Nadgrajevanje zdravstvenega sistema

Dorijan Marušič, minister

Dr. Valentina Prevolnik – Rupel, svetovalka ministra

18. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu

Bohinjska Bistrica, 26. in 27. maj

Politični cikel odločitev(nov) minister

Implementacija nove reforme

Ima novo idejo…

nove reforme

Ampak kaj je problem?

Formuliramo problem, ki ustreza izbrani ideji

Neupoštevanje rezultatov evalvacije prejšnjih reform

Če želimo resnično rešiti problem…1. Moramo najprej postaviti pravo diagnozo na

ravni ciljev

2. Finančna sredstva služijo kot okvir ukrepom, nikoli niso cilji in ukrepi prilagojeni nikoli niso cilji in ukrepi prilagojeni razpoložljivim sredstvom

3. Težave tako kompleksnega sistema kot je zdravstveni, navadno niso enostavne in nimajo enega samega vzroka, zato se je sprememb potrebno lotiti sistemsko in celovito, če seveda mislimo resno.

Vsakodnevno tveganje

Za človeka s kladivom

vsaka težava izgleda

kot žebelj.kot žebelj.

Previdno!

ZAKAJ SMO CILJE NADGRADNJE POSTAVILI TAKO, KOT SMO JIH?TAKO, KOT SMO JIH?

Koliko let za koliko denarja?

8

10

12

Cel

otni

izda

tki z

a zd

ravs

tvo

kot %

BD

P

R2=0,45

0

2

4

6

73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu

Cel

otni

izda

tki z

a zd

ravs

tvo

kot %

BD

P

Neposredna plačila in razvitost države….

6000

7000

8000

Izdatki iz žepa padajo z naraščanjem razvitosti države

US

$ P

PP

0

1000

2000

3000

4000

5000

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Delež izdatkov iz žepa v celotnih izdatkih za zdravstvo

BD

P p

cU

S$

PP

P

Dejavniki naraščanja izdatkov za zdravstvo, Francija 1992-2000

Dejavnik, ki k naraščanju izdatkov doprinese največ, ni staranje!

Iz raziskave (Dormont et al, 2006) je razvidno, da k naraščanju izdatkov prinesejo:

nove zdravstvene tehnologije in novi načini zdravljenja (23%), demografske spremembe (5%),

druge spremembe (30%),

medtem ko spremembe v obolevnosti stroške znižujejo (-8%). polovica rasti izdatkov ni pojasnjena!

Zaradi novih tehnologij, demografskih sprememb, večjih zahtev prebivalstva in spremenjenih

epidemioloških vzorcev ter ekonomske krize denarja v zdravstvu primanjkuje….

Države so na zaostrene razmere odreagirale različno, predvsem pa s spremenjenim sistemom financiranja: Nemčija z enkratnim transferom sredstev iz državnega

proračuna v socialno zavarovanje,

Madžarska je zmanjšala prispevno stopnjo in povečala proračunske vire…

Kanada že desetletja zdravstvo financira anticiklično…..

Anticikli čno investiranje Kanade v zdravstvo

12,0

14,0

16,0

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

Leta

Sto

pnje

rast

i

Letne stopnje rasti celotnih izdatkov za zdravstvo p.c. Letne stopnje rasti BDP p.c.

Kratkoročno zagotavljanje zdravstvene finančne stabilnosti

brez upoštevanja dolgoročnih ciljev zdravstvene politike ne vodi do dolgoročne vzdržnosti sistema.

- naraščanje zasebnih izdatkov za zdravstvo

- prelaganje investicij zaradi nižje amortizacije

- izguba kvalitetnega kadra

dostopnost, kakovost, varnost ?!

Finančna stabilnost ≠ Učinkovitost

Omejitev Cilj

Kompresija obsega razpoložljivim sredstvom?Linearno zmanjševati sredstva izvajalcem?!

… potrebno je narediti več …

V kriznih razmerah še bolj kot sicer pride od izraza, da:

1. Klasični modeli financiranja zdravstva (Bismarck, Beveridge) več ne obstajajo – gre za prepletanje različnih virov

2. Različnost virov je pomembna zaradi finančne zaščite ter zagotavljanja solidarnosti zaščite ter zagotavljanja solidarnosti

3. Javno financiranje je bolj pravično in nudi boljšo finančno zaščito kot zasebno financiranje

Finančna vzdržnost izgublja na pomenu, če ni povezana s cilji zdravstvenega sistema.

