜR MILCHVIEH ZUR DURCHFÜHRUNG VON VERGLEICHENDEN EMISSIONSMESSUNGEN

36 Anja HORVAT ALEKSIĆ, Martin ŠKRLEP, Andreja ŽABJEK, Blaž ŠEGULA, Marjan JANŽEKOVIČ, Milan REPIČ, Peter DOVČVPLIV POLIMORFIZMOV IZBRANIH KANDIDATNIH GENOV NA KAKOVOST MESA BIKOV SLOVENSKE LISASTE PASMEEFFECT OF POLYMORPHYSMS AT SELECTED CANDIDATE GENES ON MEAT QUALITY TRAITS IN SLOVENIAN SIMMENTAL BULLS

37 Andreja ŽABJEK, Tomaž PERPAR, Jože VERBIČNAPOVED KLAVNOSTI GOVED NA PODLAGI MASE KLAVNIH TRUPOVPREDICTION OF DRESSING PERCENTAGE OF CATTLE ON THE BASIS OF CARCASS WEIGHT

38 INDEKS AVTORJEVINDEX OF AUTHORS


ANALIZA STANJA REJE DROBNICE V SLOVENIJITHE CURRENT STATE OF THE SMALL RUMINANT BREEDING IN SLOVENIA

Angela CIVIDINI1, Alberta ZORKO2, Marjeta ŽENKO3, Klavdija KANCLER4, Janez LEBAR5, Tilka KLINAR6 ,Vinko MERZEL7, Jože OBLAK8, Igor TUMPEJ9

1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale2 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana3 KGZS - Zavod Celje, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje4 KGZS - Zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica5 KGZS - Zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota6 KGZS - Zavod Kranj, Iva Slavca 1, 4000 Kranj7 KGZS - Zavod Novo mesto, Šmihelska 14, 8000 Novo mesto8 KGZS - Zavod Ljubljana, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana9 KGZS - Zavod Ptuj, Ormoška 28, 2250 Ptuj

IZVLEČEK

Oceno trenutnega stanja reje drobnice v Sloveniji smo naredi-li s pomočjo vprašalnika, ki ga je izpolnilo 217 naključno izbra-nih rejcev drobnice. Največji delež anketiranih rejcev drobnice je bilo starih od 51 do 70 let (55,76 %). Skoraj 6 % je bilo mladih od 20 do 30 let. Največ kmetij je bilo iz gorsko-višinskega območja (35,94 %), kar 28,11 % jih je obdelovalo manj kot 5 ha kmetijskih površin, največ pa le od 5 do 10 ha (32,72 %). Tudi velikost tropa je bila majhna, saj je 25,35 % rejcev redilo od 11 do 20 plemenskih živali. Večjih tropov od 100 plemenic je bilo dobrih 5 %. Največ rejcev redi drobnico zaradi preprečevanja zaraščanja (34,10 %). Povečevanje reje načrtuje le 13,82 % rejcev, večina rej (74,65 %) bo v prihodnosti ohranila velikost tropa. Kot pomemben razlog za zmanjšanje tropa navajajo staranje nosilca, nezainteresiranost mladih, ukinitev državnih podpor in tudi povečan obseg admi-nistrativnega dela. Večina rejcev svoje proizvode prodaja doma (70,97 %) in so s prodajo zadovoljni. Rejci so mnenja, da bi na zmanjšanje proizvodnje zelo pomembno vplival pojav bolezni v tropu, naslednji pomembni dejavnik pa je ukinitev državnih pod-por. Kar 53,25 % rejcev opaža izgube živali zaradi napadov zveri.

Ključne besede: reja drobnice, analiza stanja, anketa, velikost tropov, proizvodnja

ABSTRACT

The current state of the sheep and goat breeding in Slovenia was analysed by survey. There were 217 surveys taken from the randomly chosen sheep and goat breeders. The highest propor-tion of breeders was in the age between 51 to 70 years (55.76%). Almost 6% of breeders were between 20 and 30 years old. Most of the farms were located in the highland region (35.94%). Those farms were small, cultivated less than 5 ha (28.11%) or 5 to 10 ha (32.72%) of agricultural land. Likewise, the flock size was small, counted 11 to 20 (25.35%), while only 5 % of them counted over 100 breeding animals. The highest proportion of breeders (34.10%) is rearing sheep and goats to prevent overgrowing of agricultural land. In the future, only (13.82%) of breeders is plan-ning to increase the flock size, where mostly of them (74.65%) just want to keep the current flock size. The most important reasons for decreasing the flock size were the ages of the breeder and the low interest of young breeders, the abolishment of the subsidies, and the increasing administrative requirements. The highest pro-portion of the breeders (70.97%) is selling their products in the farm and they are satisfied with the sale. However, the occurrence of disease in the flock or the abolishment of the subsidies would af-fect the amount of the production. More than 53% of the breeders have already lost their animals due to the predator attacks.

Key words: sheep and goat breeding, current state, survey, flock size, production


SODOBNI TRENDI V PROIZVODNJI RIBJE KRMEMODERN TRENDS IN FISH FEED PRODUCTION

Matjaž ČERVEK1

1 dr., dipl. ing. zooteh., Emona razvojni center za prehrano d.o.o., Kavčičeva 72, 1000 Ljubljana

IZVLEČEK

Področje akvakulture je v zadnjih letih najhitreje rastoči sektor kmetijstva. Zaradi prekomernega ribolova, onesnaženja svetovnih oceanov in podnebnih sprememb letni ulov rib na svetovni ravni upada, nadomeščajo pa ga gojene ribe. Vzporedno seveda narašča in se razvija proizvodnja ribje krme. Zaradi posebnosti ribjega me-tabolizma, specifičnih potreb po hranilnih snoveh in nenazadnje dejstva, da mora ribja krma biti obstojna v vodi, po potrebi pla-vati ali počasi toniti ima tudi tehnologija njene proizvodnje svoje posebnosti. Poleg tega se strokovnjaki trudijo nadomestiti velik delež ribje moke in ribjega olja v krmi za ribe z alternativnimi, ce-nejšimi viri beljakovin in maščob.

Ključne besede: ribja krma, akvakultura, sodobni trendi

ABSTRACT

Aquaculture is the faster growing agriculture sector in recent decades. Because of overfishing, oceans polution and climatic changes, worlds wild fishes catch slowly decrease. On teh other side akvaculture rises and therefor fish feed production. Because fishes have specific metabolism, specific nutrients need, fish feed has to be stable in water, float or slowly sinking also fish feed pro-duction technology is specific. If we want the fish farming will be sustainable we have to substitute part of fish meal and fish oil with alternative, cheaper sources of proteins and lipids.

Key words: fish feed, aquaculture, modern trends


ANALIZA TRENUTNEGA STANJA POGOSTNOSTI SUBKLINIČNIH MASTITISOV V SLOVENSKIH ČREDAH IN PREDLOG UKREPOV ZA NJIHOVO ZMANJŠANJEESTIMATION OF CURRENT STATE OF THE FREQUENCY OF SUBCLINICAL MASTITIS IN SLOVENIAN HERDS AND PROPOSED MASTITIS CONTROL PROGRAM

Damjana FLERE1, Janez JERETINA2, Maja PREVOLNIK POVŠE3, Dejan ŠKORJANC4

1 Letuš 83, 3327 Šmartno ob Paki, Slovenia, E: [email protected] mag., univ.dipl.inž.zoot., Kmetijski inštitutu Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, E: [email protected] doc. dr. Maja Prevolnik Povše, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Maribor4 prof. dr., prav tam, E: [email protected]

IZVLEČEK

Spremljanje gibanja števila somatskih celic (ŠSC) teče v Slove-niji že deveto leto. V tem času je bila strokovnim službam v okviru razvoja informacijske podpore ponujena vrsta orodij za diagnosti-ko in nadzor stanja. Na podatkih AT4 kontrole mlečnosti smo za obdobje zadnjih petih let napravili pregled stanja v Sloveniji in ga primerjali s predhodnimi analizami. Povprečno ŠSC pri analizira-nih vzorcih mleka AT kontrole se je v obdobju petih let zmanjšalo iz 353.000 SC na 334.000 SC (5 % izboljšanje). Pri tretjini kontrol mlečnosti ŠSC presega mejo 200.000/mililiter mleka, ki je v lite-raturi sprejeta kot meja med zdravo in obolelo mlečno žlezo. Iz teh rezultatov zaključujemo, da je bil napredek pri izboljšanju zdra-vstvenega stanja mlečne žleze majhen. Na osnovi pregleda tujih sistemov nadzora ter ukrepov za zmanjšanje pojavnosti mastitisov dajemo pobudo za vzpostavitev podobnega programa tudi pri nas.

Ključne besede: somatske celice, mastitis, programi nadzora nad mastitisi

ABSTRACT

Somatic cell count (SCC) monitoring was introduced in Slo-venia nine years ago. During this period, a wide variety of tools developed within the information support has been offered to the professional services for diagnostics and monitoring SCC in dairy herds. Based on AT4 milk recording data (for five-year period) different statistics were prepared to review the situation in Slove-nia and the comparison with previous analyses was made. The av-erage SCC in AT4 milk recording samples decreased in the period of five years from 353,000 to 334,000 SC (5% improvement). In one third of milk recordings, SCC exceeds the value 200,000 per millilitre of milk, which, according to the literature, denotes the limit between healthy and inflamed mammary gland. Our results thus demonstrate insufficient improvement of the health status of mammary gland within the studied period. Based on the review of foreign mastitis control systems we would like to emphasize the need to establish similar system of measures to reduce mastitis incidence also in our country.

Key words: somatic cells, mastitis, mastitis control program


VPLIV KETOZE NA MLEČNOST KRAVINFLUENCE OF KETOSIS ON MILK YIELD OF DAIRY COWS

Anton HOHLER1, Drago BABNIK2, Janez JERETINA3, Andrej LAVRENČIČ4

1 mag., univ. dipl. inž. zoot., KGZ Ptuj, Ormoška 28, Ptuj2 dr., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, Ljubljana3 mag., univ. dipl. inž. zoot., prav tam4 prof.dr., Biotehniška Fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, Domžale

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv koncentracije BHB na mlečnost in vpliv mlečnosti na koncentracijo BHB. Zajeli smo po-datke iz območja kmetijskih zavodov Ptuj in Celje v obdobju 16. mesecev. V vzorcih mleka smo z analizatorjem Milkoscan določali vsebnosti mlečne maščobe, beljakovin, laktoze, sečnine, acetona in BHB (ß-hidroksibutirat) ter število somatskih celic v mleku. Na vsebnost BHB v mleku vplivajo (P < 0,01) zaporedna laktacija (L), sezona (S), mlečnost, RMB, stadij laktacije (MD) in število somatskih celic. Najvišjo koncentracijo BHB v mleku smo dolo-čili poleti, najnižjo pozimi. Visoka koncentracija BHB zmanjšuje mlečnost, širjenje RMB pa mlečnost v prvih 100 dneh laktacije povečuje. Krave smo glede na koncentracijo razdelili v tri razrede in sicer v razred BHB1 (do 0,10 mmol/L BHB), v razred BHB2 (med 0,10-0,20 mmol/L) in v razred BHB3 (nad 0,20 mmol/L). Krave v razredu BHB3 imajo razmerje med mlečnimi maščoba-mi in beljakovinami (RMB) 1,55:1. Krave v razredu 2 (BHB med 0,10-0,20 mmol/L) imajo najvišjo mlečnost v prvih 30 dneh lak-tacije. Krave v razredu BHB3 imajo za 1,7 kg nižjo dnevno mleč-nost kot krave v razredu BHB1. Najnižjo vsebnost laktoze smo določili v mleku krav v razredu BHB3 (4,47 %).

