243 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO - mf.gov.siun/Zaključni... · 130602 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu Obrazložitve zaključnega računa proračuna za leto 2016 Stran

2 4 3

M I N I S T R S T V O

Z A

I N F R A S T R U K T U R O

v EURBLC / PFN / PU / POL / PRG / POD Sprejeti

2016

Veljavni

2016

Realizacija

2016

Real /SP

Real /VP

A Bilanca odhodkov 637.858.781 694.363.898 557.643.031 87,42 80,312430 Ministrstvo za infrastrukturo 637.858.781 694.363.898 557.643.031 87,42 80,31

2430 Ministrstvo za infrastrukturo 159.061.889 155.749.445 144.103.338 90,60 92,5212 VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA 23.983.550 20.255.636 20.122.119 83,90 99,34

1201 Urejanje sistema in podporne dejavnosti na 5.788.500 5.358.744 5.267.621 91,00 98,30

120101 5.788.500 5.358.744 5.267.621 91,00 98,301202 741.800 284.332 241.938 32,61 85,09120201 Obnovljivi viri energije 681.800 175.228 160.416 23,53 91,55120202 60.000 60.000 55.020 91,70 91,70120203 Proizvodnja energije in razvoj energetskih

omrežij0 49.104 26.501 --- 53,97

1203 Gospodarjenje in raziskovanje mineralnih surovin

17.453.250 14.612.560 14.612.560 83,72 100,00

120301 Gospodarjenje z mineralnimi surovinami 17.453.250 14.612.560 14.612.560 83,72 100,0013 PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA 135.078.339 135.493.809 123.981.220 91,78 91,50


130101prometne infrastrukture

8.109.340 8.721.223 7.919.330 97,66 90,81

1302 Cestni promet in infrastruktura 45.120.770 50.537.060 41.799.888 92,64 82,71130203 Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja 45.120.770 50.537.060 41.799.888 92,64 82,71

1303 Železniški promet in infrastruktura 2.038.800 1.297.167 1.215.913 59,64 93,74130301 Urejanje sistema železniškega prometa 2.038.800 1.297.167 1.215.913 59,64 93,74

1304 8.573.000 5.830.824 4.314.058 50,32 73,99130401 4.606.000 3.839.242 2.332.530 50,64 60,76130402 Razvoj in upravljanje civilnega letalstva 3.967.000 1.991.582 1.981.528 49,95 99,50

1305 Vodni promet in infrastruktura 771.000 502.549 340.955 44,22 67,85130501 Razvoj pomorstva in prometa po celinskih

vodah771.000 502.549 340.955 44,22 67,85

1306 Trajnostna mobilnost 70.465.429 68.604.986 68.391.077 97,06 99,69130601 Upravljanje prometne politike 6.862.417 4.583.253 4.428.140 64,53 96,62130602 Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu 3.550.000 3.549.572 3.549.572 99,99 100,00130603 Integriran sistem javnega potniškega prometa 60.053.012 60.472.160 60.413.364 100,60 99,90

2431 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo 467.379.767 528.807.756 407.233.599 87,13 77,0113 PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA 467.379.767 528.807.756 407.233.599 87,13 77,01


130101prometne infrastrukture

5.130.500 4.506.712 4.321.210 84,23 95,88

1302 Cestni promet in infrastruktura 172.443.674 192.102.851 129.971.746 75,37 67,66130201 85.279.674 85.714.686 85.599.503 100,38 99,87130202 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih

cest87.164.000 106.388.165 44.372.243 50,91 41,71

1303 Železniški promet in infrastruktura 244.805.593 284.198.194 224.940.643 91,89 79,15130302 Vzdrževanje javne železniške infrastrukture 66.497.677 68.734.286 67.022.466 100,79 97,51130303 Investicijska dejavnost na železniški

infrastrukturi132.607.916 143.066.906 86.003.488 64,86 60,11

130304 Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu 45.700.000 72.397.001 71.914.688 157,36 99,331306 Trajnostna mobilnost 45.000.000 48.000.000 48.000.000 106,67 100,00130603 Integriran sistem javnega potniškega prometa 45.000.000 48.000.000 48.000.000 106,67 100,00

2432 Uprava Republike Slovenije za pomorstvo 7.579.509 6.345.004 2.995.111 39,52 47,2013 PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA 7.379.509 6.245.004 2.966.813 40,20 47,51

1305 Vodni promet in infrastruktura 7.379.509 6.245.004 2.966.813 40,20 47,51130502 Pristaniška infrastruktura 3.104.189 2.775.812 0 0,00 0,00130503 Nadzor in varnost vodnega prometa 4.275.320 3.469.193 2.966.813 69,39 85,52

19 IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 200.000 100.000 28.298 14,15 28,301904 Srednje splošno in poklicno šolstvo 200.000 100.000 28.298 14,15 28,30190403 200.000 100.000 28.298 14,15 28,30

2434 Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo

3.837.616 3.461.693 3.310.983 86,28 95,65

12 VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA 1.484.616 1.344.541 1.235.629 83,23 91,90


120102 1.484.616 1.344.541 1.235.629 83,23 91,9013 PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA 2.353.000 2.117.152 2.075.354 88,20 98,03


130102 2.353.000 2.117.152 2.075.354 88,20 98,03

Stran 1 od 2

v EURBLC / PFN / PU / POL / PRG / POD Sprejeti

2016

Veljavni

2016

Realizacija

2016

Real /SP

Real /VP

B 1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,002430 Ministrstvo za infrastrukturo 1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,00

2430 Ministrstvo za infrastrukturo 1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,0012 VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA 1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,00

1202 1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,00120203 Proizvodnja energije in razvoj energetskih

omrežij1.800.000 3.323.888 0 0,00 0,00

Stran 2 od 2

2 4 3 0 - M i n i s t r s t v o z a i n f r a s t r uk t u r o

Obra z l o ž i t v e z a k l j u čn e g a r a čuna p r o r a čuna z al e t o 2 0 1 6

Obrazložitve zaključnega računa proračuna za leto 2016

Stran 1 od 163

Poslanstvo predlagatelja finančnega načrta

Ministrstvo za infrastrukturo opravlja naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah in cestnegaprometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, naloge na področjuenergetike, rudarstva ter naloge na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

V sestavi Ministrstva za infrastrukturo so:- Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo,- Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,- Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo.

Obrazložitev doseganja ciljev, h katerim prispeva predlagatelj finančnega načrta

Na področju virov energije in energetske učinkovitosti se zagotavlja pogoje za zanesljivo, konkurenčno in trajnostno oskrbo uporabnikov zenergijo in energetskimi storitvami, kar se uvršča med pomembnejše razvojne izzive sedanje družbe. Nacionalna energetska politika je usmerjenak povečanju strateške in obratovalne zanesljivosti oskrbe z energetskimi storitvami, zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva ter razpoložljivein dostopne energije, spodbujanju okoljske trajnosti in boju proti podnebnih spremembam ter zagotavljanju socialne kohezivnosti.

Na področju prometa so med pomembnejšimi vzvodi za spodbujanje gospodarske rasti in mobilnosti vlaganja v javno železniško infrastrukturo,ohranjanje in razvoj državnega cestnega omrežja, kvalitetno avtocestno omrežje, konkurenčno civilno letalstvo in letališko infrastrukturo, urejenpomorski promet in promet po celinskih vodah ter konkurenčno in razvito pristaniško infrastrukturo. V okviru trajnostne mobilnosti so ključniukrepi spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih s pripravo celostnih prometnih strategij, integriran sistem javnega potniškega prometa zintermodalno in interoperatersko vozovnico, zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in upravljanje prometne politike.

Predlagatelj finančnega načrta prispeva k doseganju ciljev v naslednjih politikah, programih inpodprogramih

12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1201 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju energetike

120101 - Urejanje in razvoj na področju energetike120102 - Nadzor na področju energetike

1202 - Oskrba z energijo in energetska učinkovitost120201 - Obnovljivi viri energije120202 - Učinkovita raba energije120203 - Proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežij

1203 - Gospodarjenje in raziskovanje mineralnih surovin120301 - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1301 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju prometa

130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture130102 - Nadzor na področju prometa

1302 - Cestni promet in infrastruktura130201 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest130203 - Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja

1303 - Železniški promet in infrastruktura130301 - Urejanje sistema železniškega prometa130302 - Vzdrževanje javne železniške infrastrukture130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi130304 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu

1304 - Zračni promet in letališka infrastruktura130401 - Razvoj letališč in letališke infrastrukture130402 - Razvoj in upravljanje civilnega letalstva

1305 - Vodni promet in infrastruktura130501 - Razvoj pomorstva in prometa po celinskih vodah130502 - Pristaniška infrastruktura130503 - Nadzor in varnost vodnega prometa

1306 - Trajnostna mobilnost130601 - Upravljanje prometne politike130602 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu


Stran 2 od 163

130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometa19 - IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT

1904 - Srednje splošno in poklicno šolstvo190403 - Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov


Stran 3 od 163

2 4 3 0 - M i n i s t r s t v o z a i n f r a s t r uk t u r o



Stran 4 od 163

Oris PU-ja

Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2016 opravljalo naloge na področjih železniškega, zračnega, pomorskega prometa, plovbe po celinskihvodah in cestnega prometa, razen nadzora varnosti cestnega prometa, naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav terenergetike, rudarstva in učinkovite rabe obnovljivih virov energije.

Prednostna področja energetske politike so učinkovita raba energije, izraba obnovljivih virov energije in razvoj aktivnih omrežij za distribucijoelektrične energije. Aktivnosti so prispevale k doseganju splošnih ciljev politike, kot so povečanje deleža obnovljivih virov energije v končniporabi energije, zmanjšanje celotne porabe energije preko povečanja energetske učinkovitosti ter zagotavljanja zanesljive, trajnostne inkonkurenčne oskrbe z energijo.

Na področju prometa se v smeri spodbujanja gospodarske rasti in trajnostne mobilnosti izvajajo vlaganja v razvoj kvalitetnega avtocestnegaomrežja, konkurenčno civilno letalstvo in letališko infrastrukturo, urejen vodni promet, učinkovit sistem javnega potniškega prometa,zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, razvoj TEN-T omrežja, spodbujanje trajnostnih oblik prevozov in inteligentne transportne sisteme.

Ocena učinkov poslovanja PU-ja na druga področja

Promet kot motor ekonomije vpliva na gospodarsko rast in posredno tudi blaginjo ljudi. Izgradnja nove ceste praviloma vpliva na znižanjesplošnih stroškov uporabnikov cestnega omrežja oziroma njihovo odločanje glede izbora poti, vrste prometnega sredstva, časa potovanja, ciljapotovanja in spodbuja nova potovanja.

Na kratke razdalje, kjer ni alternativnega načina prevoza blaga, prilagojenega potrebam gospodarstva, je prevoz s tovornjaki nenadomestljiv.Razvejanost slovenskega cestnega omrežja in geografske značilnosti še dodatno pogojujejo potrebo po prevozih s tovornjaki. Kljub pozitivnimvplivom pa se cestni promet predvsem zaradi okoljskih vplivov ne bi smel več bistveno povečevati. Nove oziroma dodatne zahtevemednarodnega okolja po prevozih blaga naj bi v bodoče prevzemala železnica.

Železnica predstavlja velik potencial. Z javnimi službami in investicijskimi dejavnostmi se povečuje stopnja varnosti železniškega prometa,izboljšujejo se parametri eksploatacijske sposobnosti prog, znižujejo se stroški poslovanja, povečuje se učinkovitost dela, zagotavlja sezadovoljstvo uporabnikov, zmanjšujejo se vplivi na okolje ipd. Z zmanjšanjem potovalnih časov in znižanjem stroškov transporta se povečujekonkurenčnost gospodarstva, izboljšuje dostopnost do posameznih regij, kar omogoča enakomernejšo porazdelitev ekonomskih koristi razvojaSlovenije. Končno se izboljšuje tudi dosežena raven prometne varnosti.

Nenehen porast letalskega prometa in razvoj tehnoloških parkov zahteva optimalne pogoje za razvoj spremljajočih storitev. Cilj prometne politikeje zagotoviti konkurenčen trg zračnega prometa, kjer bodo lahko uporabniki izbirali med čim večjim številom različnih ponudnikov z raznovrstnoponudbo.

Storitve pomorskega prometa so ključ za razvoj gospodarstva EU. Makroekonomski pomen pomorskega prometa je viden predvsem vohranjanju strateškega položaja za zagotavljanje visokega nivoja mednarodne trgovine. Pristanišče ne prinaša samo novih operativnih obal insodobne opreme, ampak spodbuja tudi razvoj mesta in države Slovenije kot celote. Pristaniška dejavnost omogoča razmah mnogih drugihdejavnosti in gradnjo splošno pomembne infrastrukture.

Poleg številnih pozitivnih gospodarskih učinkov vpliva razvoj prometa tudi na zasičenost prometnih sistemov in s tem na zastoje, prometnenesreče in okolje. Posredni učinki so večji stroški, zamude in poraba energije.

Med pomembnejše razvojne izzive sedanje družbe se uvršča zagotavljanje pogojev za zanesljivo, konkurenčno in okoljsko trajnostno oskrbouporabnikov z energijo in energetskimi storitvami. Razvojna politika energetika preko strateških razvojnih dokumentov in operativnih programovzasleduje cilje nacionalne energetske politike, ki so usmerjeni k povečanju strateške in obratovalne zanesljivosti oskrbe z energetskimistoritvami, zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva ter razpoložljive in dostopne energije, spodbujanju okoljske trajnosti in boju protipodnebnim spremembam ter zagotavljanju socialne kohezivnosti. Z uravnoteženim doseganjem zastavljenih ciljev bo omogočeno aktivnoravnanje z energijo in dolgoročen prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.


Stran 5 od 163

I. Poročilo o realizaciji finančnega načrta neposrednega proračunskegauporabnika

A - Bilanca odhodkov

400 - Plače in drugi izdatki zaposlenimObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim je predstavljal 39,87 % vseh tekočih odhodkov in 4,67 % vseh realiziranih odhodkov v letu2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za plače in druge izdatke zaposlenim realizirani v višini 98,55 %, glede na sprejeti proračun pa92,49 %.

Izdatki na podskupini 400 so predstavljali 36,24 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 2,08 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 4,94 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 60,54 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področjuprometa in prometne infrastrukture in 0,44 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

Izdatki iz podskupine konta 400 so bili realizirani v višini 28,37 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 0,05 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 0,04 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 71,25 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področjuprometa in prometne infrastrukture in 0,29 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnostObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za prispevke delodajalcev za socialno varnost je predstavljal 5,94 % vseh tekočih odhodkov in 0,70 % vseh realiziranih odhodkovv letu 2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za prispevke delodajalcev za socialno varnost realizirani v višini 94,50 %, glede na sprejetiproračun pa 95,38 %.

Izdatki na podskupini 401 so predstavljali 5,44 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 0,31 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 0,80 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 8,99 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področjuprometa in prometne infrastrukture in 0,06 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

Izdatki iz podskupine konta 401 so bili realizirani v višini 28,60 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 0,05 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 0,04 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 71,03 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področjuprometa in prometne infrastrukture in 0,28 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

402 - Izdatki za blago in storitveObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za blago in storitve je predstavljal 54,19 % vseh tekočih odhodkov in 6,35 % vseh realiziranih odhodkov v letu 2016. Glede naveljavni proračun so bili izdatki za blago in storitve realizirani v višini 82,96 %, glede na sprejeti proračun pa 77,90 %.

Izdatki na podskupini 402 so predstavljali 31,97 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 97,60 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 94,26 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 1,58 % na podprogramu Gospodarjenje z mineralnimisurovinami, 20,28 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture, 1,44 % na podprogramu Razvojavtocestnega in cestnega omrežja, 0,57 % na podprogramu Urejanje sistema železniškega prometa, 16,02 % na podprogramu Razvoj letališč inletališke infrastrukture, 40,62 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnega letalstva, 99,95 % na podprogramu Razvoj pomorstva in prometapo celinskih vodah, 65,87 % na podprogramu Upravljanje prometne politike in 0,56 % na podprogramu Integriran sistem javnega potniškegaprometa.

Izdatki iz podskupine konta 402 so bili realizirani v višini 18,42 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 1,71 % napodprogramu Obnovljivi viri energije, 0,57 % na podprogramu Učinkovita raba energije, 0,29 % na podprogramu Proizvodnja energije in razvojenergetskih omrežij, 2,53 % na podprogramu Gospodarjenje z mineralnimi surovinami, 17,57 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področjuprometa in prometne infrastrukture, 6,60 % na podprogramu Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, 0,08 % na podprogramu Urejanje sistemaželezniškega prometa, 4,09 % na podprogramu Razvoj letališč in letališke infrastrukture, 8,80 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnegaletalstva, 3,73 % na podprogramu Razvoj pomorstva in prometa po celinskih vodah, 31,90 % na podprogramu Upravljanje prometne politike in3,73 % na podprogramu Integriran sistem javnega potniškega prometa.

410 - SubvencijeObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za subvencije je predstavljal 17,53 % vseh tekočih transferov in 9,98 % vseh realiziranih odhodkov v letu 2016. Glede na veljavniproračun so bili izdatki za subvencije v celoti realizirani, glede na sprejeti proračun pa v višini 82,82 %.

Izdatki na podskupini 410 so bili v celoti realizirani v okviru podprograma Gospodarjenje z mineralnimi surovinami in so predstavljali 98,42 %vseh izdatkov navedenega podprograma.


Stran 6 od 163

411 - Transferi posameznikom in gospodinjstvomObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za transfere posameznikom in gospodinjstvom je predstavljal 48,57 % vseh tekočih transferov in 27,65 % vseh realiziranihodhodkov v letu 2016. Glede na veljavni proračun je bila realizacija skoraj stoodstotna, sprejeti proračun pa je presegla za 3,22 %.

Izdatki na podskupini 411 so bili v celoti realizirani v okviru podprograma Integriran sistem javnega potniškega prometa in so predstavljali 65,95% vseh izdatkov navedenega podprograma.

413 - Drugi tekoči domači transferiObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za druge tekoče domače transfere je predstavljal 33,90 % vseh tekočih transferov in 19,30 % vseh realiziranih odhodkov v letu2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za druge tekoče domače transfere skoraj v celoti realizirani, glede na sprejeti proračun pa v višini85,82 %.

Izdatki na podskupini 413 so predstavljali 21,64 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 94,49 % napodprogramu Urejanje sistema železniškega prometa, 56,63 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnega letalstva, 16,89 % napodprogramu Upravljanje prometne politike, 96,50 % na podprogramu Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in 33,48 % na podprogramuIntegriran sistem javnega potniškega prometa.

Izdatki iz podskupine konta 413 so bili realizirani v višini 4,10 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 4,13 % napodprogramu Urejanje sistema železniškega prometa, 4,03 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnega letalstva, 2,69 % na podprogramuUpravljanje prometne politike, 12,32 % na podprogramu Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in 72,73 % na podprogramu Integriran sistemjavnega potniškega prometa.

414 - Tekoči transferi v tujinoObrazložitev izdatkov za podskupino

Tekoči transferi v tujino so bili načrtovani v povezavi s predsedovanjem Züriškemu procesu, ki se je v letu 2016 končal. Kljubtemu ministrstvo ni imelo tovrstnih izdatkov.

420 - Nakup in gradnja osnovnih sredstevObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za nakup in gradnjo osnovnih sredstev je predstavljal 100 % vseh investicijskih odhodkov in 7,73 % vseh realiziranih odhodkovv letu 2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za investicijske odhodke realizirani v višini 62,98 %, glede na sprejeti proračun pa 51,42 %.

