Številka Letnik 16 Gruden - december 2010 Poštnina … Povše, Slavko Pungeršič, Maja Tr-banc, Jelka Tršinar, Bernarda Vidrih, Jože Zorko in Anton Zupet. ... Maja Trbanc - predsednica

Številka 141 Letnik 16Gruden - december 2010

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 8

275

Škoc

jan

Naši korakiNaši korakiGlasilo Občine Škocjan

“Vsak dan ima (lahko) svoje sončne žarke”

Naši koraki številka 141 - december 20102

beseda je županova

Cenjene občanke,spoštovani občani!

Spoštovane bralke,cenjeni bralci,december je čas, da se ozremo nazaj v leto, ki se izteka. Spomnimo se, kaj se nam je zgodilo lepega, kaj smo naredili dobrega, kateri trenutki so nas izpopol-nili. V letu, ki se izteka, smo verjetno ka-kšen dan občutili tudi žalost, nemoč in bili razočarani. Vse to je življenje, ki nam vsak dan prinaša nove izkušnje, ki nas krepijo, bogatijo in nas delajo bolj zrele.

Svež je še spomin na poplave, ki so priza-dele tudi našo občino. Nepredstavljivo je, kako hitro lahko človek ostane brez vsega in kako nemočni smo v boju z naravo. Ob teh dogodkih so se znova izkazali pro-stovoljci, predvsem prostovoljni gasilci, ki so s svojim znanjem, požrtvovalnostjo in razpoložljivo opremo preprečili, da bi bile posledice te naravne katastrofe še ve-čje. Medsebojna pomoč in solidarnost, ki so jo izkazovali posamezniki, podjetja in razne institucije, so prizadetim dale do-datno moč in vlile novo upanje. Jesen so zaznamovale tudi lokalne voli-tve. Dobili smo še tretjega župana, odkar je Občina Škocjan samostojna. Po g. Po-všiču, ki je občino vodil od ustanovitve leta 1994 do leta 2002, in g. Zupetu, ki je vodil občino v obdobju 2002–2010, je dirigentsko palico prevzel g. Kapler. Vi-soka podpora občank in občanov, ki jih je uspel skupaj z ljudmi okoli sebe prepriča-ti s svojim programom in vizijo dela, mu nalaga še dodatno obvezo, da bo skupaj s sodelavci uresničil zastavljene cilje. Ti cilji so in morajo biti visoki in ambici-ozni, a hkrati praktični in uresničljivi. Poteze hitre in učinkovite, vendar dobro premišljene. Verjamem, da se tako župan kot novoizvoljeni člani Občinskega sveta zavedajo svoje velike odgovornosti, ki jo imajo in bodo svoje odločitve sprejemali v korist ljudi, v korist Občine Škocjan.Tudi nov uredniški odbor se bo po naj-boljših močeh trudil, da opraviči zaupa-nje, ki nam je bilo dano. Obljubljam, da bomo Naše korake delali in oblikovali za vas. Predvsem pa jih želimo ustvarjati sku-paj z vami. Le s skupnimi močmi bomo lahko vse občanke in občane seznanili s številnimi dogodki, ki se odvijajo širom naše občine.

Naj vam na koncu drage bralke in cenje-ni bralci v imenu uredniškega odbora za-želim blagoslovljen božič, veselo božično praznovanje, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno, zdravo in uspešno leto 2011.

Urednik Naših korakov

V božično-novoletnem – za mnoge naj-lepšem – času leta prihaja v vaše domove z novo številko občinskega glasila Naši ko-raki in mojim prvim uvodnikom, s kate-rim vam želim predstaviti nekatera dejstva in razmišljanja. Volivkam in volivcem, ki ste mi na jesen-skih lokalnih volitvah namenili tako ve-liko število glasov in mi zaupali funkcijo župana za naslednje mandatno obdobje, se iskreno zahvaljujem in obljubljam, da bom delal izključno za dobro in napre-dek občine in občanov. Biti župan pome-ni čast; biti župan pa pomeni tudi veliko odgovornost do celotnega občinskega prostora in širše, zato sem k opravljanju nalog pristopil profesionalno, odgovorno in s srcem. Pričakujem, da bomo pri vseh projektih delali usklajeno in složno, kajti le takrat, ko vsi konji vlečejo v isto smer, se voz lahko premika proti cilju - včasih hitreje, včasih le korakoma, vendar gre. Skupaj z občinsko upravo se bomo trudili, da bomo odprti, pripravljeni prisluhniti in poslušati, argumentirane in proračunsko sprejemljive pobude in predloge pa tudi uresničiti. O vsem dogajanju vas bomo ažurno in objektivno obveščali.

Spoštovani! Le še dober teden nas loči do izteka leta 2010. Želim, da bi ga preživeli na toplem, v krogu družine, ob jaslicah in novoletni jelki. Sveti večer, spomin na rojstvo malega deteta na betlehemskih poljanah, nosi s seboj posebno milost, veselje, srečo in ni lepšega, kot doživeti ga v krogu najdražjih, prijateljev in vseh, ki v srcu dobro mislijo. Na ta večer si podajmo roke v znak iskre-nega prijateljstva. 26. decembra je kar dvojni praznik. Že stoletja tega dne goduje sv. Štefan, prvi krščanski svetnik, diakon in mučenec, zavetnik konj in živine nasploh. Kot dia-kon v Jeruzalemu je skrbel za siromake in oznanjal krščanski nauk, zaradi česar so ga Judje kamenjali do smrti. Lepo povabljeni na štefanovo v Goriško vas na blagoslov konj. S ponosom in vsem spoštovanjem pa iste-ga dne praznujemo državni praznik - dan samostojnosti in enotnosti. Mnogi izmed

nas se živo spominjamo tistega 23. de-cembra leta 1990, ko se je 93 % volivcev udeležilo plebiscita, na katerem smo se odločili za samostojno in neodvisno drža-vo Slovenijo. To so bili trenutki, ko je na-rod nastopal združeno in enotno, ne glede na ideološke in politične barve. To so bili trenutki, ko se je pokazala ljubezen do do-movine, do naših gora in dolin, morja in prekmurskih ravnih, do slehernega košč-ka domače zemlje. Predsednik Državnega zbora dr. France Bučar je 26. decembra 1990 na slavnostni seji razglasil rezultate plebiscita. Mnogim so tekle solze sreče …Zadnji teden leta je tako zares prazničen. Vaščani Zavinka pripravljamo niz prire-ditev, na katere ste vsi prisrčno vabljeni. Pred leti smo začeti krasiti most, okolico; vsako leto smo dodali nekaj novega: okra-šeni objekti, jaslice na pobočju, živali v gibanju, nekdo nese vrečo v mlin, kovači delajo, topel čaj in kuhano vino … Tudi obiskovalcev je vsako leto več. Letos so se vaščani še posebej potrudili: pripravlja se bogat božično-novoletni koncert na štefa-novo, naslednji dan, na šentjanževo, žive jaslice v izvedbi Turističnega društva Ko-privnica, prvi in drugi dan novega leta ure pravljic, na praznik treh kraljev koledova-nje skupine Fantje z vasi. Od 23. decem-bra do 6. januarja bo organizirana razstava jaslic v Zavinku (v nekdanji Muharjevi hiši pri mostu). Torej, Zavinek vabi! Vsem občankam in občanom in vsem, ki boste brali te vrstice, še posebej osamlje-nim, bolnim in onemoglim želim, da bi bili v božično-novoletnem času, in tudi sicer, deležni bližine, topline in stiska roke tistih, ki jih imate najraje. Naj vas spre-mljajo zdravje, veselje, vera in upanje; za vsako nočjo vzide nov dan, za vsakim dež-jem posije sonce … kot življenje … bole-čina in radost si podajata roki, pa vendar je vsak nov dan nekaj lepega, nekaj poseb-nega … zato, živeti je lepo!

Jože Kapler, župan Občine Škocjan

december 2010 - številka 141 Naši koraki 3

delo občine

Tri seje novoizvoljenega Občinskega sveta uspešno izpeljane

Vsem občankam in občanom Občine Škocjan želimo prijazne, mirne božično-novoletne praznike ter zdravo, srečno in uspešno leto 2011.

Župan Občine Škocjan s sodelavci

Skladno z veljavno zakonodajo je bila 28. oktobra 2010 sklicana prva oziroma kon-stitutivna seja novoizvoljenega Občinske-ga sveta Občine Škocjan v naslednji sesta-vi: Dragica Bobič, Alojz Hočevar, Martina Hočevar, Martina Kralj, Janez Lenart, Robert Povše, Slavko Pungeršič, Maja Tr-banc, Jelka Tršinar, Bernarda Vidrih, Jože Zorko in Anton Zupet. Na seji, ki jo je do potrditve mandata žu-pana tekoče in spretno vodila Dragica Bo-bič, so bili potrjeni mandati in izvoljena Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo: Slavko Pungeršič, Maja Trbanc, Jelka Tršinar, Ja-nez Lenart in Martina Kralj, ki je bila na prvi seji iste komisije imenovana za pred-sednico.

November, december in januar so mese-ci, ko se zastavijo investicije, projekti za naslednje leto, ko se pripravi, uskladi in sprejme proračun, ki je podlaga za delo občine. Potrebe vedno presegajo zmožno-sti proračuna, zato so potrebna predhodna dogovarjanja, tehtanja argumentov in šele nato odločanje. Da bi vse postopke ob sprejemanju proračuna izpeljali skladno z veljavnimi določbami Poslovnika o delu Občinskega sveta, je bilo potrebno nemu-doma pristopiti k oblikovanju delovnih te-les Občinskega sveta. Nosilce list, ki so na jesenskih lokalnih volitvah dobile mandat, smo povabili, da so podali svoje predloge članov za posamezne odbore in komisije. Na podlagi tako pridobljenih predlogov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravila predlog članstva delovnih teles.

Župan je za 18. november sklical 2. redno sejo Občinskega sveta, na kateri so svetniki potrdili sestavo delovnih teles Občinskega sveta, Uredniškega odbora občinskega gla-

sila, Nadzornega odbora in predstavnike ustanovitelja v Svetu zavoda Osnovne šole Frana Metelka Škocjan ter v Svetu Zdra-vstvenega doma Novo mesto. Odbore sestavlja po 5 članov, od tega 3 svetniki in 2 zunanja člana. V nadaljeva-nju podajamo pregled odborov in članov:

Odbor za otroško varstvo, šolstvo in šport:

1. Jože Zorko - predsednik2. Martina Hočevar3. Jelka Tršinar4. Gabrijela Kovač5. Toni Sedlar

Odbor za kulturo, varstvo naravne in kul-turne dediščine in informiranje:

1. Slavko Pungeršič - predsednik2. Bernarda Vidrih3. Dragica Bobič4. Bernarda Zorko5. Sonja Povše Krmc

Odbor za zdravstvo in socialne zadeve: 1. Maja Trbanc - predsednica2. Anton Zupet3. Dragica Bobič4. Sonja Pokleka5. Jožica Strašek

Odbor za kmetijstvo:1. Martina Kralj – predsednica2. Maja Trbanc3. Robert Povše4. Marko Mlakar5. Franci Matko

Odbor za turizem: 1. Jelka Tršinar - predsednica2. Dragica Bobič3. Bernarda Vidrih4. Franci Kocjan5. Janja Strašek

Odbor za drobno gospodarstvo: 1. Jože Zorko - predsednik2. Dragica Bobič3. Alojz Hočevar4. Slavko Šutar5. Toni Bobič

Odbor za komunalne zadeve in promet: 1. Alojz Hočevar - predsednik2. Janez Lenart3. Martina Hočevar4. Ciril Miklavčič5. Silvo Vene

Odbor za investicije in fi nance: 1. Martina Hočevar - predsednica2. Slavko Pungeršič3. Martina Kralj4. Janez Lenart5. Sonja Kovačič

Odbor za varstvo okolja in urejanje pro-stora:

1. Janez Lenart - predsednik2. Alojz Hočevar3. Jože Zorko4. Stane Čelesnik5. Anton Mehak

Statutarno pravna komisija: 1. Slavko Pungeršič - predsednik2. Bernarda Vidrih3. Robert Povše4. Alenka Bobič Gorenc5. Roman Dulc

Nadzorni odbor: 1. Rudi Janežič2. Irena Miklavčič3. Franci Smrekar4. Stanislava Bjelajac 5. Ivi Lanišnik


delo občine

Uredniški odbor Naših korakov: 1. Joža Luzar2. Bernarda Zorko3. Irena Hočevar4. Jožica Mehak5. Ciril Miklavčič

Predstavniki ustanovitelja v Svetu OŠ Fra-na Metelka Škocjan:

1. Bernarda Vidrih2. Alojz Hočevar3. Silvo Vene

Predstavnica občine v Svetu Zdravstvene-ga doma Novo mesto:

1. Martina Hočevar

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:

1. Vodja policijskega okoliša2. Mentor prometne vzgoje na OŠ3. Jože Bukovec 4. Katarina Brigita Zupet5. Josip Rudman

V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proraču-na Občine Škocjan za leto 2010, sprejeli le-tni program športa v Občini Škocjan za leto 2010, ki bo podlaga za izvedbo javnega raz-pisa za sofi nanciranje športnih programov v lokalni skupnosti in potrdili dopolnitev Le-tnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Škocjan ter se seznanili z vprašanjem sklenitve menjal-ne pogodbe med Občino Škocjan in pod-jetjem Raros, d. o. o., iz Leskovca. V zvezi s to pogodbo so svetniki zadolžili župana, da izpelje postopek presoje sprejemljivosti sklenjenega posla.

V torek, 30. novembra, pa je bila realizira-na 3. redna seja, katere vsebine so bile zares zahtevne. Po ugotovitvi sklepčnosti, potrdi-tvi dnevnega reda ter pregledu sklepov in njihove realizacije predhodne seje so svetniki najprej izpeljali razpravo o predlogu Odloka o spremembi odloka o proračunu Občine Škocjan za leto 2010. Rebalans proračuna je potreben zaradi dejstva, da realizacija prihodkov in odhodkov bistveno odstopa od plana. Razlog je nerealizacija planiranih kapitalskih prihodkov in izpad Občine Ško-cjan iz sofi nanciranja iz kohezijskih sredstev. Na stroškovni strani pa niso bili realizirani projekti, ki so bili pogojeni s kapitalskimi prihodki oziroma sredstvi kohezije.

Martina Božič, OU Občine Škocjan

Obvestilo občankam in občanom občine Škocjan o izidu lokalnih volitev, ki so bile 10. oktobra 2010Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah, ZLV-UPB3 (Ur. list RS, št. 94/200 in 45/2008) je Občinska volilna komisija Občine Škocjan na svoji 8. redni seji, ki je bila

12. 10. 2010, sprejela naslednje

P O R O Č I L O o izidu volitev župana Občine Škocjan

Občinska volilna komisija Občine Škocjan je na seji dne 12. 10. 2010 ugotovila naslednji izid glasovanja na volitvah župana Občine Škocjan:

1. V volilne imenike na območju Občine Škocjan je bilo vpisanih 2602 volivcev. Po vo-lilnih imenikih je glasovalo 1703 volivcev.

2. Vseh oddanih glasovnic je bilo 1703.

3. Ker so bile prazne, oziroma ker so bile neveljavne iz drugih razlogov, oziroma ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volivcev, je bilo skupaj neveljavnih 37 glasovnic.

4. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena ZLV ugotovila, da je za župana Občine Škocjan s 1278 glasovi, oziroma 76,71 % izvoljen kandidat Jože Kapler, rojen 05. 08. 1967, stanujoč Zavinek 3, p. Škocjan.

To poročilo se pošlje županu, Republiški volilni komisiji, predstavnikom kandidatur ter objavi v Uradnem listu RS, oziroma se posreduje na vsako gospodinjstvo v občini preko občinskega glasila.

Številka: 041-0016/2010Datum: 12. oktober 2010

Aleš VAHČIČ, univ. dipl. prav.Predsednik Občinske volilne komisije Občine Škocjan

Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah, ZLV-UPB3 (Ur. list RS, št. 94/2007 in 45/2008) je Občinska volilna komisija Občine Škocjan na svoji 8. redni seji, ki je bila

12. 10. 2010, sprejela naslednje

P O R O Č I L O o izidu volitev članov Občinskega sveta Občine Škocjan

Občinska volilna komisija Občine Škocjan je na seji dne 12. 10. 2010 ugotovila naslednji izid glasovanja na volitvah članov Občinskega sveta Občine Škocjan:

1. V volilne imenike na območju Občine Škocjan je bilo vpisanih 2602 volivcev. Po vo-lilnih imenikih je glasovalo 1703 volivcev.

2. Vseh oddanih glasovnic je bilo 1703.

3. Ker so bile prazne, oziroma ker so bile neveljavne iz drugih razlogov, oziroma ker ni bilo mogoče ugotoviti volje volivcev, je bilo skupaj neveljavnih 71 glasovnic.

4. Občinska volilna komisija je skladno z določbami 13. in 14. člena ZLV, Sklepom Občinskega sveta Občine Škocjan št. 00601-10/98 (Ur. list RS, št. 76/2002) ter Sklepa OS o spremembi sklepa št. 00601-10/98 z dne 19. 09. 2006 ugotovila, da je podeljenih


delo občine

12 mandatov. Mandati so bili razporejeni glede na količnike po D´Hondtovem sistemu, in sicer listam, kakor sledi:

Občinska volilna komisija ugotavlja, da so v Občinski svet Občine Škocjan za mandatno obdobje 2010–2014 izvoljeni naslednji kandidati ob upoštevanju dejstva, da je za župana izvoljen Jože Kapler, ki je sicer prvi na listi Slovenske demokratske stranke (v nadaljeva-nju je to dejstvo že upoštevano):

To poročilo se pošlje županu, Republiški volilni komisiji, predstavnikom kandidatur ter objavi v Uradnem listu RS, oziroma se posreduje na vsako gospodinjstvo v občini preko občinskega glasila.

Številka: 041-0016/2010Datum: 12. oktober 2010

Aleš VAHČIČ, univ. dipl. prav.Predsednik Občinske volilne komisije Občine Škocjan

Glasov % glasov št. in ime liste št. mandatov95 5,82 Lista za razvoj Občine Škocjan 165 3,98 SD Socialni demokrati 0

281 17,22 Bučka – neodvisna lista 395 5,82 Društvo upokojencev 1

126 7,72 Liberalna demokracija Slovenije 177 4,72 Za gospodarstvo in napredek občine 036 2,21 N.Si Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka 042 2,57 Vrnimo priložnost Občini Škocjan 046 2,82 Gospodarska lista Občine Škocjan 0

452 27,70 Slovenska demokratska stranka 5103 6,31 SLS lista 170 4,29 Obrtniki in podjetniki Občine Škocjan 076 4,66 Desus OO Škocjan 068 4,17 Z izkušnjami do ciljev 0

1632 100,00 12

Ime liste št. mandatov Ime in priimek1. Lista za razvoj Občine Škocjan 1 ROBERT POVŠE2. Bučka – neodvisna lista 3 SLAVKO PUNGERŠIČ

ALOJZ HOČEVARJELKA TRŠINAR

3. Društvo upokojencev 1 DRAGICA BOBIČ4. Liberalna demokracija Slovenije 1 MAJA TRBANC5. Slovenska demokratska stranka 5 MARTINA KRALJ

MARTINA HOČEVARJANEZ LENARTJOŽE ZORKOBERNARDA VIDRIH

6. SLS lista 1 ANTON ZUPET12

Obrezovanje dreves in grmičevja ob občinskih javnih cestah

V skladu z Zakonom o varnosti cestne-ga prometa (Ur. list RS, št. 25/2006) in Odlokom o občinskih javnih cestah v Občini Škocjan (Ur. list RS, št 87/99) pozivamo vse lastnike parcel, ki mejijo na lokalne ceste in javne poti, da poskr-bijo za primerno obrezovanje dreves, grmičevja in druge rasti. Vsak lastnik je dolžan poskrbeti, da veje in grmičevje ne posegajo na območje cestišča in da ne ovirajo preglednosti ali povzročajo škode na avtomobilih. Še zlasti pa je to pomembno v zimskem času, ko se vejevje zaradi teže snega nagne do take mere, da je pluženje snega oteženo ozi-roma ni mogoče.Lastnike parcel pozivamo, da svoje par-cele primerno očistijo. V kolikor zadeve ne bodo sanirane, bo Občina poskrbela za odstranitev; stroške izvedbe del pa zaračunala lastniku parcele.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan


delo občine

Zimska služba 2010/2011

Z. št.

Št. ceste ali odseka

Začetek ceste ali odseka

Potek ceste Konec ceste ali odseka

Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 399011 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU–HRVAŠKI BROD–ZAMEŠKO

672 2018 2018 0 Hrastar I.

2 399051 418 R2-418–GRMOVLJE–HUDENJE–R3-669 669 3648 3648 0 Hrastar I.

3 899241 399050 HUDENJE HŠ 10 457 457 0 Hrastar III.

4 899261 399050 GRMOVLJE HŠ 37 686 686 0 Hrastar III.

5 399111 674 ŠKOCJAN–GORIŠKA VAS 399130 1810 1810 0 Hrastar I.

6 399112 674 GORIŠKA VAS–ZAGRAD–KLENOVIK 399130 2350 2350 0 Hrastar I.

7 399121 399110 KLENOVIK–VELIKE POLJANE–ZBURE 418 2260 2260 0 Hrastar I.

8 399161 399110 ŠKOCJAN–ZLOGANJE–DOLENJE DOLE–GORENJE DOLE–OBČ. MEJA–TELČICE–TELČE

372230 5090 4390 0 Hrastar I.; do Šrajevih

9 VZDRŽEVALNA CESTA AC DOBRUŠKA VAS–ŠTRIT

3000 3000 0 Hrastar III.

Dolžina asfaltnih cest in poti (m): 20.619

Dolžina makadamskih cest in poti (m): 0

Dolžina cest za zimsko službo skupaj (m): 20.619

Z. št.




Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 372261 372230 SLANČJI VRH–KRSINJI VRH–OBČ. MEJA–GORNJA STARA VAS–R2-418

418 1428 1420 0 Barborič II.

2 372461 372230 JEPRJEK–OTAVNIK–OBČINSKA MEJA–KLENOVIK

399110 1150 1150 0 Barborič II.

3 399113 674 KLENOVIK–MALE POLJANE 399130 2250 2250 0 Barborič II.

4 399131 399120 ZBURE–R2-418 418 1100 1100 0 Barborič II.

5 399151 399110 GORIŠKA VAS–KLENOVIK 399110 3761 3761 0 Barborič II.

6 899401 GORIŠKA VAS PROTI VRHU 500 500 Barborič III.

7 899481 399110 MALE POLJANE HŠ 16 144 0 0 Barborič se ne orje

8 899491 899480 MALE POLJANE HŠ 11 87 0 0 Barborič se ne orje

9 899501 399040 MALE POLJANE–KLENOVIK 372460 2355 0 2355 Barborič III.

10 899521 399110 KLENOVIK 372460 1118 0 1118 Barborič III.

11 899531 399110 KLENOVIK 899520 410 0 410 Barborič III.

12 899541 399120 VELIKE POLJANE 899600 767 767 0 Barborič III.



15 899571 899560 VELIKE POLJANE HŠ 27 97 9 0 Barborič III.

16 899581 399110 ZAGRAD–KLENOVIK HŠ 34 577 0 577 Barborič III.

17 899591 399110 ZAGRAD HŠ 19 209 209 0 Barborič III.




Hrastar, Darko - 041 214 875

Barborič, Štefan - 051 617 704


delo občine

Z. št.




Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 295411 667 ŠMARJETA–VINICA–ZALOG PRI ŠKOCJANU

418 710 0 0 Jordan orje Šmarjeta

2 399071 674 ŠKOCJAN–HRASTULJE–R3-674 674 1138 733 405 Jordan II.

3 399161 399110 ŠKOCJAN–ZLOGANJE–DOLENJE DOLE–GORENJE DOLE–OBČ. MEJA–TELČICE–TELČE

372230 5090 700 0 Jordan I.; od Šrajevih do meje

4 399171 399110 ZLOGANJE–SEGONJE–GORIŠKA VAS 399160 3685 2500 500 Jordan II.; do Škoporčevih

5 399211 399160 DOL. DOLE–JELENDOL–OTRESK–OBČ. MEJA–MALA HUBANJCA

372220 3020 3020 0 Jordan II.

6 899621 399150 GORIŠKA GORA–GABRNIK 399150 1898 0 1898 Jordan III.

7 899631 899620 GORIŠKA GORA HŠ 9 495 0 495 Jordan III.

8 899641 399150 GABRNIK 899620 510 0 510 Jordan III.

9 899651 399150 GABRNIK HŠ 35 272 0 272 Jordan III.

10 899681 399170 ZLOGANJE 399160 369 0 0 Jordan se ne orje

11 899691 399170 ZLOGANJE HŠ 29 242 0 242 Jordan III.

12 899701 399170 ZLOGANJE–GORIŠKA VAS PRI ŠKOCJANU

399170 768 0 768 Jordan III.

899711 399170 SEGONJE HŠ 19 105 105 Jordan III.

13 899711 399170 SEGONJE HŠ 766 511 0 Jordan III.; do kapelice

14 899731 399160 MAČKOVEC PRI ŠKOCJANU HŠ 7 498 498 0 Jordan III.

15 899751 399160 DOLENJE DOLE HŠ 19 322 0 322 Jordan III.

16 899761 399160 GORENJE DOLE–TELČICE Dolinšek D.

187 187 0 Jordan III.

17 899771 399160 GORENJE DOLE HŠ 11 1291 0 0 Jordan se ne orje

18 GORIŠKA VAS DO CERKVE 300 0 350 Jordan III.

19 899411 418 ZALOG PRI ŠKOCJANU 418 356 356 0 Jordan III.; do zadnje hiše

20 899421 899410 ZALOG PRI ŠKOCJANU HŠ 15 888 888 0 Jordan III.


Dolžina makadamskih cest in poti (m): 5.867


Jordan, Aleš - 040 588 776

21 899671 399150 ZAGRAD–KLENOVIK 399150 1369 180 1189 Barborič III.

22 MALE POLJANE 300 300 0 Barborič III.

23 KLENOVIK 200 0 200 Barborič III.





delo občine

Pungeršič, Jože - 041 807 297Z. št.




Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 191161 672 PODULCA–ZABUKOVJE–DOLENJE RADULJE

674 819 819 0 Pungeršič II.

2 399081 674 STARA BUČKA–DULE–JARČJI VRH–DOBRAVICA

674 3973 3973 0 Pungeršič II.

3 399101 674 R3–674–ŠTRIT–LC399090 399090 3000 2760 240 Pungeršič I.

4 399181 674 STARA BUČKA–STOPNO–BUČKA–JERMAN VRH

674 2400 1920 480 Pungeršič II.

5 399191 674 BUČKA–MOČVIRJE–GOR. RADULJE–DOL. RADULJE

674 5013 5013 0 Pungeršič II.

6 399201 674 DOLENJE RADULJE–SELA–OBČ. MEJA–KRIŽE–ZAVRATEC

372220 3209 3209 0 Pungeršič II.

7 899721 399160 STOPNO 399180 1481 0 550 Pungeršič III.; do Hočevarjevih

8 899791 674 STARA BUČKA HŠ 18 211 211 0 Pungeršič III.

9 899801 399180 STARA BUČKA–STOPNO 399180 938 0 938 Pungeršič III.

10 899811 899811 BUČKA HŠ 8 170 170 Pungeršič III.; do Sotlarjevih

11 899811 399180 399181 HŠ 48 490 490 0 Pungeršič III.

12 899821 399190 BUČKA 899821 399180 522 0 260 Pungeršič III.; do Bukovčevih

13 899831 399180 BUČKA 399190 274 274 0 Pungeršič III.

14 899841 399190 MOČVIRJE HŠ 24 78 0 0 Pungeršič se ne orje

15 899851 399190 MOČVIRJE HŠ 1 659 130 529 Pungeršič III.

16 899861 399190 GORENJE RADULJE HŠ 17 993 0 543 Pungeršič III.

17 899871 399200 DOLENJE RADULJE Konec 573 573 0 Pungeršič III.

18 899881 399200 GORENJE RADULJE HŠ 44 212 0 0 Pungeršič se ne orje

19 899891 399200 GORENJE RADULJE HŠ 23 369 0 0 Pungeršič se ne orje

20 899901 674 JERMAN VRH HŠ 17 787 637 150 Pungeršič III.

21 899911 899900 JERMAN VRH HŠ 20 291 0 400 Pungeršič III.; do Kocjanovih

22 899921 899900 JERMAN VRH HŠ 18 178 0 0 Pungeršič se ne orje

23 899931 899900 JERMAN VRH HŠ 14 202 0 202 Pungeršič III.

899943 899941 BUČKA HŠ 18 A 100 100 Pungeršič III.

24 899941 674 BUČKA–ZABORŠT 399080 1911 1641 270 Pungeršič III.

25 899961 899940 ZABORŠT HŠ 6 211 211 Pungeršič III.



28 899952 899940 ZABORŠT HŠ 9 114 0 114 Pungeršič III.

29 899951 899940 ZABORŠT HŠ 5 45 0 45 Pungeršič III.

30 899971 674 BUČKA 899940 197 197 0 Pungeršič III.

31 899981 674 BUČKA–JARČJI VRH 674 561 561 0 Pungeršič III.

32 899991 674 JARČJI VRH 674 451 451 0 Pungeršič III.

33 900011 674 JARČJI VRH HŠ 6 254 0 254 Pungeršič III.

34 900021 674 DOLENJE RADULJE–DULE HŠ 1 573 0 573 Pungeršič III.

35 900041 399080 DULE HŠ 16 177 0 177 Pungeršič III.

36 900051 399100 ŠTRIT–DULE 399080 881 881 0 Pungeršič III.

37 900061 900050 DULE 900050 326 326 0 Pungeršič III.

38 900071 399100 ŠTRIT HŠ 9 295 295 0 Pungeršič III.


delo občine

Lenart, Janez - 041 623 489

39 900081 399100 ŠTRIT 399100 1047 0 700 Pungeršič III.; do gozda

40 900091 399100 ŠTRIT 399090 235 0 540 Pungeršič III.

41 900101 900080 ŠTRIT HŠ 21 193 0 193 Pungeršič III.

42 900111 191160 DOLENJE RADULJE HŠ 7 636 0 636 Pungeršič III.