Ključne besede: govedo, krave molznice, ketoza, mlečnost, BHB

ABSTRACT

The objective of this research was to determine the influence of BHB (ß-hydroxybutyrate) on milk yield and the effective of milk yield on BHB. In research, the data from the Ptuj and Celje agri-cultural area in the period of 16 months were collected. With Mil-coscan apparatus we determined fat, protein, lactose, urea, BHB and number of somatic cells in milk samples. Parity, season, dai-ly milk production, RMB, stage of lactation and number somatic cell influenced BHB in milk. The highest concentration of BHB was determined in summer and the lowest in winter. High BHB concentrations decreased milk production, while widening RMB increases milk production in first 100 days of lactation. Cow have we division in tree classes, according to the concentration BHB in milk, namely in class BHB1 (to 0.10 mmol/L), in class BHB2 (between the 0.10 and 0.20 mmol/L) and in class BHB3 (above 0.20 mmol/L of milk). Cows in class BHB3 had ratio between milk fat and protein (RMB) 1.55:1. Cows in class BHB2 had the highest milk yield in first 30 days of lactation. Cows in class BHB3 had for 1.7 kg lower daily milk than cows in class BHB1. Cows in class BHB3 had the lowest percentage of lactose (4.47%).

Key words: cattle, dairy cow, ketosis, milk yield, BHB


MERJENJE KONCENTRACIJE BETA-HIDROKSIBUTIRATA V KRVI IN MLEKU KRAV Z BIOKEMIJSKIM ANALIZATORJEMMEASURING OF BETA-HYDROXYBUTYRATE CONCENTRATION IN BLOOD AND MILK OF COWS WITH BIOCHEMICAL ANALYSER

Jožica JEŽEK1, Jože STARIČ, Martina KLINKON, Marija NEMEC

1 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Klinika za reprodukcijo in velike živali

IZVLEČEK

Ketoza je ena od najpomembnejših presnovnih bolezni pri kravah molznicah, katere posledica so nižja mlečnost, slabša plo-dnost in pogostejše pojavljanje drugih bolezni. Bolezen lahko poteka tudi v subklinični obliki, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje. Diagnostične metode temeljijo na merjenju koncen-tracije ketonov v različnih telesnih tekočinah. V raziskavi smo merili vsebnost beta-hidroksibutirata (BHB) v krvnem serumu in mleku krav z biokemijskim analizatorjem. Želeli smo preveri-ti ujemanje med vsebnostjo BHB v krvi in v mleku ter praktično uporabnost merjenja BHB v mleku z biokemijskim analizatorjem za ugotavljanje subklinične ketoze. V raziskavo smo vključili 57 krav, ki so bile povprečno 36 dni po telitvi. Kri smo odvzeli iz re-pne vene, ob tem smo vzeli še vzorec mleka. Koncentracijo BHB smo merili v krvnem serumu in mlečnem serumu s pomočjo bi-okemijskega analizatorja RX Daytona. Povprečna vsebnost BHB v vzorcih krvi je znašala 0,96 mmol/L, medtem ko je bila v mle-ku približno desetkrat nižja in je znašala 90,50 μmol/L. Ugotovi-li smo statistično značilno korelacijo med vsebnostjo BHB v krvi in mleku (r=0,457, P<0,001). Določili smo orientacijsko mejno vrednost 80 µmol/L za BHB v mleku, pri kateri je bila občutlji-vost 86 % in specifičnost 76 %. Menimo, da je ta mejna vrednost primerna za praktično uporabo, saj omogoča odkrivanje večine krav s subklinično ketozo.

Ključne besede: subklinična ketoza, biokemijske preiskave, beta-hidroksi butirat, krave

ABSTRACT

Ketosis is one of the major metabolic diseases in dairy cows, re-sulting in lower milk production, impaired fertility and increased frequency of other diseases. The disease is often in the subclini-cal form, so early detection is very important. Diagnostic meth-ods are based on measuring the concentration of ketones in the various body fluids. We measured the content of beta-hydrox-ybutyrate (BHB) in the blood serum and milk of cows with a biochemical analyser. We wanted to investigate the correlation between the concentration of BHB in blood and milk and the practical usefulness of the measurement of BHB in milk with bi-ochemical analyser for detection of subclinical ketosis. The study included 57 cows, which were on average 36 days after calving. Blood was taken from the tail vein, while we take the sample of milk. BHB concentrations were measured in blood serum and milk serum using biochemical analyser RANDOX Daytona. The average concentration of BHB in the blood samples was 0.96 mmol/L while it was in the milk of about ten times lower at 90.50 μmol/L. We have found a statistically significant correlation be-tween the concentration of the BHB in the blood and milk (r = 0.457, P <0.001). We determined the orientation threshold val-ue of 80 μmol/L for the BHB in milk in which the sensitivity was 86% and specificity 76%. We believe that this threshold is suitable for practical use because it enables detection of most cows with subclinical ketosis.

Key words: subclinical ketosis, biochemical analysis, beta-hydroxybutyrate, cows


NOTRANJI ZAJEDAVCI PRI DROBNICIINTERNAL PARASITES IN SMALL RUMINANTS

Jožica JEŽEK1, Polona KODERMAC, Janja TUŠAR, Aleksandra VERGLES RATAJ

1 Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

IZVLEČEK

Notranji zajedavci pri drobnici predstavljajo velik problem, saj negativno vplivajo na zdravstveno stanje in produktivnost živali. V prispevku bomo predstavili rezultate Prešernove raziskovalne naloge, s katero smo želeli pridobiti podatke o prisotnosti notra-njih zajedavcev oz. njihovih jajčec in razvojnih oblik (L1 ličink) pljučnih črvov ter o načinih njihovega zatiranja v tropih drobnice po Sloveniji. Pri nas smo prvič na tak način pregledali večje števi-lo rej drobnice. Podatke o rejah in načinu zatiranja parazitov smo pridobili s pomočjo vprašalnikov, za ugotavljanje prisotnosti pa-razitov v tropih pa smo izvajali koprološke preiskave. V raziskavi je sodelovalo 225 rejcev drobnice. S koprološkimi preiskavami smo preiskali 1.538 vzorcev iztrebkov ovc in koz. Največ vzorcev je bilo pozitivnih na prisotnost jajčec Strongylida in oocist Eime-ria. Rezultati kažejo nekatere dobre prakse naših rejcev, saj veči-na polaga krmo v jasli in pase na suhih pašnikih. Pokazale pa so se tudi nekatere manj dobre prakse, kot so redko čiščenje hlevov, možnost prenizkega doziranja antihelmintikov, še zlasti pri kozah, kar lahko vpliva na slabši uspeh zdravljenja in povečuje možnost za pojav rezistence. Večinoma rejci zdravijo na osnovi preteklih izkušenj in se skoraj ne poslužujejo drugih metod zatiranja para-zitov. Menimo, da bi bilo dobrodošlo boljše informiranje rejcev o problematiki parazitov pri drobnici.

Ključne besede: ovce, koze, paraziti, koprološka preiskava

ABSTRACT

Internal parasites in small ruminants represent a major prob-lem because of a negative impact on the health and productivity of animals. In the paper we present the results of Preseren research where we want to obtain information about the presence of in-ternal parasites respectively their eggs and developing forms (L1 larvae) of lung worms and parasite control practices in small ru-minant flocks in Slovenia. It was a first such a systematic and large scale examination of sheep and goat flocks performed in Slove-nia. Data on farms and methods of controlling parasites were ob-tained through questionnaires. Coprological examinations were performed to detect the presence of parasites. The study involved 225 farmers of sheep and goats. With coprological examinations 1.538 faecal samples of sheep and goats was checked. Most of the samples were positive for the presence of Strongylida eggs and Eimeria oocysts. The results show some good practices of our farmers because most of the feed is laid in a manger and animals graze on dry pastures. Some less good practices were shown, such as rare cleaning of barns, the possibility of under-dosing of anthel-mintic especially in goats, which may negatively affect the treat-ment success and increases the chance of developing resistance. The farmers often treat on the basis of past experience, and rare-ly use other methods to control parasites. We believe that farm-ers’ knowledge about the problem of parasites in small ruminants should be improved.

Key words: sheep, goats, parasites, coprological examination


PODNEBNE SPREMEMBE IN MOŽNE POSLEDICECLIMATE CHANGE AND POTENTIAL CONSEQUENCES

Lučka KAJFEŽ BOGATAJ1

Vabljeno predavanje - Invited lecture

1 Prof., dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, E-mail: [email protected]

POVZETEK

Prispevek podaja novejšeje ugotovitve o antropogeno povzro-čenih podnebnih spremembah in njihovih možnih posledicah s poudarkom za kmetijstvo. Predstavljene so tudi že opazovane spremembe nekaterih podnebnih spremenljivk v Sloveniji v za-dnjih desetletjih in projekcije razvoja podnebja v Evropi in pri nas. V Sloveniji pričakujemo ob naraščanju temperature v vseh letnih časih upadanje količine padavin poleti, kar bodo imelo za posledice več suš z negativnimi učinki na kmetijstvo. Povečevanje količine padavin pozimi lahko pomeni večjo verjetnost poplav. V prispevku so opisana tudi izhodišča in metodologije za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam.

Ključne besede: opazovane podnebne spremembe, scenariji, Slovenija, prilagajanje

ABSTRACT

This paper provides summary of current scientific understand-ing of the natural and anthropogenic drivers of changes in glob-al and regional climate. A summary of observed climate changes in Slovenia in the last decades is given and future projections are discussed. Continuing the observed trend, average precipitation as well as extreme precipitation is very likely to further increase in most of northern Europe whereas precipitation is very likely to decrease in the Mediterranean. Summer precipitation reduction in Slovenia is expected to have severe effects, e.g. more frequent droughts, with considerable impacts on agriculture and availabil-ity of water resources. Adaptation can reduce vulnerability to cli-mate variability and change. This paper also discusses what is the appropriate mitigation and adaptation response to climate change impacts in agriculture.