Izdatki na podskupini 420 so predstavljali 10,18 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju prometa in prometneinfrastrukture, 19,54 % na podprogramu Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, 83,98 % na podprogramu Razvoj letališč in letališkeinfrastrukture, 2,75 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnega letalstva, 0,05 % na podprogramu Razvoj pomorstva in prometa pocelinskih vodah in 3,51 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

Izdatki iz podskupine konta 420 so bili realizirani v višini 7,24 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju prometa in prometneinfrastrukture, 73,30 % na podprogramu Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, 17,58 % na podprogramu Razvoj letališč in letališkeinfrastrukture, 0,49 % na podprogramu Razvoj in upravljanje civilnega letalstva in 1,39 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

431 - Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabnikiObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za investicijske transfere pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki je predstavljal 99,46 % vseh investicijskihtransferov in 23,50 % vseh realiziranih odhodkov v letu 2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za investicijske transfere pravnim infizičnim osebam realizirani v višini 92,17 %, glede na sprejeti proračun pa 117,54 %.

Izdatki na podskupini 431 so predstavljali 4,71 % vseh izdatkov na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 79,01 % napodprogramu Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja in 13,24 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

Izdatki iz podskupine konta 431 so bili realizirani v višini 0,73 % na podprogramu Urejanje in razvoj na področju energetike, 97,54 % napodprogramu Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja in 1,73 % na podprogramu Upravljanje prometne politike.

432 - Investicijski transferi proračunskim uporabnikomObrazložitev izdatkov za podskupino

Delež izdatkov za investicijske transfere proračunskim uporabnikom je predstavljal 0,54 % vseh investicijskih transferov in 0,13 % vsehrealiziranih odhodkov v letu 2016. Glede na veljavni proračun so bili izdatki za investicijske transfere proračunskim uporabnikom realizirani vvišini 90,26 %, glede na sprejeti proračun pa 153,49 %.

Izdatki na podskupini 432 so predstavljali 4,94 % na podprogramu Urejanje sistema železniškega prometa in 3,50 % na podprogramu


Stran 7 od 163

Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.

Izdatki iz podskupine konta 432 so bili realizirani v višini 32,64 % na podprogramu Urejanje sistema železniškega prometa in 67,36 % napodprogramu Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.

B - Račun finančnih terjatev in naložb

440 - Dana posojilaObrazložitev izdatkov za podskupino

V bilanci B so bili načrtovani vložki države v razvoj pametnih omrežij kot enega temeljnih usmeritev energetske politike države. Vendar v letu 2016ni prišlo do realizacije.

Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtomFinančni načrt ožjega Ministrstva za infrastrukturo za leto 2016 je bil sprejet v višini 160.861.899 EUR (Ur. l. RS, št. 96/2015), kar vključuje159.061.889 EUR odhodkov v bilanci A in 1.800.000 EUR finančnih naložb v bilanci B. V primerjavi s sprejetim proračunom je bila realizacija zadobrih deset odstotkov nižja in je znašala 144.103.338 EUR. Razlogi za navedeno realizacijo in odstopanja so med drugim sledeči:- ožje ministrstvo je v primerjavi s sprejetim proračunom realiziralo 96,44 % integralnih sredstev za plače. Delno je razlog v prerazporeditvisredstev za prenos treh delovnih mest na MJU, delno pa so se prihranki ob koncu leta prerazporedili za pokritje upravičenih stroškov in izpadlihprihodkov povezanih z organizacijo in izvajanjem železniškega prometa v času izvajanja sanacije in ponovne vzpostavitve električne vleke včasu od 30. 1. 2014 do 31. 12. 2014 na odseku proge Borovnica–Pivka;- delno so se sredstva za plače zagotavljala tudi iz naslova tehnične pomoči v okviru kohezijske politike ter centraliziranih programov EU. Vprimerjavi s sprejetim proračunom je bila realizacija teh 75,52 %. Ključen razlog za odstopanje je sprememba projekta tehnične pomoči, ki jevplivala tudi na obseg mase plač. S sredstvi tehnične pomoči evropske kohezijske politike so se sofinancirali stroški za 43 uslužbencev, ssredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope – IPE za dva zaposlena, en uslužbenec pa je opravljal naloge, sofinancirane s sredstvi finančnepomoči za podporo sodelovanju držav članic v okviru koridorjev jedrnega omrežja TEN-T;- neposredni materialni stroški ministrstva so bili realizirani v višini 96,49 % sprejetega proračuna;- članarinam mednarodnim organizacijam je ministrstvo v letu 2016 namenilo 96,84 % načrtovanih sredstev. Na področju prometa je biloporavnanih dvanajst članarin, na področju energetike pa sta bili poravnani članarini za IRENA in Energy Charter;- v okviru sredstev, predvidenih za odškodnine iz sodnih in drugih postopkov na področju energetike je bila ključna realizacija povezana splačilom preostanka odškodnine HEP na podlagi sodbe tribunala zaradi nedobavljene električne energije iz NEK v obdobju 1. 7. 2002–18. 4. 2003.Arbitražni postopek se je zaključil z arbitražno razsodbo v letu 2015. Ministrstvo je takrat obveznost tudi v večini poravnalo. Preostanek v višini1.130.472,90 EUR pa se je prenesel v 2016. Navedeno ni bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2016, zato je ministrstvo sredstvazagotovilo s prerazporeditvijo znotraj finančnega načrta. Poleg navedenega so bile tako na področju energetike kot prometa izplačane še drugeodškodnine po zaključenih sodnih postopkih, poravnavah in izvršbah ter stroški postopkov, prič, pravnega zastopanja, priprave odgovorov narevizijo, odvetniške storitve in drugo; - realizacija finančnega plana za upravno in tehnično infrastrukturo je bila glede na sprejeti plan 80 %. Izvedena so bila vzdrževalna delaposlovnih objektov, IKT ter druge programske opreme, nakupi avtomobilov, pisarniške opreme, opreme za hlajenje in ogrevanje,telekomunikacijske, licenčne programske opreme ter druge opreme in napeljav; - javne agencije v pristojnosti ministrstva so realizirale programe dela, ki so glede na kadrovsko politiko in racionalnim poslovanjem omogočilitekoče poslovanje organa in izvajanje osnovnih zakonskih obveznosti. V primerjavi s sprejetim proračunom je bila realizacija 73,32 %. Bistvenoodstopanje je pri Javni agenciji za železniški promet in Javni agenciji za civilno letalstvo. Pri AŽP je razlog sprememba Zakona o železniškemprometu, na podlagi katere je agencija predala naloge dodeljevalnega organa za železniško področje in zagotavljanje pogojev zanediskriminatorni dostop upravljavcu javne železniške infrastrukture. Pri CAA pa odstopanje v veliki meri izhaja iz naslova znižanja transferaproračuna RS za tekoče opravljanje dejavnosti zaradi ugotovljenih presežkov prihodkov nad odhodki v letih 2011–2014; - za aktivnosti razvoja in urejanja prometa so bila sredstva načrtovana na področjih železnic, cest, letalstva, pomorstva in trajnostne mobilnosti.Realizirana so bila v višini 56,26 %. Razlog za nižjo realizacijo je predvsem zamik pri integraciji NCUP, nakupu zemljišč znotraj območja koprskegapristanišča in postopkih priprave DPN na področju letalstva, prav tako pa manjšega obsega zunanje strokovno tehnične pomoči pri pripravizakonodaje in strokovnih podlag. Nižja realizacija je tudi zaradi načrtovane prometne vizije Podonavja, vendar projekt na razpisu ni bil uspešen.Prav tako je bila nižja realizacija za ostale mednarodne aktivnosti, vključno s Zürich(ško) skupino, ter evidence (register voznikov, MRVL inNER), tiskanje dovolilnic in ostalo. Je pa ministrstvo več sredstev namenilo dokončanju projekta uvedbe IJPP, aktivnostim evropskega tednamobilnosti, mobilnosti oseb z oviranostmi, pripravi investicijske dokumentacije za ukrepe trajnostne mobilnosti idr.;- aktivnosti preiskovalnih organov na področju železnic, letalstva in pomorstva so potekale skladno s plani, čeprav je bila realizacija glede nasprejeti proračun 22,86 %. Razlogi so v racionalizaciji operativnih stroškov in dejstvu, da so večji stroški preiskovalnih postopkov odvisni odizrednih dogodkov, ki pa jih je nemogoče napovedati;- sredstva nadomestil za izvzete lete zrakoplovov so bila realizirana skladno s prevzetimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov in pogodb. Vprimerjavi s sprejetim proračunom je bila realizacija 53,86 %. Razlog za nižjo realizacijo je posledica nižje rasti prometa po številu letov in vrstiprometa od pričakovane. Gre za posebno kategorijo letov, ki je odvisna zlasti od političnih okoliščin, odločitev držav za izvajanje letov zdržavnimi zrakoplovi in vremena ne pa od gospodarskih kazalcev;- v letu 2016 je ministrstvo zagotavljalo sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb na letališču Edvarda Rusjana Maribor in letališčuPortorož. V primerjavi s sprejetim proračunom je bila realizacija 94,94 %. Razlog za nižjo realizacijo je v dejstvu, da je Aerodrom Portorož v letu2016 prejel plačila za opravljene storitve v letu 2015 in izplačilo dodeljene de minimis pomoči, ki je nižja od prvotno predvidenih stroškovopravljanja GJS;- z namenom znižanja terminalne pristojbine za izboljšanje poslovnega okolja za razvoj civilnega letalstva se je z javnimi sredstvi poseglo vstroškovno bazo Republike Slovenije za storitve v terminalu;- nadaljevalo se je z investicijami in vzdrževanjem letališke infrastrukture na mednarodnem letališču Edvarda Rusjana Maribor. V letu 2016 se jezaključil projekt posodobitve letališke infrastrukture na letališču v Mariboru, ki je bil sofinanciran tudi s kohezijskimi sredstvi iz programskegaobdobja 2007–2013. Po obdobju upravičenosti za sofinanciranje s sredstvi EU so nastali stroški za nakup gasilskega vozila in zračnega štarterja,izdelavo razlagalne table, brošure in poročila o pregledu nosilne konstrukcije, pripravo tehničnih specifikacij, opravljenih geodetskih storitev ter


Stran 8 od 163

izplačilo zadržanih sredstev in odškodnine po izvršbi za dograditev in obnovo potniškega terminala;- v skladu z določili Pomorskega zakonika je ministrstvo v celoti realiziralo naloge s področja hidrografije in kartografije, ki jih kot javno službo napodročju hidrografske dejavnosti opravlja Geodetski inštitut Slovenije (tehnična pomoč in svetovanje na področju hidrografske dejavnosti;vzdrževanje hidrografskih baz in kart ter distribucija uporabnikom; posodobitev in nadgradnja sistema vzdrževanja, vodenja in distribucijehidrografskih podatkov; organizacija in nadzor izvedbe hidrografskih meritev v slovenskem morju za potrebe rednega posodabljanja pomorskihkart; določitev državnega globinskega referenčnega sistema na morju;- ministrstvo je za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov ter koncesije za javni linijski prevoz potnikov v letu 2016 namenilo 60,1 mioEUR oz. slab odstotek več od sprejetega proračuna. Več kot dve tretjini sredstev je bilo namenjenih subvencioniranju prevoza dijakom inštudentom;- v okviru obnovljivih virov energije so se med drugim izvajali ukrepi spodbujanja URE in OVE. Izvršila so se plačila v povezavi s poročanjem zaAkcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN-URE), posodabljanje Akcijskega načrta za obnovljive vire (AN-OVE) in pripravo okoljskegaporočila za AN-OVE, pripravo strokovnih podlag za metodologijo pregledov ogrevalnih sistemov, nadgradnjo informacijskega sistema zaregister energetskih izkaznic, nadgradnjo metode za doseganje prihrankov energije. Glavni razlog za manjšo realizacijo pa je predvsem zahtevnoin dolgotrajno medresorsko usklajevanje vsebin;- v okviru gospodarjenja in raziskovanja mineralnih surovin se je izvajal program zapiranja in nadzora nad zapiranjem rudnika Trbovlje–Hrastnik.V primerjavi s prejetim planom so se pojavila odstopanja na področju izdelave tehnične dokumentacije;- v sklopu urejanja sistema in podpornih dejavnosti na področju energetike so se poleg pokrivanja stroškov dela, materialnih stroškov, članarin,odškodnin, vključno z arbitražnim postopkom RS-HEP, sredstva namenjala financiranju dejavnosti Nacionalnega geološkega zavoda RS,delovanju Agencije za radioaktivne odpadke, nalogam v okviru operacionalizacije energetske zakonodaje;- realizacija ključnih investicij ožjega ministrstva je bila cca 90 %. Ključno področje investiranja predstavljajo AC, kjer so bila med drugim žeučinkovito črpana evropska sredstva iz nove finančne perspektive;- realizacija namenskih sredstev je bila v primerjavi s sprejetim proračunom za 2016 cca 52 %. Odstopanje izhaja predvsem iz naslova namenskihsredstev po ZDARS-1. Skladno s tem zakonom opravlja DARS v imenu in za račun Republike Slovenije posamezne naloge v zvezi s prostorskimnačrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. V letu 2016 je potekala pripravaprostorske dokumentacije za odseke dodatnega programa NPIA in ostale investicije, med drugim dograditev avtocestnega predora Karavanke,izgradnja AC odseka Draženci–MMP Gruškovje in državne ceste Šentrupert–Velenje. Vršile so se aktivnosti za pridobitev zemljišč in drugihnepremičnin za odseke, ki so v gradnji oz. pred gradnjo ter dokončna pravno premoženjska ureditev za že zgrajene odseke. Upoštevajočprihodke iz naslova stavbnih pravic ter intenzivnost aktivnosti DARS je bila realizacija v primerjavi z rebalansom 53,67 %;- črpanje EU sredstev je bilo v letu 2016 uspešno: v okviru ožjega ministrstva je bilo na postavkah evropskih sredstev realiziranega 110 %sprejetega proračuna. Največ so k realizaciji prispevali projekti s področja avtocest, kjer je realizacija presegla sprejeti plan za 16,62 %. Glavnirazlogi za nižjo realizacijo na ostalih področjih pa so predvsem zamik dinamike financiranja, kot posledica dolgotrajnejšega postopka izvedbe JNod prvotno načrtovanega, in/ ali nižja vrednost oddanih del:a. v okviru Kohezijske politike so se izvedla končna povračila EU sredstev za projekte izgradnje protihrupnih ograj (PHO) na AC odsekihBrezovica–Vrhnika in Dramlje–Celje–Arja vas ter rekonstrukcije posameznih AC odsekov za povečanje prometne varnosti, izvedene pa so biletudi aktivnosti izven upravičenega obdobja na projektih posodobitve letališča Edvarda Rusjana Maribor in Integriranega javnega potniškegaprometa. Predvsem so se v letu 2016 uspešno črpala EU sredstva iz tekoče finančne perspektive. Izstopa črpanje na projektu izgradnje ACodseka Draženci–MMP Gruškovje, medtem ko se je ta na projektih priprave celostnih prometnih strategij delno znižala zaradi dolgotrajnihpostopkov oddaje del in/ ali nižjih pogodbenih vrednosti v leto 2017;b. v okviru centraliziranih programov, t.j. finančnega inštrumenta TEN in Inštrumenta za povezovanje Evrope (IPE) so se na področju prometasofinancirali in/ ali izvajali projekti Crocodile (prva in druga faza), Infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil, projektna dokumentacija zadograditev AC predora Karavanke, integracija upravljanja prometa v NCUP, Podonavska strategija in Koridorji jedrnega omrežja TEN-T, napodročju spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije CA-EED in CA-RES II, na področju proizvodnje energije in razvojaenergetskih omrežij pa tudi demonstracijski projekt ERANet SmartGridPlus – DeCAS.

Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJFNa podlagi 44. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/2011-UPB4 s spremembami) so se, upoštevajoč realizacijo v letu 2015 in pravilaizvrševanje proračuna v leto 2016, prenesla neporabljena namenska sredstva na postavkah 130133 – Sredstva za investicije v javni sektorgospodarstva, 130137 – Letališka infrastruktura – sredstva od najemnin, 772810 – Osnovna sredstva–sredstva od prodaje stvarnegapremoženja, 959110 – Sredstva iz naslova donacij, 963300 – Stvarno premoženje MZP – sredstva najemnine Luke Koper, 963410 – Letališkainfrastruktura–sredstva stavbnih in služnostnih pravic, 967100 – Sredstva unovčenih bančnih garancij, 9952 – Sredstva nadomestil zaslužnostno in stavbno pravico, in 9967 – Upravna in tehnična infrastruktura - sredstva od najemnin.

Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJFArbitražni postopek HEP proti RS zaradi nedobavljene električne energije iz NEK v obdobju 1. 7. 2002–18. 4. 2003 se je zaključil z arbitražnorazsodbo v letu 2015. Obveznost plačila iz proračun RS je v večini bremenila finančni načrt Ministrstva za infrastrukturo tistega leta, v višini1.130.472,90 EUR pa se je obveznost prenesla še v 2016. Navedeno ni bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2016, zato je moraloministrstvo pravice porabe zagotoviti s prerazporeditvijo znotraj finančnega načrta.

Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJF/

Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev/

Obrazložitev porabe proračunskega sklada


Stran 9 od 163

/


Stran 10 od 163

II. Poslovno poročilo

Proračunski uporabnik prispeva k doseganju ciljev v naslednjih politikah, programih in podprogramih


120101 - Urejanje in razvoj na področju energetike1202 - Oskrba z energijo in energetska učinkovitost

120201 - Obnovljivi viri energije120202 - Učinkovita raba energije120203 - Proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežij

1203 - Gospodarjenje in raziskovanje mineralnih surovin120301 - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami


130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture1302 - Cestni promet in infrastruktura

130203 - Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja1303 - Železniški promet in infrastruktura

130301 - Urejanje sistema železniškega prometa1304 - Zračni promet in letališka infrastruktura

130401 - Razvoj letališč in letališke infrastrukture130402 - Razvoj in upravljanje civilnega letalstva

1305 - Vodni promet in infrastruktura130501 - Razvoj pomorstva in prometa po celinskih vodah

1306 - Trajnostna mobilnost130601 - Upravljanje prometne politike130602 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometa

Poročilo o doseženih ciljih12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1201 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju energetike120101 - Urejanje in razvoj na področju energetikeOpis podprograma

Zagotavljanje optimalnih pogojev za nemoteno in učinkovito izvajanje nalog direktorata, pristojnega za energetiko, rudarstvo, obnovljive vire inučinkovito rabo energije vključuje predvsem aktivnosti priprave normativnega in zakonodajnega okolja ter oblikovanje politike dajatev venergetiki (prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, v soproizvodnji z visokim izkoristkomter energetsko učinkovitost).

V okviru podprograma je zajeto tudi sofinanciranje izvajalskih institucij (Agencije za radioaktivne odpadke, Geološkega zavoda republikeSlovenije) ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti (članarine v mednarodnih organizacijah, financiranje arbitražnega postopka RS-HEP).

2111-11-0051 - Operacionalizacija energetske zakonodajeOpis ukrepa

Zagotavljanje optimalnih pogojev za nemoteno in učinkovito delovanje resornega ministrstva pristojnega za energetiko, rudarstvo, obnovljivevire in učinkovito rabo energije za izvajanje priprave normativnega in zakonodajnega okolja za sprejem ključnih nacionalnih strateških inoperativnih programov.