43 900121 900110 DOLENJE RADULJE 900110 291 0 0 Pungeršič se ne orje

44 900131 900110 DOLENJE RADULJE Konec 31 0 0 Pungeršič se ne orje

45 900141 191161 DOLENJE RADULJE HŠ 4 651 0 651 Pungeršič III.

46 900171 674 STARA BUČKA HŠ 43 305 305 0 Pungeršič III.

47 JP5 399200 SELA HŠ 62 D. R.

600 600 0 Pungeršič III.

48 999999 399200 SELA–KAPELICA HŠ 32 D. R.

130 130 0 Pungeršič III.

899891 399200 KRIŽE HŠ 22 240 240 Pungeršič III.

49 999999 Cep 1 300 0 300 Pungeršič III.

50 999999 Cep 2 120 0 120 Pungeršič III.




Z. št.




Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 399061 418 Škocjan do šole, parkirišča v centru 418 2618 240 Lenart I.; do šole

2 Parkirišče v centru Lenart II.

3 899371 418 ŠKOCJAN HŠ 72 108 108 Lenart III.

4 899391 418 ŠKOCJAN 674 79 79 Lenart I.



7 899431 399070 HRASTULJE HŠ 15 384 384 Lenart III.

8 899441 399070 HRASTULJE 899430 141 141 Lenart III.

9 899451 399070 ŠKOCJAN - HRASTULJE 899430 112 112 Lenart III.

10 999999 STARA VAS DO LINDIČEVIH 300 300 Lenart III.

10 999999 Pločniki ob regionalni cesti (št. ur.) Lenart III.

11 899381 418 ŠKOCJAN KOLES. 486 0 486 Lenart III.

15 899461 399070 HRASTULJE Konec ceste ali odseka

377 272 0 Lenart III.; do Mlakarjevih

16 899471 399070 HRASTULJE HŠ 14 130 0 130 Lenart III.


Dolžina makadamskih cest in poti (m): 916



delo občine

Lenart, Janez - 041 623 489Z. št.




Dolžina ceste v

občini (m)

Asfalt (m)

Makadam (m)

Zadolžen za oranje

Prioriteta, opombe

1 295401 667 ŠMARJETA–OREŠJE–OSREČJE–ŠKOCJAN

418 886 886 0 Lenart I.

2 899341 Osrečje–Osredek (Ločnik) do Finkovih 720 0 720 Lenart

3 899342 Osrečje–Osredek do Gorenčevih 250 0 250 Lenart

4 899381 418 ŠKOCJAN KOLES. 486 0 486 Lenart III.

5 399061 418 ŠKOCJAN–DOLJNA STARA VAS 418 2618 1733 645 Lenart II.; od šole do križišča pri črpalki

6 899011 399020 STRANJE PRI ŠKOCJANU HŠ 15 340 0 340 Lenart III.

7 899021 399020 STRANJE PRI ŠKOCJANU HŠ 6 207 0 207 Lenart III.

8 899031 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU 399020 1058 1058 0 Lenart III.

9 899041 899030 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU HŠ 3 154 0 154 Lenart III.

10 899051 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU Konec 507 252 0 Lenart III.; do Bregarjevih

11 899061 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU Konec 58 0 0 Lenart se ne orje


13 899081 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU HŠ 50 126 126 0 Lenart I.


15 899101 669 DOBRAVA PRI ŠKOCJANU 399010 325 0 205 Lenart III.; do Miklavčičevih

16 899111 399010 ČUČJA MLAKA HŠ 7 901 201 700 Lenart III.

17 899121 399040 RUHNA VAS 399030 537 0 0 Lenart se ne orje

18 899131 399040 RUHNA VAS 399040 198 198 0 Lenart III.

19 899141 399040 TOMAŽJA VAS HŠ 2 223 0 0 Lenart se ne orje

20 899151 399030 TOMAŽJA VAS HŠ 31A 164 164 0 Lenart III.

21 899161 399030 TOMAŽJA VAS 899210 163 0 0 Lenart se ne orje

22 899171 399030 TOMAŽJA VAS 899210 323 0 0 Lenart se ne orje

23 899181 399700 DOBRUŠKA VAS 418 406 406 0 Lenart III.

24 899191 295390 DOBRUŠKA VAS HŠ 32 58 0 0 Lenart se ne orje

25 899201 295390 DOBRUŠKA VAS - Blin hrib HŠ 36 570 0 570 Lenart III.

26 899211 295390 DOBRUŠKA VAS - TOMAŽJA VAS 399030 1120 550 570 Lenart III.

27 899221 899210 TOMAŽJA VAS 399030 783 783 0 Lenart III.

28 899251 399050 GRMOVLJE HŠ 38 194 75 119 Lenart III.

29 899271 899260 GRMOVLJE HŠ 24 59 0 59 Lenart III.

30 899281 399060 DOLJNA STARA VAS HŠ 45 63 63 0 Lenart III.


32 899301 399060 DOLJNA STARA VAS Konec 598 100 0 Lenart III.



35 899331 418 ZAVINEK HŠ 15 607 607 0 Lenart III.

36 899341 ZAVINEK - do Muhičevih 145 145 0 Lenart III.

37 Grmovlje parc. št. 1737, k. o. Mršeča vas (Hočevar)

50 0 50 Lenart III.

38 Dobrava parc. št. 1600, k. o. Dobrava (Krmc) 30 0 30 Lenart III.

39 VINJI VRH - DO MEJE 3050 1500 Lenart





delo občine

Sanacija plazu Stara Bučka

Vsem so še v spominu avgustovsko neurje in septembrske po-plave, ko so se zbrali črni oblaki in prinesli s seboj neizmerljive količine padavin. Zaradi razmočenosti se je nad lokalno cesto začelo trgati pobočje in drseti na cesto. Občinska uprava je sanirala plazišče do te mere, da je bila cesta prevozna. S folijo so plazišče zaščitili Kovačičevi, ki so lastniki objekta, ki je bil neposredno ogrožen.Škoda je bila prijavljena službi Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, vendar se je Občinska uprava odločila za takojšnjo sanacijo, saj bi lahko dolgotrajni postopki obravnave vloge pripeljala do te mere, da bi bila škoda še bistveno večja.Izgradnja zagatnice se je pričela 15. 11. 2010 in končala 30. 11. 2010.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan

Veseli december 2010 – miklavževanje Občina Škocjan je tako kot pretekla leta v sodelovanju z Dru-štvom prijateljev mladine Mojca Novo mesto organizirala novole-tno obdaritev otok – Veseli december 2010. Sv. Miklavž je otroke naše občine obiskal v nedeljo 5. decembra 2010, obdaril je vse otroke stare od enega do šest let. Na Bučki jih je obiskal ob 10.00 uri, v Škocjanu pa ob 11.00 uri in ob 12.15. uri. Skupno je tako razdelil kar 271 daril, ki so mu jih pomagali zbrati na Društvu prijateljev mladine Mojca, pri nakupu pa so mu poleg Občine Škocjan pomagali še domači obrtniki in podjetniki.Zahvaljujemo se vsem, ki ste po svojim močeh pomagali, da je sv. Miklavž lahko prišel v našo občino in s svojim prihodom razve-selil najmlajše.Prostovoljci, ki so pomagali pri obdaritvi: OŠ Frana Metelka Ško-cjan, Vsegrad Škocjan, d. o. o., Jerneja Kic, angelčka in parkelj, Kulturno društvo Bučka, Občina Škocjan.

Tanja Staniša, OU Občine Škocjan

Donatorji veselega decembra 2010 - miklavževanja v Škocja-nu in na BučkiObčina Škocjan: 4.280 EUR • Peter Blatnik, s. p.,: 100 EUR • DULC, d. o. o.,: 50 EUR • Bramac strešni sistemi, d. o. o.,: 100 EUR • Metka Prah Zupet: 80 EUR • Jože Zorko, s. p.,: 40 EUR • Mirjam Vide Katič, dr. med.,: 30 EUR • Društvo upokojencev Škocjan: 50 EUR • Franc Trbanc, s. p.,: 50 EUR • OŠ Frana Metelka Škocjan: 70 EUR • Luzar, Alojzij: 50 EUR • Turistično Društvo Škocjan: 30 EUR • Olida Brigita Majcen Peterlin, s. p.,: 50 EUR • Mirko Hočevar: 60 EUR.

DMP Mojca Novo mesto in tajništvo župana

ZahvalaOb nedavnih poplavah, ki so septembra prizadele tudi obmo-čje občine Škocjan se najlepše zahvaljujem vsem, ki so mi pri-skočili na pomoč in mi kakor koli pomagali. Še posebej hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dobrava, Rdečemu križu Novo mesto in KO RK Škocjan, Župnijski Karitas Škocjan, Občini Škocjan, vsem sodelavkam in sodelavcem, družini Ko-šak iz Dobrave ter privatnikoma Luzarju iz Škocjana ter Du-šanu Mojstroviču.

Vsem še enkrat najlepša hvala!Jože Miklavčič

Nazdravimo skupaj novemu letu 2011Občina Škocjan in Društvo vinogradnikov Škocjan vabi vse občanke in občane, da skupaj nazdravimo novemu letu 2011. »Hramček« društva bo pred občinsko stavbo v Škocjanu posta-vljen na silvestrovo od 23.00 do 2.00 ure zjutraj.

Občina Škocjan in Društvo vinogradnikov Škocjan


delo občine

Miklavžev sejem Občina Škocjan in Turistično informacijski center Škocjan sta v petek, 3. decembra 2010, pred Metelkovim domom in v obno-vljenem prostoru v pritličju Metelkovega doma organizirala dru-gi Miklavžev sejem. Na sejmu so se prestavila društva iz občine Škocjan, obiskovalci pa so lahko kupili razne praznične dobrote in izdelke primerne za darila. Otvoritev sejma je bila ob 12.00 uri s pevskim zborom OŠ Frana Metelka Škocjan. Ob 16.00 uri pa je bila v dvorani Metelkovega doma gledališka igrica za otroke »Mačkon in bonton«.

Pecivo in praznične dobrote so na sejmu ponujale članice Društva podeželskih žena Bučka in Društva podeželskih žena Škocjan, ki so zunaj pekle tudi palačinke. Hiša s tradicijo Sonja Kastelic je obiskovalcem ponudila kruh, peciva, testenine, moko in druge izdelke iz ekološke pridelave. Turistično društvo Bučka je predsta-vilo svoje promocijske izdelke in brošure, Krajevna organizacija RK Bučka je v zameno za prostovoljne prispevke ponujala igrače, članice Društva upokojencev Škocjan so predstavile ročno izdela-ne prte ter druge drobne okraske, Čebelarstvo Gorenc je ponujalo med in ostale medene izdelke, Knjižnica Mirana Jarca Novo me-sto pa je po ugodnih cenah prodajala rabljene knjige. Pred Metel-kovim domom so se obiskovalci lahko ustavili pri stojnici Kultur-nega društva Škocjan na Dolenjskem, ki ga je zastopala Folklorna skupina Plamen. Ponujali so tolpe napitke in novoletne čestitke ter okraske, s kuhanim vinom pa so se lahko obiskovalci pogreli pri »hramčku« Društva vinogradnikov Škocjan.

Tanja Staniša, OU Občine Škocjan

Javni razpis za sofi nanciranje izvajanja programov na področju kmetijskih in kmetijstvu vzporednih dejavnosti v Občini Škocjan za leto 2010 Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/2006-UPB1, 45/2008), 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/2006) ter na podlagi Pravilnika o so-fi nanciranju kmetijskih in kmetijstvu vzporednih dejavnosti (Uradni list RS, št. 100/2008), (v nadaljevanju pravilnik) je Ob-čina Škocjan na uradni spletni strani Občine dne 2. 9. 2010 objavila Javni razpis za sofi nanciranje izvajanja programov na področju kmetijskih in kmetijstvu vzporednih dejavnosti v Ob-čini Škocjan za leto 2010. Predmet javnega razpisa so sredstva proračuna Občine Škocjan, ki so namenjena za sofi nanciranje programov za izvajanje kmetijske in kmetijstvu vzporedne de-javnosti izvajalcev, ki delujejo na območju Občine Škocjan, kjer imajo tudi svoj sedež. Izjema velja za društva, ki imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Škocjan, njihovi člani pa so tudi občani Občine Škocjan. Višina sredstev namenjenih za de-lovanje izvajalcev na področju kmetijskih in kmetijstvu vzpore-dne dejavnosti je 7.000,00 EUR. Sredstva se namenijo za redno dejavnost društva in za sofi nanciranje posameznih aktivnosti. V skladu s pravilnikom je bila imenovana Komisija za izvedbo raz-pisa programov kmetijskih in kmetijstvu vzporednih dejavnosti v Občini Škocjan, v sestavi članov Odbora za kmetijstvo in javne uslužbenke, ki je po poteku razpisnega roka odprla, pregledala in ocenila prispele vloge. Dvočlanska komisija v sestavi predsednika Odbora za kmetijstvo Franca Matka in javne uslužbenke Mateje Robek Zaletelj je dne 25. 9. 2010 odprla in vsebinsko pregleda-la prispele vloge. Na podlagi objavljenega javnega razpisa je na naslov Občine prispelo 8 (osem) vlog, ki so bile pravočasne, od tega je bilo 5 (pet) vlog popolnih in 3 (tri) vloge nepopolne. Pre-dlagatelji nepopolne vloge so bili pozvani k dopolnitvam vloge. Popolna je bila vloga s priloženo zahtevano dokumentacijo - v celoti izpolnjen prijavni obrazec s pripadajočimi prilogami. Rok za dopolnitev nepopolne vloge je bil do vključno 6. 10. 2010. Pozvani predlagatelji so svoje vloge dopolnili v roku. Predmet vsebinske obravnave je bilo tako vseh 8 (osem) vlog. Od tega se je 6 (šest) izvajalcev kmetijskih dejavnosti prijavilo kot društva s sedežem v Občini Škocjan in 2 (dva) izvajalca kmetijskih dejav-nosti s sedežem izven območja Občine Škocjan, in sicer: Dru-štvo vinogradnikov Škocjan, Društvo podeželskih žena Škocjan, Društvo podeželskih žensk Bučka, Čebelarsko društvo Šmarjeta – Škocjan, Ribiška družina Novo mesto, Konjerejsko društvo Škocjan, Govedorejsko društvo Škocjan in Društvo podeželske mladine Dobrava. Komisija za izvedbo razpisa programov kme-tijskih in kmetijstvu vzporednih dejavnosti v Občini Škocjan je ocenjevanje prispelih vlog izvedla na 13. seji Odbora za kmetij-stvo dne 6. 10. 2010. Ocenjevanje popolnih vlog je potekalo na podlagi 7. člena pravilnika, in sicer na podlagi Priloge 1 tj. Pogo-jev in meril o vrednotenju dejavnosti na področju kmetijstva in kmetijstvu vzporedne dejavnosti. Na podlagi odločitve komisije so bili nato izvajalcem kmetijskih dejavnosti izdani sklepi o so-fi nanciranju kmetijskih dejavnosti, ki predstavljajo podlago za podpis pogodbe o sofi nanciranju programov v letu 2010.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


obvestila

Potek večjega števila osebnih izkaznic ter pravočasna pridobitev nove osebne izkazniceCenjene stranke obveščamo, da je 20. 10. 2010 minilo 10 let, od kar je po Zakonu o osebni izkaznici iz leta 1997 prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osa-mosvojitvi Republike Slovenije. Iz navedenega razloga je bilo v zadnjih mesecih leta 2000 izdano večje število osebnih izka-znic z veljavnostjo 10 let.