Key words: observed climate change, scenarios, Slovenia, adaptation


VPLIV NAČINA SETVE (ENOJNE IN DVOJNE VRSTE) NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK ŠTIRIH HIBRIDOV KORUZE ZA SILIRANJE TER NA VRENJE IN HRANILNO VREDNOST KORUZNIH SILAŽEFFECT OF ROW SPACING (SINGLE OR TWIN ROW) ON GROWTH, DEVELOPMENT AND YIELD OF FOUR SILAGE MAIZE HYBRIDS AND ITS EFFECT ON FERMENTATION AND NUTRITIVE VALUE OF MAIZE SILAGE

Aleš KOLMANIČ1, Andrej ZEMLJIČ2, Branko LUKAČ1, Tomaž ŽNIDARŠIČ3, Jože VERBIČ3

1 dr., univ. dipl. inž. kmet., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, Slovenija2 univ. dipl. inž. agr., prav tam3 dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam

IZVLEČEK

Na nekaterih območjih Slovenije obstaja med kmetovalci pre-cejšnje zanimanje za setev koruze v dvojne vrste (twin rows). V letu 2015 smo v Jabljah osnovali poljski poskus, kjer smo pri-merjali rast in razvoj ter pridelek in kakovost silaž štirih hibridov (P0216, DKC5031, LG34.90, BC418B). Koruza je bila posejana v enojne (razdalja 70 cm) in v dvojne (razdalja 20 in 50 cm) vr-ste pri povečani gostoti rastlin (95.000 rastlin na ha-1). Vzorce koruze smo silirali v laboratorijske silose in določili kakovost si-laž. V danih razmerah smo s setvijo v dvojne vrste pridelali zna-čilno manj (p<0,001) sušine kot s setvijo v enojne vrste (16,83 in 19,49 t ha-1). Manjši pridelek lahko vsaj deloma pripisujemo višini rastlin, ki so bile pri setvi v dvojne vrste značilno nižje kot pri setvi v enojne vrste. V primerjavi s setvijo v enojne vrste, se je pri setvi v dvojne vrste zmanjšala vsebnost sušine v krmi za silira-nje (413,4 proti 401,4 g kg-1). Primerjava parametrov kakovosti vrenja (vsebnost kislin, amonijakov N) ni pokazala signifikantnih razlik med setvama v enojne in dvojne vrste. Z izjemo vsebno-sti surovih beljakovin način setve ni značilno vplival na sestavine kot so surova vlaknina, v nevtralnem detergentu netopna vlakna, v kislem detergentu netopna vlakna in škrob. Način setve tudi ni vplival na neto energijsko vrednost silaže.

Ključne besede: koruza, setev v dvojne vrste, silaža, vrenje, energijska vrednost

ABSTRACT

In some areas of Slovenia exists considerable interest for sow-ing maize in alternative row spacing (e.g. twin rows). Field exper-iment was conducted 2015 at Jablje to evaluate maize growth, development, yield and quality of silages of four hybrids (P0216, DKC5031, LG34.90 and BC418B) sown at single (70 cm row width) and twin row (triangle plant arrangement, 20 cm + 50 cm row width). Plant density in the experiment was 95,000 plants per hectare. In 2015 twin row spacing yielded significantly less (p <0.001) dry matter compared single rows (16.83 and 19.49 t ha-1, respectively). Lower yields can be at least partially attributed to the height of the plants, being significantly lower in the twin row sowing. Sowing in twin rows reduced the dry matter content in the feed silage (413.4 to 401.4 g kg-1). Comparison of quality pa-rameters of fermentation (acid content, ammoniacal N) showed no significant differences. With the exception of crude protein, row spacing did not significantly affect crude fiber, neutral de-tergent insoluble fiber, acid detergent insoluble fiber and starch content in silage. As observed, row spacing had no effect on the net energy value of silage.

Keywords: maize, sowing in twin row, silage fermentation, the energy value


PERSPEKTIVA SLOVENSKEGA REJSKEGA PROGRAMA ZA PRAŠIČE V EVROPSKI UNIJIPERSPECTIVES OF SLOVENIAN PIG BREEDING PROGRAM IN EUROPEAN UNION

Milena KOVAČ1, Janja URANKAR2, Špela MALOVRH3


1 prof. dr., univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenia2 univ. dipl. inž. zoot., prav tam3 doc. dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam

IZVLEČEK

Prispevek slovenske prašičereje k oskrbi EU prebivalstva je za-nemarljiv, prav tako tudi pomen vzreje plemenskega podmladka. Regionalni rejski programi za prašiče omogočajo vzrejo plemen-skega podmladka, prilagojenega lokalnemu okolju, ohranjanju ge-netske pestrosti in tradicionalne kulinarike. Perspektiva sloven-skega rejskega programa je odvisna od osveščenosti kupcev, da se odločajo za nakup mesa in izdelkov domačega izvora, od prepri-čanja rejcev, da zaupajo svojemu delu in partnerjem, in družbe, da ne preprečuje razvoja panoge. Pomembna je tudi vloga in uskla-jeno delovanje strokovnih služb. Del strokovnih služb mora biti rejcu blizu, da mu pomaga pri zajemanju podatkov in interpreta-ciji rezultatov, računski center in razvojni del pa skupen ne glede na genotip. Rejski program lahko ogrožajo slaba organiziranost rejcev, majhnost in razdrobljenost populacij, slabša opremljenost kmetij, nekritično navdušenje do tujega, pomanjkanje znanja na področju selekcije in osebni interesi. Kljub zunanjim pritiskom obstajajo perspektive, saj Evropa podpira proizvodne sisteme, ki so manj industrializirani in živijo bolj skladno z naravo. Vsekakor je potrebno sprejeti priznane metode dela in iskati sodelovanje tam, kjer so pogoji podobni.

Ključne besede: selekcija, prašiči, Slovenija

ABSTRACT

Contribution of Slovenian pig production in EU is negligible, as well as the importance of breeding stock production. Regional breeding programs for pigs provide replacement animals adapted to the local environment, maintaining genetic diversity, and tra-ditional products. Perspective of Slovenian breeding program de-pends on the awareness of customers to select meat and products of domestic origin, on breeders to trust their work and the partners, and on society not to prevent the development of pig farm. Also important is the role and coordination of extension services. Part of the experts should be close to farmers helping them to record data and use the results, while development and computing center should be common regardless of pig genotype. Breeding program may be endangered by weak farmer organization, small and frag-mented population, badly equipped farms, uncritical enthusiasm for foreign goods, lack of knowledge in animal breeding and per-sonal interests. Despite outside pressures, there are perspectives, because Europe supports less intensive, sustainable production sys-tems. It is definitely necessary to adopt a recognized methods and seek cooperation with populations in close conditions.

Keywords: breeding, pigs, Slovenia


(SUB)AKUTNA ACIDOZA: ZNAKI, DEFINICIJA IN POSLEDICE(SUB)ACUTE ACIDOSIS: SIGNS, DEFINITION AND CONSEQUENCES

Andrej LAVRENČIČ1


1 Prof.dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale; [email protected]

IZVLEČEK

Acidoza, ketoza in poporodna mrzlica so najpogostejše obpo-rodne presnovne bolezni visokoproduktivnih krav molznic. Na pojav ketoze in hipokalcemije na začetku laktacije ne moremo vplivati, saj so pogoji za njun pojav ustvarjeni že v zadnji tretjini laktacije in v obdobju presušenosti. Nasprotno pa je acidoza, še posebej subakutna acidoza, neposredno vezana na napake v pre-hrani, v krmljenju in upravljanju s čredo krav molznic. V prispev-ku bomo predstavili potek obolenja, njegove oblike in težave pri postavljanju jasne diagnoze, saj se tradicionalno pojmovanje aci-doze kot obolenja, ko se pH vrednost v vampu spusti pod fizio-loško mejo, vse bolj umika drugim, zaenkrat še ne povsem dore-čenim diagnostičnim metodam. Predstavili bomo tudi posledice, torej klinične znake obolenja ter ukrepe, s katerimi preprečujemo pojav (sub)akutne acidoze in načine njenega zdravljenja.

Ključne besede: prežvekovalci, acidoza predželodcev, subakutna acidoza, ukrep

ABSTRACT

Acidosis, ketosis and milk fever are most common peripartu-al diseases of high producing dairy cows. We cannot prevent the onset of ketosis and milk fever because the causes for their ap-pearance were established in the last third of lactation and in dry period, respectively. On contrary, the acidosis and especially its subacute form, is linked to the mistakes in the nutrition, feeding and dairy herd management. In the paper we are presenting the development of the disease, its forms and problems to create firm diagnosis, because traditional considerations on of acidosis, being a disease connected with the drop of pH below the physiological level, is more and more replaced by other, still not completely defined diagnostical methods. We are presenting also the conse-quences, the clinical signs of the disease, and methods with which we are able to prevent the appearance of (sub)acute acidosis and methods of its treatment.

Key words: ruminants, rumen acidosis, subacute acidosis, treatment


IZZIVI SLOVENSKE GOVEDOREJE V LUČI UKREPA DOBROBIT ŽIVALI ZA GOVEDO V LETU 2016CHALLENGES OF R. P. D. MEASURE ANIMAL WELFARE TO CATTLE IN SLOVENIA IN 2016

Janez LEBAR1, Stane BEVC2, Anton HOHLER3, Jožica JEŽEK4, Bojan KOGAL5, Anja MAŽAN6, Franc PAVLIN7, Peter PŠAKER8, Helena PREPADNIK9, Jasmina SLATNAR10, Igor TUMPEJ11, Egon VOLK12, Aleksandra VERGLES RATAJ13, Tadej VIRK14, Alberta ZORKO15

1 univ.dipl.ing.zoot., KGZS-Zavod Murska Sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota2 univ.dipl.ing.zoot., KGZS-Zavod Novo mesto, Šmihelska 14, 8000 Novo mesto 3 mag., KGZS-Zavod Ptuj, Ormoška 28, 2250 Ptuj 4 doc.dr., vet.med., UL, VF-Klinika za reprodukcijo in velike živali, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana5 univ.dipl.ing.zoot., KGZS- Zavod Maribor, Vinarska 14, 2000 Maribor 6 univ.dipl.ing.zoot., KGZS- Zavod Novo mesto, Šmihelska 14, 8000 Novo mesto 7 univ.dipl.ing.zoot.,KGZS- Zavod Kranj, Iva Slavca 1, 4000 Kranj 8 mag., KGZS- Zavod Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje 9 mag., prav tam10 univ.dipl.ing.zoot.,KGZS- Zavod Ljubljana, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana 11 univ.dipl.ing.zoot., KGZS-Zavod Ptuj, Ormoška 28, 2250 Ptuj12 univ.dipl.ing.zoot., KGZS-Zavod Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica13 doc.dr., vet.med., UL, VF-Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana14 mag. kmetijstva, KGZS-Zavod Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje 15 mag. kmetijstva, KGZS, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana

IZVLEČEK

Člani strokovne skupine za govedorejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije želimo predstaviti ugotovitve izvajanja ukrepa Dobrobit živali - govedo na kmetijah. Strokovna skupina za gove-dorejo je skupaj s terenskimi kmetijskimi svetovalci, ARSKTRP (Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja) in Veterinarsko fakulteto - Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo ter poobla-ščenimi organizacijami za koprološke preiskave iztrebkov zbrala podatke o številu kmetij vključenih v ukrep, o usmeritvi in razvr-ščenosti kmetij v območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje (OMD) ter o prisotnosti in vrstah zajedavcev v živalskih iztreb-kih. Na terenu smo zaznali težave pri izvajanju omenjenega ukre-pa, zato smo v okviru strokovne skupine za govedorejo pri KGZS pripravili pregled in podali predloge za spremembe.

Ključne besede: govedoreja, dobrobit živali, paša

ABSTRACT

In the paper members Expert group for cattle at the Agriculture and Forestry Chamber of Slovenia are presenting findings about implementation of the CAP measure Welfare of animals - cattle farm. Together with expert agricultural advisors, experts of Agen-cy for Agricultural Markets and Rural Development, Veterinary Faculty and authorized organizations for coprplogy testing they collected data about the number of farms included in the meas-ure, the type of the farm, classification of farm regarding less fa-vored areas (LFA) as well as data about the presence and type of parasites in animal faeces. On the basis of collected data some problems in the implementation of the measure were detected. CAFS expert group carried out an analysis and prepared propos-al for improvements.