ViriVIR VIR NAZIV SP 2016 VP 2016 RE 2016 IND RE/SP

PV Proračunski viri 600.000,00 89.533,17 89.533,17 14,92

Neposredni učinki

C0477 - Priprava predpisov za ustrezno doseganje ciljev s področja URE in OVE


Stran 11 od 163

Prispeva k rezultatu: C1763 - Priprava predpisov za ustrezno izvajanje in doseganje ciljev s področja URE in OVE

Opis neposrednega učinka

Sprejem potrebnih podzakonskih aktov s področja OVE in URE na podlagi sprememb krovnega sistemskega Energetskega zakona.

Obrazložitev doseganja neposrednega učinka

V letu 2016 je bila sprejeta načrtovana kvota podzakonskih aktov s področja obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE).

Obrazložitev prispevka k nadrejenemu cilju (rezultatu)

Cilj neposredno vpliva na učinkovito delovanje direktorata in organov v sestavi.

Kazalniki

ID KAZALNIK VIR ME IZH.LETO

IZH.VREDNOST LETO PLANIRANA

VRED.DOSEŽENA VRED.ZR

I000908 Število sprejetih podzakonskih aktov s področja URE inOVE

Število 2010 0,00 2012 8,00 8,002013 8,00 7,002014 10,00 6,002015 10,00 6,002016 8,00 9,002017 8,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I000908 Število sprejetih podzakonskih aktov s področjaURE in OVE"

V letu 2016 je bilo sprejetih 5 podzakonskih aktov s področja URE in 4 podzakonskih akti s področja OVE.

C5960 - Vzpostavitev registra energetskih izkaznic in sistema šolanja neodvisnih strokovnjakovPrispeva k rezultatu: C1765 - Vzpostavitev registra energetskih izkaznic in sistema šolanja neodvisnih strokovnjakov


Cilj predpisuje Energetski zakon, predvidena je izbira izvajalca za usposabljanje neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic,potek usposabljanja in vzpostavitev registra energetskih izkaznic.


Izdaja energetskih izkaznic poteka nemoteno, elektronski register je izdelan, sistem izobraževanja neodvisnih strokovnjakov je operativen.



Kazalniki



VRED.DOSEŽENAVRED. ZR

I06301 Vzpostavljenost registra energetskih izkaznic in sistema šolanjaneodvisnih strokovnjakov

% 2010 0,00 2012 100,00 40,002013 100,00 70,002014 100,00 90,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06301 Vzpostavljenost registra energetskih izkaznic insistema šolanja neodvisnih strokovnjakov "

Do konca leta 2016 je bilo izobraženih 380 neodvisnih strokovnjakov s pridobljeno licenco, 490 pooblaščenih izdajateljev pa je pridobilo pravicoizdajati energetske izkaznice. V istem obdobju je bilo izdanih 39.098 energetskih izkaznic stavb. Register energetskih izkaznic se vodi v pisniobliki, v decembru 2016 je začel postopno delovati elektronski register.

Opis kazalnikovID OPIS

I06301 izbira izvajalca, usposabljanje in vzpostavitev registra energetskih izkaznic.

C5961 - Izvedba sistemskega okolja za sprejem ključnih nacionalnih strateških operativnih programom napodročju OVE in URE

Prispeva k rezultatu: C1766 - Izvedba sistemskega okolja za sprejem nacionalnih strateških operativnih programov OVE in URE


Stran 12 od 163


Izvedba normativnega in zakonodajnega okolja za sprejem ključnih nacionalnih strateških operativnih programom na področju OVE in URE :Akcijskega načrta za obnovljivo energijo 2010-2020 (AN-OVE) in Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje do 2020(AN-URE).


Zaradi sprejema ključnih strateških dokumentov s področja energetske prenove javnih stavb je projektna pisarna začela aktivno izpolnjevatinaloge vladnega strateškega projekta P.1 "Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti".



Kazalniki




I06302 Izvedba ustreznega normativnega okolja na področju OVE inURE

% 2010 0,00 2012 100,00 80,002013 100,00 88,002014 100,00 90,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06302 Izvedba ustreznega normativnega okolja napodročju OVE in URE"

V letu 2016 so bile izdelani številni strateški dokumenti za spremljanje ciljev energetske politike s področja OVE in URE, in sicer: PosodobljenAkcijski načrt za obnovljive vire (AN-OVE) s cilji do 2030 in okoljsko poročilo; Poročilo o izvajanju Akcijskega načrta za energetsko učinkovitostza leto 2015 (AN-URE); Metodologija za določanje referenčnih stroškov proizvodnje elektrike iz OVE in SPTE proizvodnih naprav; Navodila intehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb; Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenovestavb javnega sektorja; Podrobnejše usmeritve javnim partnerjem pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja; Priročnik upravičenihstroškov pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja; Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta; Smernice za energetskoprenovo stavb kulturne dediščine; Analiza stanja na področju izvajanja Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto vstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli v kurilni sezoni 2015/2016; Nadgradnja metod za doseganje prihrankov energije.

Pravne podlageID NAZIV

EZ Energetski zakon (EZ)

2111-11-0088 - Podporne aktivnosti na področju energetikeOpis ukrepa

Plače, materialni stroški in investicijsko vzdrževanje Direktorata za energijo. Plačilo članarine mednarodnim organizacijam in odškodnin zaradisodnih postopkov.


PV Proračunski viri 3.548.500,00 2.658.848,81 2.653.824,05 74,78

Neposredni učinki

C5900 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti resornegaorgana ministrstva

Prispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti resornega organa ministrstva.


Stroški za sistemsko in podporno okolje so bili v letu 2016 znotraj postavljenih omejitev.



Kazalniki


Stran 13 od 163

ID KAZALNIK VIR ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO PLANIRANA VRED. DOSEŽENA VRED. ZR

I06183 Stroški sistemskega podpornega okolja EUR 2010 2.368.256,00 2012 2.332.982,00 1.690.568,002013 2.284.821,00 2.165.196,002014 1.975.600,00 2.183.000,002015 2.481.000,00 2.533.143,002016 2.611.500,00 2.653.825,002017 2.673.500,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06183 Stroški sistemskega podpornega okolja"Plače, materialni stroški in ostalo so bili realizirani v višini 99,8 % veljavnega plana proračuna 2016.


I06183 Sredstva za plače in materialni stroški za izvajanje dejavnosti resornega organa ministrstva.

C5959 - Izpolnjevanje mednarodnih obveznosti plačila članarinPrispeva k rezultatu: C1761 - Izpolnjevanje mednarodnih obveznosti plačila članarin


Plačevanje članstva Slovenije v mednarodnih organizacijah IRENA (Mednarodna organizacija za obnovljive vire energije) in ECT (Energetskalistina).


Pogodbene obveznosti so bile v celoti izpolnjene.



KazalnikiID KAZALNIK VIR ME IZH. LETO IZH. VREDNOST LETO PLANIRANA VRED. DOSEŽENA VRED. ZR

I06300 Plačilo članarin mednarodnim organizacijam % 2010 0,00 2012 100,00 0,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06300 Plačilo članarin mednarodnim organizacijam"Vse obveznosti plačila članarin mednarodnih organizacij s področja energetike (Energy Charter in IRENA) so bile poravnane.


ZSPJS Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)

2111-11-S026 - Sofinanciranje NGZ



Neposredni učinki

C5692 - Izvajanje geoloških raziskav nacionalnega pomena, zbiranje in posredovanje geoloških podatkov indokumentacije



Geološki zavod Republike Slovenije v okviru nalog rudarske javne službe po ZRud-1 izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo,


Stran 14 od 163

vodi in vzdržuje rudarsko knjigo ter prevzema vzorce, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, kije bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.


Izvajanje nalog je potekalo v skladu s potrjenim letnim programom dela.


Ukrep je posredno prispeval k uspešnemu zagotavljanju sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti ministrstva inorganov v sestavi.

Kazalniki




I05727 Število izvedenih geoloških raziskav nacionalnegapomena

Število 2010 0,00 2012 1,00 1,002013 1,00 1,002014 1,00 1,002015 1,00 1,002016 1,00 1,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05727 Število izvedenih geoloških raziskav nacionalnegapomena"

V okviru izvajanja nalog rudarske javne službe je Geološki zavod Slovenije (GeoZS) po javnem pooblastilu v skladu s Programom dela za potrebeMZI v letu 2016 opravljal naloge na področjih izdelave strokovnih podlag za državno rudarsko strategijo, vodenje in vzdrževanje rudarskeknjige, prevzem vzorcev, ki se jih pridobi ob raziskovanju mineralnih surovin in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjemrudnikov uporabljena ob izkoriščanju mineralnih surovin.


I05727 Merimo izvajanje načrtovanih nalog v okviru raziskav nacionalnega pomena, ki obsegajo spremljavo geoloških raziskav in prevzem vzorcev terizdelavo strokovnih ekspertiz ocena stanja in vrednotenja nahajališč mineralnih surovin ter izdelavo letnega biltena Mineralne surovine.

2111-11-S029 - Agencija ARAO in odlagališče NSRAO


OV Ostali viri 8.292.200,00 2.079.532,00 2.079.532,00 25,07PV Proračunski viri 1.105.000,00 1.052.789,82 1.052.789,82 95,27

Neposredni učinki

C4248 - Izvajanje obvezne državne GJS ravnanja z RAOPrispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki preko agencije ARAO. Program »ravnanje zradioaktivnimi odpadki« so vse organizacijske in fizične dejavnosti, ki se izvajajo pri shranjevanju, premeščanju, predelavi, skladiščenju aliodlaganju radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva. Vključuje tudi izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov terobdelavo odpadkov in odlaganje odpadkov v odlagališče, obratovanje in nadzor obratovanja odlagališča, zapiranje in nadzor po zapiranjuodlagališča.


Izvajanje GJS ravnanja z RAO je bilo v letu 2016 izvedeno v skladu z načrti. Pri aktivnosti ni bilo večjih odstopanj, skladiščenje, shranjevanje,premeščanje in predelava sta potekala varno, zanesljivo in brez vplivov na okolje in zdravje ljudi. Aktivnosti so bile sofinancirane iz proračuna vvišini 804.800 EUR.


Uspešna realizacija učinka je posredno prispevala k uspešnemu zagotavljanju sistemskega in podpornega okolja za izvajanje dejavnostiizvajalske institucije. Varno skladiščenje je predpogoj za ustrezno in načrtovano rešitev odlaganja.


Stran 15 od 163


I05771 Število prevzemov RAO pri povzročiteljih Število 2010 30,00 2012 85,00 39,002013 85,00 48,002014 85,00 55,002015 55,00 43,002016 55,00 45,002017 55,00

I05775 Število prevzemov paketov RAO v CSRAO Število 2010 60,00 2012 100,00 93,002013 100,00 138,002014 100,00 92,002015 90,00 111,002016 90,00 155,002017 90,00

I05776 Sanacija tekočih RAO v CSRAO % 2010 50,00 2012 100,00 100,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05771 Število prevzemov RAO pri povzročiteljih"V letu 2016 je bilo izvedenih 45 prevzemov RAO pri povzročiteljih. Realizacija je dosežena v višini 82 % planiranega. Točnega števila prevzemovni mogoče predvideti, ARAO ne vpliva na nastajanje RAO pri povzročiteljih. So pa bili prevzemi v 2016 količinsko obsežnejši.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05775 Število prevzemov paketov RAO v CSRAO"V letu 2016 je bilo v centralnem skladišču CSRAO opravljenih 155 prevzemov paketov radioaktivnih odpadkov, kar je 172 % planiranega.Točnega števila prevzetih paketov ni mogoče predvideti, ARAO ne vpliva na nastajanje RAO pri povzročiteljih. Cilj je določen iz preteklegapovprečja.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05776 Sanacija tekočih RAO v CSRAO"Vsi prejeti tekoči RAO so bili utrjeni. V CSRAO se nahajajo samo trdni odpadki.


I05775 Število prevzemov paketov radioaktivnih odpadkov v centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov

C5719 - Trajna in varna rešitev problematike odlaganja radioaktivnih odpadkovPrispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Strokovna pomoč državni upravi in drugim organizacijam na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Odstotek načrtovanega v sprejetemletnem programu dela.


ARAO je nacionalna strokovna organizacija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki z zagotavljanjem dolgoročnih, varnih in gospodarnih rešitevravnanja z radioaktivnimi odpadki Republiki Sloveniji zagotavlja infrastrukturno in strokovno podporo pri uporabi jedrskih in sevalnihtehnologij. V okviru pooblastil, v imenu in za račun Republike Slovenije, načrtuje postopke in pripravlja gradnjo odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, to je infrastrukture, potrebne za končno odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo med obratovanjem in ki bodonastali ob razgradnji jedrske elektrarne, ter radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v drugih dejavnostih.


Strokovna podpora državni upravi je za uspešno dolgoročno rešitev odlaganja RAO ključnega pomena.


I07143 Zagotovitev trajne in varne rešitve odlaganja RAO % 2011 100,00 2012 100,00 4,002013 100,00 100,00


Stran 16 od 163

2014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07143 Zagotovitev trajne in varne rešitve odlaganja RAO"ARAO je v letu 2016 za državno upravo pripravila vse strokovne podlage in poročila, za katere je zavezana z zakonodajo.


I07143 Strokovna pomoč državni upravi in drugim organizacijam na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Odstotek načrtovanega v sprejetem letnemprogramu dela.

C5720 - Izdelava dolgoročne strategije ravnanja z RAOPrispeva k rezultatu: C1759 - Izdelava strokovnih podlag in študij za izboljšanje energetske zakonodaje in doseganje strateških ciljev energetskepolitike


Operativni programi Nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in jedrskega goriva za obdobje od leta 2012 dalje.


Z zakonom o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti je ARAO določena za pripravo strokovnih podlag nacionalnega programa ravnanja z RAOin IJG. V letu 2015 so bile izdelane strokovne podlage za nacionalni program, za katerega se je zaključila javna obravnava ter vladno gradivo zapotrditev na Vladi RS.


Uspešna realizacija učinka je posredno prispevala k uspešnemu zagotavljanju sistemskega in podpornega okolja za izvajanje dejavnostiizvajalske institucije.

Kazalniki




I05778 Izdelan Operativni Nacionalni program ravnanja z RAO in IJG zaobdobje 2012-2015

% 2010 0,00 2012 100,00 75,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

I07141 Izdelan nacionalni program ravnanja z RAO za obdobje po letu 2015 % 2011 0,00 2012 10,00 4,002013 30,00 30,002014 50,00 40,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05778 Izdelan Operativni Nacionalni program ravnanja zRAO in IJG za obdobje 2012-2015 "

Operativni nacionalni program po novem Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV) ni več potreben.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07141 Izdelan nacionalni program ravnanja z RAO zaobdobje po letu 2015"

Po sprejetju Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16–25) je ARAO pričel z izvajanjem vseh predvidenih aktivnosti in pripravil tudi predlog ukrepov in izboljšav za posodobitev nacionalnegaprograma in izboljšavo slovenskega poročila o izvajanju direktive DS 2011/70/EURATOM.


I07141 Izdelava novega dolgoročnega strateškega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom po letu 2015 .


Stran 17 od 163

C5983 - Trajna in varna rešitev problematike reševanja NSRAOPrispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Ravnanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov zajema zbiranje, začasno skladiščenje, izgradnjo odlagališča, obdelavo odpadkov in odlaganjeodpadkov v odlagališče, obratovanja in nadzor obratovanja odlagališča, zapiranje in nadzor po zapiranju odlagališča.


Projekt odlagališča NSRAO napreduje skladno z načrti, v letu 2016 so bila odkupljena vsa zemljišča, izdelan je bil PGD projekt, poročilo PVO inostala dokumentacija za presojo vplivov na okolje.


Dela, izvedena v letu 2016, pomenijo napredek na projektu odlagališča glede na terminski plan projekta.

Kazalniki




I06343 Umeščanje in gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnihodpadkov

% 2010 1,00 2012 1,00 1,002013 5,00 5,002014 2,00 10,002015 10,00 7,002016 15,00 14,002017 20,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06343 Umeščanje in gradnja odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov"

V okviru projekta Odlagališče NSRAO so odkupljena vsa zemljišča na lokaciji Vrbina Krško, urejajo pa se še zadnja zemljiško knjižna stanja.Pripravljen je bil PGD za odlagališče, v zadnji fazi pa je priprava Poročilo o vplivih na okolje in Osnutka varnostnega poročila, ki bosta služila kotosnova za pridobitev Okoljevarstvenega soglasja. Pripravilo se je tudi vse potrebno za pričetek pripravljalnih del na lokaciji, ki naj bi se pričela vzačetku leta 2017.


I06343 Umeščanje in gradnja odlagališča NSRAO.

C5984 - Načrtovanje ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko radioaktivnimi odpadkiPrispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Cilj vzpostavitve nacionalnega koncepta za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Direktiva sveta 2011/70/EURATOM ovzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, zahteva zagotovitev ustreznenacionalne ureditve za visoko raven varnosti pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter da delavce in prebivalstvo zaščitijopred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja. Aktivnosti glede tega koordinira MKO.


Cilj izmenjave mednarodnih izkušenj (v okviru EU projektov) je dosežen. Aktivnosti ARAO na projektih ARIUS, ERDO-WG in IFNEC so dobrokoordinirane.

Za posodobitev in investicijsko vzdrževanje centralnega skladišča RAO so bile v letu 2016 opravljene vse predvidene aktivnosti (opravljena jebila revizija vlaganj).



Kazalniki


Stran 18 od 163




I06345 Izmenjava mednarodnih izkušenj držav članic EU in NMS po letnemprogramu dela

% 2010 1,00 2012 50,00 1,002013 100,00 10,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

I07140 Revizija vlaganj v posodobitev in investicijsko vzdrževanje CSRAO inobjekt vroče celice

% 2010 1,00 2011 30,00 2012 50,00 50,002013 100,00 16,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06345 Izmenjava mednarodnih izkušenj držav članic EU inNMS po letnem programu dela"

Vse naloge v okviru EU projektov so dobro koordinirane in izvedene skladno z načrtom projektov. ARAO aktivno sodeluje v projektih ARIUS,ERDO-WG in IFNEC. Izdelana je bila študija dolgoročnega ravnanja z izrabljenim gorivom (IG) in visoko radioaktivnimi odpadki (VRAO) iz NEKin TRIGE s poudarkom na možnosti predelave goriva (Spent Fuel and High Level Waste Management Options for Krško NPP and SlovenianTRIGA Research Reactor, Part 1) ter usklajevanje z deležniki za izdelavo naslednjih delov študije.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07140 Revizija vlaganj v posodobitev in investicijskovzdrževanje CSRAO in objekt vroče celice"

V letu 2016 so bile opravljene vse predvidene aktivnosti v okviru revizije vlaganj v posodobitev in investicijsko vzdrževanje centralnegaskladišča RAO.


I06345 Izmenjava izkušenj držav članic EU in NMS pri sodelovanju z mednarodno organizacijo European Repository Development Organozation (ERDO).Merimo odstotek izpolnitve glede na letni plan dela.

I07140 Opravljena bo revizija vlaganj v posodobitev in investicijsko vzdrževanje centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (CSRAO) in objekt vroče celice(OVC) ter urejen status sredstev, ki jih za izvajanje javne gospodarske službe uporablja ARAO.

C6283 - Izvajanje obvezne državne GJS nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurškejalovine Jazbec in Boršt (RŽV)



Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske jalovine (Jazbec) in hidrometalurške jalovine (Boršt), ki sta nastali pri pridobivanju inizkoriščanju jedrskih mineralnih surovin pri obratovanju Rudnika urana Žirovski vrh.


Cilj je dosežen polovično, sanacija odlagališča Jazbec je zaključena, medtem ko sanacija za odlagališče Boršt še ni zaključena s strani RŽV inMOP.