Ker na Upravni enoti pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državlja-ne pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno. Osebno izkaznico mora imeti vsak polnoleten državljan s stal-nim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljav-ne javne listine opremljene s fotografi jo, ki jo je izdal državni organ (torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovo-ljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ipd.). Vloga za izdajo osebne izkaznice se lahko vloži le osebno, na kateri koli upravni enoti neglede na kraj stalnega prebivališča. Vlogo za izdajo osebne izkaznice mladoletne osebe vloži za-koniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 8 letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografi jo ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči.Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva. Z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Polj-sko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Šved-sko, Švico in Veliko Britanijo.

Državljani imajo prek Državnega portala E-uprava (http://e-uprava.gov.si) možnost, da jih sistem e-uprave samodejno ob-vešča o poteku osebnih dokumentov. Storitev, ki se imenuje spletni opomnik (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik/), omogoča, da na elektronski naslov in/ali GSM številko upo-rabnik prejme sporočilo o poteku veljavnosti identifi kacijskih dokumentov, in sicer 1 mesec, 14 dni in 3 dni pred potekom veljavnosti. Naslov elektronske pošte in/ali številko GSM aparata v sistem e-uprave državljan navede sam. Obvestilo o poteku dokumentov lahko uporabnik prejme po elektronski pošti ali/in preko SMS obvestila za dokumente, ki jih sistem e-uprave pridobi iz uradnih evidenc, in sicer za osebno izka-znico, potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, orožni list in tehnični zapisnik. Zaradi osebnih podatkov je storitev uporabna s kvalifi ciranim digitalnim potrdilom.

Jože Preskar, načelnik, Upravna enota Novo mesto

Povabilo k sodelovanju pri okraševanju vasi v občini ŠkocjanČas, ki prihaja, je čas praznikov,čas vonja po cimetu in potici,to je čas prijaznih stiskov rok,lepih želja in utripajočih lučk.

Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem vabi vse občane ob-čine Škocjana k sodelovanju pri okraševanju svojih domov. Va-bimo vas, da svoje balkone, ograje in drevesa okrasite z belimi lučkami (manj je več), ki bodo naznanjale prihod praznikov. Komisija bo v božičnem času ocenjevala enotnost in usklaje-nost okrasitve po posameznih vaseh. Razglasitev najlepše okra-šenih vasi in predaja praktičnih nagrad bo na eni od prihodnjih javnih prireditev.

Skupaj bomo našo občino razsvetlili v soju božičnih in novo-letnih luči.

Upravni odbor Turističnega društva Škocjan na Dolenjskem

Vsem članicam, donatorjem in podpornikom društva želimo blagoslovljen božič ter srečno,

zdravo in uspešno v novem letu!

Upravni odborDRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA ŠKOCJAN


obvestila

Spoštovani g. župan, člani novega OS Občine Škocjan in občaniNovo izvoljenemu županu g. Jožetu Kaplerju in vsem novim članom Ob-činskega sveta Občine Škocjan česti-tamo za uspešno izvolitev na letošnjih občinskih volitvah.Čas volitev je mimo, obljube predstavnikov številnih list za OS pa naj bi se v kar največji meri spremenile v dejanja v na-slednjem 4-letnem mandatu. Vsi predstavniki ste ob izvolitvi sprejeli tudi obveznosti in zaupana vam je skrb za razvoj, na-predek in izvajanje številnih programov na celotnem območju občine Škocjan. Želimo, da bi bili župan in vsi novi predstav-niki v OS uspešni, učinkoviti in da bi se večina vaših obljub spremenila v pozitivna dejanja. Prevzeti »oblast« pa ne pomeni početi karkoli, kot je bilo v preteklosti že večkrat potrjeno – seveda zgrešeno, kar pa povedo občani na volitvah.Vsem občanom, ki ste namenili svoj glas listi Desus - Demo-kratični stranki upokojencev Slovenije OO Škocjan se iskreno zahvaljujem za podporo v imenu vseh kandidatov na listi.

DESUS – za vse generacijeDemokratična stranka upokojencev Slovenije

OO Škocjan

Po zadnji objavi novorojencev v Naših korakih so rodile:Janja Rupar iz Dul – dečka,Lidija Šinkovec iz Jerman Vrha – deklico,Urška Rudman iz Škocjana – dečka,Melita Kic iz Zloganja – deklico,Mateja Makovec iz Grmovelj – dečka in Jelenka Hudorovac iz Dobruške vasi – deklico.

Vsem želimo obilo zdravja in iskreno čestitamo!

iz porodnišnic

Opravičilo Prejšnji uredniški odbor se opravičuje, ker nismo objavili no-vice, da je rodila dvojčka – dva dečka ga. Klavdija Vrhovšek iz Dobrave, saj na naše uredništvo iz ljubljanske porodnišnice podatkov ne pošiljajo, uredništva pa tudi ni nihče kakor koli obvestil. Porodnice, za katere izvemo, da so rodile v Ljubljani, z veseljem objavimo. Dopolnitev smo naredili že v 140. številki v e-obliki časopisa, ki je objavljen na občinski spletni strani, tokrat pa tudi v tiskani izdaji. Iskreno opravičilo in čestitke ob dvojni sreči!

Društvo vinogradnikov Škocjan želi vsem občankam še posebej vinogradnicam

in vinogradnikom blagoslovljen božič, srečno in uspešno novo leto.

Društvo vinogradnikov Škocjan


dogodki, ki nas povezujejo

Člani kulturnega društva na ogledu razstave Sudanska misijaSamo nekaj dni pred zaprtjem razstave Sudanska misija (30. av-gusta 2010), ki jo je v Slovenskem etnografskem muzeju v Lju-bljani na ogled postavil kustos dr. Marko Frelih, smo v okviru Kulturnega društva Škocjan na Dolenjskem v torek, 24. avgusta 2010, organizirali ogled razstave Sudanska misija. Razstava pri-kazuje življenje in delo našega rojaka in misijonarja dr. Ignacija Knobleharja, čigar ime po novem nosi naše društvo. Razstava je bila na ogled postavljena 14. maja 2009 in potem zaradi izjemne-ga zanimanja in navdušenja kar dvakrat podaljšana. Predmeti z razstave sodijo med najstarejše afriške zbirke pred-metov nilotskih ljudstev v Evropi. Zbral jih je misijonar Ignacij Knoblehar in jih leta 1850 pripeljal v Ljubljano. Njegova zbirka odseva materialno in duhovno kulturo različnih ljudstev, ki so sredi 19. stoletja živela ob Belem Nilu na jugu današnjega Suda-na. Med razstavljenimi predmeti izstopajo nakit, različni amuleti, nenavadno orožje in zanimivi predmeti za vsakdanjo uporabo. Predmeti in redko arhivsko gradivo dokumentirajo Knoblehar-jevo zanimanje za afriške kulture, hkrati pa nas seznanjajo z nje-govimi raziskavami reke Nil, saj sodi Knoblehar med pionirje na tem področju. Bil je prvi raziskovalec, ki je do 4. stopinje zemlje-pisne širine zelo sistematično opisal lastnosti reke. Zapisi o teh odkritjih so bili objavljeni v različnih evropskih časopisih in bili pomemben vir nadaljnjih raziskovanj, čeprav so po njegovi smrti v večini skrivnostno izginili. Ignacij Knoblehar (1819–1858) je bil rojen v Škocjanu na Dolenjskem. Po študiju teologije v Rimu je odpotoval v Aleksandrijo in leta 1849 postal vodja osrednjeafri-škega vikariata, ki je obsegal 16 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja severovzhodne Afrike. Središče misijona je bil Kartum, mesto na sotočju Belega in Modrega Nila, ki je slovelo daleč na-

okoli kot zbirališče trgovcev s sužnji in s slonovino. Knoblehar je s sodelavci misijonsko dejavnost usmeril v boj proti suženjstvu in v širjenje krščanstva med ljudstvi ob Belem Nilu. Zelo so ga podpirali rojaki v domovini, časopisi pa so skoraj desetletje redno objavljali novice iz misijona. V tem času je iz Afrike v Ljubljano pripotovalo tudi veliko otrok, ki so jih po samostanih vzgajali za misijonsko delo. Razstava je pomemben prispevek k raziskovanju zgodovine prvih stikov med Evropejci in ljudstvi ob Belem Nilu v ekvatorialni Afriki (vir: http://www.etno-muzej.si/sl/sudanska-misija). Ogled razstave nam je odprl pogled na njegovo izjemno sveto-vljansko, pa vendar duhovno življenje. Tudi s sprejetjem odloči-tve, da se naše kulturno društvo poimenuje po takšnem človeku, bo morda vsaj dolgoročno prispevalo k temu, da se bomo začeli še bolj zavedati, kako pomembna osebnost je bil naš Knoblehar.

Mateja Robek Zaletelj, KD dr. Ignacija Knobleharja Škocjan

S Cerkvenim mešanim pevskim zborom Dobrava po Avstrijski Koroški

Člani CeMPZ Dobrava smo se v soboto, 16. oktobra, odpravili na izlet po Avstrijski Koroški. Pot nas je najprej vodila na grad Ostrovica. Tam smo se prepustili vodiču, ki nas je prijazno in z obilico humorja popeljal po grajski zbirki. Nato smo se odpravili k stolnici h Gospe Sveti, kjer je zadonela slovenska pesem, ustavi-li smo se tudi pri vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju. Sprehodili smo se po Celovcu in si ogledali znameniti park, »Svet v malem«, znan kot Minimundus, kjer smo lahko občudovali makete najbolj znanih svetovnih arhitekturnih stvaritev. Ustavili smo se tudi ob Vrbskem jezeru v cerkvi Maria Trost, kjer smo pu-stili pečat s prepevanjem Marijinih pesmi. V prijetnem razpolo-

ženju smo se v večernih urah vračali v Slovenijo in naše druženje sklenili še na skupni večerji v Lescah. Za organizacijo izleta se pevci in vsi drugi udeleženci še posebno lepo zahvaljujemo naši pevki, ge. Martini Hribar, ki je s svojo energijo in dobro voljo sprejela in seveda izpeljala pripravo izleta. Sobotno popotovanje je minilo v zares prijetnem vzdušju, k temu je pripomogla tudi malica, ki jo je ga. Martina pripravila kar za vse izletnike, pa seveda prijetno vodenje ge. Marjane in nenazadnje prepevanje in pesem, ki je vsa doživetja tega dneva povezovala v harmonično celoto.

Tanja Luštek, CMePZ Dobrava


NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

ZAVINEK V SOJU TISOČERIH LUČK

od 22. 12. 2010 do 06. 01. 2011

Zavinek vaščani vasi Zavinek Jože Kapler: 041 779 505; Janežič Robert

pravlična okrasitev vasi, prižig lučk 22.12. 2010, po 17.00 uri vas bodo vaščani postregli s kuhanim vinom in čajem

BLAGOSLOV JASLIC četrtek, 23. 12. 2010, ob 16.00 uri

Zavinek vaščani vasi Zavinek Jože Kapler: 041 779 505; Robert Janežič

RAZSTAVA JASLIC od 23. 12. 2010 do 06. 01. 2011, od 17.00 do 20.00 ure


razstava jaslic pod vodstvom Ane Korenč

POHOD Z BAKLAMI K POLNOČNICI

petek, 24.12. 2010, ob 19. uri

Štrit - Bučka TD Bučka Aleš Vene:031 434 366

pohod z baklami k polnočnici iz Štrita na Bučko, začetek pohoda ob 19.00 uri, izhodišče avtobusna postaja na Šrtitu

OCENJEVANJE OKRAŠENOSTI VASI

v času med božičem in tremi kralji

Občina Škocjan Turistično društvo Škocjan na Dolenjskem

Janja Strašek: 041 649 436

Turistično društvo Škocjan ocenjuje okrašenost vasi v Občini Škocjan, merilo je celotna podoba okrašenosti vasi

ŽIVE JASLICE sobota, 25. 12. 2010, ob 17.00 uri

dvorišče hiše skupnosti Cenacolo, Škocjan 46

skupnost Cenacolo Damjan Štih: 041 796 241

fantje iz slovenske skupnosti Cenacolo v Škocjanu pripravljajo predstavo živih jaslic

DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI: ŠTEFANOVO - blagoslov konj

nedelja, 26. 12. 2010, ob 16.00 uri

Goriška vas - cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Župnija Škocjan, Konjerejsko društvo Škocjan

Damjan Štih: 041 796 241; Nikolaj Oberč: 040 200 706

maša za domovino in blagoslov konj

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

nedelja, 26. 12. 2010,ob 18.00 uri


nastopajoči: Godba Šmarjeta, Adaramus, Tamburaška skupina Kres, Duo Jelinič, Mesečina, Fantje z vasi, citrarka, Miran Rudan

ŽIVE JASLICE nedelja, 26. 12. 2010, ob 17.00 in 20.00 uri

dvorišče hiše skupnosti Cenacolo, Škocjan 46

skupnost Cenacolo Damjan Štih: 041 796 241

fantje iz slovenske skupnosti Cenacolo v Škocjanu pripravljajo predstavo živih jaslic

BLAGOSLOV VINA ponedeljek, 27. 12. 2010, ob 16.30 uri

Gorenje Dole - cerkev sv. Križa

Župnija Škocjan na Dolenjskem

Damjan Štih: 041 796 241; Občina Škocjan: 07 38 46 300

blagoslov vina in sv. maša

ŽIVE JASLICE V ZAVINKU

ponedeljek, 27. 12. 2010, ob 17.00 in 19.00 uri


žive jaslice v Zavinku v izvedbi Turističnega društva Koprivnica

PRAZNIČNA PRIREDITEV

ponedeljek, 27. 12. 2010

Gasilski dom Dolenje Dole

PGD Dolenje Dole Anka Gorenc: 031 392 579

božično-novoletna prireditev

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

sreda, 29. 12. 2010, ob 19.00 uri

Dvorana Metelkovega doma v Škocjanu

KD Škocjan na Dolenjskem - FS Plamen

Sonja Povše Krmc: 031 688 887

kulturna prireditev v prazničnem decembrskem času

URE PRAVLJIC sobota, 01. 01. 2011, od 17.00 do 18.00 ure in od 19.00 do 20.00 ure


URE PRAVLJIC nedelja, 02. 01. 2011, od 17.00 do 18.00 ure in od 19.00 do 20.00 ure


ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJANza DECEMBER 2010 ter JANUAR in FEBRUAR 2011Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJAN

koledar prireditev


koledar prireditev

KOLEDOVANJE sreda, 05. 01. 2011

Škocjan Župnija Škocjan Damjan Štih: 041 796 241

otroci - oblečeni v tri kralje - KOLEDNIKI - bodo tudi tokrat na dan pred sv. tremi kralji obiskovali domove