Keywords: cattle, animal welfare, pasture


FUTTERMITTELANALYTIK - WELCHE PARAMETER SIND GEEIGNET FÜR DIE PRAXIS?FEED ANALYSIS - WHAT PARAMETERS ARE APPROPRIATE FOR AGRICULTURAL PRACTICE?

Patricia LEBERL1


1 Dr. sc. agr., Universität Hohenheim, Landesanstalt für landwirtschaftliche Chemie, D-70593 Stuttgart

ZUSAMMENFASSUNG

Futtermittelanalysen dienen landwirtschaftlichen Betrieben als wertvolle Management-hilfe um einen Überblick über die Quali-tät der im Betrieb vorhandenen Futtermittel zu erhalten. Das Un-tersuchungspektrum umfasst die Bestimmung der Rohnährstoffe, Gerüst-substanzen und in vitro Parameter, mittels derer mit Hilfe von Schätzgleichungen für Grundfutter und Mischfutter die Ener-giekonzentration ermittelt wird. Ferner werden zur Bewertung der Proteinqualität von Futtermitteln für Wiederkäuer das nXP und für Pferde das pcvXP bzw. für Monogastrier das Aminosäu-renmuster im Futter bestimmt. Auf Basis der Mineralstoff- und Spurenelementgehalte der betriebseigenen Futtermittel kann das verwendete Mineralfutter optimal auf den Bedarf der Tiere und im Hinblick auf eine optimierte Nährstoffblanz konzipiert wer-den. Bei der Teilnahme an Qualitätsprogrammen zur Erzeugung von Milch und Fleisch werden zusätzliche Untersuchungungs-parameter insbesondere zu verschiedenen unerwünschten und verbotenen Stoffe verlangt. Ferner sind zur Klärung von Scha-densfällen oftmals auch Parameter zur hygienischen Qualität des Futters bis hin zu einzelnen Kontaminanten und Schadstoffen notwendig.

Schlüsselbegriffe: Futtermitteluntersuchung, Schadensfälle, Qualitätssiegel

ABSTRACT

Feed analyses are valuable management tools for farmers in or-der to obtain an overview of the quality of feedstuffs available on the farm. The analysing spectrum covers crude nutrient anal-yses, structural substances and in vitro parameters by means of them with equations for forage and compound feed the energy concentration will be estimated. Futhermore in terms of evalu-ation of protein quality of feedstuffs for ruminants the uCP and for horses the pdCP and for monogastric animals the amino acid patterns in feed will be determined respectively. Based on mineral and trace element contents of the on farm produced feed, miner-al supplementation could be optimised in order to fulfill the an-imal requirements and to balance nutrient uptake and excretion. By participating in quality programs for the production of milk and meat additional parameters in particular different undesira-ble and forbidden substances are required. In addition in terms of handling health claims parameters of hygenic quality of feed-stuffs as well as distinct contaminants and harmful substances are frequently essential to clarify the cause.

Keywords: feedstuff analysis, health claims, quality labels


KAKOVOST SILAŽ IZ SOJE (Glycine max (L.) Merril) OB DVEH RAZLIČNIH RAZVOJNIH FAZAH ZRELOSTISOYBEAN (Glycine max (L.) Merril) SILAGE QUALITY AT TWO DIFFERENT DEVELOPMENT STAGES

Branko LUKAČ1, Aleš KOLMANIČ1, Tomaž ŽNIDARŠIČ2, Jože VERBIČ2

1 dr., univ. dipl. inž. kmet., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 Ljubljana, Slovenija2 dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam

IZVLEČEK

Soja (Glycine max (L.) Merril) predstavlja relativno novost na slovenskih kmetijah. V glavnem je namenjena pridelavi zrnja, celo rastlino pa lahko tudi siliramo. V letu 2015 smo z namenom ugo-tavljanja pridelka in kakovosti silaž v slovenskih pridelovalnih raz-merah zasnovali poskus z dvema sortama (giulietta in NS mercu-ry), ki smo ju silirali v dveh razvojnih fazah (R5, R7). Sojo smo pred siliranjem veneli 24 ur. Ocenili smo pridelek obeh sort ter ju silirali v štirih ponovitvah v steklene poskusne silose prostor-nine 1 L. Kakovost dobljenih silaž smo ocenili na podlagi vseb-nosti mlečne kisline, hlapnih maščobnih kislin in amonijakovega N, hranilno vrednost pa na podlagi kemične sestave in plina, ki se razvije pri inkubaciji vzorcev z vampovim sokom in vitro. Pridelek sušine je bil pri sorti NS mercury (6,55 t na ha v fazi R5 in 14,74 t na ha v fazi R7) večji kot pri sorti giullietta (6,12 t na ha sušine v fazi R5 in 13,67 t na ha v fazi R7). Vsebnost nepovretih vodo-topnih ogljikovih hidratov je bila manjša v silažah, pripravljenih v razvojni fazi R5. Glede vsebnosti surovih beljakovin, amonija-kovega dušika, ocetne in maslene kisline se silaže niso statistično značilno razlikovale. Vsebnosti surove vlaknine, surovih maščob in neto energije za laktacijo so bile v razvojni fazi R7 statistično značilno večje kot v razvojni fazi R5. Ugotavljamo, da je za ugo-dnejši potek fermentacije in kakovostnejšo silažo siliranje v ra-zvojni fazi R7 primerneje kot siliranje v razvojni fazi R5. Gre za fazo, ko so posamezni listi začeli rumeneti in ko je eden od stro-kov že dobil končno barvo.

Ključne besede: soja ,razvojna faza, kakovost silaž.

ABSTRACT

Soybean (Glycine max (L.) Merril) is relatively new crop on Slovenian farms. Generally, it is used as grain crop, however whole crop could also be ensiled. The study was conducted in 2015 with two varieties, Giulieta and NS Mercury. The aim of the study was to evaluate yield and silage quality at two growth stages R5 and R7. The yield of both varieties was estimated and material ensiled into the 1 L glass jars in three repetitions. Quality of the silages was estimated on the basis of the concentrations of lactic acid, vol-atile fatty acids and ammonia nitrogen and the energy value was assessed on the basis of the gas produced during incubation of samples with rumen liquor in vitro. Herbage dry matter yield was higher in NS Mercury (6.55 t ha-1 at R5 stage and 14.74 t ha-1 at R7 stage) in comparison to Giulietta (6.12 t ha-1 at R5 stage and 13.67 t ha-1 at R7 stage). Concentrations of unfermented water soluble carbohydrates were significantly lower in silages at growth stage R5 when compared to R7. Concentrations of crude protein, am-monia nitrogen, acetic and butyric acid were not significantly dif-ferent among silages. Concentrations of crude fibre, crude fat and net energy for lactation were significantly higher in growth stage R7 in comparison to growth stage R5. It can be concluded that the whole soybean crop is more suitable for ensiling at growth stage R7 than at growth stage R5. This is the phase when the individ-ual leaves begin to yellow, and when one of the pods has already received final colour.

Key words: soybean, growth stage, silage quality


NUTRITIONAL VALUE OF NEWLY INTRODUCED GENOTYPES OF HOME-GROWN CEREAL GRAINS IN PIGS

Rainer MOSENTHIN1, Pia ROSENFELDER-KUON2


1 Prof. Dr. Dr. h. c., Institute of Animal Science, University of Hohenheim, 70593 Stuttgart, Germany2 Dr. sc. agr., Institute of Animal Science, University of Hohenheim, 70593 Stuttgart, Germany

ABSTRACT

Cereal grains such as barley, rye, triticale and wheat are the main energy source in diets for pigs, but they also contribute significant-ly to the crude protein (CP) and amino acid (AA) supply of pigs. However, differences in nutrient and energy content among grain species, in particularly variations in CP, AA and non-starch poly-saccharides (NSP) content, need to be taken into account in diet formulation. In diets for pigs, triticale and wheat have proven to be a preferred source of digestible energy and digestible CP and AA as they are high in starch and low in fiber content. There is evidence that triticale is superior in protein quality compared to wheat, but this grain species is locally grown, thereby the access to this feed

resource is still limited. On the other hand, the use of rye and bar-ley in pig feeding is rather restricted due to relatively high contents of anti-nutrients and lower standardized ileal digestibility (SID) of AA. In view of the relatively low SID of CP and AA in all grain spe-cies in comparison to tabulated values, it is recommended to ad-just these SID values accordingly to avoid potential overestimation in digestible AA supply to pigs. It appears that progress in plant breeding did not contribute to a broad diversification both in nu-trient content and SID of CP and AA within grain species, which is in favor of improving the accuracy in diet formulation for pigs.

Key words: cereal grains, nutritional value, amino acid digestibility, pigs


OCENA UČINKOVITOSTI IZRABE ENERGIJE PRI KRAVAH MOLZNICAH RJAVE, ČRNO-BELE IN LISASTE PASMEESTIMATION OF ENERGY EFFICIENCY IN BROWN SWISS, HOLSTEIN AND SIMMENTAL DAIRY COWS

Jana OBŠTETER1, Jože VERBIČ1, Tomaž PERPAR1, Andreja ŽABJEK1, Drago BABNIK1

1 Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

Namen raziskave je bil določiti izkoriščanje energije za prirejo mleka pri molznicah rjave, črno-bele in lisaste pasme v Sloveni-ji. Energijske potrebe za posamezno kravo so bile izračunane na podlagi normativov za potrebe po energiji za vzdrževanje, prire-jo mleka in brejost. Pri tem so bili uporabljeni dejanski podatki o mlečnosti in telesni masi 63.985 krav. Telesne mase krav so bile napovedane na podlagi mase klavnih trupov ob zakolu in standar-dizirane na 200. dan po telitvi. Podatki o mlečnosti v celi laktaciji so bili pridobljeni iz Centralne podatkovne zbirke Govedo. Ener-gijska učinkovitost je bila izražena kot poraba neto energije za lak-tacijo na kg prirejenega mleka. Ugotovljeno je bilo, da so najbolj učinkovite krave črno-bele pasme (4,99 in 4,94 MJ na kg mleka v prvi in naslednjih laktacijah), sledijo krave rjave pasme (5,63 in 5,51 MJ na kg mleka) najmanj pa krave lisaste pasme (6,06 in 5,93 MJ na kg mleka v prvi in naslednjih laktacijah). Prva laktacija se je izkazala kot energijsko manj učinkovita kot druga in naslednje laktacije. Ugotovljeno je bilo, da se energijska učinkovitost krav z naraščajočo telesno maso zmanjšuje, povečuje pa se z narašča-jočo mlečnostjo. Krave masnega razreda 600-700 kg porabijo na kg prirejenega mleka za 9 do 11 % več energije kot krave masnega razreda 400-500 kg. Rezultati podpirajo predhodne ugotovitve, da selekcija na mlečnost brez vključitve telesne mase vodi k slabši učinkovitosti krav molznic.