Kazalniki




I07142 Realizacija izvedbe načrtovanih aktivnosti po letnemprogramu dela

% 2012 10,00 2013 100,00 13,002014 100,00 5,002015 20,00 50,002016 50,00 46,002017 50,00


Stran 19 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07142 Realizacija izvedbe načrtovanih aktivnosti poletnem programu dela"

V letu 2015 je bilo odlagališče Jazbec dokončno zaprto. ARAO je začela z izvajanjem gospodarske javne službe na področju dolgoročneganadzora in vzdrževanja odlagališča. Še vedno ostaja odprto vprašanje odlagališča Boršt.


I07142 Nadzor in vzdrževanje odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine Jazbec in Boršt (RŽV). Odstotek od načrtovanega v sprejetem letnem programudela.

2111-11-S030 - Arbitražni postopek HEP proti RS


PV Proračunski viri 200.000,00 1.136.473,67 1.136.473,67 568,23

Neposredni učinki

C5733 - Financiranje arbitražnega postopka NEKPrispeva k rezultatu: C1758 - Zagotavljanje sistemskega in podpornega okolja za učinkovito izvajanje dejavnosti pristojnega direktoraministrstva


Plačevanje stroškov delovanja tribunala in odvetniškega zastopstva v arbitražnem postopku HEP proti RS v zvezi z nedobavljeno električnoenergijo iz NEK v letih 2002 in 2003 poteka pred mednarodnim tribunalom ICSID že od konca leta 2005.


Arbitražni postopek se je leta 2015 zaključil. Vse obveznosti financiranja slovenskega deleža arbitražnega postopka so bile realizirane.


Uspešna realizacija učinka je posredno prispevala k uspešnemu zagotavljanju sistemskega in podpornega okolja za izvajanje dejavnostiministrstva in organov v sestavi.

Kazalniki

ID KAZALNIK VIR ME IZH.LETO IZH. VREDNOST LETO PLANIRANA VRED. DOSEŽENA VRED. ZR

I05793 Izpolnitev pogodbenih obveznosti arbitražnegapostopka

% 2010 100,00 2012 100,00 100,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05793 Izpolnitev pogodbenih obveznosti arbitražnegapostopka"

Vse obveznosti financiranja slovenskega deleža arbitražnega postopka pri reševanju spora med Republiko Slovenijo in Hrvatsko elektroprivredozaradi nedobave električne energije iz NEK v času od 30. junija 2002 do 19. aprila 2003 za leto 2016 so bile realizirane.

12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1202 - Oskrba z energijo in energetska učinkovitost120201 - Obnovljivi viri energijeOpis podprograma

Slovenija si je skladno z zahtevami Direktive 28/2009 o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije z akcijskim načrtom za obnovljivoenergijo 2010-2020 zastavila cilj povečanja deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije na 25 % do leta 2020. V okvirupodprograma je načrtovano izvajanje naslednjih ukrepov:


Stran 20 od 163

projektov širitve in izgradnje novih sistemov daljinskega ogrevanja z namenom širitve trga za toploto in hlad iz obnovljivih virovenergije,investicij v izgradnjo objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki so manj izkoriščeni,programov informiranja, osveščanja in promocije ciljnih skupin za zmanjšanje rabe končne energije in večje rabe obnovljivih virovenergije, energetskih pregledov, strokovnih podlag in študij izvedljivosti ter mednarodnih projektov za prenos dobrih praks v okviruimplementacije Direktive OVE na nacionalno raven.

V okviru podprograma so se v letu 2016 izvedle naslednje aktivnosti:

Novembra 2016 je bil objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, kjer bo v prihodnjihštirih letih predvidoma na voljo 2 mio EUR letno za finančne spodbude, namenjenim za naložbe v nove sisteme daljinskega ogrevanja naobnovljive vire (DO OVE) in mikro sisteme DO OVE.Pripravljen je bil izvedbeni načrt in razpisna dokumentacija in oddana vloga na SVRK za javni razpis v višini 4 mio EUR za sofinanciranjegradnje novih manjših objektov za proizvodnjo električne energije iz vetrnih in malih hidroelektrarn, s katerim bo omogočen preboj manjizkoriščanim virom OVE.V okviru projekta »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES II« za prenos dobre prakse držav članic priizvajanju akcijskih načrtov za obnovljive vire in prenosu Direktive o obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo, so slovenskipredstavniki sodelovali na 6 tematskih delovnih sestankih.

2111-11-S031 - 0bnovljivi viri energije


OV Ostali viri 0,00 462.919,74 2.233,74 ----PV Proračunski viri 681.800,00 160.416,46 160.416,46 23,52

Neposredni učinki

C6642 - Usklajena dejanja na področju Direktive o obnovljivih virih energijePrispeva k rezultatu: C1746 - Povečanje deleža OVE v porabi električne energije


Namen projekta je pomoč državam članicam pri prenosu OVE Direktive v nacionalno zakonodajo ter izmenjava dobre prakse posameznih državčlanic pri izvajanju določil direktive. Na projektu sodeluje 28 držav članic EU, med njimi tudi Slovenija. Projekt je del programa Inteligentnaenergija - Evropa (Intelligent Energy Europe - IEE),. Projekt je v celoti finančno podprt s strani Komisije EU, za RS so predvidena sredstva vvišini 76.392,00 EUR.


V okviru projekta »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES II«, katerega namen je prenos dobre prakse držav članicpri izvajanju akcijskih načrtov za obnovljive vire in prenosu Direktive o obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo, so slovenskipredstavniki (MZI, Inštitut Jožef Štefan - IJS) sodelovali na šestih različnih tematskih delovnih sestankih.


Rezultat je prispeval k boljšemu razumevanju pri izvajanju implementacije Direktive OVE v nacionalno zakonodajo in posredno k izboljšanjuciljnega sektorskega deleža OVE.


I07956 Stroški financiranja EU projekta EUR 2014 13.000,00 2015 25.464,00 23.885,082016 23.000,00 8.189,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07956 Stroški financiranja EU projekta"V okviru projekta so slovenski predstavniki (MZI, Inštitut Jožef Štefan - IJS) sodelovali na 6 tematskih delovnih sestankih na področju OVE inelektrično omrežje, OVE toplota, OVE transport, meddržavno sodelovanje, podporne sheme. Projekt se je zaključil 1. 8. 2016. Slovenija je zaceloten projekt priglasila 73.598 EUR stroškov.


I07956 Stroški zunanjih izvajalcev za udeležbo na sestankih, stroški dela za pripravo gradiv in ostali stroški (dnevnice, nočitve, prevozni stroški).

12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1202 - Oskrba z energijo in energetska učinkovitost120202 - Učinkovita raba energije


Stran 21 od 163

Opis podprograma

Z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020 (AN-URE) si je Slovenija skladno z zahtevami Direktive o energetskiučinkovitosti (2012/27/EU) zastavila nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarneenergije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe, kar pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot 2 %. Ukrepi v akcijskem načrtuAN-URE so načrtovani v sektorjih gospodinjstev, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Poseben poudarek je namenjen stavbam v lasti inrabi oseb ožjega javnega sektorja, saj je potrebno od leta 2014 vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne površine teh stavb na način, da so zanjeizpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU.

V okviru podprograma je načrtovano izvajanje AN-URE, kjer so zajeti ukrepi za:

povečanje energetske učinkovitosti v okviru energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb javnega sektorja in v gospodinjstvih,izvedbo demonstracijskih projektov energetske prenove stavb,izobraževanje, ozaveščanje, usposabljanje in prenos dobrih praks s področja učinkovite rabe energije.


Za prvi pilotni projekti energetske prenove stavb - projekt Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Bohinj, je bila opravljena izbirain sklenjena pogodba z zasebnim partnerjem. Za druga dva pilotna projekta (sklop treh sodišč v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcuter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah) sta za izvedbo bili sprejeti uredbi o javno-zasebnem partnerstvu, za skloptreh sodišč pa izveden javni razpis za podelitev koncesije zasebnemu partnerju;v okviru energetske prenova javnih stavb širšega javnega sektorja je bilo objavljeno povabilo MZI k oddaji vloge prijaviteljev zaposredovanje predlogov operacij energetske prenove stavb v lasti in uporabi oseb širšega javnega sektorja v lasti države za operacije vskupni višini 9,9 mio EUR ter izveden javni razpis MZI za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za operacije vskupni višini 10,6 mio EUR;v okviru energetske prenova javnih stavb ožjega javnega sektorja je bilo objavljeno povabilo MZI k oddaji vloge prijaviteljev zaposredovanje predlogov operacij energetske prenove stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja v skupni višini 4,5 mio EUR;v okviru izvajanja EU projekta CA-EED za prenos dobrih praks držav članic pri izvajanju akcijskih načrtov za učinkovito rabo energije inprenosu Direktive o energetski učinkovitosti v nacionalno zakonodajo, so slovenski predstavniki sodelovali na dveh plenarnih srečanjihrazličnih tematskih delovnih skupin.

2111-11-S033 - Ukrepi učinkovite rabe energije


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 60.000,00 60.000,00 55.020,31 91,70

Neposredni učinki

C6641 - Usklajena dejanja na področju Direktive o učinkovitosti rabe končne energijePrispeva k rezultatu: C6807 - Prenos dobrih praks s področja energetske učinkovitosti


Evropski projekt CA-ESD se je začel izvajati v letu 2011 in se je v letu 2013 nadaljeval s spremembo imena CA-EED (Concerted action on EnergyEfficiency Directive). Celotna vrednost projekta je 6.598.683 EUR. Za Slovenijo so namenjena sredstva v višini 196.865 EUR, pri projektu kotpodizvajalec sodeluje Institut Jožef Stefan.


V okviru projekta so slovenski predstavniki sodelovali na dveh plenarnih srečanjih petih različnih tematskih delovnih skupin. Ker je ravni EUostalo še precej neizkoriščenih sredstev je bil Projekt CA EED podaljšan do marca 2017.


Izvajanje je prispevalo k boljšemu razumevanju pri izvajanju implementacije Direktive EED v nacionalno zakonodajo, kar je prinašalo posredneučinke na zmanjšanje porabe primarne energije v različnih sektorjih.


I07955 Stroški financiranja EU projekta EUR 2014 25.000,00 2015 58.200,00 52.176,002016 59.700,00 55.020,002017 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07955 Stroški financiranja EU projekta"Projekt je bil financiran s strani EU v višini 55.020 EUR. Realizacija je 92 % glede na plan.



Stran 22 od 163

I07955 Stroški zunanjih izvajalcev za udeležbo na sestankih, stroški dela za pripravo gradiv in ostali stroški (dnevnice, nočitve, prevozni stroški).

12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1202 - Oskrba z energijo in energetska učinkovitost120203 - Proizvodnja energije in razvoj energetskih omrežijOpis podprograma

Razvoj pametnih omrežij je eden temeljnih usmeritev energetske politike države, ki omogoča konkurenčnosti energetskih storitev intehnološkega razvoja in odgovoren odnos do okolja. Gre za nadgradnjo obstoječega sistema na način, da se s povezavo obstoječih in novihelementov izboljša izkoriščenost obstoječega omrežja in s tem omogoči vključevanje večjega števila obnovljivih virov v obstoječe omrežje.

Temeljni cilji je povečanje zanesljivosti prenosa in distribucije električne energije, zmanjšanje stroškov vzdrževanja in obratovanja, povečatizanesljivejše obratovanje elektroenergetskega sistema. Razvojna strategija temelji na zagotavljanju stanja elektroenergetskega omrežja, ki se bozmožno hitro prilagajati spremembam zaradi negotovosti proizvodnje, porabe in trgov električne energije, hkrati pa bo ohranjalo ali izboljšaloobstoječo zanesljivost, kakovost in robustnost omrežja. Cilj je vzpostavitev sistema in koncepta, ki bo dolgoročno zagotavljal ustrezne velikostinapetosti in optimizacijo obratovanja s ciljem minimizacije izgub v omrežju.


pripravljen izvedbeni načrt in razpisna dokumentacija za javni razpis za sofinanciranje nakupa pametnih polnih postaj v višini 2 mio EURs ciljem vzpostavitve omrežja pametnih polnih postaj za spodbuditev nakupa električnih vozil po celotni državi, kar je skladno s strategijorazvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje; pripravljen je bil izvedbeni načrt in razpisna dokumentacija za javni razpis za sofinanciranje nakupa pametnih števcev električne energijeza gospodinjstva na območju Republike Slovenije s ciljem povečanja izkoriščenosti in učinkovitosti energetskih sistemov. Sredstva vvišini 13,9 mio EUR bodo namenjena posodobitvi merjenja električne energije, kar zajema naložbo v nakup in namestitev pametnihštevcev ter spremljevalnih dejavnosti (demo in IKT storitve);v okviru izvajanja demonstracijskega projekta ERANet SmartGridPlus – DeCAS je slovenski partner (Univerza v Ljubljani - Fakulteta zaelektrotehniko) sodeloval pri izdelavi strokovne študije za izvedbo projekta (Report on technical, market and stakeholder requirements) inse udeležil 4 delovnih sestankov konzorcija, ki so potekali na Dunaju in v Salzburgu.

2111-11-S001 - Uvajanje pametnih omrežij


OV Ostali viri 4.219.924,00 0,00 0,00 0,00PV Proračunski viri 1.800.000,00 26.501,29 26.501,29 1,47

Neposredni učinki

C6603 - Optimatizacija napetostnih profilov VN omrežjaPrispeva k rezultatu: C5931 - Zagotavljanje kakovosti oskrbe z energijo


Vzpostavitev sistema in koncepta, ki bo dolgoročno zagotavljal ustrezne velikosti napetosti in optimizacijo obratovanja s ciljem minimizacijeizgub v omrežju. Ureditev napetostnega profila tako, da v nobeni točki 400 kV omrežja ne bo presežena v standardu določena najvišja napetostsistema, ki znaša 420 kV. Objektni cilji naložbe so tako nakup in instalacija kompenzacijskih naprav ter vzpostavitev koncepta reševanjanapetostnih profilov.


V letu 2016 ni bilo realizacije, ki bi prispevala k optimizaciji napetostnih profilov VN omrežja.


Ker se aktivnosti v letu 2016 niso izvajale, tudi ni bilo prispevka k nadrejenemu cilju.


I07904 Sofinaciranje ukrepa optimizacije profilov VN omrežja EUR 2014 0,00 2015 1.100.000,00 0,002016 3.086.423,00 0,002017 3.086.423,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07904 Sofinaciranje ukrepa optimizacije profilov VNomrežja"

Cilj ni dosežen, ker še ni bilo vlaganj v optimizacijo napetostnih profilov VN omrežja.


Stran 23 od 163


I07904 Objektni cilji naložbe so tako nakup in instalacija kompenzacijskih naprav ter vzpostavitev koncepta reševanja napetostnih profilov.

2430-14-S003 - Odprava posledic žleda


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 0,00 0,00 0,00 ----

Neposredni učinki12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1203 - Gospodarjenje in raziskovanje mineralnih surovin120301 - Gospodarjenje z mineralnimi surovinamiOpis podprograma

Podprogram združuje aktivnosti povezane s pridobivanjem energetskih in raziskovanjem in pridobivanjem neenergetskih mineralnih surovin.Ključni cilj podprograma je usmerjen v sofinanciranje zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvahZakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije in Srednjeročnim programom postopnegazapiranja RTH za obdobje 2013-2018 (druga izdaja).

Z izvedbo programa se prednostno obravnava izvajanje kadrovskega prestrukturiranja, na področju izvajanja zapiralnih del pa se prednostnozaključuje zaprtje jamskih vhodov v povezavi s površinsko sanacijo.

Načrt finančnega prestrukturiranja, ki je bil sprejet kot posledica prisilne poravnave družbe se je odražal tudi v poslovanju leta 2016.Poslovodstvo je vse napore vlagalo v ukrepe kadrovskega prestrukturiranja. Medtem ko v letu 2015 realizacija kadrovskega prestrukturiranja zzmanjševanjem števila zaposlenih ni sledila načrtovanemu programu, je v letu 2016 družba realizirala načrtovane aktivnosti v višini 99 %. Nižjarealizacija se je odrazila na delih prostorsko ekološke sanaciji in pri odzivnosti potencialnih kupcev za nakup premičnega in nepremičnegapremoženja družbe.

2430-13-S009 - Postopno zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik



Neposredni učinki

C5990 - Zaprtje Rudnika Trbovje-HrastnikPrispeva k rezultatu: C6313 - Postopno zapiranje rudnika RTH


Družba RTH. d.o.o. je izvajala dela skladno s Srednjeročnim programom postopnega zapiranja in izpolnjevala tudi zahteve iz načrta finančnegaprestrukturiranja (NFP). Skladno s programom zapiranja so bila izvedena dela v jamskih objektih (100 % realizacije), na sanaciji površine (99 %) inna področju kadrovsko socialnega programa zmanjševanja zaposlenih (100 %). V letu 2016 je bilo za namen poklicnega upokojevanja realiziranih95.623,54 EUR doplačil. S tem zneskom so bila zagotovljena manjkajoča sredstva, ki jih je na podlagi izračuna Kapitalske družbe bilo potrebnodoplačati za delavce RTH, ki so se odločili za tovrstno upokojitev. V letu 2016 je bilo realiziranih 15 upokojitev.


Izvedba posameznih aktivnosti zapiranja RTH je prispevala k prestrukturiranju podjetja na podlagi programa zapiranja rudnika RTH.


I06338 Izvedba zapiranja RTH v skladu s programom dela leto 2010 2.018,00 2012 1,00 1,002013 1,00 0,502014 1,00 0,852015 1,00 0,702016 1,00 1,002017 1,00


Stran 24 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06338 Izvedba zapiranja RTH v skladu s programom dela"V letu 2016 je bilo na podlagi ZPZRTH zagotovljeno proračunsko financiranje v višini 14,6 mio EUR. Zapiralna dela v jami so do konca leta 2016so 100 % realizirana. Na področju kadrovsko socialnega programa (KSP) je bilo realiziranih 29 odhodov, v sklopu poklicnega upokojevanja parealiziranih 15 upokojitev.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1301 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju prometa130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastruktureOpis podprograma

Ministrstvo izvaja naloge v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Neposredni učinki zagotavljanja logistične podpore na področjuprometa in prometne infrastrukture, tekočega izvrševanja sodnih in drugih pravnih postopkov, sodelovanja, zastopanja in izvajanja nalog vmednarodnih organizacijah in predstavništvih s področja prometa ter institucijah EU ter zagotavljanja osnovnih pogojev za nemotenoposlovanje organa prispevajo k zakonitemu, gospodarnemu in ekonomičnemu poslovanju, uglednemu sodelovanju v mednarodnem okolju terinformatiziranemu in opremljenemu delovnemu okolju.

Vlada RS je marca 2016 sprejela skupni kadrovski načrt organov državne uprave za leti 2016 in 2017, na podlagi katerega je nato minister sprejelEnotni kadrovski načrt MZI za leti 2016 in 2017, s katerim je bilo kot dovoljeno število zaposlitev za ožje ministrstvo določeno 179 zaposlitev in 4pripravniki. Naknadno se je dovoljeno število zaposlitev zmanjšalo za 3 (tri) kvote zaradi prenosa 1 (enega) javnega uslužbenec s kvoto insredstvi in 2 (dveh) prostih kvot na Ministrstvo za javno upravo zaradi realizacije projekta P12: Centralizacija ravnanja z nepremičnimpremoženjem skladno s sklepom Vlade RS, št. 38200-10/2016/3 z dne 17. 11. 2016. Ministrstvo za javno upravo je namreč na podlagi 20. členaZakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list, RS, št. 90/14 – ZDU-1I) prevzelo v upravljanje informacijskokomunikacijske sisteme državne uprave. Nasprotno se je dovoljeno število zaposlitev trajno povečalo za 3 (tri) kvote s sredstvi zaradi trajnepremestitve uslužbenke iz Generalnega sekretariata Vlade RS, ki je bila že začasno premeščena, prenosa uslužbenca iz Ministrstva zagospodarski razvoj in tehnologijo in uslužbenke iz Ministrstva za finance.