KOLEDOVANJE V ZAVINKU

četrtek, 06. 01. 2011

Zavinek vaščani vasi Zavinek Jože Kapler: 041 779 505; Janežič Robert

nastopajoči: Fantje z vasi

OBČNI ZBOR DPŽ BUČKA

sobota, 15. 01. 2011, ob 19.00 uri

Kulturni dom Bučka DPŽ Bučka Vida Gros: 051 238 788

URE PRAVLJIC sreda, 19. 01. 2011, ob 17.00 uri

Krajevna knjižnica Škocjan

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Slavka Kristan: 040 421 701

ure pravljic in kreativne delavnice

NAJPOGOSTEJŠI TUMORJI KOŽE IN KAKO JIH POZDRAVITI

petek, 21. 01. 2011

Gostilna Luzar v Škocjanu

CVB bolniki po možganski kapi

Martin Kirn: 041 487 118

predaval bo profesor dr. Boštjan Luzar, dr. med., dermatolog

OBČNI ZBOR PDG DOBRAVA

sobota, 22. 01. 2011, ob 18.00 uri

Gasilski dom v Dobravi

PGD Dobrava Vinko Gradišar: 041 392 341

TURNIR NAMIZNEGA TENISA

nedelja, 30. 01. 2010

Športna dvorana Škocjan

ŠD Bučka Andrej Marušič: 041 971 051

tekmovanje posamezno in dvojic

PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO PREDAVANJE

februar 2011 Škocjan KORK Škocjan OZ RK Novo mesto: 07 39 33 120

humanitarna prireditev

PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE MERITVE

februar 2011 Škocjan KORK Škocjan OZ RK Novo mesto: 07 39 33 120

humanitarna prireditev

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

sobota, 05. 02. 2011, ob 18.00 uri

večnamenski prostor OŠ Frana Metelka Škocjan

OŠ Frana Metelka Škocjan (Simona Smrekar)

OŠ Frana Metelka Škocjan:07 38 46 600

prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU

sobota, 05. 02. 2011, ob 19.00 uri

Kulturni dom Bučka Kulturno društvo Bučka Slavko Pungeršič: 041 490 650

kulturna prireditev

POHOD PO METELKOVI POTI

torek, 08. 02. 2011, ob 9.00 uri

Škocjan-Telče (župnijski dom)-Škocjan, zbor pred Metelkovim domom v Škocjanu

KD Škocjan na Dolenjskem

Sonja Povše Krmc: 031 688 887

pohod iz Škocjana preko Dolenjih in Gorenjih Dol ter Telčic proti Telčam; na Telčah krajša kulturna prireditev

URE PRAVLJIC sreda, 16. 02. 2011, ob 17.00 uri

Krajevna knjižnica Škocjan

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Slavka Kristan: 040 421 701

ure pravljic in kreativne delavnice

OBČNI ZBOR KD BUČKA

petek, 18. 02. 2010 ob 19.00 uri

Kulturni dom na Bučki

Kulturno društvo Bučka Slavko Pungeršič: 041 490 650

OBČNI ZBOR DPŽ ŠKOCJAN

sobota, 19. 02. 2011, ob 19.00 uri

Kmetija Kralj v Dobruški vasi

DPŽ Škocjan Jožica Mehak: 051 339 593

redni letni občni zbor društva

OBČNI ZBOR KONJEREJSKEGA DRUŠTVA IN RAZVITJE PRAPORJA

nedelja, 20. 02. 2010, ob 9.00 uri

Dvorana Metelkovega doma v Škocjanu

Konjerejsko društvo Škocjan

Nikolaj Oberč:040 200 706

KUHARSKA DELAVNICA

četrtek,24. 02. 2011

Škocjan DPŽ Škocjan Jožica Mehak: 051 339 593

izobraževalna delavnica

PRIKAZ REZI VINSKE TRTE

februar ali marec 2011


Franci Matko: 041 385 635

praktičen in strokovni prikaz rezi vinske trte

OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV ŠKOCJAN

nedelja, 27. 02. 2011, ob 8.30 uri

Dvorana gostilne Luzar v Škocjanu



občni zbor

OCENJEVANJE VIN LETNIKA 2010

ponedeljek, 28. 02. 2011

Dvorana gostilne Luzar v Škocjanu



zbiranje vzorcev vin za ocenjevanje



Bučka se predstavi v deželi Jurija Vege

V soboto, 18. septembra, smo članice DPŽ izpeljale strokov-no ekskurzijo na ljubljansko tržnico, kjer smo si na eko tržnici ogledali prireditev Praznik kruha. Pričakal nas je g. Miha Kre-jan. Predstavil nam je svoje izkušnje s peko kruha, svoje podjetje, kje vse peče kruh in kakšnega, kako predela moko, kako kruh poimenujemo glede na delež različne vrste moke. Na tržnico je pripeljal montažno krušno peč, v kateri je potem pekel različne vrste kruha in krušnih izdelkov. Ko smo se sprehodili po tržnici

S pesmijo počastili svetega Martina

Cerkveni mešani pevski zbor Dobrava je letošnje leto zaokrožil s koncertom, ki so ga naslovili POČASTIMO SV. MARTINA. Koncert se je odvil v petek, 12. novembra 2010, v polni Me-telkovi dvorani v Škocjanu. V programu, ki sta ga z mislimi iz življenja sv. Martina ter s hudomušnimi modrostmi o vinu in njegovih častilcih, povezovala Tanja Luštek in Matej Krmc, so se zvrstili nastopajoči CeMPZ Dobrava, pevska skupina Stari prijatelji iz Dobrave in Bučenski ramplači. Pevci so prepevali o vinski kapljici in o sv. Martinu. Bučenski ramplači pa so s svo-jim izvirnim nastopom poskrbeli za sproščeno in veselo vzduš-je. Za zaključek so pevci stopili skupaj in zadonela je dolenjska »himna«, So ptičice zbrane. Navzoče je pozdravil tudi župan, g. Jože Kapler. Organizatorji koncerta pa so svoje obiskovalce ob koncu pogostili s sladkimi dobrotami in seveda s kozarčkom dobre kapljice, kakor se za ta praznik spodobi.

Tanja Luštek, CMePZ Dobrava

in tudi okusili dobrote branjevk, smo se z vzpenjačo povzpeli na ljubljanski grad in si s pomočjo projekcije ogledali zgodovino in razvoj Ljubljane.V popoldanskem času pa se je v deželi Jurija Vege v Dolskem odvijal 4. jesenski sejem, kamor so bila vabljena tudi bučenska društva. TD je imelo predstavitveno stojnico o Bučki, kjer pa niso manjkale tudi slike in brošure likovne sekcije Ambrozia. KD je poskrbelo za zelo pester kulturni program, saj so nastopili Bučen-ski ramplači. Da pa so bili vsi obiskovalci sejma na nogah, je po-skrbela Valentina Kragelj v vlogi Oštirjeve Lojzke. Članice DPŽ smo imele svojo predstavitveno stojnico, kjer smo obiskovalcem ponudile skrbno pripravljene izdelke naših članic. Na prireditve-nem prostoru pa smo predstavile našo kulinariko. Tako je Olga Vene izdelala okraske za poročni kruh, Silva Marjetič pa je delala ajdove polžke z ocvirki, ki smo jih potem tudi spekle in ponudile za pokušino.Ta sejem pripravijo v Dolskem vsako leto kot pozdrav bogati jese-ni. Tu se zberejo kmetovalci, ki sodelujejo v projektu »Naravnost z dežele«. Tako so se zbrali pridelovalci sadja, zelenjave, vrtnarji, ponudniki predelanega sadja in zelenjave, lončarji, ribiči, lovci, čebelarji, kulinarični ponudniki, vinogradniki, aktivi žena in vsi skupaj smo ustvarili čar, kot je bil včasih, ko so kmetje vozili svoje izdelke prodajat na tržnico. Videli smo, da je za uspešno izpeljano prireditev potrebna dobra volja in upanje v uspeh, ki ga ni uničilo ne slabo vreme ne poplave.

Vida Gros, Predsednica DPŽ Bučka


Večer zimzelenih melodij s Plamenkami


Pevska skupina Plamen je v soboto, 27. novembra 2010, v OŠ Frana Metelka Škocjan pripravila večer večnih melodij. Skladbe z nepozabnimi zgodbami in zimzelene melodije iz naših misli pri-vabljajo lepe spomine preteklosti in nam šepetajo znana besedila in melodije. Obiskovalci koncerta so se tako lahko spomnili prvih izvedb večnih melodij, nepozabnih slovenskih skladb, ki so aktu-alne še danes, ki jih poznajo starejši, mlajši, ki jih poznajo vsi. Sobotni, čeprav megleni in mrzli novembrski večer, je bil predvsem nostalgičen, v katerem smo obujali spomine na mladost, prvo lju-bezen, prve poljube in iskrene ljudi. Dekleta so zapela nepozabne »Ne čakaj na maj«, »Moje orglice«, ljubezenske »Zato sem noro te ljubila«, ki jo je prvič zapela Novomeščanka Tatjana Gros, »Mlade oči«, »Ti si moja ljubezen« in druge. Obiskovalci so lahko v sklad-

Srečanje starejših občanov

bah prepoznali iskrene ljudi, se sprehodili čez Šuštarski most in na koncu s Plamenkami zapeli tudi legendarno skladbo »Dan ljube-zni«. Na klaviaturah je dekleta skozi celoten večer spremljal Jernej Šuštaršič, kot gosta večera pa sta nastopila Borut Antončič in Jernej Zoran, ki sta za obiskovalce prav tako pripravila skladbe iz zakladni-ce večnih melodij. Plamenke z gosti so obiskovalcem pričarale topel in čaroben večer skladb, ki so zvenele tudi po koncertu. Na koncu velja omeniti vse tiste, ki so pomagali pri organizaciji koncerta: Občina Škocjan, Osnovna šola Frana Metelka Škocjan. Iskrena zahvala gre tudi našim družinam, partnerjem, staršem in prijateljem. Hvala za podporo, spodbudo, pomoč in dobre misli.

Mihaela Hočevar, Pevska skupina Plamen

Prireditev so omogočili:

V okviru Krajevne organizacije Rdečega križa Škocjan smo v soboto, 4. decembra, v sodelovanju z Osnovno šolo Frana Me-telka Škocjan in Občino Škocjan organizirali za starejše občane pogostitev v Osnovi Šoli Frana Metelka Škocjan. Na srečanje smo povabili starejše od 70 let. Prijetno druženje so pričeli s svojim kulturnim programom učenci šole pod mentorstvom ge. Marinke Cerinšek. Na srečanju sta spregovorila in pozdravila udeležence sekretarka Območnega združenja Rdečega križa ga. Barbara Ozimek in žu-

pan Občine Škocjan g. Jože Kapler. Za dobro prehrano so tudi tokrat poskrbeli v kuhinji šole. Naše druženje je minilo kljub slabšim vremenskim pogojem v prijetnem klepetu in vzdušju. Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan, njihovim delavcem in učencem, g. Jožetu Mrgole za avtobusni prevoz, Smrekarjevim iz Stare Bučke za darovano vino in Pekarni Pepe za darovan kruh ter vsem prostovoljkam hvala za vaš prispevek k dobro izpeljanemu srečanju.

Za KO RK Škocjan: Gabrijela Kovač



Miklavž po hišah

Tudi letos je nekaj srečnežev pričakalo sv. Miklavža, še pre-den so zaspali. Ker je preveč pridnih otrok in Miklavž ne more vseh obiskati na enkrat, ne smemo pozabiti starega običaja, da morajo otroci zvečer zmoliti večerno molitev in oditi kmalu v posteljo. Sveti mož vse obišče, ko že sladko sanjamo. Otroci, ste mogoče letos prejeli tudi kakšno palico, da jo boste lahko porabili za tepeškanje?

Jerneja Kic

Miklavžev sejem v ŠkocjanuV petek, 3. decembra 2011, se je v Metelkovem domu v Ško-cjanu odvijal MIKLAVŽEV SEJEM, na katerem je sodelovala tudi Krajevna organizacija Rdečega križa Bučka. Na stojnici smo razstavili v akciji zbrane igrače, ki so jih otroci prerasli, ker pa so še uporabne, so jih dobrohotno podarili, z namenom, da igrače dobijo nove lastnike v zameno za prostovoljni prispe-vek. Na sejmu, morda tudi zaradi vremenskih razmer, ni bilo prav veliko obiskovalcev, pa vendarle se je nabralo nekaj pro-stovoljnih prispevkov, ki jih bo KORK porabil v humanitarne namene. Hvala prav vsem, ki ste se ustavili na naši stojnici in prispevali, v zameno pa domov odnesli ljubke igrače, s kateri-mi boste razveselili otročičke.

Ob tej priložnosti želimo vsem članom in simpatizerjemKrajevne organizacije RDEČEGA KRIŽA BUČKA

ter vsem donatorjemVESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠNO

NOVO LETO 2011!KORK B U Č K A

Tajnica: Ivi LANIŠNIKPredsednica: Ljuba HOČEVAR

Tradicionalni Miklavžev koncert Preživeli ljudski pevci Fantje z vasi smo priredili v nedeljo, 05. 12. 2010, ob 15.00 uri tradicionalni Miklavžev koncert v dvorani gostilne Luzar.

Poleg svojega pestrega sporeda smo v goste povabili še ljudske Če-belice iz Mirne Peči, Bučenske ramplače, kvartet Jarica, mešano pevsko skupino Nomus iz avstrijsko-koroškega Škocjana ter do-mače harmonikarje v sestavi treh članov Fantov z vasi. Po prire-ditvi je sledilo prijetno druženje z gosti. Koroški gostje nas bodo v naslednjem letu povabili na gostovanje oziroma predstavitev naših dokumentarnih izdelkov na Koroško. Preživeli smo lep miklavžev večer skupaj z našimi gosti in poslu-šalci.

Franc Oberč, Fantje z vasi


šport / zdravje

1. december je svetovni dan AIDSAPo kriterijih razširjenosti epidemije HIV/aidsa, ki jih določata UNAIDSA in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija uvr-šča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV/aids še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. V RS je okuženih nekaj 100 ljudi, manj kot 1 oseba na 1000 prebivalcev. Usmeritev v preventivo je zato ključna. Ob razmeroma skromnih vložkih je mogoče pomembno omejiti število okuženih s HIV in s tem stroške dosmrtnega zdravljenja, ki je tudi zelo drago.

Vendar število okuženih tudi pri nas narašča. V zadnjih desetih le-tih (2000–2009) je bilo v RS prepoznanih 293 primerov okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 25 bolnikov z aidsom. V letu 2009 je bilo prepoznanih 48 okuženih s HIV, enaki so podatki za leto 2008. Povečano število diagnoz je predvsem posledica poraslega števila okuženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in novih diagnoz pri ljudeh, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od znanih skupin z visokim tveganjem.

Okužbo s HIV tvegajo vse osebe, ki imajo nezaščitene spolne odno-se z okuženimi (predvsem moški, ki imajo spolne odnose z moški-mi), osebe, ki so izpostavljene okuženi krvi (najpogosteje inicirajoči uživalci prepovedanih drog, ki souporabljajo pribor za iniciranje) in otroci, ki se rodijo okuženim materam. Prenos z nezaščitenimi spolnimi odnosi je najpogostejši način prenosa okužbe. V skupinah ljudi s tveganim vedenjem je potrebno vzpodbujati prostovoljno za-upno testiranje na okužbo z virusom HIV, kajti zgodnje prepozna-vanje okužbe predstavlja pogoj za pravočasno zdravljenje in oskrbo okuženih ter tudi za čimbolj zgodnje intervencije za preprečevanje prenosa okužbe.