Ključne besede: krave molznice, energijska učinkovitost, telesna masa, mlečnost, energijske bilance, Slovenija

ABSTRACT

This study aimed to investigate the energy efficiency in Slove-nian Brown Swiss, Holstein and Simmental dairy cows. Energy required for maintenance, milk yield and gestation was calculat-ed according to the general equations using actual body mass and milk yield of 63,985 dairy cows. Cows’ body masses were estimat-ed based on carcass weight and standardised onto the 200th day postpartum. Data regarding milk yield was obtained from Central cattle breeding database Govedo. Energy efficiency was expressed as the net energy for lactation input per kg of produced milk. The results revealed Holstein cows as the most efficient (4.99 and 4.94 MJ per kg of milk in the first and subsequent lactations), followed by Brown Swiss (5.63 and 5.51 MJ per kg of milk) and Simmental cows (6.06 and 5.93 MJ per kg milk in the first and subsequent lactations). Further on, first lactation was showed as less efficient than second and subsequent lactations. It was showed that the energy efficiency of cows decreases with increasing body mass and increases with increasing milk yield. Comparing to cows in 400-500 kg mass class, cows in 600-700 kg mass class use on av-erage 9-11% more energy for the production of 1 kg of milk. The results support previous conclusions pointing out that selection on milk yield without inclusion of body mass results in less effi-cient dairy cows.

Key words: dairy cows, energy efficiency, body mass, milk yield, energy balance, Slovenia


KVANTIFIKACIJA USPEŠNOSTI ODSTRANJEVANJA IZTREBKOV S POLNIH TALNIH POVRŠIN V HLEVIH KRAV MOLZNIC: RAZVOJ IN VALIDACIJA MERILNE METODE TER REZULTATI PRIMERJAVEQUANTIFYING THE RESIDUAL SOILING MASS AFTER THE REMOVAL OF DUNG FROM SOLID FLOOR SURFACES IN DAIRY HOUSING: DEVELOPMENT AND VALIDATION OF A MEASURING METHOD AND RESULTS OF COMPARATIVE MEASUREMENTS

Jernej POTEKO1, Sabine SCHRADE2, Beat STEINER3, Michael ZÄHNER4, Rajko BERNIK5, Matthias SCHICK6

1 MSc, Agroscope, Institute for Sustainability Sciences ISS, Taenikon 1, CH-8356 Ettenhausen, Switzerland2 PhD, prav tam3 Dipl.-Ing. (FH), prav tam4 PhD, prav tam5 Prof. Dr., University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenia6 Prof. Dr., Agroscope, Inst. for Sustainability Sciences ISS, Taenikon 1, CH-8356 Ettenhausen, Switzerland

POVZETEK

Čiste talne površine v reji krav molznic pozitivno vplivajo na zdravje parkljev, čistočo živali in zmanjševanje emisij amonijaka. Uspešnost čiščenja tal je odvisna od mase blata in urina, ki osta-nejo na površini za čiščenjem. V študiji je bila v laboratorijskih pogojih razvita in validirana metoda za kvantifikacijo ostankov ne-čistoče na polnih talnih površinah. Primerjali smo maso ostanka nečistoče po čiščenju s petimi različnimi tipi strgal, dvema tipo-ma talnih površin in dvema tipoma mešanice blata in urina. Re-zultati primerjave v laboratorijskih pogojih kažejo na potencial optimiranja čiščenja z uskladitvijo strgala s tipom talne površine.

Ključne besede: ostanek nečistoče, kvaliteta čiščenja, polne talne površine, strgalne naprave

ABSTRACT

Clean floor surfaces in dairy housing have a positive impact on claw health, cleanliness of the animals and ammonia-emission re-duction. Cleaning quality depends on the residual soiling mass, i.e. what remains on the floor after dung removal. In this study a method for quantifying residual soiling on solid floor surfaces was successfully developed and validated at pilot-plant scale. In com-parison, the residual soiling mass of five different scraper tools was determined on two different floor surfaces and for two different types of manure at pilot-plant. The results from pilot-plant scale have shown a potential to improve the dung removal quality by interaction of floor surface and scraping tool.

Keywords: residual soiling , cleaning quality, method, solid floor surfaces, scraping tool


ANALIZA DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA ZMRZIŠČNO TOČKO MLEKAANALYSIS OF THE FACTORS THAT AFFECT THE FREEZING POINT OF MILK

Helena PREPADNIK1, Marija KLOPČIČ2, Anita ULE3

1 mag., KGZS Zavod Celje, Cesta v Trnovlje, 3000 Celje2 doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale3 mag. inž. zoot., prav tam

IZVLEČEK

Proučevali smo dejavnike, ki vplivajo na zmrziščno točko (ZT) mleka iz bazena na območju KGZS Zavoda Celje. Raziskava je po-tekala v obdobju od 2008 do konca leta 2013. V raziskavo je bilo vključenih 608 kmetij, na katerih smo s pomočjo ankete želeli ugotoviti stanje v njihovih čredah krav molznic. Od odkupovalcev mleka smo pridobili in analizirali rezultate analiz za 90.597 vzor-cev bazenskega mleka. Povprečna ZT bazenskih vzorcev mleka je bila -0,5209 °C. Dejavnike, ki vplivajo na ZT mleka smo anali-zirali s statističnim modelom, v katerega smo vključili sistemat-ske vplive iz ankete: način molže, material cevi v molziščih in na-čin hlajenja mleka. Iz podatkov o bazenskih vzorcih mleka smo vključili odkupovalca mleka, sestavo mleka: vsebnost beljakovin, laktoze in sečnine ter sezono in razmerje med maščobo in belja-kovinami. Podatke o velikosti črede, pasmi, dobi med telitvama, deležu izločitev in intenzivnosti reje smo pridobili iz podatkov-ne zbirke Govedo. Vsi dejavniki imajo statistično značilen vpliv na ZT mleka. Z modelom smo pojasnili 32 % variance. Izračunali smo korelacije med ZT mleka in ostalimi lastnostmi mleka. Naj-večjo korelacijo smo ugotovili med vsebnostjo beljakovin in ZT mleka (r = 0,31), manjšo pa z vsebnostjo laktoze (r = 0,15) ter sečnine v mleku (r = 0,14).

Ključne besede: govedo, krave molznice, mleko, sestava mleka, zmrziščna točka, bazenski vzorci

ABSTRACT

We examined the factors influencing milk freezing point in cooling tank samples in the territory of Agriculture and Forest-ry Institute Celje. The research took place from 2008 to the end of 2013. It included 608 farms on which a situation in herds of dairy cows is established using a questionnaire. From the purchas-ers of milk, we obtained and processed 90,597 samples of pool milk. For the period from 2008 to the end of 2014, we obtained and processed 783,061 individual samples within the month-ly (milk yielding records) controls of productivity of individual animals. Average freezing point of the samples of pool milk was -0.5209 °C. Factors influencing milk freezing point were analysed with a statistical model. The statistical model included influences from the survey: way of milking, material of pipes in milk rooms, and a way of cooling milk. Based on the data on pool samples of milk, we included the following: milk purchaser, milk composi-tion, such as content of protein, lactose, and urea, and season, and ratio between fat and protein. From the milk yielding records con-trol we included the data on herd size, breed, calving period, share of excretions, and breeding intensity. For all systematic influenc-es included in the statistical model, we confirmed a statistically typical influence on milk freezing point. With the model we ex-plained 32% of variance. Based on the analyses of the samples of pool milk, we calculated correlations among milk freezing point and other characteristics of milk. The highest correlation was cal-culated among the content of protein and milk freezing point r = 0.31, and smaller correlation was calculated among the content of lactose and urea in milk r = 0.15 (lactose) and r = 0.14 (urea).

Key words: cattle, dairy cows, milk, composition, freezing point, cooling tank samples


KONDICIJA PLEMENSKIH SVINJ OD ODSTAVITVE DO PREGLEDA NA BREJOST NA SLOVENSKIH KMETIJAHBODY CONDITION OF SOWS BEFORE WEANING AND PREGNANCY CHECK ON SLOVENIAN FAMILY FARMS

Darja PREVALNIK1, Janja URANKAR2, Špela MALOVRH3

1 mag., univ. dipl. inž. zoot.., KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj, Slovenija2 univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija3 doc. dr., univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale, Slovenija

IZVLEČEK

Namen prispevka je spoznati, v kakšni kondiciji so svinje na slovenskih prašičerejskih kmetijah od odstavitve do pregleda na brejost, s čimer bomo spoznali, v kakšnem metabolnem statusu se nahajajo svinje ter proučili povezavo telesne kondicije svinj ob odstavitvi z velikostjo naslednjega gnezda.. Meritve smo opravlja-li od januarja do septembra 2015 na šestih kmetijah na obmo-čju KGZS Zavod Ptuj. Debelino slanine smo merili z ultrazvoč-nim aparatom Renco, ki ga uporabljamo pri preizkusu mladic in merjascev v pogojih reje. Ugotovili smo, da ima debelina hrbtne slanine velik razpon (6-36 mm) in temu primerljiva je bila tudi ocena kondicije (ocene 1-5): na kmetijah srečamo tako izrazito presuhe živali (1) kot predebele (5), obe skrajnosti pa predstavlja-ta neprimerno kondicijo. Svinjam se je od odstavitve do pregle-da na brejost debelina hrbtne slanine povečala za 2,1 mm, ocena kondicije pa za 0,8 točk. Na dolžino interim obdobja sta vplivala tako kondicija ob odstavitvi kot kmetija. Kar 65 % svinj se je bu-kalo na 5. dan. Svinje, ki so imele oceno za kondicijo ob odstavitvi 2,5 točke ali manj, so imele kar 18,88 krat večji obet za podaljša-no interim obdobje kot svinje, ki so ob odstavitvi imele oceno za kondicijo več kot 2,5 točke. Rejcem predlagamo, da med redna rejska opravila uvedejo tudi spremljanje in ocenjevanje kondicije tekom reprodukcijskega ciklusa.

Ključne besede: prašiči, svinje, kondicija, debelina hrbtne slanine, velikost gnezda

ABSTRACT

The purpose of the article is to study body condition in sows from farrowing to weaning on Slovenian pig family farms, becau-se we want to find out in what metabolic status are the sows and to evaluate the connection between sow body condition and her production results. The measurements were performed between January and September 2015 on six family farms within the area KGZS Zavod Ptuj. The measurements were carried out by ultra-sound device Renco, which is used for on-farm test of gilts and boars. The range of backfat thickness (BF) was large (6-36 mm), and so was the range of assessed body (score 1-5): some animals we meet on farms were too thin animals (1), as well as too fat (5). Both extremes indicate improper body condition. From we-aning to pregnancy check, BF thickness in sows decreased for 2.1 mm and body condition score for 0.8 points. On the 5th day after weaning, 65% of sows were in heat. Sows scored 2.5 points or less for body condition at weaning had 18.88 times greater odds ra-tio for the extended weaning to oestrus interval as sows receiving more than 2.5 points. Breeders are suggested to introduce scor-ing and monitoring sow body condition during the reproductive cycle as daily routine.