V začetku leta je bilo za ožje ministrstvo dovoljenih 182 zaposlitev, ob koncu leta pa ob upoštevanju vseh medletnih sprememb 179 in 4pripravniki. Na dan 31. 12. 2016 je bilo dejansko zaposlenih 178 uslužbencev, ki se vštevajo v kadrovski načrt in 3 (trije) pripravniki. Izvenkadrovskega načrta je bilo zaposlenih 49 uslužbencev, od tega 1 (en) uslužbenec za določen čas za nadomeščanje uslužbenke na porodniškemdopustu, 2 (dva) uslužbenca, ki sta zaposlena na podlagi Akcijskega programa za invalide, 2 (dva) uslužbenca, ki se financirata s sredstviInstrumenta za povezovanje Evrope - IPE, 1 (en) uslužbenec, ki se financira iz finančne pomoči za podporo sodelovanju držav članic v okvirukoridorjev jedrnega omrežja TEN-T ter 43 uslužbencev, ki se financirajo iz projekta Tehnična pomoč OP EKP 2014-2020 (Operativni program zaizvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020).

Na ministrstvu se pri kadrovanju sledi ugotovljenim kadrovskim potrebam, organizacijsko strukturo se prilagaja potrebam dela, pri čemer sedosledno upošteva veljavno zakonodajo in sklepe Vlade RS. Kadruje se v okviru dovoljenega števila zaposlitev po sprejetem kadrovskemnačrtu in v okviru razpoložljivih sredstev za plače.

Izobraževanja so se v letu 2016 izvajala na podlagi sprejetega načrta izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja in sproti ugotovljenihpotreb. Zaposleni na ministrstvu so se v letu 2016 udeležili 495 različnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj. Pridobitev novih znanjvpliva na učinkovitejše in kakovostno opravljanje nalog organa. Tako je bilo omogočeno/a doseganje funkcionalnih znanj upravnega vodenja inupravljanja s kadrovskimi viri; zagotovitev zakonitega in racionalnega poslovanja z javnimi sredstvi; zagotovitev učinkovitega in racionalnegaravnanja z dokumentarnim gradivom; zagotovitev ustrezne informacijske podpore zaposlenim; zagotovitev varstva pri delu; zagotovitevustreznega strokovnega znanja z neposrednega področja dela pri opravljanju del in nalog in znanje na področju obrambnih zadev.

Povprečno število izvedenih izobraževanj na zaposlenega (brez preizkusov znanj) je v letu 2016 znašalo 2,15. Stroški dela in posredni materialni stroški, vezani na aktivnosti nemotenega izvajanja projektov kohezijske politike 2014–2020 so se financirali ssredstvi tehnične pomoči. Poleg stroškov dela so bila izvršena še plačila za storitve pravnega svetovanja in strokovno tehnične pri energetskempogodbeništvu za projektno pisarno za energetsko prenovo stavb, pripravo tehničnih specifikacij za vzpostavitev P+R in kolesarskeinfrastrukture v urbanih območjih, strokovno izobraževanje zaposlenih, službene poti, konference, nakup opreme za tiskanje, vzdrževanjemultifunkcijskih naprav ter stroške reprezentance v okviru izvajanja nalog na projektih kohezijske politike.

V letu 2016 je ministrstvo uspešno koordiniralo mednarodno delovanje na vseh ravneh, pripravljalo gradiva in aktivno udeležbo na bilateralnihin multilateralnih srečanjih na ministrski ravni, konferencah ter srečanjih pod ministrsko ravnjo. Aktivnosti je ministrstvo uspešno usklajevalo vodnosu do drugih institucij EU, držav članic in v mednarodnih organizacijah. Tako je ministrstvo v letu 2016 sodelovalo na 39 dogodkih visokeravni (t.j. na ravni ministra ali državnega sekretarja) tako doma kot v tujini. Od tega je bilo izvedenih 18 bilateralnih srečanj, 11 udeležb namednarodnih konferencah s strani ministra oziroma državnih sekretarjev ter 10 udeležb na dogodkih Sveta EU. Minister in državna sekretarja sose udeležili vseh planiranih dogodkov organiziranih s strani Sveta EU.

Ministrstvo je v letu 2016 redno in ustrezno izpolnjevalo svoje obveznosti iz sporazumov, pogodb in članstva v mednarodnih organizacijah spodročja prometa. V letu 2016 je ministrstvo poravnalo plačilo za 13 članarin v mednarodnih organizacijah. Ena od teh je vezana na mednarodnozdruženje preiskovalcev pomorskih nesreč in s tem delo preiskovalnega organa v pomorskem prometu. Pri aktivnostih je ministrstvo nudilo vsoadministrativno in strokovno podporo predstavnikom Slovenije s (stalnih) predstavništev. Slovenija je v letu 2016 zaključila z dvoletnimpredsedovanjem Züriškemu procesu, ki se je začelo leta 2014.

V letu 2016 je bilo področje informatike centralizirano na MJU. Ne glede na to je bila realizacija nekaterih aktivnosti izvedena v okviru upravne in


Stran 25 od 163

tehnične infrastrukture MZI, in sicer nakup osebnih računalnikov, zaslonov, notesnikov, tabličnih računalnikov, tiskalnikov, skenerjev ter najemmultifunkcijskih naprav. V okviru istega programa so bila izvedena tudi vzdrževalna dela poslovnih objektov, IKT ter druge programske opreme,nakupi avtomobilov, pisarniške opreme, opreme za hlajenje in ogrevanje, telekomunikacijske, licenčne programske opreme ter druge opreme innapeljav. Ministrstvo je v letu 2016 kupilo tudi poslovne prostore na Kotnikovi 19a ter arhivske in parkirne prostore na Langusovi 4 v Ljubljani.Realizacija je bila zaradi nižjih doseženih cen 95 %.

Ministrstvo je v letu 2016 sodelovalo z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije pri pripravi usmeritvenih navodil, stališč, odgovorov natožbe in pri pripravljalnih vlogah v pravdnih zadevah, ki sodijo v delovno področje ministrstva. V preteklih letih je bilo zoper RepublikoSlovenijo vloženih več tožbenih zahtevkov, od katerih je v teku še 26 postopkov. V letu 2016 sta bila na novo vložena 2 tožbena zahtevka.

Tožbe zoper Republiko Slovenijo se nanašajo na plačilo odškodnine zaradi premoženjske ali nepremoženjske škode, zaradi lastništvanepremičnin, predvsem iz naslova imisij (hrup, svetloba, plini) zaradi prometa na avtocestah in železnicah, zaradi uveljavljanja lastninske pravicena zemljiščih znotraj tovornega pristanišča. Potekali so upravni spori.

V okviru odškodnin so bila izvršena plačila po izvršbah in sodbah ter stroški postopkov in odvetniških storitev, med drugim povezanih zvzdrževanjem poslovnih prostorov, plačilom uporabnine za najem poslovnih prostorov, odškodnine v zvezi s poslovno škodo, nastalo zaradigradnje cest, individualnega delovnega spora. Sklenjena je bila 1 sodna poravnava.

V letu 2016 je bilo sprejetih 98 predpisov, od tega 26 predpisov iz Normativnega delovnega programa Vlade RS (PDV), ostalih 72 predpisov patakih, ki niso bili načrtovani v PDV.

V letu 2016 je bilo 1.233 rešenih zadev, od tega 1.100 na prvi stopnji in 133 upravnih zadev na drugi stopnji. Zmanjšanje skupnega števila rešenihupravnih zadev na nivoju ministrstva je posledica upada števila izdaj licenc neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic (341. členEZ-1) in upada izdaje pooblastil za izdajo energetskih izkaznic (339. člen EZ-1).

2411-11-0009 - Podporne aktivnosti na področju prometaOpis ukrepa

Ministrstvo izvaja naloge v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, tako da na ekonomičen, gospodaren in transparenten način porabljajavna sredstva predvsem za: - zagotavljanje logistične podpore in s tem učinkovitega dela na področju prometa in prometne infrastrukture, -tekoče izvrševanje finančnih obveznosti iz naslova sodnih in drugih pravnih postopkov, skrajšanje postopkov, zakonito poslovanje in nižjovrednost izplačanih odškodnin, - učinkovito administrativno in tehnično podporo z optimizacijo upravnih postopkov, - izobraževanje inizpopolnjevanje ter s tem dvig ravni usposobljenosti zaposlenih, - zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje organa. Ukrepopredeljujeta predvsem kadrovska politika in organiziranost organa, t.j. stroški dela in materialni stroški. Slednji se načrtujejo predvsem zanormalno delovanje organa (pisarniški in splošni material ter storitve, stroški energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij, prevozni stroškiin storitve, tekoče vzdrževanje, zavarovanje poslovnih prostorov in opreme, najemnine, naročnine na revije in strokovne literature in drugematerialne odhodke); izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih ipd.



Neposredni učinki

C0570 - Zagotavljanje logistične podpore na področju prometa in prometne infrastrukturePrispeva k rezultatu: C1730 - Zakonito, gospodarno in ekonomično poslovanje


Učinkovito opravljanje nalog na področju prometa je med drugim odvisno od kadrovske politike in organiziranosti organa. Podporne dejavnostidefinirajo predvsem stroški dela in strokovnega izobraževanja zaposlenih s področja prometa, priprava različnih strokovnih podlag, koordinacijadela organov v sestavi, reševanje upravnih postopkov, odnosi z javnostjo ter vodenje sistema kakovosti. Za normalno delovanje organa sopotrebna tudi sredstva za pisarniški in splošni material ter storitve, stroške energije, vode, komunalnih storitev in komunikacij, prevozne stroškein storitve, tekoče vzdrževanje, zavarovanje poslovnih prostorov in opreme, najemnine, naročnine na revije in strokovne literature ter drugematerialne odhodke.


Ministrstvo zagotavlja pogoje za zakonito, gospodarno in ekonomično poslovanje organa, zato poskuša v skladu s pozitivno zakonodajopredvsem racionalizirati poslovanje ter zniževati in obvladovati lastne stroške.


Zakonito, gospodarno in ekonomično poslovanje ministrstva prispeva k pozitivni praksi delovanja javnih organov in soustvarja boljše pogojeza razvoj gospodarstva.

Kazalniki




I001210 Sprejeti zakoni in podzakonski akti Število 2009 56,00 2012 60,00 70,002013 50,00 99,002014 80,00 54,00


Stran 26 od 163

2015 71,00 74,002016 53,00 98,002017 60,00

I001211 Izvedeni upravni postopki Število 2009 7.830,00 2012 2.100,00 2.186,002013 2.150,00 3.157,002014 2.150,00 5.485,002015 3.200,00 1.400,002016 2.900,00 1.233,002017 2.800,00

I03877 Povprečno število izvedenih izobraževanj nazaposlenega

Število 2009 2,10 2012 1,89 1,062013 1,89 1,172014 1,00 1,442015 1,50 2,382016 1,50 2,152017 1,50

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001210 Sprejeti zakoni in podzakonski akti"V letu 2016 je bilo sprejetih 98 predpisov, od tega 26 predpisov iz Normativnega delovnega programa Vlade RS (PDV), ostalih 72 predpisov patakih, ki niso bili načrtovani v PDV.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001211 Izvedeni upravni postopki"V letu 2016 je bilo 1.233 rešenih zadev, od tega 1.100 na prvi stopnji in 133 upravnih zadev na drugi stopnji. Zmanjšanje skupnega števila rešenihupravnih zadev na nivoju ministrstva je posledica upada števila izdaj licenc neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic (341. členEZ-1) in upada izdaje pooblastil za izdajo energetskih izkaznic (339. člen EZ-1).

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03877 Povprečno število izvedenih izobraževanj nazaposlenega"

Izobraževanja so se v letu 2016 izvajala na podlagi sprejetega načrta izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja in sproti ugotovljenihpotreb. Zaposleni na ministrstvu so se v letu 2016 udeležili 495 različnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj. Pridobitev novih znanjvpliva na učinkovitejše in kakovostno opravljanje nalog organa. Tako je bilo omogočeno/a doseganje funkcionalnih znanj upravnega vodenja inupravljanja s kadrovskimi viri; zagotovitev zakonitega in racionalnega poslovanja z javnimi sredstvi; zagotovitev učinkovitega in racionalnegaravnanja z dokumentarnim gradivom; zagotovitev ustrezne informacijske podpore zaposlenim; zagotovitev varstva pri delu; zagotovitevustreznega strokovnega znanja z neposrednega področja dela pri opravljanju del in nalog in znanje na področju obrambnih zadev. Povprečnoštevilo izvedenih izobraževanj na zaposlenega (brez preizkusov znanj) je v letu 2016 znašalo 2,15.


I03877 V letu 2009 je bilo izvedenih veliko manj izobraževanj od dolgoletnega povprečja ob upoštevanju smernic varčevalnih ukrepov. Napoved sledinapovedim o počasnem okrevanju gospodarstva.

C3722 - Tekoče izvrševanje sodnih in drugih pravnih postopkovPrispeva k rezultatu: C1730 - Zakonito, gospodarno in ekonomično poslovanje


Cilj vključuje tekoče izvrševanje finančnih obveznosti iz naslova sodnih in drugih pravnih postopkov ter skrb za skrajšanje postopkov, zakonitoposlovanje in nižjo vrednost izplačanih odškodnin.


Ministrstvo je v letu 2016 sodelovalo z Državnim pravobranilstvom Republike Slovenije pri pripravi usmeritvenih navodil, stališč, odgovorov natožbe in pri pripravljalnih vlogah v pravdnih zadevah, ki sodijo v delovno področje ministrstva. V preteklih letih je bilo zoper RepublikoSlovenijo vloženih več tožbenih zahtevkov, od katerih je v teku še 26 postopkov. V letu 2016 sta bila na novo vložena 2 tožbena zahtevka.

Tožbe zoper Republiko Slovenijo se nanašajo na plačilo odškodnine zaradi premoženjske ali nepremoženjske škode, zaradi lastništvanepremičnin, predvsem iz naslova imisij (hrup, svetloba, plini) zaradi prometa na avtocestah in železnicah, zaradi uveljavljanja lastninske pravicena zemljiščih znotraj tovornega pristanišča. Potekali so upravni spori.

V okviru odškodnin je bilo izvršeno plačilo za odškodnino na podlagi sodbe zaradi sanacije nepremičnine, plačilo odškodnine za novogradnjoobjekta potniškega terminala letališča, plačilo uporabnine za najem poslovnih prostorov, odškodnina v zvezi s poslovno škodo, nastalo zaradigradnje cest, povrnitev stroškov postopka v skladu s sodbo na podlagi individualnega delovnega spora. Sklenjena je bila 1 sodna poravnava.


S tekočim vodenjem upravnih postopkov na drugi stopnji v povezavi z upravnimi spori, pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, pogodb indrugih dvostranskih aktov, pravnih mnenj ter strokovno pomočjo se zagotavlja delovno okolje, ki zasleduje cilje pravne države in z zakonitimdelovanjem prispeva k transparentni in gospodarni porabi javnih sredstev.


Stran 27 od 163


I03746 Odškodnine zaradi sodnih postopkov Število 2008 5,00 2012 2,00 5,002013 2,00 2,002014 2,00 4,002015 2,00 2,002016 2,00 4,002017 2,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03746 Odškodnine zaradi sodnih postopkov"V okviru odškodnin je bilo izvršeno plačilo za odškodnino na podlagi sodbe zaradi sanacije nepremičnine, plačilo odškodnine za novogradnjoobjekta potniškega terminala letališča, plačilo uporabnine za najem poslovnih prostorov, odškodnina v zvezi s poslovno škodo, nastalo zaradigradnje cest, povrnitev stroškov postopka v skladu s sodbo na podlagi individualnega delovnega spora. Sklenjena je bila 1 sodna poravnava.


ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZSPJS-UPB7 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)

2411-11-0010 - Mednarodno sodelovanjeOpis ukrepa

Ministrstvo sodeluje na podlagi mednarodnih sporazumov, pogodb in članstev v mednarodnih organizacijah s področja prometa. Poleg članstevvključuje ukrep tudi kontinuirano delovanje ministrstva na področju mednarodnega sodelovanja in delno tudi vodenje in koordinacijo teradministrativno in logistično podporo v okviru mednarodnih organizacij oz. predstavništev s področja prometa. Na tak način ministrstvosoustvarja njihove politike in usmeritve ter s tem pomembno utrjuje mednarodni položaj Slovenije na področju prometa.



Neposredni učinki

C0571 - Sodelovanje, zastopanje in izvajanje nalog v mednarodnih organizacijah in predstavništvih spodročja prometa ter institucijah EU

Prispeva k rezultatu: C1729 - Ugledno sodelovanje v mednarodnem okolju


Ministrstvo sodeluje na podlagi mednarodnih sporazumov, pogodb in članstev v mednarodnih organizacijah s področja prometa: - TEM - Trans-European Motorways; TER - Trans-European Rail Projects; - OECD-ECMT - European Conference of Ministers of Transport; - OTIF - TheIntergovernmental Organisation for International Carriage by Rail; - ICAO - International Civil Aviation Organization; - ECAC - European CivilAviation Conference; - IHO - The International Hydrographic Organization; - IMO - international Maritime Organization;- Paris MOU - ParisMemorandum of Understanding on Port State Control; - ERTICO - ITS EUROPE Intelligent Transport Systems and Services; International oilpollution; LRIT - Long-range identification and tracking; - EUCARIAS (združenje izvajalcev tehničnih pregledov vozil) ter CORTE. Polegčlanstev vključuje navedeno delno tudi vodenje in koordinacijo ter administrativno in logistično podporo v okviru mednarodnih organizacij oz.predstavništev s področja prometa. Na tak način ministrstvo soustvarja njihove politike in usmeritve ter s tem pomembno utrjuje mednarodnipoložaj Slovenije na področju prometa.


V letu 2016 je ministrstvo uspešno koordiniralo mednarodno delovanje na vseh ravneh, pripravljalo gradiva in aktivno udeležbo na bilateralnihin multilateralnih srečanjih na ministrski ravni, konferencah ter srečanjih pod ministrsko ravnjo. Aktivnosti je ministrstvo uspešno usklajevalo vodnosu do drugih institucij EU, držav članic in v mednarodnih organizacijah. Tako je ministrstvo v letu 2016 sodelovalo na 39 dogodkih visokeravni (t.j. na ravni ministra ali državnega sekretarja) tako doma kot v tujini. Od tega je bilo izvedenih 18 bilateralnih srečanj, 11 udeležb namednarodnih konferencah s strani ministra oziroma državnih sekretarjev ter 8 udeležb na dogodkih Sveta EU. Minister in državna sekretarja sose udeležili vseh planiranih dogodkov organiziranih s strani Sveta EU.

Ministrstvo je v letu 2016 redno in ustrezno izpolnjevalo svoje obveznosti iz sporazumov, pogodb in članstva v mednarodnih organizacijah spodročja prometa. V letu 2016 je ministrstvo poravnalo plačilo za 13 članarin v mednarodnih organizacijah. Ena od teh je vezana na mednarodnozdruženje preiskovalcev pomorskih nesreč in s tem delo preiskovalnega organa v pomorskem prometu. Pri aktivnostih je ministrstvo nudilo vso


Stran 28 od 163

administrativno in strokovno podporo predstavnikom Slovenije s (stalnih) predstavništev. Slovenija je v letu 2016 zaključila z dvoletnimpredsedovanjem Züriškemu procesu, ki se je začelo leta 2014.