Lani je bila slovenski javnosti predstavljena nova slovenska Strate-gija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2010–2015. Ta sloni na treh stebrih: 1. preprečevanje okužb s HIV, 2. zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja okužb, preprečevanja prenosa in zdravljenj,3. zmanjšanje osebnega in socialnega vpliva okužb s HIV. Čeprav je epidemija HIV/aidsa v svetovnem merilu pomembna, je v Sloveniji dobro obvladovana in je zato potrebno pozornost stroke in ostale javnosti usmeriti v obvladovanje vseh ostalih jav-nozdravstvenih problemov, ki jih prepoznavamo kot velike: kronič-ne nenalezljive bolezni, kot so srčno žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen; nalezljive bolezni; poškodbe; duševne motnje in bolezni. Reševanje naj temelji na vključevanju zdravja v vse resorne politi-ke in aktivnosti stroke in civilne družbe v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Viri:1. IVZ, Okužba s HIV v Sloveniji; Letno poročilo za leto 2009, Lju-bljana.2. MZ, Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdobje 2010–2015, Ljubljana 2009.

Pripravili sodelavki Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto:Brigita Zupančič - Tisovec, dipl. fi ziot., spec.

in Marta Košir, dr. med.

Super 3 turnir v Dulah

Športno društvo Bučka je 30. 10. 2010 drugič letos organiziralo Super 3 turnir, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz vseh sosednjih občin. Turnir se je tokrat odvijal na asfaltnem igrišču športnega kompleksa v Dulah in ker so bile vremenske razmere organi-zatorjem naklonjene, je bilo poleg lepega števila ekip prisotnih tudi kar nekaj gledalcev, ki so spremljali borbene in napete tekme. Izkupiček sodelujočih ekip je bil naslednji: 1. mesto si je priigrala ekipa Bistro Lira iz Novega mesta, 2. je bila ekipa Nogice iz Šentjerneja, 3. mesto pa si je priborila ekipa Bibitka tim, prav tako iz Šentjerneja. Podeljena sta bila tudi pokal za naj igralca, ki si ga je prislužil Leon Papež iz ekipe Bistro Lira, za naj strelca pa se je izkazal Sandi Topolovec. Domača ekipa je to-krat pristala na nehvaležnem, a odličnem četrtem mestu. Turnir pridobiva na prepoznavnosti, hkrati se tudi dviguje kakovost sodelujočih ekip, tako da že načrtujemo nov turnir v spomla-danskem času, ko se bodo lahko ekipe ponovno dokazale.

Bojan Arh, ŠD Bučka


zdravje

Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi zlorabe alkoholaV naši kulturi je pitje alkoholnih pijač pogosto, ob najrazličnejših priložnostih, od rojstva do smrti … Ko človek sliši besedo alko-hol, ta beseda ni nevtralna kakor druge. Eden ob njej pomisli: »Vsi ljudje pijejo in pitje je nekaj normalnega.« Drugi pa začuti stisko: »Alkohol prinaša nesrečo v življenje naše družine.« Človek si lahko zelo hitro pridobi izkušnjo, da napetost, težave ter nerešena vprašanja izginejo, če se opije. Alkohol pa je omamno sredstvo, ki lahko po rednem (kar ne pomeni nujno vsak dan) in prekomernem uživanju pripelje do zasvojenosti. Problemi alkoho-lizma so pri vsakem drugačni, nekatere temeljne značilnosti zasvo-jenosti z alkoholom, ki jih lahko opazimo pri človeku, pa so, da ne vzdrži daljše časovno obdobje brez alkohola, da ga »pijača vleče«, da se rad pogovarja o pijači in pitju s svojimi »prijatelji«, da poskuša opravičiti pitje in spremenjeno vedenje pred seboj in pri domačih, da se počuti nelagodno in ga je sram zaradi opijanja pred ljudmi, ki so mu blizu, da je poskušal kontrolirati svoje pitje, pa ni šlo. Vedenje človeka, ki pije, se spremeni. Spremenijo pa se tudi njegovi najbližji. Zasvojenost povzroči spremembe v vedenju pri vseh čla-nih družine. Zasvojeni človek niha v razpoloženju, otroci pa so ob takem očetu ali materi razdvojeni in nemirni. Zasvojeni človek ne upošteva meja drugih, zato se njegovi najbližji počutijo ogoljufane in razvrednotene. Posledice pri svojcih so lahko celo hujše kot pri alkoholikih. Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi lastnih težav v zve-zi z uživanjem alkohola ali svojcev in prijateljev, Društva socialni forum za zasvojenosti in omame, iz Ljubljane, nudi:- Pogovore ljudem, ki dvomijo o svojem odnosu do alkohola ali

so v stiski zaradi pitja koga od svojcev ali prijateljev.- Informacije o preprečevanju zasvojenosti pri mladih.- Informacije o oblikah pomoči in samopomoči zasvojenim. - Partnerske in družinske svetovalne pogovore.- Pripravo in pomoč pri vključitvi v psihosocialne programe za

zdravljene alkoholike in njihove svojce.- Psihosocialno urejanje v terapevtskih skupinah.- Rehabilitacijo v klubih zdravljenih alkoholikov in prijateljskih

skupinah.V svetovalnici so na voljo izkušeni strokovnjaki. Temeljni pristop izhaja iz celostnega pogleda na človeka in njegovo okolje. Za po-govor v svetovalnici se je treba dogovoriti osebno ali po telefonu 01 438 68 00 ali 01 438 68 05. Svetovalnica je odprta od pone-deljka do petka med 9. in 15. uro. Najave pogovorov sprejema-mo tudi vsak ponedeljek od 17. do 20. ure v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, na Resljevi 11, v Ljubljani. Možno se je na svetovalnico obrniti tudi po spletni pošti [email protected] ali si več prebrati na spletnem naslovu http://drustvo-social-ni-forum.blogspot.com/. Svetovanje je anonimno in brezplačno, saj program sofi nancirata MOL in MDDSZ. Problem zasvoje-nosti je tako širok in velik, da ga je težko videti v vsem obsegu, saj je kot zamočvirjena džungla. Vendar pa skoznjo pelje pot k rešitvi. Mnogi je niti ne opazijo in zato potrebujejo pomoč, da jo najdejo.

Svetovalnica za ljudi v stiski zaradi zlorabe alkoholaDruštvo socialni forum za zasvojenosti in omame in

Inštitut Antona Trstenjakasocialni.forum @gmail.com

tel.: 01 438 68 00 in 01 438 68 05

Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli - preveč soli škodi www.nesoli.si Čezmeren vnos soli oziroma natrija je pomemben in s šte-vilnimi raziskavami dokazan prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa je dejavnik tveganja za nastanek mo-žganske kapi in drugih srčno žilnih bolezni. Slednje so vodilni vzrok smrti v svetu, v Sloveniji na leto zaradi njih umre okoli 40 % ljudi.Natrij je v naravi največkrat v obliki soli oziroma natrijevega klorida (NaCl). Ljudje ga v telo vnašamo s kuhinjsko soljo. Svetovna zdravstvena organizacija za zgornjo, še neškodljivo mejo uživanja soli, navaja 5 gramov soli na dan za odrasle, za otroke od 4 do 6 let pa 3 grame dnevno. Po podatkih raziskav odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo 12,4 grama soli dnevno (moški 14,3; ženske 11,0 grama soli dnevno), slo-venski mladostniki 10 gramov, otroci pa okoli 5 gramov dnev-no. Okrog 10–15 % soli dnevno zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pri pripravljanju hrane. Narav-no prisotna sol v še nepredelanih živilih predstavlja 10–12 % dnevno zaužite soli. Ugotovljeno je bilo, da med osnovnimi živili največji delež vnosa soli predstavljajo kruh in krušni iz-delki, sledijo jim mesni izdelki, predelana zelenjava in siri. Do-daten vir soli predstavljajo tudi že pripravljene jedi, hitra hrana ter neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi. Hrano si namreč dosoljuje pri mizi kar ena petina odraslih Slovencev.

Za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja je Ministrstvo za zdravje junija letos sprejelo Nacionalni akcijski načrt za zmanj-ševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za ob-dobje 2010–2020, ki predstavlja celovito strategijo države za zmanjševanje problematike čezmernega vnosa soli. Nacionalni načrt opredeljuje sodelovanje z različnimi sektorji in želi pove-zati vse ključne partnerje, ki lahko prispevajo, da bo manj slana hrana na voljo tako na policah v trgovini kot povsod tam, kjer jo pripravljajo.Hkrati je potrebno ozaveščati tudi prebivalstvo v različnih oko-ljih. S skupinskim pristopom in strokovnimi izkušnjami je za prihodnje obdobje načrtovano celovito in ciljno zmanjševanje uživanja soli v Sloveniji.Osrednji vir informacij je spletna stran www.nesoli.si.Vir: http://www.ivz-rs/si

Pripravila Doroteja Kuhar, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto


vrtec in šola

V sredo, 1. 12. 2010, smo na OŠ Frana Metelka Škocjan s pri-reditvijo zaokrožili niz dogodkov, ki so se zvrstili v preteklem, Metelkovem šolskem letu. Letošnjega 27. decembra se bomo spominjali 150. obletnice smrti škocjanskega rojaka, duhovnika, jezikoslovca, profesorja, raziskovalca, prevajalca, Franca Serafi na Metelka, 14. julija pa praznujemo obletnico njegovega rojstva. Na domači OŠ, ki ponosno nosi Metelkovo ime, smo preteklo šolsko leto razglasili za Metelkovo leto. Tako so bile mnoge dejavnosti zaznamovane z Metelkovim peča-tom, npr. prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ko sta nas na poseben način v dramskem prizoru obiskala Prešeren in Metelko; učenci so pripravili tudi raziskovalno nalogo o Metelku v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava; ob dnevu šole, ki se tradicionalno imenuje Metelkov dan, pa so se odvijale različne delavnice, ki so vsaka na svoj način predstavljale Metelka, njegovo življenje in delo. Tako smo se trudili, da bi učenci začutili pomen

velikega rojaka, da bi spoznali njegov pomen in delo ter se še na-prej s ponosom in zavedanjem imenovali metelkarji.Zaključek Metelkovega leta smo obeležili s prireditvijo, na kateri nas je s svojim obiskom počastil jezikoslovec, prof. dr. Kozma Ahačič z Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik. Dr. Kozma Ahačič je o Metelku spregovoril na strokoven, toda mlajšim in starejšim učencem zanimiv in všečen način. Poudaril je pomen Metelkove Slovnice in njegov velik vpliv na razvoj slovenskega knjižnega jezika.

V sklopu prireditve smo slovesno odprli razstavno vitrino z raz-stavljenimi posnetki gradiva iz Metelkove zapuščine, ki jo hrani Knjižnica Mirana Jarca NM, zbrane pa sta nagovorila tudi župan, g. Jože Kapler in ravnateljica, ga. Irena Čengija Peterlin.

Tanja Luštek , OŠ F. M. Škocjan

Zaključek Metelkovega leta na OŠ Frana Metelka Škocjan


vrtec in šola

Dobrodelni semenj s koncertom

Rad imeti ljudi pomeni:veseliti se z njimiin biti dobre volje

v njihovih srečnih dneh;ter ponuditi jim roko v pomoč

in imeti zanje tolažeče srcev urah njihovih stisk.

Rad imeti ljudi pomeni:ne zadoščati le samemu sebi,

marveč odpreti srcein v njem narediti prostor za druge.

Ljudje trpimo zaradi ljudi.Zato glej s čistimi očmi

in s čistim srcem!

Rad imeti ljudi pomeni:sestopiti z višav svoje samovšečnosti!

Z mislimi Phila Bosmana je Tjaša pozdravila vse navzoče, ki so v petek, 10. decembra, obiskali Dobrodelni semenj s koncertom z naslovom »ODPRTIH ROK – ODPRTIH SRC«, ki smo ga letos prvič organizirali na OŠ Frana Metelka Škocjan. Na koncertu, ki so ga povezovali učenci: Tjaša in Rok iz 7. r., Katja in Jan iz 8. r. ter Erika in Žan iz 9. r., so nastopili štirje pevski zbori naše šole ter Podružnice Bučka, osnovnošolska folklorna skupina, skupina učencev IP Gledališki klub ter dve zunanji skupini, Pevska skupi-na Mesečina in Folklorna skupina Plamen. Pred in po koncertu so učenci prodajali ročno izdelane božično-novoletne voščilnice in okraske ter mnoge druge lepe in uporabne stvari, ki so jih izdelali učenci pri podaljšanem bivanju ter pri gospodinjskem, likovnem in tehničnem pouku. Denar, ki smo ga zbrali na bazarju (805 evrov), bomo namenili za nakup smučarske opreme za zimsko šolo v naravi. Učenci in učitelji se zahvaljujemo vsem, ki ste se naše prireditve udeležili in nam pomagali zbrati omenjeni znesek.

Tim za pripravo prireditve


upokojenci

Obiski jubilantovPredstavnice KO Rdečega križa Škocjan smo tudi v tem letu obi-skale občane, ki so napolnili 80 let, pa tudi tiste, ki so dopolnili 90 let in več. Z obiskom, šopkom cvetja in voščilom smo razvese-ljevale jubilante.

V letu 2010 so 80 let praznovali:Cirila Mole iz Škocjana,Anton Cvelbar iz Klenovika,Jožefa Švigelj iz Stare Bučke,Jožefa Žgajnar iz Malih Poljan,Janez Lahne iz Zagrada,Alojz Hočevar iz Dolenjih Dol,Alojz Tršinar iz Dolnje Stare vasi,Ludvik Kranjc (dom v Novem mestu),Evgenij Pungerčič iz Škocjana, Marija Kirar iz Zavinka,Štefanija Pevec iz Goriške vasi.

90 let in več pa so napolnili:Alojz Granda iz Dobrave pri Škocjanu 96 let,Andrej Povšič iz Dobrave pri Škocjanu 94 let, Jožef Giodani iz Klenovika 91 let,Jožefa Redek iz Klenovika 95 let,Antonija Muhar iz Škocjana (dom v Novem mestu) 90 let,Jožefa Virant iz Dolnje Stare vasi 90 let,Marija Alešnik iz Velikih Poljan 90 let,Alojzija Jerič iz Tomažje vasi 92 let,Angela Debevc iz Goriške vasi (dom Novo mesto) 101 leto,Neža Dagarin iz Grmovelj 20 (dom Novo mesto) 96 let.

V Občini Škocjan kot tudi vsi v Domu starejših občanov v No-vem mestu smo ponosni na najstarejšo občanko in oskrbovanko go. Angelo Debevc. Ponosni pa so bili tudi njeni sorodniki. Ga. Angela je 5. decembra 2010 praznovala svoj 101. rojstni dan. V ponedeljek, 6. decembra 2010, je imelo miklavževanje v Domu starejših občanov Novo mesto prav poseben čar. V jedilnici doma smo se ob 17.00 uri zbrali stanovalci, sorodniki, vodstvo doma, župan Občine Škocjan in predstavnica KO RK Škocjan.