Key words: pigs, sows, body condition, back fat, litter size


UPORABA ANTIOKSIDANTOV V PREHRANI NEPREŽVEKOVALCEVUSE OF ANTIOXIDANTS IN NON RUMINANT NUTRITION

Vida REZAR1, Alenka LEVART2, Tatjana PIRMAN3, Janez SALOBIR4

1 doc. dr., univ. dipl. inž. kmet., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano, Groblje 3, 1230 Domžale2 asist. dr., univ. dipl. inž. kem., prav tam3 prof. dr., univ. dipl. inž. kmet., prav tam4 prof. dr., univ. dipl. inž. kmet., prav tam

IZVLEČEK

Antioksidanti imajo v prehrani živali pomembno vlogo. Njiho-va uporaba ni pomembna le za zdravje živali, pač pa tudi za oksi-dacijsko stabilnost njihovih proizvodov. Vir antioksidantov za ži-vali so naravno prisotni antioksidanti v krmilih in v krmo dodani sintetični ali naravni antioksidanti in lastna sinteza v organizmu. V krmo za živali dodajamo različne antioksidante z namenom zašči-te krme pred oksidacijo, za zdravje živali in za oksidativno zaščito proizvodov (meso, jajca). Priporočila za dodajanje antioksidan-tov v krmo za neprežvekovalce (piščance, kokoši nesnice, praši-če, kunce) so glede na literaturne podatke različna. Najpogosteje v krmo za neprežvekovalce dodajamo sintetične antioksidante: BHT, BHA in druge komercialne pripravke, ki ščitijo krmo, za zdravje živali in zaščito organizma pred oksidativnim stresom pa so najbolj pomembni vitamini E in C, ter tudi nekateri minerali (npr. Se, Cu, Zn, Mn), ki so sestavni deli antioksidativnih enci-mov. V prispevku je predstavljen pomen uporabe in priporočene količine posameznih antioksidantov v prehrani piščancev, kokoši nesnic, prašičev in kuncev.

Ključne besede: prehrana, antioksidanti, potrebe, piščanci, kokoši, prašiči, kunci

ABSTRACT

Antioxidants play an important role in animal nutrition. Their use is not important only for health of animals, but also for the oxidative stability of their products. Sources of antioxidants for animals are naturally occurring antioxidants in the feed synthetic or natural antioxidants added to the feed, and synthesis of anti-oxidants in the body. In animal feed various antioxidants are add-ed to protect the feed from oxidation, to improve animal health and for the protection of animal products (meat, eggs) from ox-idation. According to the literature data recommendations for supplementation of antioxidants to the feed for monogastric an-imals (chickens, laying hens, pigs, rabbits) are different. Feed for non-ruminants is usually supplemented with different synthetic antioxidants such as BHT, BHA, and other commercial products which protect feed from oxidation. Vitamins E and C, principal fat and water soluble antioxidants, together with some minerals (eg. Se, Cu, Zn, Mn), which are the part of the antioxidant enzymes, are the most important components for animal health and pro-tection of the organism from oxidative stress. In this paper the importance of nutrient requirements and recommendations of the most important antioxidants and minerals in the nutrition of chickens, laying hens, pigs and rabbits are presented.

Key words: nutrition, antioxidants, requirements, broilers, laying hens, pigs, rabbits


FUTTERAUFNAHME UND KÖRPERENTWICKLUNG VON LÄMMERN UND KITZEN IN ABHÄNGIGKEIT VON DER DAUER DER MILCHAUFNAHMEFEED INTAKE AND BODY DEVELOPMENT OF LAMBS AND KIDS DEPENDING ON DURATION OF MILK INTAKE

Ferdinand RINGDORFER1, Reinhard HUBER1

1 Lehr-und Forschungszentrum Raumberg-Gumpenstein, A-8952 Irdning

ZUSAMMENFASSUNG

In einen Fütterungsversuch mit 36 Ostfriesischen Milch-schaflämmern (OM) und 36 Saanenziegenkitzen (SA) wurde der Einfluss der Tränkedauer, 7 Wochen bzw. 11 Wochen, auf Fut-teraufnahme und Körperentwicklung in den ersten 77 Lebensta-gen untersucht. Die Konzentration der Tränke war bei den Läm-mern 180 g Milchaustauscher (MAT) pro Liter Wasser, bei den Kitzen waren es 130 g. Insgesamt entwickelten sich die Lämmer besser als die Kitze und die Tiere mit 11 Wochen Tränkedauer besser als jene mit 7 Wochen. Die Tiere der 7 Wochengruppen erhielten die Tränke rationiert, daher auch kein signifikanter Un-terschied zwischen Lämmern und Kitzen in der Gesamttränke-aufnahme, 59,07 kg bzw. 56,76 kg. Bei den 11 Wochengruppen war die Gesamttränkeaufnahme bei den Kitzen höher als bei den Lämmern, 151,90 kg bzw. 128,14 kg. Die Lämmer haben zur Tränke mehr Kraftfutter gefressen, die Kitze mehr Heu. Die Tie-re der 7 Wochengruppe hatten insgesamt eine höhere Heu- und Kraftfutteraufnahme im Vergleich zu den Tieren der 11 Wochen Tränkeperiode. Am 35. Lebenstag bestand bei den Lämmern kein Unterschied bei den Körpermaßen zwischen der 7 Wochengrup-pe und der 11 Wochengruppe, bei den Kitzen hingegen waren die Körpermaße bei der 7 Wochengruppe deutlich niedriger aus bei der 11 Wochengruppe.

Schlüsselbegriffe: Lämmeraufzucht, Kitzaufzucht, Milchaustauscher, BCS

ABSTRACT

In a feeding experiment with 36 East Friesian milk sheep lambs and 36 Saanen goat kids influence of drinking period, 7 weeks vs. 11 weeks, on food intake and body development in the first 77 days of life was investigated. The concentration of milk replacer was 180 g per liter of water for lambs, and 130 g for kids. Overall, the lambs developed better than the kids and the animals with 11 weeks drinking period better than those with 7 weeks. The animals of the seven weeks groups received the milk replacer ra-tioned, therefore also no significant difference between lambs and kids in the overall drinking intake, 59.07 kg vs. 56.76 kg. In the 11 weeks groups the total drinking intake was higher for the kids than the lambs, 151.90 kg vs. 128.14 kg. Additionally to milk re-placer lambs have eaten more concentrate and kids more hay. The animals of the seven weeks group had a higher overall hay and concentrate intake compared to animals with 11 weeks drinking period. At 35 days of age no difference in body size between the seven weeks group and 11 weeks group was found for lambs, how-ever, for the kids the measurements in the seven weeks group were significantly lower than in the 11 weeks group.

Keywords: rearing lambs, rearing kids, milk replacer, BCS


VLAKNINA V PREHRANI PRAŠIČEVFIBRE IN PIG NUTRITION

Janez SALOBIR1


1 prof. dr., univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Katedra za prehrano, Groblje 3, 1230 Domžale

IZVLEČEK

Čeprav lahko vlaknina negativno vpliva na prebavljivost hranil, ima zaradi funkcionalnih lastnosti tudi zelo ugodne učinke na zdravje in počutje živali, pa tudi na okolje. Zato je vlaknina tudi v prehrani prašičev nujno potrebna skupina hranil. Krmila se ne razlikujejo le v vsebnosti, ampak tudi v lastnostih vlaknine, predvsem topnosti, sposobnosti za vezanje vode ter fermentabil-nosti. V želodcu in tankem črevesu predstavlja netopna vlaknine celične stene oviro za dostop prebavnim encimov do celične vse-bine, topna vlaknina pa poveča viskoznost črevesne vsebine. Vla-knina ima kot substrat za mikrobno fermentacijo in zaradi pove-čanja mase in volumna intestinalne vsebine lahko ugodne učinke na potek prebave, zdravje prebavil in živali, kar je lahko posebej ugodno pri pujskih v času odstavitve in pri brejih svinjah, saj lahko poveča sitost in zmanjša pojavnost agresivnega obnašanja.

Ključne besede: vlaknina, prašiči, prehrana

ABSTRACT

Although dietary fiber negatively affects nutrient digestibility, fiber has to be included in the diet to maintain normal physiolo-gical function and health of the intestinal tract, to promote animal welfare and due to positive effects on the environment. The feed-stuffs do not differ only in the fibre content but also in their che-mical and physical properties, especially solubility, water holding capacity and fermentability. While the insoluble cell wall fibre act as a barrier against digestive enzymes, the soluble fibre increase the intestinal viscosity; both is associated with a reduced nutri-ent and energy digestion and absorption. The dietary fibre has as a substrate for microbial fermentation and due to increased bul-kiness of the intestinal contents many favourable effects on dige-stive process, gut integrity and animal health, especially in piglets at the time of weaning and in pregnant sows as it increases the sa-tiety and reduces aggressive behaviour.

Key words: fibre, pigs, nutrition


MILCH VOM GRÜNLAND - LEISTUNGSPOTENZIALE UND FÜTTERUNGSSTRATEGIENMILK PRODUCTION FROM GRASSLAND - POTENTIALS AND FEEDING STRATEGIES

Herbert STEINGAß1


1 Dr. sc. agr., Universität Hohenheim, Institut für Nutztierwissenschaften, FG Tierernährung, 70593 Stuttgart

ZUSAMMENFASSUNG

Obwohl die Zusammensetzung eines jungen Grünfutters den Anforderungen an ein Alleinfutter für Hochleistungskühe nahe kommt, ist die erzielbare Aufnahme an Trockenmasse (TM) ge-ringer als z.B. bei einer vergleichbaren Totalmischration. Wesent-liche Ursache ist der mit dem Fressen verbundene hohe Aufwand für die Kauarbeit bei Grünfutter. Die Kauzeit begrenzt die Auf-nahme auf <20 kg TM, was eine Milcherzeugung von höchstens 30 kg pro Kuh und Tag ermöglicht. Im Vergleich zu Grün- oder Trockenfutter wird von Silagen bei vergleichbarem Energiegehalt weniger TM aufgenommen. Der Gehalt an Gärsäuren, insbeson-dere an Essigsäure, scheint die Hauptursache dafür zu sein. Zur Optimierung der Futteraufnahme sind daher hohe TM-Gehalte empfehlenswert. Trotz ihres begrenzten Energiegehaltes können Leguminosen aufgrund ihres zügigen ruminalen Abbaus zu einer Steigerung der Futteraufnahme beitragen. Grünfutter und Gras-silagen enthalten sehr wenig unabbaubares Rohprotein. Daraus resultieren relativ niedrige Gehalte an nXP. Verbunden mit ho-hen Rohproteingehalten führt dies zu hohen ruminalen N-Über-schüssen, die in Silagerationen durch Ergänzung mit kohlenhyd-ratreichen Futtermitteln ausgeglichen werden sollten. Bei Silagen führen hohe Anwelkgrade zu einer deutlichen Verbesserung des Proteinwertes. Das Rohfett im Futter vom Grünland zeichnet sich durch hohe Anteile an Linolensäure aus. Obwohl im Pansen eine intensive Hydrogenierung ungesättigter Fettsäuren stattfindet, sind in Milch vom Grünland deutlich höhere Gehalte an Lino-lensäure bzw. n-3-Fettsäuren und konjugierten Linolsäuren nach-zuweisen, ein Alleinstellungsmerkmal von „Grünlandmilch“, das als Vermarkungsargument zunehmend genutzt wird.

Schlüsselbegriffe: Milchkuh, Grünfutter, Silage, Futterleguminosen, Futteraufnahme, Milchzusammensetzung, CLA

ABSTRACT

Although the composition of young fresh grass corresponds well with the nutrient demand of high yielding dairy cows, the potenti-al dry matter (DM) intake is lower than for a TMR of comparable composition. The main reason is the high expense for chewing of fresh grass. Chewing time restricts the potential intake to <20 kg DM, which allows a milk production of <30 kg. Dry matter inta-ke of silages is lower compared to fresh or dried grass of compa-rable energy content owing to the content of fermentation acids, especially of acetic acid. To optimize DM intake a high degree of wilting of silages is recommended. Forage legumes, although lower in energy content than grass, are of advantage in respect to DM intake owing to their fast ruminal degradation rate. The content of ruminal undegradable crude protein of grass and grass silage is low. The concomitantly occurring high crude protein content le-ads to high a ruminal N-excess which should be counterbalanced by supplements rich in carbohydrates. A high degree of wilting improves the protein value of grass silages considerably. The cru-de lipid fraction of grassland products is characterized by its high content of linolenic acid. Although unsaturated fatty acids are in-tensively hydrogenated in the rumen, a higher share of linolenic acid and of conjugated linoleic acids can be observed in milk be-ing a unique feature of “milk from grassland” which is increasingly used as a marketing argument.