Ministrstvo za infrastrukturo s članstvom v mednarodnih organizacijah na področju prometa in energije pomembno prispeva k ugledu Slovenijev mednarodnih odnosih, saj v organizacijah aktivno sodeluje ter soustvarja mednarodno skupnosti, njena pravila in druge dokumente. Z rednimorganiziranjem bilateralnih srečanj, udeleževanjem na konferencah in organiziranjem teh tako v Sloveniji kot v tujini, ter udeleževanjem nadogodkih Sveta EU Ministrstvo za infrastrukturo pripomore k večji prepoznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti, promovira gospodarstvo,turizem ter uspehe na področju prometa in energije. S tem pa se prispeva k potrjevanju vloge in ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti.


I001212 Članstva v mednarodnih organizacijah Število 2009 13,00 2012 13,00 11,002013 13,00 11,002014 13,00 11,002015 14,00 11,002016 14,00 13,002017 14,00

I03743 Bilateralna srečanja Število 2009 20,00 2012 10,00 9,002013 5,00 10,002014 10,00 10,002015 8,00 10,002016 8,00 18,002017 8,00

I03744 Udeležba na mednarodnih konferencah Število 2009 10,00 2012 5,00 17,002013 8,00 12,002014 7,00 7,002015 8,00 8,002016 10,00 11,002017 8,00

I03745 Udeležba na dogodkih Sveta EU Število 2009 6,00 2012 6,00 5,002013 6,00 5,002014 6,00 3,002015 11,00 11,002016 12,00 8,002017 12,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001212 Članstva v mednarodnih organizacijah"V letu 2016 je bilo plačanih 13 članarin mednarodnim organizacijam. Poleg ICAO, IHO, ECAC, TER, ERTICO, IMO, OTIF, OECD, Pariškimemorandum, TEM, EUCARIS in CORTE še Mednarodnemu združenju preiskovalcev pomorskih nesreč (MAIIF). Članarina za LRIT inInternational Oil Pollution Compensation Funds plačuje po dejanski uporabi oz. samo v primeru onesnaženja zaradi razlitja nafte, kar pa se vlanskem letu ni zgodilo.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03743 Bilateralna srečanja"V letu 2016 je bilo izvedenih 18 bilateralnih srečanj, od tega 12 v tujini in 6 v Sloveniji. Do odstopanja z napovedjo je prišlo zaradi vključevanjaministra v uradne delegacije predsednika republike in predsednika Vlade RS ter obiskov ministrov za podporo projektu 2. tir Divača Koper.Minister je bil vključen v dve delegaciji s predsednikom države (obisk v Turčiji, obisk v Egiptu in Jordaniji). Izvedenih je bilo dodatnih 5bilateralnih srečanj zaradi aktivnosti na projektu 2. tir Divača Koper. dodatno je bilo izvedeno srečanje delovne skupine za energetiko Slovenija-Iran, ki se ga je udeležil državni sekretar. Zaradi podpisa pogodbe med MGRT in japosnko agencijo NEDO (pri pogodbi je sodeloval tudi MzI) jebilo izvedenih več srečanj z japonsko stranjo v Sloveniji v organizaciji japonskega veleposlaništva. Več bilateralnih dogodkov kot v preteklihletih sta pokrila državna sekretarja.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03744 Udeležba na mednarodnih konferencah"Na področju udeležbe na mednarodnih konferencah je bila udeležba ministra in državnih sekretarjev izvedena na 6. konferencah v tujini in 5.konferencah z mednarodno udeležbo v Sloveniji. Večji del udeležbe na mednarodnih konferencah pripade področju prometa in infrastrukture. Doodstopanja z napovedjo pri mednarodnih konferencah je prišlo zaradi dodatne udeležbe na eni konferenci. Odločitve o udeležbi na konferencahse sprejemajo za vsako konferenco posebej in udeležbe za vse ni mogoče predvideti.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03745 Udeležba na dogodkih Sveta EU"Čeprav so dogodki Sveta EU vnaprej napovedani, udeležba na vseh dogodkih ni možna tudi zaradi drugih obveznosti ali se nekateri napovedanidogodki celo ne izvedejo (npr. neformalni ministrski sveti). Tako je bilo tudi v letu 2016, ko je bila realizirana udeležba na 4. Svetih TTE, 3.neformalnih ministrskih srečanjih in konference TEN-T Days.

Opis kazalnikov


Stran 29 od 163

ID OPIS

I03743 Bilateralna srečanja ministra in državnega sekretarja.I03744 Udeležba na mednarodnih konferencah ministra in državnega sekretarja.I03745 Vsako leto se organizira do 6 dogodkov Sveta EU.


ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZSPJS-UPB7 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)

2411-11-S004 - Upravna in tehnična infrastruktura MZP



Neposredni učinki

C0160 - Zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje organaPrispeva k rezultatu: C1725 - Informatizirano in opremljeno delovno okolje


Cilj je izvajanje manjših investicij in nabavo različne opreme v okviru načrtov ravnanj s stvarnim premoženjem države. Med drugim je potrebnovsako leto nameniti sredstva investicijskemu vzdrževanju obstoječe infrastrukture. Poleg tega pa ministrstvo skrbi še za ostala osnovnasredstva, kot na primer vozni park, informacijska in telekomunikacijska oprema ipd.


V letu 2016 je bilo področje informatike centralizirano na MJU. Ne glede na to so bile nekatere aktivnosti izvedene v okviru upravne in tehničneinfrastrukture MZI, in sicer nakup osebnih računalnikov, zaslonov, notesnikov, tabličnih računalnikov, tiskalnikov, skenerjev ter najemmultifunkcijskih naprav. V okviru istega programa so bila izvedena tudi vzdrževalna dela poslovnih objektov, IKT ter druge programske opreme,nakupi avtomobilov, pisarniške opreme, opreme za hlajenje in ogrevanje, telekomunikacijske, licenčne programske opreme ter druge opreme innapeljav. Ministrstvo je v letu 2016 kupilo tudi poslovne prostore na Kotnikovi 19a ter arhivske in parkirne prostore na Langusovi 4 v Ljubljani.Realizacija je bila zaradi nižjih doseženih cen 95 %.


Realizirane aktivnosti so omogočile normalno poslovanje organa.


I03747 Zamenjava voznega parka Število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 1,002014 1,00 1,002015 2,00 2,002016 4,00 5,002017 3,00

I03748 Informacijska podpora ura 2009 240,00 2012 450,00 240,002013 450,00 450,002014 430,00 430,002015 420,00 550,002016 420,00 500,002017 420,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03747 Zamenjava voznega parka"V decembru 2015 so bile nabavljene tri Opel Astre, plačilo pa je bilo izvršeno v letu 2016. Poleg teh sta bili v letu 2016 nabavljeni še dve novivozili, električno vozilo Renault Zoe in Audi A6.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03748 Informacijska podpora"V letu 2016 je bilo področje informatike centralizirano na MJU. Ne glede na to je bila realizacija nekaterih aktivnosti izvedena v okviru upravne intehnične infrastrukture MZI, in sicer nakup osebnih računalnikov, zaslonov, notesnikov, tabličnih računalnikov, tiskalnikov, skenerjev ter najem


Stran 30 od 163

multifunkcijskih naprav.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1302 - Cestni promet in infrastruktura130203 - Razvoj avtocestnega in cestnega omrežjaOpis podprograma

Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja vključuje predvsem vlaganja v AC omrežje na območju RS, predvsem za financiranje pripravedokumentacije novogradenj s sredstvi EU ter naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem, umeščanjem v prostor in pridobivanjem nepremičnin zapotrebe gradnje avtocest.

V letu 2016 so bile izvedene aktivnosti v zvezi z:- izgradnjo AC odseka Draženci–MMP Gruškovje: to je trenutno tudi največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki je hkrati uvrščen v Operativniprogram za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Na podlagi posredovane vloge za ta projekt na Evropsko komisijo je bil7. 4. 2016 izdan izvedbeni sklep Evropske komisije o odobritvi finančnega prispevka v višini 63,5 mio EUR sredstev Kohezijskega sklada. Projektje že v fazi izvedbe, daj se izvajajo gradbena dela na vseh sklopih. Dela potekajo hitreje kot predvideno s terminskimi plani izvajalcev. Do koncanovembra 2016 je bilo izvedeno 47,9 % vseh gradbenih del, od tega 66,1 % vseh pogodbenih del na 1. etapi, 99,7 % vseh pogodbenih del na 2b.in 18,7 % vseh pogodbenih del na 2a. etapi. Na podlagi podpisane pogodbe o sofinanciranju med ministrstvom in DARS sta bili v letu 2016 žeizvedeni dve povračili EU dela upravičenih stroškov v skupni višini 31 mio EUR;- dograditvijo AC predora Karavanke: trenutno se pripravlja projektna dokumentacija PGD/PZI, katera bo sofinancirana s sredstvi Instrumentaza povezovanje Evrope (IPE). Julija 2016 je ministrstvo sklenilo sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem tega projekta z DARS. Oktobra je bilo izvedeno prvo povračilo EU sredstev. Izdelana projektna dokumentacija bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbodograditve druge cevi avtocestnega predora dolžine 3.530 m, gradnjo manjkajočega dela avtoceste dolžine 620 m, sanacijo obstoječe predorskecevi in portalnega objekta ter spremljajoče prostorske ureditve. Februarja 2017 je bila skupaj z Republiko Avstrijo oddana skupna vloga zapridobitev sredstev IPE za gradnjo 2. predorske cevi za AC predor Karavanke;- končnimi povračili EU dela upravičenih stroškov za projekta izgradnje protihrupnih ograj na AC odsekih Brezovica–Vrhnika in Dramlje–Celje–Arja vas. Postavitve protihrupnih ukrepov na odsekih AC – Brezovica–Vrhnika v dolžini 7.613 m in površini 33.937 m2, Malence–Šmarje Sap vdolžini 1.540 m in površini 6.377 m2, Unec–Postojna v dolžini 3.821 m in površini 13.523 m2, Dramlje–Celje v dolžini 9.774 m in površini 41.725 m2 ter Celje–Arja vas v dolžini 8.691 m in površini 45.372 m2 so bile izvedene v letu 2015. V letu 2016 je bilo pripravljeno končno poročilo zazaključek operacije;- končnimi povračili EU dela upravičenih stroškov za rekonstrukcijo posameznih AC odsekov za povečanje prometne varnosti, kjer je bilo zmetodo MSI ugotovljeno, da je stanje vozišča na večjem delu predmetnih odsekov ocenjeno kot (zelo) slabo. Rekonstruirani so bili naslednjiavtocestni odseki s priključki: Arja vas–Šentrupert v dolžini 3,4 km in priključka v dolžini 0,8 km; Celje–Arja vas–Šentrupert v dolžini 5,6 km inpriključka v dolžini 1,2 km; Slovenska Bistrica–Slovenske Konjice v dolžini 3,5 km in priključka v dolžini 1,8 km; Logatec–Unec v dolžini 4,5 km;Hrušica–Lipce–Lesce v dolžini 7,6 km; Grosuplje–Ivančna Gorica v dolžini 11,5 km in priključka v dolžini 0,2 km; Maribor (Ptujska)–Slivnicarekonstrukcija AC v dolžini 3,9 km in priključka v dolžini 0,6 km. V letu 2016 je bilo pripravljeno končno poročilo za zaključek operacije;- državno cesto Šentrupert–Velenje: na odseku 3. razvojne osi od avtoceste A1 do Velenja so se vršile aktivnosti umeščanja v prostor. Obstoječaglavna cesta I. reda Arja vas–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd, ki se v smeri Velikovca nadaljuje z glavno cesto I. reda Dravograd–mejniprehod Vič, je namreč prometno močno obremenjena. Na večjem delu trase obstoječa glavna cesta nima zadovoljivih tehničnih elementov in neustreza potrebam sodobnih daljinskih cestnih povezav. Ima ozka grla in nevarne odseke ter zaradi neustreznih tehničnih elementov na mnogihodsekih omogoča le nizko potovalno hitrost. Zato je predmet načrtovane prostorske ureditve nova državna cesta od priključka Šentrupert na ACA1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug;- nalogami v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebegradnje avtocest - DARS, d.d. opravlja na podlagi 4. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji v imenu in za račun RepublikeSlovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnjeavtocest. Potekala je priprava prostorske dokumentacije za odseke dodatnega programa NPIA in ostale investicije. Vršile so se aktivnosti zapridobitev zemljišč in drugih nepremičnin za odseke, ki so v gradnji oz. pred gradnjo ter dokončna pravno premoženjska ureditev za že zgrajeneodseke. Na področju umeščanja v prostor so se aktivnosti vršile predvsem na odseku 3. razvojne osi od avtoceste A1 do Velenja, prav tako pa so potekale aktivnosti umeščanja na primorskem kraku za nove cestne povezave Postojna/Divača–Jelšane ter Koper–Dragonja. Vlada RepublikeSlovenije je 30. junija 2016 izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za dograditev avtocestnega predora Karavanke. Za potrebe gradnjeavtocest so bili izvedeni predhodni odkupi nepremičnin, predvsem za AC Draženci–MMP Gruškovje, HC Jagodje–Lucija ter za dograditevpriključka Šmarje-Sap.

Za »projekt« izdelave PZI za avtocestni odsek Draženci–MMP Gruškovje, ki je bil uspešno zaključen leta 2015, je končno poročilo aprila 2016potrdila tudi INEA.

V letu 2016 so bile aktivnosti usmerjene tudi v spremembo cenovne politike cestninjenja tovornih vozil. Sprememba cenovne politikecestninjenja tovornih vozil je bila nujna, saj so prihodki iz naslova cestninjenja kljub povečevanju obsega tovornega prometa pričeli upadatizaradi sprememb v strukturi avtoprevozniškega parka. V ta namen so bili sprejeti naslednji pravni akti: Uredba o cestninskih cestah in cestnini,Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest, Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg,Uredba o določitvi faktorjev prilagoditve višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, Splošni akt o cestninjenju.Poleg omenjenega sta bila sprejeta Pravilnik o zaporah na cestah in Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest. Pripravljale pa so se tudispremembe Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest.

Vzporedno z navedenim so se v letu 2016 nadaljevale aktivnosti na področju vzpostavljanja elektronskega cestninjenja v prostem prometnemtoku za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase. V letu 2017 se načrtujejo spremembe na področju Zakona o cestninjenju, saj se je v okviruaktivnosti, ki potekajo z izbranim izvajalcem vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema izkazalo, da je potrebno posamezne zakonske


Stran 31 od 163

določbe prilagoditi oziroma nadgraditi s ciljem zagotavljanja učinkovitega sistema cestninjenja. Prav tako so v načrtu tudi spremembe napodročju Zakona o cestah, s katerimi se želi na eni strani pravno urediti odvoz poškodovanih in pokvarjenih tovornih vozil z avtocest in hitrihcest, na drugi strani pa z manjšimi posegi v obstoječe pravne rešitve odpraviti nejasnosti oziroma težave, ki so se izkazale pri izvajanju v času oduveljavitve predmetnega zakona leta 2011.

2411-11-0003 - Urejanje in razvoj cest in cestnega prometaOpis ukrepa

Cilj ukrepa je ustrezna statusna in strokovna ureditev na področju cest. Ključne naloge se nanašajo predvsem na izvajanje ukrepov s področjaspodbujanja razvoja cestnega prometa v povezavi z mobilnostjo in varnostjo v prometu, med drugim za: - pripravo predpisov in izvedbenihaktov s področja javnih cest, tehničnih smernic in specifikacij ter drugih aktov s področja implementacije pravnih predpisov EU; - Strategijarazvoja prometa. Ukrep vključuje tudi aktivnosti povezane z vzpostavitvijo elektronskega sistema cestninjenja, NCUP ter drugih aktivnosti zaustrezno statusno in strokovno ureditev na področju cest.



Neposredni učinki

C0564 - Ustrezna statusna in strokovna ureditev na področju cestPrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


Ključne naloge se nanašajo predvsem na izvajanje ukrepov s področja spodbujanja razvoja mobilnosti in varnosti v prometu ter ustreznestatusne in strokovne ureditve na področju cest.


V letu 2016 so bile aktivnosti usmerjene v spremembo cenovne politike cestninjenja tovornih vozil. Sprememba cenovne politike cestninjenjatovornih vozil je bila nujna, saj so prihodki iz naslova cestninjenja kljub povečevanju obsega tovornega prometa pričeli upadati zaradi spremembv strukturi avtoprevozniškega parka. Vzporedno z navedenim so se v letu 2016 nadaljevale aktivnosti na področju vzpostavljanja elektronskegacestninjenja v prostem prometnem toku za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase. V letu 2017 se načrtujejo spremembe na področjuZakona o cestninjenju, saj se je v okviru aktivnosti, ki potekajo z izbranim izvajalcem vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema izkazalo,da je potrebno posamezne zakonske določbe prilagoditi oziroma nadgraditi s ciljem zagotavljanja učinkovitega sistema cestninjenja. Prav tako sov načrtu tudi spremembe na področju Zakona o cestah, s katerimi se želi na eni strani pravno urediti odvoz poškodovanih in pokvarjenihtovornih vozil z avtocest in hitrih cest, na drugi strani pa z manjšimi posegi v obstoječe pravne rešitve odpraviti nejasnosti oziroma težave, ki sose izkazale pri izvajanju v času od uveljavitve predmetnega zakona leta 2011.


Ustrezna statusna in strokovna ureditev na področju cest prispeva h kvalitetnemu cestnemu omrežju.


I001202 Pripravljeni pravni predpisi in strokovne podlage Število 2009 7,00 2012 6,00 7,002013 5,00 0,002013 5,00 0,002014 5,00 5,002015 5,00 5,002016 5,00 7,002017 5,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001202 Pripravljeni pravni predpisi in strokovnepodlage"

V letu 2016 so bile aktivnosti usmerjene v spremembo cenovne politike cestninjenja tovornih vozil. V ta namen so bili sprejeti naslednji pravniakti: Uredba o cestninskih cestah in cestnini, Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest, Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerihnajvečja dovoljena masa presega 3.500 kg, Uredba o določitvi faktorjev prilagoditve višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masapresega 3.500 kg, Splošni akt o cestninjenju. Poleg navedenega pa tudi Pravilnik o zaporah na cestah in Pravilnik o rednem vzdrževanju javnihcest. Pripravljale so se še spremembe Pravilnika o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest.


ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1)ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZJC-UPB1 Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)


Stran 32 od 163

ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZSPJS-UPB7 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)

2411-11-S001 - Razvoj avtocest



Neposredni učinki

C0157 - Izvedba aktivnosti v povezavi z razvojem avtocestnega omrežjaPrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


V letu 2014 je bil izdelan PZI za gradnjo AC Draženci-MMP Gruškovje. Izvedeni sta bili dve aktivnosti: Izdelava projekta za izvedbo (v 2 fazah) inIzvedba preverjanja varnosti v cestnem prometu. V letih 2016 in 2017 se načrtuje izdelava projektne dokumentacije PGD/PZI za dograditev ACpredora Karavanke. Izdelana projektna dokumentacija bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo dograditve druge ceviavtocestnega predora dolžine 3530 m, gradnjo manjkajočega dela avtoceste dolžine 620 m, sanacijo obstoječe predorske cevi in portalnegaobjekta ter spremljajoče prostorske ureditve.