S kulturnim programom so se predstavili pevci doma in harmo-nikar g. Nosan ter šmihelski pevski zbor. Direktorica doma ga. Milena Dular je nagovorila vse prisotne ter s šopkom in zdravlji-co voščila slavljenki. Sostanovalki je ga. Dragica Rome namenila naslednje besede: »Življenjska pot Vam ni bila lahka. Preživeli ste dve svetovni vojni z družinskimi žrtvami, trdo sta z možem delala v tujini in doma, a z vztrajnostjo sta si vendarle ustvarila prijeten dom v Goriški vasi, kjer se Vas še vedno spominjajo kot dobrosrč-no in delavno vaščanko, gospodinjo in mater.«Župan g. Jože Kapler je vsem namenil nekaj prijaznih besed. Za-želel jim je dobrega počutja še vnaprej. Ge. Angeli pa je izročil šopek in ji zaželel vse najboljše ob visokem jubileju. Osebje doma je za prisotne pripravilo pogostitev, torto pa je pri-peljal Miklavž. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri oskrbovanci doma iz naše občine, ki so tudi izkazovali svoje zadovoljstvo ter nama z župa-nom med drugim povedali: »Danes pa je bil »fajn« večer, ... smo se ‘mel dobr, ... tako lepo skrbijo za nas, ... nič nam ne manjka, le stari smo preveč, ... vse imamo, smo na toplem, ... dobro nam je ...« Tako sva se proti domu vračala zadovoljna in ponosna na našo najstarejšo občanko.

Za KO RK Škocjan: Tanja Hočevar

Naši jubilanti

Na svetu si, da gledaš sonce.Na svetu si, da greš za soncem.Na svetu si, da sam si soncein da s sveta odganjaš – sence.(Tone Pavček)

V naši sredini smo od zadnjega javljanja spet praznovali:

Gospa Martina KAPLER je praznovala 93 let.V družbi župana smo jo obiskali tudi predstavniki KORK

Bučka. Gospa MARTINA, iskreno vam voščimo še enkrat in vam

želimo sreče in dobrega počutja in seveda dobre volje.

Na Štritu pa smo prav tako v družbi župana obiskali gospo-da Franca GROSA, ki je praznoval svoj 91. rojstni dan.

Iskrene čestitke, gospod Franc, dobrega počutja, dobre volje in poln koš zdravja vam želimo.

KORK B U Č K A Tajnica KORK, Ivi Lanišnik

Predsednica KORK, Ljuba Hočevar


upokojenci

PraznikAntona in Alojzije Peterlin

Med prazničnim zvonjenjem smo upokojenci slavili BISER-NO POROKO, ki sta jo praznovala Anton in Alojzija Peterlin iz Hrastulj. Prijateljstvo pomeni najlepšo ljubezen, največjo koristnost, najbolj odprto sporazumevanje, najodkritejšo re-snico, najiskrenejši nasvet in največja povezanost duha. Skrivnost srečnega zakona je v tem,da imaš vse nadloge za malenkostiin nobene malenkosti za nadlogo. Še veliko skupnih poti Vam želijo upokojenci.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Alojzija Jerič Alojzija Jerič je praznovala svoj 92. rojstni dan. Njena sopo-tnika sta postelja in voziček, vendar se ne pritožuje. Sprejela je pač usodo, ki ji jo je namenilo življenje. Čeprav se zdi, da je dan enak dnevu, se je na vsakega treba pripraviti. Ko ste nako-valo, potrpite, ko ste kladivo, udarjajte. Življenje je vrednota, saj vsak trenutek povezuje v celoto. Veliko volje do zdravja Vam želijo upokojenci.


Ivana Rabzelj Zasnežena sobota je bila, toda mama Ivana nas je z nasme-hom pričakala. Voščiti smo ji prišli njen visoki jubilej, pra-znovala je namreč 85 let.Ko rastlina začuti sonce, se vzpne proti njemu.Ko človek začuti toplino srca, lahko zadiha.Predvsem zdravja Vam želijo upokojenci.


Marija Kirar V mesecu oktobru je praznovala svoj jubilej 80 let Marija Kirar iz Zavinka. Življenje je kot rožnati vrt. Ljudje le enkrat skozi smemo. Vsakdo nabira si svoj šopek let, koliko cvetov bo v njem, nikdar ne vemo. Zato tembolj skrbno ohranjamo v spominu vsak svoj vonj na najlepše, kar imamo, najboljše, kar lahko damo. Kar privoščimo drug drugemu.In vam želimo vse najboljše in najlepše. To Vam želijo upokojenci in KORK


Ana Bovhan

V Jelendolu je svoj 85. rojstni dan praznovala Ana Bovhan. Svoja leta zelo dobra prenaša, ne pritožuje se, samo na križ se pritoži, da jo boli, a vse z optimizmom sprejema.

To je umetnost življenja: vsako jutro vstati iz noči.Vsak dan zaživeti kot sončna luč.Vsak dan začeti kot nov človek.

Upokojenci Vam želijo, da bi vsaki dan vstajali kot sončna luč.


Ana Kocjan Svoj 85. rojstni dan je praznovala v mesecu novembru. Voščili smo ji zdravje. V teh leti potrebuješ samo to, da lahko poskr-biš sam zase. Mami Ani za enkrat to še uspeva.Vzdržati je bolj pomembno, kot upati si;utruditi sovražno usodo;ne biti preplašen zaradi težav;obdržati srčnost, ko so jo vsi izgubili. Veliko zdravih dni Vam želijo upokojenci.



Evgen Pungerčič V mesecu oktobru je prvi praznoval Pungerčič, Evgen in to svoj 80. rojstni dan. Kot pravi sam, so leta minila zelo hitro, življenje teče prehitro – se niti ne zaveš in že je tukaj jubilej. Življenje je nepredvidljivo kot deževen dan - lahko se spreme-ni v jasno ali pa orkan. Ko zrete nazaj, se v vas morda poraja misel: Vihar, oblaki, sonce, dež - vse je imelo smisel. Na svoja leta glejte kot na čas uživanja, čas ustvarjalnosti in čas svobode bivanja. Za rojstni dan želimo Vam veliko zdravja.


Marija Tomažin

V mesecu oktobru se je svojega 70. osebnega jubileja veselila tudi naša vaščanka, Dobravčanka Marija Tomažin. Kdor po-zna Tomažinovo Mimi, kakor jo najraje kličemo, ve, da je vse življenje predvsem delavna, skrbna ter dobrih rok. Izpod nje-nih spretnih prstov nastajajo košarice iz praznih kavnih vrečk, iz kvašenega testa izdela imenitne »ptičke«, čas pa si pogosto krajša tudi z nabiranjem gob. Z razkošno košaro, polno gob, pa so jo ob rojstnem dnevu presenetili sosedje. Čestitamo in še na mnoga leta!

Tanja Luštek

upokojenci

Novoletna obdaritev starejših in zvišanje starostne mejeProstovoljke in prostovoljci krajevnih organizacij RK s skromnim darilcem ob koncu leta obiščejo vse starejše krajane. Ker se je sta-rostna doba podaljšala in je s tem naraslo število starejših kraja-nov, se je območni odbor RK Novo mesto odločil, da postopo-ma dviguje starostno dobo za novoletno obdaritev. Tako boste letošnji in vsi naslednji 70-letniki prišli na vrsto šele pri 75 letih. Vsem ostalim, ki jih je letos na našem območju 7.200, bodo tudi letos izročena ob novoletni čestitki darilca v znak pozornosti od RK. Na srečanja starejših krajanov, ki tudi vsako leto potekajo v krajevnih organizacijah RK, pa bodo tudi v naprej vabljeni vsi, ki dopolnijo 70 let. V skladu s humanitarnim poslanstvom RK se bomo ob koncu leta posebej posvetili socialno šibkim posameznikom, družinam in še posebej otrokom ter jih obdarili.

OZRK Novo mesto

Delavnici Javnega sklada RS za kulturne dejavnostiv ŠentjernejuNovembra 2010 se je v Šentjerneju, v Kulturnem centru Primoža Trubarja, pričela delavnica Rišemo s pasteli. Na-menjena je bila otrokom, starejšim od sedem let, k sode-lovanju pa smo povabili otroke iz Škocjana, Kostanjevice in Šentjerneja. Delavnico je vodila magistrica, akademska slikarka Mojca Lampe Kajtna, ki deluje kot slikarka, ilu-stratorka in likovna pedagoginja. Izdelki bodo razstavljeni v kulturnem centru v drugi polovici januarja.Že sedaj vabimo vse nadobudne Škocjančane, da se nam pridružijo na naslednji delavnici, ki bo potekala tri za-poredne ponedeljke s pričetkom 31. januarja 2011, ob 16.00, v Kulturnem centru Primoža Trubarja. Otroci bodo spoznali direktno tehniko izdelave mozaika, kar pomeni, da bodo mozaik izdelovali s polaganjem ploščic neposredo v lepilo. Za izdelavo mozaika bomo uporabili steklene kamne in koščke keramike. Temu sledi proces fugiranja s fugirno maso. Poleg pridobivanja novega zna-nja izdelovanje mozaikov spodbuja, da otroci svobodno izrazijo svojo ustvarjalnost. Mentorica delavnice bo Su-zana Lipar, ki se z ljubiteljskim likovnim ustvarjanjem ukvarja že vrsto let. V vseh letih ustvarjanja si je pridobila veliko izkušenj, ki jih rada podeli z otroci in odraslimi, ki jih tovrstno ustvarjanje navdušuje.

Prijave bomo zbirali na telefonski številki 07/393 13 71, vsak delavnik med 11. in 13. uro, prijavo lahko oddate tudi preko e-pošte: [email protected], kjer pustite svo-je in otrokove podatke (ime in priimek otroka, ime, pri-imek, naslov in kontakt plačnika). Šolnina ustvarjalnice (za vsa tri srečanja) je 12 EUR.

Petra Žabkar, OI JSKD Novo mesto


Povabilo v Krajevno knjižnico Škocjan

kultura

Drevesa so se odela v jesenske barve, pridelki na njivah in vrtovih so pospravljeni, vrhovi hribov se že ponašajo z belimi sneženimi kapicami in okoli voglov je začel zavijati hladen veter. Narava se umirja in pripravlja na zimski sen, dolgi večeri pa so kot nalašč za posedanje v topli sobi, ob čaju in v družbi dobre knjige. Pod »dobro knjigo« si seveda vsak posameznik predstavlja drugač-no zvrst. Nekaterim so bolj všeč družbeni romani z ljubezenski-mi spletkami, pretresljive življenjske zgodbe ljudi drugih kultur, iz prve roke napisane popotne avanture ali srhljive kriminalke. Drugim bolj odgovarja strokovna literatura, na primer o zdravem načinu prehranjevanja, o otroških muhah ali o tem, kako skuhati sok ali vložiti sadje. Marsikaj se da kupiti v knjigarnah, kjer je ponudba pestra in raznolika, a mnogo lažji in predvsem cenejši način je, če obiščete Krajevno knjižnico Škocjan v prostorih Me-telkovega doma, kjer vam bom po najboljših močeh pomagala in svetovala tudi knjižničarka Zala Ašič. Če menite, da ste prebrali že vse romane in imate doma tisoč in en priročnik za vsako težavo, le še enkrat premislite in si vzemite čas za obisk, saj tedensko pri-našam vedno nove knjige za vse okuse. Izbirate pa lahko tudi med 31 različnimi revijami, katerih naročnik je knjižnica. Od aprila 2010 do aprila 2011 knjižnica sodeluje v projektu Knjige za vsa-kogar, ki bogati program Ljubljana – Svetovna prestolnica knjige 2010. Pri nas lahko tako kupite kakovostno literaturo znanih in uveljavljenih pisateljev po ugodni, enotni ceni 3 EUR.V mesecu septembru 2010 je knjižnico obiskalo 656 članov, ki so si na dom sposodili 3572 knjig, revij in DVD-jev. Samo v tem me-secu se je v knjižnico vpisalo devet novih članov. Občuten porast obiskovalcev in izposoje v Krajevni knjižnici Škocjan je viden skozi vse leto 2010, za kar si vestno prizadevam tudi knjižničarka.

Na mladih svet stoji in tega se zavedamo tudi v knjižnici. S pestro ponudbo kartonk, slikanic in cviliknjižic spodbujamo najmlajše k bralni kulturi, kar se lepo pozna pri sodelovanju v predšolski bral-ni znački Mavrična ribica. V lanskem šolskem letu je priznanje dobilo 14 otrok, ki so zgodbice pripovedovali v Škocjanu. Na tem mestu gre pohvala predvsem staršem, saj s svojim prizadevanjem in vztrajnostjo spodbujajo otroke k pripovedovanju in javnem nastopanju, kar jim pomaga tudi naprej v šoli. Z oktobrom smo ponovno začeli z Mavrično ribico, zato vse starše in njihove pred-šolske navihance vabim k sodelovanju. V letošnjem šolskem letu smo se z vzgojiteljicami iz vrtca pri OŠ Frana Metelka Škocjan dogovorile, da lahko otroci povedo dve zgodbi za Mavrično ribico v vrtcu, dve pa v knjižnici, s čimer bodo lahko sodelovali tudi tisti, ki doslej niso zahajali v knjižnico. Prav tako sem se z vrtcem dogovorila, da bo vsaka skupina otrok enkrat mesečno prihajala v knjižnico poslušati pravljico in si iz-

posoditi tematsko gradivo, ki ga bodo kasneje prebirali v vrtcu. Na tak način se bodo vsi otroci v vrtcu seznanili s knjižnico in njeno ponudbo.Za vse male in velike ljubitelje pravljic pa vsako tretjo sredo v me-secu, ob 17.00 uri prirejamo Ure pravljic z ustvarjalnimi delavni-cami. Po pravljici malčki, nekateri povsem samostojno, drugi pa ob pomoči staršev, naredijo izdelke, ki jih z velikim veseljem od-nesejo domov. Dolgo pričakovane prve ure pravljic v tem šolskem letu so bile zelo dobro obiskane. Malih in velikih je bilo namreč toliko, da so se komaj stisnili v čitalnico knjižnice. Takega obiska se vsekakor nadejamo tudi v prihodnje.

Tudi osnovnošolci radi zahajajo v knjižnico. Prostor jim omo-goča sproščen klepet in druženje, vmes kdaj s skupnimi močmi naredijo domačo nalogo, pri čemer jim z nasveti priskočim na pomoč tudi knjižničarka, ali pobrskajo po knjigah in internetu za informacijami, ki jih potrebujejo za izdelavo projektnih nalog. Z ogledom tematske razstave, kjer se vsakokrat najdejo koristni podatki za širjenje obzorij, in odgovarjanjem na uganko meseca se potegujejo za lepe knjižne nagrade. Celo šolsko leto lahko vsi šolarji glasujejo za Mojo najljubšo knji-go. To priznanje po izboru mladih bralcev se podeljuje vsako leto od 1998 avtorjem in založnikom teh del. Otroci smejo glasovati za knjigo, ki jo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico izdaje, glavna pozornost pa velja le-poslovni knjigi. Osnovnošolci višjih razredov OŠ lahko v knjižni-ci kodrajo svoje možgane še ob reševanju slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza. Na predhodni vprašalnik, s katerim se je začela letošnja sezona reševanja MEGA kviza, je odgovorilo kar nekaj učencev druge in tretje triade OŠ Frana Metelka Škocjan, ena učenka pa je bila na žrebanju v Ljubljani celo izžrebana in je prejela knjižno nagrado.Za učence 7. razreda bomo v letošnjem šolskem letu v Krajevni knjižnici Škocjan ponovno izvajali republiški projekt Rastem s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmo-šolcu. Letos bodo učenci prejeli pesniško zbirko Toneta Pavčka: Majnice, fulaste pesmi. V jesenskih in zimskih mesecih, ki so pred nami, v Krajevni knji-žnici Škocjan načrtujemo še marsikaj zanimivega. Seveda pa vsa naša prizadevanja ne morejo obroditi sadov brez Vas, dragi občani. Zato vas vljudno vabim k obisku knjižnice bodisi zaradi izposoje knjig, revij in DVD-jev bodisi zaradi udeležbe na prireditvah.