Keywords: Dairy cow, pasture, silage, fodder legumes, feed intake, milk composition, CLA


GENETSKI IN OKOLJSKI NIVO ZNOTRAJ ČREDE PRI PREIZKUSU MLADIC IN MERJASCEV WITHIN HERD GENETIC AND ENVIRONMENTAL TRENDS FOR GILTS AND BOARS TESTED ON-FARM

Janja URANKAR1, Tina FLISAR2, Milena KOVAČ3, Špela MALOVRH4

1 univ. dipl. inž. zoot., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale, Slovenia2 univ. dipl. inž. zoot., prav tam3 prof. dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam4 doc. dr., univ. dipl. inž. zoot., prav tam

IZVLEČEK

Na kmetijah smo ocenili genetske in okoljske trende za trajanje pitanja, debelino hrbtne slanine in število seskov znotraj črede. Napovedi plemenskih vrednosti in ocene za rejca smo izračunali s pomočjo paketa PEST kot direktne rešitve sistema enačb mešane-ga modela. V analizo sta bili vključeni maternalni pasmi (sloven-ska landrace - linija 11 in slovenski veliki beli prašič), maternalna hibrida 12 in 21 ter pasma pietrain. Pri trajanju pitanja in debelini slanine v preizkusu mladic je naključni del modela vključeval sku-pno okolje v gnezdu, rejec-leto in direktni aditivni genetski vpliv. Pri preizkusu merjascev je naključni del modela za omenjeni la-stnosti vključeval direktni aditivni genetski vpliv, permanentno okolje merjasca ter vpliv skupnega okolja v gnezdu. Pri številu se-skov smo kot naključne vplive obravnavali skupno okolje v gnez-du in direktni aditivni genetski vpliv. Genetski trendi za kmetije skupaj so pri vseh lastnostih v zadnjem petletnem obdobju ugo-dni, so pa opazne razlike med rejci. Večja naključna nihanja med leti so opazna pri rejcih z manjšim številom preizkušenih mladic ali merjascev. Tudi pri okoljskem nivoju v čredi so opazna precej-šnja nihanja. Pri opazovanem rejcu se med leti kaže okoljski trend zmanjševanja, kar pomeni, da je z različnimi rejskimi (negenetski-mi) ukrepi uspešno skrajšal neproduktivno fazo.

Ključne besede: prašiči, trajanje pitanja, debelina slanine, število seskov, genetski trendi, ocene za rejca

ABSTRACT

Genetic and environmental trends for days on test, backfat thickness and teat number on family farms were estimated using mixed model methodology in the PEST package. Maternal bre-eds (Slovenian Landrace - line 11, Slovenian Large White), their crosses (Hybrids 12 and 21) and Pietrain breed were included. Direct additive genetic effect, common litter environment and in-teraction between farm and year were treated as random effects in statistical model for days on test at gilts. Random part of mo-del for boars included direct additive genetic effect, boar perma-nent environment and common litter environment. In random part of model for teat number only common litter environment and direct additive genetic effect were included. All traits showed favourable genetic changes during last five years. However big dif-ferences between farms can be observed in days on test. Enviro-nmental trend during years for presented farm is favourable, whi-ch suggests that days on test can be shortened with technological measures.

Key words: pigs, days on test, backfat thickness, teat number, genetic trends, farm estimation


SPREMEMBE SESTAVE IN ENERGIJSKE VREDNOSTI LUCERNE MED VENENJEM, SUŠENJEM IN SILIRANJEMCHANGES OF COMPOSITION AND ENERGY VALUE OF ALFALFA DURING WILTING, DRYING AND ENSILING

Jože VERBIČ1, Janez BENEDIČIČ2, Branko LUKAČ1, Tomaž ŽNIDARŠIČ1, Janko VERBIČ1, Veronika KMECL1, Špela VELIKONJA BOLTA1


1 Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 2 Fakulteta za strojništvo univerze v Ljubljani, Aškerčeva 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IZVLEČEK

V dveh poskusih smo preučevali spremembe kemijske sestave, energijske vrednosti, vsebnosti β-karotena in vitamina E med ve-nenjem, kondenzacijskim sušenjem, siliranjem in skladiščenjem lucerne v valjastih balah. Med siliranjem, kondenzacijskim suše-njem in sušenjem na tleh se je vsebnost neto energije za laktaci-jo (NEL) zmanjšala za 3 do 13, 7 do 16 in 12 do 13 %, vsebnost β-karotena za 64 do 75, 52 do 91 in 98 %, vsebnost vitamina E pa za 66 do 82, 35 do 70 in 86 do 87 %. Vsebnost sladkorjev se je med sušenjem na kondenzacijski sušilnici zmanjšala bolj kot pri silira-nju ovele lucerne, najmanj sladkorjev pa je vsebovalo lucernino seno. Vsebnost surovih beljakovin se med siliranjem, kondenzacij-skim sušenjem in med sušenjem lucerne na tleh ni spremenila. Na podlagi vsebnosti dostopnih, na vlakna vezanih beljakovin lahko sklepamo, da je z vidika izkoriščanja beljakovin pri prežvekoval-cih sušenje lucerne ugodnejše od siliranja. V ugodnih vremenskih razmerah je bilo zmanjšanje energijske vrednosti med siliranjem in kondenzacijskim sušenjem obsežnejše kot med venenjem na polju. Zmanjšanje vsebnosti β karotena je bilo v neugodnih vre-menskih razmerah obsežnejše kot v razmerah, ki omogočajo hi-tro oddajanje vlage. Ugotovili smo, da je pri sušenju na tleh zelo težko doseči primerno vsebnost sušine za baliranje sena. S silira-njem in kondenzacijskim sušenjem lucerne je mogoče zmanjšati odvisnost spravila od vremenskih razmer.

Ključne besede: lucerna, silaža, seno, kondenzacijsko sušenje, energijska vrednost, sestava, β- karoten, vitamin E

ABSTRACT

In two experiments we studied the changes in the chemical composition, energy value, the content of β-carotene and vita-min E during the wilting, condensation drying, ensiling and sto-rage of alfalfa in round bales. During the ensiling, condensation drying and field drying, the content of the net energy for lactation (NEL) declined by 3 to 13, 7 to 16 and 12 to 13%, the content of β-carotene by 64 to 75, 52 to 91 and 98% and the content of vita-min E by 66 to 82, 35 to 70 and 86 to 87%. During the condensati-on drying the concentration of sugars declined to a greater extent than during the ensiling of wilted alfalfa. The lower concentration of sugars was found in alfalfa hay. Crude protein content has not changed during the ensiling, condensation drying and during the field drying of alfalfa. On the basis of the content of available fibre protein it can be concluded that in terms of protein utilization in ruminants, drying of alfalfa is more favourable than ensiling. In favourable weather conditions, the reduction of the energy value during the ensiling and condensation drying is more extensive than during the field wilting of forage. Reduction of β-carotene level was more extensive in adverse weather conditions than un-der conditions which permit the rapid moisture evaporation. We have found that it is very difficult to reach an appropriate dry mat-ter content of hay by the means of field drying. The ensiling and condensation drying can reduce the dependence of alfalfa harve-sting on weather conditions.

Key words: alfalfa, silage, hay, condensation drying, energy value, composition, β-carotene, vitamin E


EXPERIMENTAL DAIRY HOUSING FOR COMPARATIVE EMISSION MEASUREMENTSVERSUCHSSTALL FÜR MILCHVIEH ZUR DURCHFÜHRUNG VON VERGLEICHENDEN EMISSIONSMESSUNGEN

Sabine SCHRADE1, Michael ZÄHNER1, Jernej POTEKO1, Kerstin ZEYER2, Joachim MOHN2, Beat STEINER1, Margret KECK1

1 Agroscope, Institute for Sustainability Sciences ISS, Taenikon 1, CH-8356 Ettenhausen, Switzerland2 Empa, Laboratory for Air Pollution / Environmental Technology, 8600 Duebendorf, Switzerland

ABSTRACT

To develop ammonia (NH3) and greenhouse gas (GHG) mit-igation strategies a new experimental dairy housing for emission measurements was built in 2015. It consists of two experimental compartments - each for 20 dairy cows - and a centre section for milking, technical installations, office and analysis. The two spa-tial separated housing compartments enable comparable meas-urement conditions (e.g. climatic conditions) in practical scale. Thereby, the emission reduction potential of abatement measures can be quantified in relation to the reference system. To deter-mine emissions of natural ventilation, a tracer-ratio method with two tracer gases, SF6 and SF5CF3, is used. Based on the modu-lar design and the flexible floor elements structural/process-en-gineering and organisational abatement measures can be varied and validated efficiently: exercise-area design, feeding stalls, ma-nure removal interval etc. Beside emission values relevant accom-panying parameters are recorded: Meteorological parameters in the housing and outside area, animal parameters, feed data and ex-ercise area soiling. These variables enable to document the release of NH3 and GHG as well as to verify ceteris paribus conditions in the two experimental compartments. Animal data like live weight, milk urea content and milk yield are needed to form comparable experimental groups.

Keywords: experimental housing, dairy, emissions, abatement measures, comparative measurements

ABSTRACT

Zur Entwicklung von Maßnahmen zur Minderung von Ammo-niak (NH3) und Treibhausgasen (THGs) wurde im Jahr 2015 ein neuer Milchvieh-Versuchsstall für Emissionsmessungen fertigge-stellt. Er besteht aus zwei Versuchsbereichen für je 20 Milchkühe sowie einem Mittelteil für Melken, Technik, Büro und Analytik. Die beiden räumlich getrennten Versuchsbereiche ermöglichen vergleichbare Versuchsbedingungen (z.B. klimatische Bedingun-gen) im Praxismaßstab. Das ermöglicht, das Reduktionspotenzi-al von Massnahmen zur Emissionsminderung im Vergleich zu ei-nem Referenzsystem zu quantifizieren. Um Emissionen bei freier Lüftung zu bestimmen, wird eine Tracer-Ratio-Methode mit den beiden Tracergasen SF6 und SF5CF3 eingesetzt. Mit modulartiger Bauweise und variablen Bodenelementen können baulich-verfah-renstechnische und organisatorische Minderungsvarianten effizi-ent variiert und bewertet werden: Laufflächenausführung, Fress-stände, Entmistungsintervalle etc. Neben den Emissionsdaten werden relevante Begleitparameter erhoben: Stall- und Aussenkli-ma, Tierparameter, Futterdaten und Laufflächenverschmutzung. Diese Parameter ermöglichen sowohl die Freisetzung von NH3 und THGs zu beschreiben als auch ceteris paribus Bedingungen in den beiden Versuchsbereichen sicherzustellen. Tierparameter wie Lebendmasse, Milchharnstoffgehalt und Milchleistung die-nen zur Zusammenstellung vergleichbarer Versuchsgruppen.