V času krize so kratkoročni ukrepi pomembni za vzdrževanje tekočega poslovanja, vendar moramo biti pazljivi in jih sprejemati z dolgoročnimi cilji v mislih!

Finančna vzdržnost zato ne more biti naš edini cilj!

Zniževanje cen!?

Primanjkljaj plačnika!

Solidarnost?

Zasebni izdatki - 30% !

Kakovost?

1. Okvare medvretenčne ploščice (diskusa) cervikalne hrbtenice in druge okvare diskusa

Bolniški stalež: 6,5 mio

Operacija ali bolniški stalež !?

2. Bolezni hrbta (dorzopatije)2. Bolezni hrbta (dorzopatije)

Bolniški stalež: 65,3 mio

Celotni izdatki za zdravstveno varstvo, 2004 in 2010, stopnje rasti

mio EUR Struktura Delež BDP, % Stopnja rasti

2004-2010

Povpre čna letna stopnja

rasti2004-2010

2004 2010 2004 2010 2004 2010

IZDATKI ZA ZDRAVSTVO 2.274,2 3.242,1 100,0 100,0 8,4 9,06 42,6 4,8

JAVNIJAVNI 1.665,8 2.292,9 73,2 70,7 6,2 6,4 37,6 5,5Država 101,1 90,9 4,4 2,8 0,37 0,25 -10,1 -1,8Občine 14,3 27,5 0,6 0,8 0,05 0,08 91,8 11,5ZZZS

1.494,0 2.096,1 65,7 64,7 5,52 5,86 40,3 5,8ZASEBNI 608,4 949,2 26,8 29,3 2,25 2,65 56,0 7,7

DZZ 288,9 432,2 12,7 13,3 1,07 1,21 49,6 6,9Gospodinjstva 266,6 419,6 11,7 12,9 1,0 1,17 57,4 7,9

Delež zasebnih sredstev in sredstev PZZ v vseh izda tkih za zdravstvo, 2008-2010

28,1(875 mio)

28,1(909 mio)

29,3(949 mio)

24

26

28

30

12,34(385 mio)

12,42(402 mio)

13,33(432 mio)

10

12

14

16

18

20

22

2008 2009 2010

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Zasebni izdatki

Indeks rasti 2010/2008:- javni izdatki: 102,2- zasebni izdatki: 108,5- izdatki za PZZ: 112,3

Poslovanje ZZZS 2008-2015

6,52

6,46,46

6,38

6,566,61

6,366,3

6,4

6,5

6,6

6,7

5,92

6,4 6,38

6,316,24

6,196,15

5,94

6,21

6,366,3

6,25

5,8

5,9

6

6,1

6,2

6,3

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

ZZZS prihodki kot % BDP ZZZS odhodki kot % BDP

Dostopnost vzdržujemo z zasebnimi sredstvi

April 201o: ZZZS je planiral 112 milijonov primanjkljaja!

V postopku tripartitnih pogajanj smo zdravstvenim izvajalcem namenili 17,7 mio EUR za dodatne nove programe (zdravila,

cepiva, širitve programov)…cepiva, širitve programov)…

Leto 2010 je ZZZS zaključil z 35,8 mio EUR primanjkljaja, ki ga je pokril iz lastnih rezerv.

Kljub dodatnim obremenitvam in investiranju v nove zdravstvene tehnologije je torej ZZZS posloval bolje od

načrtovanega.

Slovenija?Slovenija?

Strateški ciljVzpostavitev prožnega zdravstvenega sistema, ki bo s kakovostnimi in varnimi zdravstvenimi storitvami

učinkovito zadovoljeval potrebe državljanov in državljank

lahko dosežemo skozi dve temeljni spremembilahko dosežemo skozi dve temeljni spremembi

1.Racionalizacija in reorganizacija zdravstvenega sistema

2.Reorganizacija sistema zdravstvenega zavarovanja

Državljanom želimo zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev

a. zagotavljanje geografske dostopnosti a. zagotavljanje geografske dostopnosti

b. zagotavljanje kakovostne dostopnosti

c. zagotavljanje finančne dostopnosti

Zagotavljanje geografske dostopnosti…

…do zdravstvenih storitev preko decentralizacije in krepitve regionalizacije ob istočasnem zagotavljanju razvoja strokovnosti ter prenašanju in povezovanju znanja med ravnmi:

� mreženje izvajalcev na primarni ravni

� mreženje med primarno in sekundarno ravnjo

� mreženje izvajalcev na sekundarni ravni

� pregledno financiranje terciarne ravni� pregledno financiranje terciarne ravni

Pregled lokacije oddelkov interne medicine –polmer 30 km

V zdravstvu je zaposlenih 200 direktorjev z upravami. Predlagano združevanje

uprav samo zaradi zmanjšanja

administracije prinese 2,4 milijona evrov

prihranka na letni ravni.