Knjižničarka Zala Ašič


kultura

Danes bo čudovit dan!Kakšna je bila vaša prva misel, ko ste se danes zjutraj zbudili? Ali je bila ta misel pozitivna, polna energije, radosti in sreče, ali pa je bila misel strahu, nezaupanja, nesreče, brezupa? Naša prva misel, ki nam pride v um vsako jutro, ko se zbudimo je še kako zelo po-membna, kajti le-ta odloča o tem, kako se bo odvijal preostanek našega dneva. Ljudje smo hodeča elektromagnetna bitja, ki imamo na glavi »ne-vidne« antenske sprejemnike in oddajnike. Vsakdo od nas ima en sprejemnik in en oddajnik, s katerimi preko »nevidnih« misli ko-municiramo z drugimi ljudmi. Nekateri oddajniki stalno oddajajo pozitivne misli, ljubezen, radost in veselje, spet drugi oddajniki pa pošiljajo v svet misli sovraštva, jeze, nezaupanja, strahu.Če bi tako na ulici »naključno« zbrali nekaj ljudi in jim »izmerili« njihovo valovno dolžino, bi ugotovili, da so nekateri zelo srečni, drugi pa zelo nesrečni. Nadaljnja analiza »meritev« bi zagotovo po-kazala, da med kvaliteto frekvence oddajanja in življenjsko situacijo velja določena medsebojna povezava. Ali z drugimi besedami povedano - misli in življenjska situacija, v kateri se nekdo nahaja, so v močni medsebojni zvezi. Človek, ki oddaja pozitivne misli, v svoje življenje privlači pozitivno misleče ljudi, človek, ki oddaja negativne misli, pa privlači negativne ljudi. Skratka zakon privlačnosti deluje v tisti smeri, v katero gredo tudi naše misli. Zato ni »naključje«, da je naše življenje takšno, kot je.Odlomek iz knjige Srčne zgodbe, (Roy Geroya, str. 55) govori o vpli-vu misli na naše vsakdanje življenje. Velikokrat človek neuspeh pripi-suje zunanjim dejavnikom, le malokrat se obrača vase, verjame vase, da je sam zmožen doseči vse, kar si zastavi v življenju. Naše življenje je polno vzponov in padcev, uspehov in neuspehov, zdravja in bole-zni … Vsi ti dogodki, prijetni ali neprijetni, so sestavni del življenja.Kakšen dan pa ste vi imeli danes? Slab? Povprečen? Ali je bil mogoče dober, odličen, nepozaben, poln dogodivščin? Stres, hiter tempo ži-vljenja, šola, služba, vreme, vsakdanje obremenitve negativno vpli-vajo na človeka. Ponavadi prihajamo iz službe, šole utrujeni, nemo-tivirani za popoldanske aktivnosti. Dan so mi pokvarili otroci, ki so me zmerjali, dobil sem slabo oceno v šoli, razjezili so me sodelavci, šef me ne upošteva … Ja, to so lahko negativni dejavniki, ki nam za-grenijo dan, zagrenijo nam celo življenje. Lahko pa te situacije obr-nemo sebi v prid in iz njih izluščimo nekaj dobrega, v njih vidimo nove priložnosti, lekcije za življenje … Ravno ti trenutki poraza in neuspeha so nam pogosto največji učitelji. In občutek zmagoslavja, ko vse te dogodke presežemo in jih premagamo, je edinstven.Iz česa sestoji življenje? Iz tega, kar iz njega napravimo. (Somerset Maugham)Ne verjamete temu citatu? Poskusite, preprosto je! Zjutraj še pre-den vstanete iz postelje se na dolgo in široko pretegnite, globoko vdahnite vase nova dan, predstavljajte si, kako z vdihom lepe misli napolnjujejo vsako celico v vašem telesu. Odločno si recite: »Danes bo čudovit dan!!!« In potem preprosto uživajte v vašem čudovitem dnevu. Smejte se, oddajajte pozitivno energijo. Opazujte ljudi okoli sebe, se obnašajo ali pristopijo do vas na drugačen način, ko ste dobre volje in žarite od energije? Sprejmite nove izzive, podajte se novim pustolovščinam naproti, razbijajte rutino. Vsak dan je lahko lep, le če ga tako vidite. Energija srca in misli je dana vsakomur od nas in le z njeno pomočjo smo sposobni »prestavljati gore«.

Andreja Kocjan

In kaj je ZADOVOLJSTVO? KAMEN MODROSTI,ki spremeni vse, česar se dotakne, v ZLATO.Zato je tisti revež, ki ga ima. BOGAT, bogataš pa reven brez njega.

Dragi bralci.ZADOVOLJNO, ZDRAVO in SREČNO leto 2011 vam želim.Mene - med drugim – dela zadovoljno tudi pisanje drobnih utrin-kov v življenju. Ponavadi zapišem zase in svoje bližnje, pa kako pedagoško revijo. Tokrat sem (tudi za vas) iz predala potegnila črtico, ki je nastala, ko vnuk Lovro še ni imel dve leti. (Zdaj jih šteje sedem.)Črtica se mi zdi primerna za ta čas … čas miru … tišine.

Moji dragi gostje, dobro jutro!

December, januar, februar … vsak dan. Med osmo in deveto uro. Dobimo se na zajtrku: sončnična in bučna semena, proso, oves, ajda, oreščki … slanina … jabolka …Kako dobro, kako koristno za moje goste, da ne bodo lačni, da jih ne bo zeblo, da bodo laže preživeli zimo …Potem pa še popoldne. Vsak dan!

Da, o pticah bom danes razmišljala in pisala. Ptice – moje prija-teljice! Občudovala sem jih že kot otrok: njihovo svobodo, leta-nje, oster vid - petnajstkrat bolje vidijo kot mi, petje - posebno spomladi se mi je njihovo petje zdelo najbolj uglašen kor. A vsaka ptica je bila zame le ptica, ki ima skupne značilnosti. Kljun, perje, zvalijo se iz jajc. Dovolj za tedaj. Kasneje sem jih skušala prepo-znati v letu, petju. Ampak nikoli jim nisem posvetila dovolj časa za opazovanje in razmišljanje in nikoli opazovala tako od blizu.

Letos pa. (Vse pride ob svojem času.)Ob misli, kako bi vnuka Lovra zadržala v hiši, če je zunaj le pre-mrzlo, se mi je posvetilo. Ptičja hišica (darilo fi rme Schidel) viseča na ploščadi pred oknom. Tam se bo vedno kaj dogajalo. Uspelo mi je. Ptice so začutile varno krmilnico polno dobrot in že prvi dan je bilo kaj opazovati. (Lovro pa neutrudno na čakanju). Ve-like sinice (kar cela skupina jih je priletela na bližnje drevo) so bile najbolj korajžne. Celo vrabce so prepodile. Ampak izbirčne – bučna in sončnična semena so njihove specialitete – z dodatkom slanine.

Ob opazovanju teh – črna glava z belimi lici, črna podolžna črta čez rumeno spodnjo stranjo – kot da si je poveznila črno rutico – živahna, glasna. Priklicala mi je kup spominov. Tudi na pisatelja Franceta Bevka in njegovo čudovito črtico Sinička. V njej opisuje, kako je imel prvič v roki ptico, ki je zlomila kljun, ko se je v hudi zimi zaletela v šipo. Ded jo je tiho odnesel iz izbe rekoč: »Da se ne bo mučila.« Ni mogel izreči misli o smrti. A vsi so vedeli, kako jo je rešil trpljenja. Spomnila sem se, kako sem to črtico vsako

»Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi.Ni pokrita z diamanti in je nevidna. Pravim ji ZADOVOLJSTVO.To je krona, ki je bila KRALJEM REDKOKDAJ DANA.«

W. Shakespeare


Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Ciril Miklavčič. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Joža Luzar, Bernardka Zorko, Jožica Mehak. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografi j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna.Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 8. februarja.

ZIMSKI DANSnežni prt zemljo pokriva,z njim gozdiček je odet,vsa narava je vabljiva,

do koder seže mi pogled.

Polje se kot diamant blešči,po drevju iskre se biseri,potok zdi se kot srebro,gore odete so v zlato.

Kot v pajčolan je vas ovita,pod plastjo snega je skrita,

pravljično okrog je vse,topi od sreče se srce.

(Simona Povše)

leto brala svojim učencem in kakšna tišina je bila tedaj v učilnici. Kako smo vsi doživeli Bevkovo umetnost pripovedi! Kako se nas je dotaknila! Včasih sem težko prebrala do konca, čustva so bila močna. V marsikaterih očeh solze. Tudi v mojih! Zgodilo se je, da se je tedaj oglasil šolski zvon, ki je klical k malici, pa ga nismo slišali … To so bila doživetja, ki so nas povezovala in ni jih malo, ki so tedaj vzljubili NARAVO, ki so postali njeni zaščitniki. Kaj vse so me pozneje (tudi o pticah) naučili prav otroci, ki so imeli odprto srce in so znali opazovati – gledati s srcem.

Bevk pa je dejal: »V šoli so me učili brati in pisati … vsega, kar sem želel vedeti in znati, ptica sinica pa me je naučila, kaj je SVO-BODA. Ni hotela ostati med štirimi stenami, nasuli bi ji cel mer-nik ajdovega zrnja … a ona je hotela ven, v sneg in mraz. ZUNAJ je bila SVOBODA!

Ali pa Turgenjev v črtici Vrabec. Pisatelj pove, kako se je s psom sprehajal po parku, ko je iz gnezda padel mladič golič prav pred psa. Samica je planila predenj in mladiča z razširjenimi krili za-ščitila - rešila. Presenetila je celo psa, da se je spoštljivo umaknil. Ni se ustrašila »velikanske pošasti«, ni se zbala zase, ampak za po-tomca. Vem - nagon! Tako razlaga znanost - razum. Ampak jaz verjamem v ljubezen! Ljubezen do mladiča je bila močnejša od strahu pred nevarnostjo.

In moje prijateljice - moje gostje? Vseh vrst jih je: velike sinice, male siničke (plavčki), dleski, meniščki (najmanjše sinice), žižki, ščinkavci, zelenci, vrabci, brinovke, detli, žolne, kosi …

Vsako jutro se priključi še kdo. Smo že prava druščina s svojimi pravili in navadami in silo močnejšega. Ta mi sicer ni všeč, ker govori - »najprej jaz, potem ti, če bo kaj ostalo«; a vem, da za-konov narave in te hierarhije ne bom spremenila - niti je ne bi hotela - za steklom pa je tako opazovanje zanimivo, vznemirljivo. Celo poučno!

(Prešeren v pesmi Orglar:« Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril!«)

Sredi največjega sneženja pa novo presenečenje. Na ringloju pod oknom prava vojna - glasno, prepirljivo!Pinože? Kar mala jata (20–30 ptic). Vem, da je njihova domovina bolj na severu Evrope. A letos jih je na tisoče in tisoče priletelo v bližino Sevnice, kjer je njihove letalske spretnosti občudovala množica ljudi. Če so tam, zakaj ne bi mogle biti tudi v Škocjanu - pri Lovru in meni na obisku.Hitro knjigo v roke! So, so. Pinože so. Sprva so se krmilnici pri-bližale nekam plaho, a vedno bolj pogumno. Za opazovanje prava poslastica. Kako so lepe! Malo večje od vrabcev; glavica črno-rja-va, prsi in ramena rumeno–rjava, jarica bela, dve svetli progi prek peruti. Nič izbirčne. Tudi semena, ki mojim gostom niso šla v slast, so obiskovalke s severa pridno zobale. Kar nekaj dni so bile moje gostje. *Ornitolog Miha Božič pa je pojasnil, da so te pinože iz velikan-ske jate, ki se je za dalj časa ustavila v okolici Sevnice. - Kako so našle Lovrovo in mojo krmilnico? Le kdo jim je povedal zanjo? PA SAJ SE VE, KDO! Naj le še pridejo. Dobrodošle že za nasle-dnjo zimo. Polepšale so nam mnogo trenutkov.

Zdaj pa se bom lotila knjig, ki mi jih je svetoval ornitolog:KATERI PTIČ JE TO?GOZDNE PTICEPTICE ROŽNIKA ... morda pa bo kdaj izšla knjiga (v samoza-ložbi, seveda) Moji dragi gostje, dobro jutro.

Za vas zapisala Joža Luzar*ORNITOLOG - PTIČJESLOVEC, POZNAVALEC PTIC


Miklavžev sejem

Miklavž obiskal otroke na Bučki ...

... in v Škocjanu

VABILO

GLEJ NOCOJ SE VSE LESKEČEVSE JE V ŽARU TIHE SREČEA SNEŽINKE DROBNE BELE

VAS V SNEŽENO BODO SPLELE

VSE KRALJESTVO BETLEHEMAVAS ZAVINEK ZDAJ SPREJEMA

TAM BOŽIČNI ČAS POSTAVIVELIČASTNI RAJ NARAVI

KRAJ ZAVINSKI SNEG PREKRIVAČAR NARAVE SE RAZLIVAA ZVEČER SE RAZSVETLI

VAS V TISOČE LUČI

DOM ZVEČER SE VSAK SPREMINJASIJE V LUČI KOT SVETINJA

V PRAVLJIČNO TO MALO VAS ČAS BOŽIČNI VABI VAS

Vabimo vas, da si decembrske dni popestrite z obiskom vasi Zavinek pri Škocjanu, kjer se boste lahko od 22. 12. 2010 pa vse do treh kraljev sprehajali med božično-novoletnimi okraski ter se pogreli vsak večer od 17.00 ure ob kuhanem vinu in do-mačem čaju.

Vabimo vas tudi na:

23. 12. 2010 BLAGOSLOV JASLIC ob 16.00 uri

23. 12. 2010–6. 1. 2011 od 17.00 do 20.00 ureRAZSTAVA JASLIC

26. 12. 2010BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT

ob 18.00 uriNastopajoči:

Godba Šmarješke Toplice, Veritas, Tamburaška skupina Kres, Duo Jelinič, Vokalna skupina

Mesečina, Fantje z vasi, Citrarka, Miran Rudan

27. 12. 2010ŽIVE JASLICE V ZAVINKU ob 17.00 in ob 19.00 uri

1. 1. 2011 in 2. 1. 2011URE PRAVLJIC, kjer boste lahko pustili otroke Editi Skušek in Damjani Kirar, da jih razveselimo, starši pa se prepustili

čarom vasi od 17.00 do 18.00 in od 19.00 do 20.00 ure

6. 1. 2011KOLEDOVANJE

Documents

Številka Letnik 16 Gruden - december 2010 Poštnina … Povše, Slavko Pungeršič, Maja Tr-banc, Jelka Tršinar, Bernarda Vidrih, Jože Zorko in Anton Zupet. ... Maja Trbanc - predsednica