Za dograditev AC predora Karavanke se pripravlja projektna dokumentacija PGD/PZI, ki se sofinancira s sredstvi Instrumenta za povezovanjeEvrope (IPE). Julija 2016 je ministrstvo sklenilo sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem tega projekta z DARS. Oktobra je bilo izvedenoprvo povračilo EU sredstev. Izdelana projektna dokumentacija bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo dograditve drugecevi avtocestnega predora dolžine 3.530 m, gradnjo manjkajočega dela avtoceste dolžine 620 m, sanacijo obstoječe predorske cevi in portalnegaobjekta ter spremljajoče prostorske ureditve. Februarja 2017 je bila skupaj z Republiko Avstrijo oddana skupna vloga za pridobitev sredstev IPEza gradnjo 2. predorske cevi za AC predor Karavanke.

V prihodnje se bodo neposredni učinki glede pripravljene dokumentacije spremljali skozi C6848 - Dograditev AC predora Karavanke.

Za »projekt« izdelave PZI za avtocestni odsek Draženci–MMP Gruškovje, ki je bil uspešno zaključen leta 2015, je končno poročilo aprila 2016potrdila tudi INEA.


Pripravljalna dela za izgradnjo protihrupnih ograj na AC odsekih in aktivnosti v povezavi z razvojem teh prispevajo k kvalitetnemu avtocestnemuomrežju ter posledično večji mobilnosti.


I07687 Pripravljena projektna dokumentacija Število 2013 0,00 2014 1,00 1,002015 0,00 1,002016 0,002017 2,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07687 Pripravljena projektna dokumentacija"V teku je izdelava projektne dokumentacije PGD/PZI za dograditev AC predora Karavanke, ki bo predvidoma zaključena v letu 2017.

C6001 - Izvedba letnih planov razvoja in obnavljanja avtocestPrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


DARS, d.d. na podlagi 4. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10) opravlja v imenu in za računRepublike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjemnepremičnin za potrebe gradnje avtocest. V skladu z 10. členom ZDARS-1 se viri sredstev za izvajanje navedenih nalog zagotavljajo v državnemproračunu. Poleg navedenega se morajo v državnem proračunu zagotoviti tudi sredstva za pokrivanje nadomestila za opravljanje storitev, dokaterega je DARS upravičen na podlagi 7. člena omenjenega zakona. Skladno z navedenim se spreminja cilj v Izvedba nalog po ZDARS-1.



Stran 33 od 163

DARS, d.d. opravlja na podlagi 4. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji v imenu in za račun Republike Slovenije naloge vzvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Potekala jepriprava prostorske dokumentacije za odseke dodatnega programa NPIA in ostale investicije. Vršile so se aktivnosti za pridobitev zemljišč indrugih nepremičnin za odseke, ki so v gradnji oz. pred gradnjo ter dokončna pravno premoženjska ureditev za že zgrajene odseke. Na področjuumeščanja v prostor so se aktivnosti vršile predvsem na odseku 3. razvojne osi od avtoceste A1 do Velenja, prav tako pa so potekale aktivnostiumeščanja na primorskem kraku za nove cestne povezave Postojna/Divača–Jelšane ter Koper–Dragonja. Vlada Republike Slovenije je 30. junija2016 izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za dograditev avtocestnega predora Karavanke. Za potrebe gradnje avtocest so bili izvedenipredhodni odkupi nepremičnin, predvsem za AC Draženci–MMP Gruškovje, HC Jagodje–Lucija ter za dograditev priključka Šmarje-Sap.

Skladno z navedenim se bo v prihodnjem obdobju neposredne učinke spremljalo skozi cilj "Izvedba nalog po ZDARS-1".


Izgradnja avtocestnih odsekov (AC) in pripravljalna dela za izvedbo le-teh prispevajo h kvalitetnemu avtocestnemu omrežju, te pa k odpraviozkih grl ter povečanju pretočnosti.


I06360 Izveden letni plan % 2009 81,50 2012 100,00 61,302013 100,00 63,002014 100,00 100,002015 100,00 67,002016 100,00 100,002017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06360 Izveden letni plan"V letu 2016 je potekala priprava prostorske dokumentacije za odseke dodatnega programa NPIA in ostale investicije. Vršile so se tudi aktivnostiza pridobitev zemljišč in drugih nepremičnin za odseke, ki so v gradnji oz. pred gradnjo ter dokončna pravno premoženjska ureditev za žezgrajene odseke.

C6242 - Protihrupni ukrepi na ACPrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


Predmet investicije je postavitev protihrupnih ukrepov na odsekih AC v skupni dolžini 30.839 m: AC A10052/0652 Brezovica-Vrhnika, v dolžini77.597m, A2 0020/0620 Malence-Šmarje Sap, v dolžini 1.085m, A1 0055/0655 Unec-Postojna, v dolžini 3.382m, A1 0039/0639 Dramlje-Celje, vdolžini 10.054m, A1 0040/0640 Celje-Arja vas, v dolžini 8.721m. Cilj investicije je skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okoljudoseči na predmetnem odseku sledeče mejne vrednosti kazalcev hrupa (III. Območje varstva pred hrupom): • LDAN: (6:00-18:00): 65 dB(A) •LVEČER: (18:00-22:00): 60 dB(A) • LNOČ: (22:00-6:00): 55 dB(A) • LDVN: (celodnevna): 65 dB(A).


V letu 2016 so bile s končnimi povračili EU dela upravičenih stroškov za projekta izgradnje protihrupnih ograj na AC odsekih Brezovica–Vrhnikain Dramlje–Celje–Arja vas aktivnosti na projektih PHO zaključene. V času izvajanja ukrepov so bili sicer doseženi naslednji cilji: postavitveprotihrupnih ukrepov na odsekih AC – Brezovica–Vrhnika v dolžini 7.615,70 m in površini 33.946,70 m2, Malence–Šmarje Sap v dolžini 1.539,70 min površini 6.485,09 m2, Unec–Postojna v dolžini 3.820,70 m in površini 13.523,27 m2, Dramlje–Celje v dolžini 9.819 m in površini 41.851,25 m2 terCelje–Arja vas v dolžini 8.684,50 m in površini 45.177,60 m2.


Izgradnja protihrupnih ograj na petih AC odsekih prispeva h kvalitetnemu avtocestnemu omrežju ter zmanjšanju emisije hrupa.


I07132 Površina postavljenih protihrupnih ograj m2 2011 0,00 2011 0,00 2012 22.683,50 2013 46.531,00 8.855,002014 44.766,50 80.441,002015 45.604,00 60.655,802016 0,00

I07133 Dolžina postavljenih protihrupnih ograj m 2011 0,00 2011 0,00 2012 5.490,00 2013 11.010,50 2.440,002014 9.853,00 14.597,002015 14.139,00 14.356,26


Stran 34 od 163

2016 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07132 Površina postavljenih protihrupnih ograj"Postavitve protihrupnih ukrepov v skupni površini 140.983,91 m2, od tega na odsekih AC – Brezovica–Vrhnika v površini 33.946,70 m2,Malence–Šmarje Sap v površini 6.485,09 m2, Unec–Postojna v površini 13.523,27m2, Dramlje–Celje v površini 41.851,25 m2 ter Celje–Arja vas vpovršini 45.177,60 m2 so bile zaključene v letu 2015.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07133 Dolžina postavljenih protihrupnih ograj"Postavitve protihrupnih ukrepov v skupni dolžini 31.479,60 m, od tega na odsekih AC – Brezovica–Vrhnika v dolžini 7.615,70 m, Malence–ŠmarjeSap v dolžini 1.539,70 m, Unec–Postojna v dolžini 3.820,70 m, Dramlje–Celje v dolžini 9.819 m in Celje–Arja vas v dolžini 8.684,50 m so bilezaključene v letu 2015.

C6848 - Dograditev AC predora KaravankePrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


Predor Karavanke leži na celovitem vseevropskem prometnem koridorju in povezuje avtocesto A2 v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 vRepubliki Avstriji. Promet v predoru poteka dvosmerno, zaradi česar velikokrat prihaja do zastojev. Zaradi vzdrževalnih del se izvajajo tudiizmenične in popolne zapore. Predvsem v času letne turistične sezone in pomembnejših praznikov je predor izrazito preobremenjen (preko 30.000vozil na dan). Ker je tudi delež tovornih vozil povprečno okoli 15 % sta se državi odločili za gradnjo druge cevi, kot dolgoročnonajsprejemljivejše rešitve težav povezanih s pretočnostjo in varnostjo. Projekt dograditev avtocestnega predora Karavanke obsega: – gradnjonove predorske cevi – obsega del na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo, predvidena dolžina predorske cevi je 3530 m; – gradnjoportalnega objekta in ureditve na portalnem platoju, – gradnjo manjkajočega dela avtoceste A2 v dolžini približno 620 m od obstoječe cestninskepostaje Hrušica do predora; – ureditev lokacij za vnos viškov zemeljskega izkopa v tla z dostopnimi potmi, – spremljajoče prostorske ureditve(npr. prestavitve gospodarske javne infrastrukture) kot ureditve za izvedbo projekta kot zaključene celote.


Dograditev AC predora Karavanke predstavlja ključni avtocestni projekt, ki je zajet v Strategiji razvoja prometa v RS. V okviru tega se pripravljaprojektna dokumentacija PGD/PZI, katera bo sofinancirana s sredstvi Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Julija 2016 je ministrstvosklenilo sporazum o izvajanju in nadzoru nad izvajanjem tega projekta z DARS. Oktobra je bilo izvedeno prvo povračilo EU sredstev. Izdelanaprojektna dokumentacija bo podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo dograditve druge cevi avtocestnega predora dolžine3.530 m, gradnjo manjkajočega dela avtoceste dolžine 620 m, sanacijo obstoječe predorske cevi in portalnega objekta ter spremljajoče prostorskeureditve. Februarja 2017 je bila skupaj z Republiko Avstrijo oddana skupna vloga za pridobitev sredstev IPE za gradnjo 2. predorske cevi za ACpredor Karavanke.




I08490 Dolžina nove predorske cevi m 2015 0,00 2016 0,002021 3.530,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08490 Dolžina nove predorske cevi"V letu 2016 je potekala izdelava projektne dokumentacije PGD/PZI za dograditev AC predora Karavanke, ki se bo predvidoma zaključila v letu2017.

C6850 - Izgradnja avtocestnega odseka Draženci–MMP GruškovjePrispeva k rezultatu: C1695 - Kvalitetno avtocestno omrežje


AC odsek Draženci–MMP Gruškovje predstavlja manjkajoči odsek AC omrežja med MMP Šentilj in MMP Gruškovje. Avtocestni odsek se naseveru navezuje na že zgrajeni avtocestni odsek AC-A4 Slivnica–Draženci, na južni strani pa na že zgrajeni avtocestni odsek AC-A4 MMPGruškovje–meja z Republiko Hrvaško. Danes njegovo funkcijo prevzema glavna cesta I. reda G1-9 Draženci–Jurovci–Gruškovje, ki pa glede nasvoj potek ter neugodne horizontalne in vertikalne elemente ne zagotavlja primernega standarda in prometne varnosti ter ustreznih bivalnihpogojev ob njej. Cilji investicije so zato izboljšanje povezljivosti slovenskega ozemlja, z evropskim mednarodnim ter izboljšanje medsebojnepovezanosti središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru; navezava celotne podravske regije in pomembnihlokalnih središč v obravnavanem območju na državni avtocestni sistem; razbremenitev sedanjih prometnic, ki ne omogočajo ustreznih pogojevza sodoben in varen promet, povečanje prometne varnosti (za vse udeležence v prometu), zmanjšanje emisij hrupa in škodljivih vplivov na


Stran 35 od 163

okolje.


Izgradnja AC odseka Draženci–MMP Gruškovje predstavlja enega ključnih projektov, ki so zajeti v Strategiji razvoja prometa v RS. To jetrenutno tudi največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki je hkrati uvrščen v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike vobdobju 2014–2020. Na podlagi posredovane vloge za ta projekt na Evropsko komisijo je bil 7. 4. 2016 izdan izvedbeni sklep Evropske komisije oodobritvi finančnega prispevka v višini 63,5 mio EUR sredstev Kohezijskega sklada. Projekt je že v fazi izvedbe, daj se izvajajo gradbena dela navseh sklopih. Dela potekajo hitreje kot predvideno s terminskimi plani izvajalcev. Do konca novembra 2016 je bilo izvedeno 47,9 % vsehgradbenih del, od tega 66,1 % vseh pogodbenih del na 1. etapi, 99,7 % vseh pogodbenih del na 2b. in 18,7 % vseh pogodbenih del na 2a. etapi.Na podlagi podpisane pogodbe o sofinanciranju med ministrstvom in DARS sta bili v letu 2016 že izvedeni dve povračili EU dela upravičenihstroškov v skupni višini 31 mio EUR.




I08492 Dolžina zgrajene trase avtoceste km 2015 0,00 2016 0,002018 13,03

I08493 Ureditev vzporedne regionalne ceste km 2015 0,00 2016 0,002018 13,90

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08492 Dolžina zgrajene trase avtoceste"Izvajajo se gradbena dela na vseh sklopih, dela potekajo nekoliko nad terminskimi plani. Do konca novembra 2016 je bilo izvedenih 47,9 % vsehgradbenih del, od tega 66,1 % vseh pogodbenih del na 1. etapi, 99,7 % vseh pogodbenih del na 2b. in 18,7 % vseh pogodbenih del na 2a. etapi.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08493 Ureditev vzporedne regionalne ceste"Izvajajo se gradbena dela na vseh sklopih, dela potekajo nekoliko nad terminskimi plani. Do konca novembra 2016 je bilo izvedenih 47,9 % vsehgradbenih del, od tega 66,1 % vseh pogodbenih del na 1. etapi, 99,7 % vseh pogodbenih del na 2b. in 18,7 % vseh pogodbenih del na 2a. etapi.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1303 - Železniški promet in infrastruktura130301 - Urejanje sistema železniškega prometaOpis podprograma

Rezultati in neposredni učinki so med drugim merljivi skozi ustrezno in pravočasno rešene upravne zadeve s področja delovanja varnostnega indodeljevalnega organa, pripravljene strokovno razvojne in projektne naloge in preiskovanje železniških nesreč in incidentov.

Javna agencija za železniški promet RS med ostalimi nalogami izvaja naloge varnostnega organa, certifikacijskega organa, ocenjevalnega organa,licenčnega organa, organa za ugotavljanje skladnosti. Dodatno pa, najprej na podlagi pooblastila ministra, od 28. 12. 2016 pa skladno z Zakonomo varnosti v železniškem prometu tudi naloge v povezavi z nacionalnim načrtom izvajanja tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in enotnekontaktne točke (OSS) v skladu s telematskimi aplikacijami za tovorni promet (TAF) in telematskimi aplikacijami za potniški promet (TAP).

Do primopredaje nalog na SŽ-Infrastrukturi na podlagi Zakona o železniškem prometu je Javna agencija za železniški promet RS izvajala šenaloge dodeljevalnega organa za železniško področje in zagotavljala pogoje za nediskriminatorni dostop. V tem okviru so se dodeljevale s straniprosilcev-prevoznikov naročene vlakovne poti, zaračunavala in pobirala uporabnina in izvajale naloge povezane z režimom učinkovitosti. Vsenaloge povezane z izdelavo voznega reda omrežja ter dodeljevanjem vlakovnih poti in zaračunavanjem uporabnine so se v skladu sspremembami Zakona o železniškem prometu s 1. 8. 2016 prenesle na upravljavca javne železniške infrastrukture.

V letu 2016 so bile izvedene aktivnosti priprave strokovnih podlag za izdajo dovoljenj za obratovanje smučišč. Navedeno zajema izračune zaprepustnost smučarskih prog in kapaciteto celotnega smučišča, ki je merilo za določanje potrebnega osebja za nadzor in reševanje na smučišču(nadzornikov in reševalcev). V sklopu tega so bile pripravljene tudi pregledne karte smučišč, z identifikacijo žičniških naprav, smučarskih prog innjihove težavnosti, drugih rekreacijskih površin, povezovalnih prog in zaščitnih sredstvih na smučiščih. Ministrstvo je v letu 2016 poskrbelotudi za razmnoževanje preglednih kart smučišč ob izdaji dovoljenja za obratovanje smučišč, ko se ni spreminjala konfiguracija smučišča. Pravtako je ministrstvo v letu 2016 kupilo standarde (SIST EN), ki so del Odredbe o spremembi odredbe o seznamu standardov, katerih uporabaustvari domnevo o skladnosti žičniških naprav za prevoz oseb za nameravano uporabo.

S ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu je za preiskovanje železniških nesreč in incidentov pristojen preiskovalni organ. V letu 2016 jeorgan vpeljal preiskovalne postopke za 5 nesreč, kar je v enakem obsegu kot v primerljivem letu 2015, ko je bila vpeljana preiskava za 4 nesrečein 1 incident.

2430-13-S017 - Urejanje sistema železniškega prometa

Viri


Stran 36 od 163

VIR VIR NAZIV SP 2016 VP 2016 RE 2016 IND RE/SP


Neposredni učinki

C0562 - Izvajanje nalog varnostnega organaPrispeva k rezultatu: C1677 - Povečana stopnja varnega železniškega in žičniškega prometa


AŽP v okviru nalog nacionalnega varnostnega organa za železniški promet zagotavlja pogoje za varen in interoperabilen železniški promet. Pritem skladno z veljavno zakonodajo nadzoruje veljavnost in posledično ukrepa pri licenciranju in/ali izdaji varnostnih spričeval prevoznikom vželezniškem prometu oz. izdaji varnostnega pooblastila upravljavcu javne železniške infrastrukture, izvaja nadzore nad sistemi varnegaupravljanja, ter opravlja druge naloge nacionalnega varnostnega organa, kot so izdaja obratovalnih dovoljenj za obnove nadgradnje in gradnjedelov strukturnih podsistemov ter dovoljenj strojevodjem, pripravlja predloge podzakonskih aktov s področja varnosti železniškega prometa,vodenje nacionalnih registrov (ki so vključeni v evropske registre) tirnih vozil, tipov tirnih vozil, izvajanje ukrepov za uporabo tehničnihspecifikacij interoperabilnosti, certificiranje subjektov, zadolženih za vzdrževanje tovornih vagonov, ocenjevanje analiz tveganj itd. Aktivnostiso glede na naravo koordinirane z drugimi EU varnostnimi organi in Evropsko železniško agencijo. Določene naloge je potrebno optimirati naprimerljiv EU nivo. V ta namen se bo skladno s predvidenim sprejetjem sprememb Zakona o železniškem prometu, s katerim se implementiradirektiva 2012/34/EU zagotovilo, da bo nacionalni varnostni organ vse naloge izvajal v popolnosti.


Javna agencija za železniški promet RS med ostalimi nalogami izvaja naloge varnostnega organa, certifikacijskega organa, ocenjevalnega organa,licenčnega organa, organa za ugotavljanje skladnosti. Dodatno pa, najprej na podlagi pooblastila ministra, od 28. 12. 2016 pa skladno z Zakonomo varnosti v železniškem prometu tudi naloge v povezavi z nacionalnim načrtom izvajanja tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in enotnekontaktne točke (OSS) v skladu s telematskimi aplikacijami za tovorni promet (TAF) in telematskimi aplikacijami za potniški promet (TAP).

V letu 2016 so bili izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti ter izdane odločbe za:- eno (1) spričevalo subjekta zadolženega za vzdrževanje tovornih vagonov;- podaljšani dve (2) varnostni spričevali del B prevoznik. Na podlagi ugotovitev izvedenega postopka ugotavljanja skladnosti je bila vlogaenemu (1) prevozniku zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena;- dve (2) pooblastili za opravljanje dejavnosti subjekta usposabljanja in preverjanja za izvršilne železniške delavce in izvršilne železniške delavcena industrijskih tirih, razen za izvršilne železniške delavce na delovnih mestih strojevodja in voznik progovnih vozil;- dve (2) pooblastili za opravljanje dejavnosti subjekta (centra) usposabljanja za strojevodje in voznike progovnih vozil;- dve (2) pooblastili za opravljanje dejavnosti subjekta (centra) preverjanja za strojevodje in voznike progovnih vozil.