Primer: bolnišnice, v katerih so bili operirani slovenski bolniki z rakom danke 2006

156

75

52

36

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

UKC LJUBLJANA

UKC MARIBOR

OIL

SB CELJE

28

27

25

25

20

18

11

10

3

1

1

SB NOVO MESTO

SB NOVA GORICA

SB JESENICE

SB MURSKA SOBOTA

SB SLOVENJ GRADEC

SB IZOLA

SB PTUJ

ZASEBNIKI

IZVEN SLOVENIJE

SB BREŽICE

SB TRBOVLJE

Rezultati zdravljenja bi bili verjetno boljši, če bi bolnike operiralo omejeno število strokovno usposobljenih in v onkološko kirurgijo usmerjenih specialistov.

Zagotavljanje kakovostne dostopnosti…

…preko zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev� klinične smernice in poti

� kazalniki kakovosti

� akreditacija zdravstvenih zavodov

� nove organizacijske oblike (UA, RA in RurA)

Zagotavljanje finančne dostopnosti…

…s strateškim zagotavljanjem storitev posameznim kategorijam prebivalstva preko definiranja košarice zdravstvenih storitev v skladu z načeli klinične in stroškovne učinkovitosti ter sprememb sistema zdravstvenega zavarovanja.

Medtem ko smo za Medtem ko smo za

nenujne reševalne

prevoze v letu 2010

namenili 14 milijonov

EUR, se je število

čakajočih na nujno

potrebne preglede od

leta 2007 do leta 2010

povečalo skoraj za

dvakrat.

Ključni izzivi:

a. Preventiva in promocija zdravja

b. Vzdržnost sistema zdravstvenega varstva v b. Vzdržnost sistema zdravstvenega varstva v

okviru finančnih možnosti

c. Učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi ter ločitev javnega in zasebnega

1. Preventiva in promocija zdravja

Nastanek večine kroničnih bolezni je mogočeuspešno preprečiti

� krepitev dejavnost promocije zdravja� krepitev dejavnost promocije zdravja

� krepitev preventivnih programov v primarnem zdravstvenem varstvu

� zdravje postane razvojni cilj Slovenije in sestavni del politik vseh resorjev

Trend upadanja deleža kadilcev med polnoletnimi preb ivalci

67,5% 71,8% 73,6% 75,5% 74,7% 77,2% 82,9%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

24,5% 25,3% 22,8% 17,1%28,2% 26,4%32,5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

1989 1994 1995 1999 2001 2006 2008

kadilci nekadilciDelež kadilcev med polnoletnim (18+) prebivalstvom RS. Vir: SJM in raziskava IVZ RS/FDV 2006 in 2008

2. Vzdržnost sistema zdravstvenega varstva v okviru finančnih možnosti

� sprememba sistema financiranja zdravstvenih pravic:� definicija osnovne košarice pravic in njeno pokritje iz javnih sredstev

� vzpostavitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja

� povečanje javnega deleža sredstev za zdravstvo na 80 odstotkov

� povečanje obsega sredstev za zdravstvo do 10% BDP do 2020

3. Učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi ter ločitev javnega in zasebnega

� avtonomnost zavodov (samostojno razpolaganje z vsemi viri)

� delo zaposlenih v javni mreži v sozvočju s potrebami prebivalstva

� koncesije, kjer mreža storitev zavodov ne bo zadovoljilo potreb državljanov

� jasna ločitev javnega in zasebnega� interesi zasebnih izvajalcev ne bodo ogrozili storitev javnega zdravstva

� nadzor

in še … hvala

Navsezadnje imamo oči spredaj zato, Navsezadnje imamo oči spredaj zato, da gledamo NAPREJ! (A. Marušič)da gledamo NAPREJ! (A. Marušič)