Schlüsselbegriffe: Versuchsstall, Milchvieh, Emissionen, Minderungsmassnahmen, vergleichende Messungen


VPLIV POLIMORFIZMOV IZBRANIH KANDIDATNIH GENOV NA KAKOVOST MESA BIKOV SLOVENSKE LISASTE PASMEEFFECT OF POLYMORPHYSMS AT SELECTED CANDIDATE GENES ON MEAT QUALITY TRAITS IN SLOVENIAN SIMMENTAL BULLS

Anja HORVAT ALEKSIĆ1, Martin ŠKRLEP2, Andreja ŽABJEK3, Blaž ŠEGULA4, Marjan JANŽEKOVIČ5, Milan REPIČ6, Peter DOVČ7

1 mag., Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ul. 17, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] doc. dr, prav tam3 prav tam4 mag., prav tam5 doc. dr., Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče6 mag., ŽIPO živinoreja poljedelstvo Lenart d.o.o., Šetarova 21, 2230 Lenart v Slovenskih goricah7 prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Groblje 3, 1230 Domžale

IZVLEČEK

V raziskavi smo preverili frekvence izbranih polimorfizmov kan didatnih genov CAST, LEP, SCD1, CAPN1 in DGAT1 ter nji-hov vpliv na lastnosti kakovosti govejega mesa. Analizirali smo meso 116 slovenskih bikov lisaste pasme, vključenih v test rastnih in klavnih lastnosti. Opravili smo analize parametrov kakovosti mesa (vključno z barvo, trdoto mesa, izgubo mesnega soka, pH) in genotipizacijo ter statistično ovrednotili vpliv genov. Pri genu DGAT1 genotipa KK nismo našli, medtem ko je bila frekvenca ge-notipov AA 94 % in KA le 6 %, kar nakazuje na fiksacijo alela A. Pri LEP je bila frekvenca genotipov pri AA 62 %, AB 35 % in BB le 3 %. Podobno smo pri CAPN1 našli le 6 % genotipa CC, fre-kvenca ostalih dveh genotipov pa je bila višja (i.e. 36 % CT in 58 % TT). Pri vseh proučevanih genih smo našli statistično značilne povezave (P < 0,05) s kakovostjo mesa. CAST nakazuje vpliv na marmoriranost in delež vode v mesu, LEP je bil povezan z zama-ščenostjo, izcejo mesnega soka in barvo mesa, SCD1 in DGAT1 pa s količino maščobe, marmoriranostjo in barvo mesa. CAPN1 na-kazuje vpliv le na debelino mišice. Glede na izkazan močan vpliv LEP in SCD1 na lastnosti kakovosti govejega mesa bi bilo ta dva smiselno uporabiti pri selekciji.

Ključne besede: lisasti biki, kakovost mesa, genski polimorfizmi

ABSTRACT

In the present study genotype frequencies of selected poly-morphisms at candidate genes CAST, LEP, SCD1, DGAT1 and CAPN1 and their association with beef quality traits was evaluat-ed. Meat samples from 116 Slovenian Simmental bulls involved in the offspring test were analyzed. Meat quality traits were evaluat-ed (including colour, tenderness, drip loss, pH ...) and genotyping was performed. The effect of genes on meat quality was statistical-ly evaluated. Regarding genotype frequencies, the genotype KK at DGAT1 locus was not present, while the frequency of the AA and KA genotypes were 94% and 6%, respectively. The frequen-cies of LEP genotypes were 62%, 35% and 3% for AA, AB and BB, respectively. The genotype frequencies of CAPN1 were similarly distributed, i.e. 6%, 36% and 58% for CC, CT and TT, respective-ly. CAST genotype was associated with marbling and water con-tent, LEP impacted fatness, drip loss and meat color, SCD1 and DGAT1 influenced fat content, marbling and meat color, whereas CAPN1 affected the thickness of muscle. Based on our results we can confirm that investigated polymorphisms, especially those in LEP and SCD1 genes could be implemented in selection schemes, due to their strong influence on specific meat quality traits.

Key words: Simmental bulls, meat quality, genetic polymorphisms


NAPOVED KLAVNOSTI GOVED NA PODLAGI MASE KLAVNIH TRUPOVPREDICTION OF DRESSING PERCENTAGE OF CATTLE ON THE BASIS OF CARCASS WEIGHT

Andreja ŽABJEK1, Tomaž PERPAR1, Jože VERBIČ1

1 Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: [email protected]

IZVLEČEK

V prispevku prikazujemo enačbe za napoved klavnosti goved. Enačbe smo razvili na podlagi mase živali ob zakolu in mase klav-nih trupov različnih kategorij goved (biki, telice, teleta in kra-ve), ki so bile zaklane v eni izmed slovenskih klavnic (n=22.930). Enačbe nam v prvi vrsti omogočajo oceno telesne mase živali na podlagi mase klavnega trupa, posredno pa tudi oceno nekaterih parametrov, ki jih potrebujemo pri vodenju črede (npr. oceno te-lesne mase molznic v čredi, ki jo potrebujemo za izračun vzdrže-valnih potreb; ocena telesne mase pitancev, ki jo potrebujemo za oceno dnevnih prirastov telesne mase itd.).

Ključne besede: govedo, klavnost, masa klavnih trupov, kategorija, pasma, enačbe

ABSTRACT

In this paper the equations for prediction of dressing percent-age in cattle are presented. Equations were developed on the ba-sis of body weight and carcass weight of the various categories of bovine animals (bulls, heifers, calves and cows) which were slaughtered in one of the Slovenian slaughterhouses (n=22.930). In the first line, the equations enable the prediction of bodyweight of cattle on a basis of carcass weight. Indirectly, the equations al-low the estimation of some parameters that are needed for the herd management (eg. an assessment of cow’s bodyweight which is needed to calculate maintenance requirements; assessment of bodyweight of fattening cattle which is needed to assess the daily weight gains, etc.).

Key words: cattle, dressing percentage, carcass weight, category, breed, equations


INDEKS AVTORJEV/INDEX OF AUTHORS

BABNIK, Drago . . . . . . . . . . . . . . . . . 14, 25

BENEDIČIČ, Janez . . . . . . . . . . . . . . . . 34

BERNIK, Rajko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

BEVC, Stane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

CIVIDINI, Angela . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

ČERVEK, Matjaž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

DOVČ, Peter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

FLERE, Damjana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

FLISAR, Tina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

HOHLER, Anton . . . . . . . . . . . . . . . 14,21

HORVAT ALEKSIĆ, Anja . . . . . . . . 36

HUBER, Reinhard . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

JANŽEKOVIČ, Marjan . . . . . . . . . . . . . 36

JERETINA, Janez . . . . . . . . . . . . . . . 13, 14

JEŽEK, Jožica . . . . . . . . . . . . . . . 15, 16, 21

KAJFEŽ BOGATAJ, Lučka . . . . . . . 17

KANCLER, Klavdija . . . . . . . . . . . . . . . 11

KECK, Margret . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

KLINAR, Tilka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

KLINKON, Martina . . . . . . . . . . . . . . . . 15

KLOPČIČ, Marija . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

KMECL, Veronika . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

KODERMAC, Polona . . . . . . . . . . . . . . 16

KOGAL, Bojan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

KOLMANIČ, Aleš . . . . . . . . . . . . . . 18, 23

KOVAČ, Milena . . . . . . . . . . . . . . . . . 19, 33

LAVRENČIČ, Andrej . . . . . . . . . . 14, 20

LEBAR, Janez . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11, 21

LEBERL, Patricia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

LEVART, Alenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

LUKAČ, Branko . . . . . . . . . . . . 18, 23, 34

MALOVRH, Špela . . . . . . . . . 19, 28, 33

MAŽAN, Anja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

MERZEL, Vinko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

MOHN, Joachim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

MOSENTHIN, Rainer . . . . . . . . . . . . . 24

NEMEC, Marija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

OBLAK, Jože . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

OBŠTETER, Jana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

PAVLIN, Franc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

PERPAR, Tomaž . . . . . . . . . . . . . . . . 25, 37

PIRMAN, Tatjana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

POTEKO, Jernej . . . . . . . . . . . . . . . . 26, 35

PREPADNIK, Helena . . . . . . . . . . 21, 27

PREVALNIK, Darja . . . . . . . . . . . . . . . . 28

PREVOLNIK POVŠE, Maja . . . . . . 13

PŠAKER, Peter . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

REPIČ, Milan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

REZAR, Vida . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

RINGDORFER, Ferdinand . . . . . . 30

ROSENFELDER-KUON, Pia . . . . 24

SALOBIR, Janez . . . . . . . . . . . . . . . . 29, 31

SCHICK, Matthias . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

SCHRADE, Sabine . . . . . . . . . . . . . 26, 35

SLATNAR, Jasmina . . . . . . . . . . . . . . . . 21

STARIČ, Jože . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

STEINER, Beat . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26, 35

STEINGAß, Herbert . . . . . . . . . . . . . . . 32

ŠEGULA, Blaž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

ŠKORJANC, Dejan . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

ŠKRLEP, Martin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

TUMPEJ, Igor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11, 21

TUŠAR, Janja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

ULE, Anita . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

URANKAR, Janja . . . . . . . . . . 19, 28, 33

VELIKONJA BOLTA, Špela . . . . . . 34

VERBIČ, Jože . . . . . . 18, 23, 25, 34, 37

VERBIČ, Janko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

VERGLES RATAJ, Aleksandra 16, 21

VIRK, Tadej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

VOLK, Egon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

ZÄHNER, Michael . . . . . . . . . . . . . 26, 35

ZEMLJIČ, Andrej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

ZEYER, Kerstin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

ZORKO, Alberta . . . . . . . . . . . . . . . . 11, 21

ŽABJEK, Andreja . . . . . . . . . . 25, 36, 37

ŽENKO, Marjeta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

ŽNIDARŠIČ, Tomaž . . . . . . 18, 23, 34

S P O N Z O R J I

Občina Križevci Občina Veržej

Občina Puconci

Občina Sveti Jurij ob Ščavnici

Naše seme,vaš uspeh!

Izletniška kmetija KOZELINOVI

Gerlinci 130 9261 Cankova

Kruh in pogače iz krušne peči

MARINKA STANJKOLogarovci 61

9242 Križevci pri Ljutomeru

KMETIJA ŠKROBAR – dopolnilna dejavnost

predelava mesaČrnci 45A

9253 Apače

Turistična kmetijaPUHAN

Bogojina

Figaro s.p.SONJA KOLOŠA

Andrejci 23 9221 Martjanci

Oddelek za kemijske analizeŠtefana Kovača

40 Murska Sobota

JATA EMONA d.o.o. Ljubljana

LEKOSwww.lekos.si

KMETIJSTVO ČRNCI, d.o.o.

Črnci 2B 9253 Apače

KMETIJSTVO ČRNCI, d.o.o.

Črnci 2B 9253 Apače

Predelava sadja in zelenjave

ŠTEFAN GJERGJEKKovačevci

ŠTAJERC, d.o.o.Sadjarstvo Šilec

DrbetinciObčina Radenci

Documents

25. mednarodno o prehrani domačih živali · maja prevolnik povŠe, dejan Škorjanc analiza trenutnega stanja pogostnosti subkliniČnih mastitisov v slovenskih Čredah in predlog