Pri subjektih (centrih) usposabljanja in preverjanja ter prevoznikih je bilo opravljenih deset (10) nadzorov ter izdanih pet (5) priporočil. Izdanih jebilo 72 dovoljen za strojevodje, tri (3) dovoljenja za strojevodje pa so bila odvzeta.

V letu 2016 so bila izdana obratovalna dovoljenja za podsistem:- tirna vozila in vodenje - upravljanje signalizacija na vozilu: 118 dovoljenj; - infrastruktura: 27 dovoljenj; - vodenje - upravljanje in signalizacija ob progi ter energija: 25 dovoljenj.


Javna agencija za železniški promet je s pravočasno in ustrezno zaključenimi upravnimi postopki na področju izvajanja nalog varnostnegaorgana prispevala k varnosti v železniškem prometu in odpravi administrativnih ovir.

Kazalniki




I001198 Ustrezno rešene upravne zadeve s področja delovanja varnostnegaorgana

% 2009 99,00 2012 95,20 100,002013 95,20 99,582014 95,50 100,002015 95,50 100,002016 95,50 100,002017 95,50

I001199 Pravočasno rešene upravne zadeve s področja delovanjavarnostnega organa

% 2009 100,00 2012 91,00 100,002013 91,00 100,002014 91,30 100,002015 91,30 100,002016 91,30 100,002017 91,30

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001198 Ustrezno rešene upravne zadeve s področjadelovanja varnostnega organa "

V letu 2016 je bila zoper upravne akte AŽP vložena ena pritožba, ki je še v postopku.


Stran 37 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001199 Pravočasno rešene upravne zadeve s področjadelovanja varnostnega organa"

Vse vloge, naslovljene na Javno agencijo za železniški promet RS, so bile pravočasno rešene.


I001198 Merska enota je %, s tem da so ciljne vrednosti enake oz. večje od navedenih.I001199 Merska enota je %, s tem da so ciljne vrednosti enake oz. večje od navedenih.

C0563 - Zagotavljanje pogojev za enakopraven dostop do JŽIPrispeva k rezultatu: C1677 - Povečana stopnja varnega železniškega in žičniškega prometa


AŽP izvaja skladno z zahtevami evropske zakonodaje naloge dodeljevalnega organa, s katerimi zagotavlja učinkovitost in konkurenčnostželezniškega prometa. Na tej osnovi AŽP izdeluje metodologije določanja in zaračunavanja uporabnine za uporabo javne železniškeinfrastrukture ter določa njeno višino, dodeljuje vlakovne poti in nadzoruje izvedbo le-teh, izvaja postopke zaračunavanja in pobiranjauporabnine ob obvladovanju celotnega finančnega toka tega zaračunavanja ter nadzoruje izvedbo plačila uporabnine, sprejme in objavi voznired omrežja ter nadzoruje njegovo izvajanje, pripravlja in potrjuje pa tudi Program omrežja javne železniške infrastrukture s področja svojezakonske pristojnosti. V cilju zagotavljanja učinkovitosti in konkurenčnosti železniškega prometa v Republiki Sloveniji se AŽP aktivno vključujein povezuje tudi v mednarodno okolje (RailNetEurope – združenje upravljavcev in dodeljevalnih organov v Evropi, RFC – Rail Fraight Corridorsin EU DG MOVE). V skladu s predlaganimi spremembami Zakona o železniškem prometu se bodo naloge izdelave voznega reda omrežja terdodeljevanja vlakovnih poti in zaračunavanja uporabnine prenesle iz AŽP na upravljavca javne železniške infrastrukture.


Javna agencija za železniški promet RS je, do primopredaje nalog na SŽ-Infrastrukturi s 1. 8. 2016, izvajala naloge dodeljevalnega organa zaželezniško področje in zagotavljala pogoje za nediskriminatorni dostop. V tem okviru so se dodeljevale s strani prosilcev-prevoznikov naročenevlakovne poti, zaračunavala in pobirala uporabnina in izvajale naloge povezane z režimom učinkovitosti. Vse naloge povezane z izdelavovoznega reda omrežja ter dodeljevanjem vlakovnih poti in zaračunavanjem uporabnine so se v skladu s spremembami Zakona o železniškemprometu s 1. 8. 2016 prenesle iz AŽP na upravljavca javne železniške infrastrukture.

Agencija je k že dodeljenim vlakovnim potem za leto 2016 (1.640 vlakovnih poti) prevoznikom na podlagi ad hoc naročil z odločbo do 29. 7. 2016dodelila še 337 vlakovnih poti.


Z učinkovitim izvajanjem železniških prevoznih storitev ter pravočasno in ustrezno zaključenimi upravnimi postopki se prispeva k optimalniizkoriščenosti železniških kapacitet.

Kazalniki




I001200 Ustrezno rešene upravne zadeve s področja delovanjadodeljevalnega organa

% 2009 99,90 2012 95,20 100,002013 95,20 100,002014 95,50 100,002015 95,50 100,002016 95,50 100,002017 95,50

I001201 Pravočasno rešene upravne zadeve s področja delovanjadodeljevalnega organa

% 2009 100,00 2012 91,00 100,002013 91,00 100,002014 91,30 100,002015 91,30 100,002016 91,30 100,002017 91,30

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001200 Ustrezno rešene upravne zadeve s področjadelovanja dodeljevalnega organa"

V letu 2016 zoper upravne akte AŽP ni bilo pritožb.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001201 Pravočasno rešene upravne zadeve s področjadelovanja dodeljevalnega organa "

Vse vloge, naslovljene na Javno agencijo za železniški promet RS, so bile pravočasno rešene.


Stran 38 od 163


I001200 Merska enota je %, s tem da so ciljne vrednosti enake oz. večje od navedenih.I001201 Merska enota je %, s tem da so ciljne vrednosti enake oz. večje od navedenih.

C3743 - Spodbujanje razvoja varnega in urejenega železniškega in žičniškega prometaPrispeva k rezultatu: C1677 - Povečana stopnja varnega železniškega in žičniškega prometa


Ključne naloge s področja spodbujanja razvoja varnega in urejenega železniškega in žičniškega prometa so med drugim povezane s pripravostrokovnih podlag za izdajo dovoljenj za obratovanje smučišč in strokovnih podlag za pripravo zakonodaje s področja žičniških naprav insmučišč.


V letu 2016 so bile izvedene aktivnosti priprave strokovnih podlag za izdajo dovoljenj za obratovanje smučišč. Navedeno zajema izračune zaprepustnost smučarskih prog in kapaciteto celotnega smučišča, ki je merilo za določanje potrebnega osebja za nadzor in reševanje na smučišču(nadzornikov in reševalcev). V sklopu tega so bile pripravljene tudi pregledne karte smučišč, z identifikacijo žičniških naprav, smučarskih prog innjihove težavnosti, drugih rekreacijskih površin, povezovalnih prog in zaščitnih sredstvih na smučiščih.

Ministrstvo je v letu 2016 poskrbelo tudi za razmnoževanje preglednih kart smučišč ob izdaji dovoljenja za obratovanje smučišč, za tiste primere,ko se ni spreminjala konfiguracija smučišča.

Prav tako je ministrstvo v letu 2016 kupilo standarde (SIST EN), ki so s sprejemom Odredbe o spremembi odredbe o seznamu standardov, katerihuporaba ustvari domnevo o skladnosti žičniških naprav za prevoz oseb za nameravano uporabo, postali obvezni za uporabo.


Izvedene naloge so povezane z zahtevami zakona, ki ureja varnost na smučiščih in pristojnostjo izdaje dovoljenj za obratovanje smučišč.Strokovne podlage so priloge dovoljenj, ki jih uporabljajo tako upravljavci smučišč z namenom zagotavljanja varnosti in reda na smučiščih, kotrazlične inšpekcije z vidika nadzora in njihove pristojnosti.

Kazalniki




I03797 Pripravljene strokovno razvojne in projektne naloge Število 2009 2,00 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 1,002015 1,00 1,002016 2,00 1,002017 2,00

I07901 Odstranitev sedežnic na Kobli število 2014 0,00 2015 0,00 0,002016 0,00

I07902 Vzpostavljen informacijski sistem za evidence poZŽNPO

% 2014 0,00 2015 0,00 0,002016 0,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03797 Pripravljene strokovno razvojne in projektnenaloge "

Izvedena je bila naloga priprave strokovnih podlag za izdajo dovoljenj za obratovanje smučišč z izračuni za prepustnost smučarskih prog inkapaciteto celotnega smučišča, pripravo pregledne karte smučišč, z identifikacijo žičniških naprav, smučarskih prog in njihovih težavnost, drugihrekreacijskih površin, povezovalnih prog in zaščitnih sredstvih na smučiščih.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07901 Odstranitev sedežnic na Kobli"V letu 2016 ministrstvo ni financiralo ukrepov za odstranitev sedežnice na Kobli. V kolikor se bo pokazala potreba zaradi finančnih težavkoncesionarja, bo moralo ministrstvo financirati poseg v prihodnjih letih.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07902 Vzpostavljen informacijski sistem za evidence poZŽNPO"

Doseganje cilja skozi ta kazalnik se ukinja. Predvideno je bilo sodelovanje ostalih deležnikov s področja žičniške dejavnosti (inšpektoratov,občin, MNZ), vendar se je izkazalo, da z njihove strani ni interesa za sodelovanje.


Stran 39 od 163

C3744 - Preiskovanje železniških nesreč in incidentovPrispeva k rezultatu: C1677 - Povečana stopnja varnega železniškega in žičniškega prometa


Aktivnosti organa za preiskovanje železniških nesreč in incidentov so usmerjene k uspešnemu izvajanju preiskovalnih postopkov, preiskavželezniških nesreč in incidentov s ciljem kreiranja varnostnih priporočil, na osnovi katerih se z izvedbo le teh zagotavlja večja varnost inpreprečujejo podobne nesreče in incidenti v prihodnosti. Osnovni cilji preiskovalnega organa so: • preiskati vse resne nesreče ter nesreče inincidente v železniškem sistemu R Slovenije, ki bi lahko v podobnih okoliščinah bili vzrok za povzročitev resne nesreče, • poročati o vpeljanihpreiskovalnih postopkih na ERA preko baze podatkov ERAIL, • izdajati priporočila za spremembo zakonskih in podzakonskih aktov, dopolnitevtehničnih sredstev ter spremembo tehnoloških procesov dela.


S ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu je za preiskovanje železniških nesreč in incidentov pristojen preiskovalni organ. V letu 2016 jeorgan vpeljal preiskovalne postopke za 5 nesreč, kar je v enakem obsegu kot v primerljivem letu 2015, ko je bila vpeljana preiskava za 4 nesrečein 1 incident. Vse vpeljane nesreče so v različnih fazah preiskovalnega postopka. Preiskovalni postopki bodo predvidoma zaključeni v letu 2017.V letu 2016 je bilo zaključenih 5 preiskav nesreč, izdanih je bilo 5 varnostnih priporočil, od katerih se 2 nanašata na upravljavca železniškeinfrastrukture 3 pa na upravljavca občinskih cest.


Aktivnosti organa za preiskovanje železniških nesreč in incidentov so usmerjene k uspešnemu izvajanju preiskovalnih postopkov, preiskavželezniških nesreč in incidentov s ciljem kreiranja varnostnih priporočil, na osnovi katerih se z izvedbo le teh zagotavlja večja varnost inpreprečujejo podobne nesreče in incidenti v prihodnje. Implementacija varnostnih priporočil v sistem varnega upravljanja zagotavlja doseganjeskupnih varnostnih ciljev celotne železniške industrije tako na področju Republike Slovenije, kot širše v EU.


I03794 Število nesreč in incidentov Število 2009 7,00 2012 6,00 5,002013 6,00 6,002014 6,00 6,002015 6,00 5,002016 6,00 5,002017 6,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03794 Število nesreč in incidentov"V letu 2016 se na slovenskih železnicah ni pripetila nobena resna nesreča, ki bi imela za posledico več kot 1 smrtno žrtev udeleženih v nesrečah,oziroma bi zaradi nje nastala materialna škoda večja od 2 mio EUR. Služba za preiskavo železniških nesreč in incidentov pa je v letu 2016 kljubtemu vpeljala preiskovalne postopke za preiskavo 5 nesreč. Vse vpeljane nesreče so v različnih fazah preiskovalnega postopka. Preiskovalnipostopki bodo predvidoma zaključeni v letu 2017. V letu 2016 pa je preiskovalni organ zaključil preiskovalne postopke za 5 nesreč, ki so sepripetile v letu 2015. Nesreč ni mogoče napovedati zato ciljna vrednost pogosto odstopa od dosežene vrednosti.


I03794 Število železniških nesreč in incidentov v tekočem letu. Za prihodnje je nesreče in incidente nemogoče napovedovati, zato ocena izhaja iz povprečjazadnjih 5 let.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1304 - Zračni promet in letališka infrastruktura130401 - Razvoj letališč in letališke infrastruktureOpis podprograma

Cilj prometne politike na področju letališke infrastrukture je povečati promet, zagotoviti maksimalno zanesljivost ter ustrezne pogoje za razvojzračnega prometa in spremljajočih dejavnosti. Nadzirati je potrebno pogoje prostega trga v letalskem prometu, ustvariti pogoje za naložbe vletališko infrastrukturo in storitve.

Med pomembnejšimi aktivnostmi so rekonstrukcije in vzdrževanje letališke infrastrukture na slovenskih letališčih, ki zagotavljajo redno innemoteno odvijanje letaliških dejavnosti ter sprejem in odpremo potnikov, pošte in blaga, primerljivo z drugimi evropskimi letališči.

Z investicijami in vzdrževanjem infrastrukture se je tudi v letu 2016 zagotavljalo nemoteno obratovanje letališča Edvarda Rusjana Maribor in stem obratovanje letališča glede na zmogljivosti vzletno-pristajalne steze, izpolnjevanje zahtev glede zunanje meje EU (schengenska pravila) terizboljšanje varnosti in pretočnosti potnikov in oddane prtljage.

V letu 2016 so bila zaključena vsa dela vezana na obnovo objektov: objekt 1. – tehnični trakt/ gasilci, objekt 2. – garaže in objekt 3. – hangar ter


Stran 40 od 163

nabavo opreme: električni generator, nakladalna ploščad, reševalno vozilo, tri samohodne teleskopske stopnice, vozilo za razledenitev, rabljenoletališko gasilsko vozilo in zračni štarter.

Ob zaključku projekta »Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor« je bila izdelana predstavitvena brošura in razlagalna tabla.

V letu 2016 je bil izveden pregled in izdelano poročilo o pregledu nosilne konstrukcije objekta »tehnični trakt – gasilci« in terena neposredno zatem objektom na Letališču Edvarda Rusjana Maribor ter opravljeno javno zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna zapridobitev gradbenega dovoljenja ter za dozidavo in rekonstrukcijo objekta »tehnični trakt – gasilci« na Letališču Edvarda Rusjana Maribor.

Ministrstvo je v letu 2016 vodilo postopke za izdelavo državnih prostorskih načrtov (DPN) za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni prometLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož. V okviru priprave DPN za Letališče Jožeta PučnikaLjubljana je bila konec decembra 2016 sklenjena Pogodba za izvajanje inženirskih storitev za pridobitev prostorske, okoljske, projektne ininvesticijske dokumentacije ter strokovnih podlag v postopku priprave Državnega prostorskega načrta za ureditev Letališča Jožeta PučnikaLjubljana. Za DPN za Letališče Portorož je bila sklenjena Pogodba za izdelavo strokovnih podlag, okoljskega poročila, utemeljitve rešitve inDržavnega prostorskega načrta za Letališče Portorož. V postopku izdelave so bile izdelane idejne zasnove načrtovanih ureditev. V okvirupriprave DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor so bile pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter ostale zainteresiranejavnosti. S tem v zvezi so bili izvedeni usklajevalni sestanki. V pripravi je bila analiza smernic. Izvajala so se usklajevanja med subjekti zaradiStrateške razvojne investicije državnega pomena na območju Občine Hoče-Slivnica (Magna).

Ministrstvo za infrastrukturo je v letu 2016 izvedlo številne postopke glede ureditev stvarnega premoženja države, in sicer je bil(a):- z Motokros društvom Brnik sklenjena pogodba o najemu stvarnega premoženja države ter ustanovitvi služnosti za območje poligona motokrosBrnik;- z Aerodromom Ljubljana, d. o. o. sklenjena pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za postavitev protihrupne bariere;- s KZPS, d.o.o. sklenjena pogodba o najemu kontrolnega stolpa Brnik;- s KZPS, d.o.o. pripravljen dogovor o plačilu obveznosti iz naslova obračuna amortizacije v upravljanju v obdobju med 31. 1. 2006 in 31. 12.2006. Računsko sodišče je namreč v revizijskem poročilu opozorilo na učinkovitost ureditve področja izvajanja gospodarske javne službenavigacijskih služb zračnega prometa, med drugim tudi glede obračunane amortizacije iz leta 2006 za sredstva dana v upravljanje;- z družbo Petrol d.d. sklenjen aneks k pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti na določenih zemljiščih v upravljanju ministrstva v zvezi zizgradnjo plinovodnega omrežja za poslovno logistično cono Brnik in- s Halo pesek, d.o.o. sklenjena pogodba o izvedbi del v gozdu in odkupu gozdnih lesnih sortimentov na širšem območju Letališča JožetaPučnika Ljubljana.

Glede na izražen javni interes je bila Aerodromu Ljubljana, d.o.o. kot služnostnemu upravičencu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 zdne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 325, 24. 12. 2013),dodeljena pomoč de minimis v obliki oprostitve plačila nadomestila za pravico služnosti.

2411-11-S003 - Investicije in inv. vzdr. Let. MB



Neposredni učinki

C0159 - Investicije in investicijsko vzdrževanje letališča MariborPrispeva k rezultatu: C1698 - Povečanje kapacitet letališke infrastrukture


Investicije in vzdrževanje na letališču Edvarda Rusjana Maribor bodo zagotovile nemoteno obratovanje letališča glede na zmogljivosti vzletno-pristajalne steze, izpolnjevanje zahtev glede zunanje meje EU (schengenska pravila) ter izboljšanje varnosti in pretočnosti potnikov in oddaneprtljage. Navedeno med drugim vključuje rekonstrukcijo obstoječega potniškega terminala in izgradnjo novega dela, pripravo glavnegaletališkega načrta, rekonstrukcijo drugih objektov, nabavo določene opreme ter vzdrževanje obstoječega stvarnega premoženja na letališču.


V letu 2016 so bila zaključena vsa dela vezana na obnovo objektov: objekt 1. – tehnični trakt/ gasilci, objekt 2. – garaže in objekt 3. – hangar ternabavo opreme: električni generator, nakladalna ploščad, reševalno vozilo, tri samohodne teleskopske stopnice, vozilo za razledenitev, rabljenoletališko gasilsko vozilo in zračni štarter.

Ob zaključku projekta »Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor« je bila izdelana predstavitvena brošura in razlagalna tabla.

V letu 2016 je bil izveden pregled in izdelano poročilo o pregledu nosilne konstrukcije objekta »tehnični trakt – gasilci« in terena neposredno zatem objektom na Letališču Edvarda Rusjana Maribor ter opravljeno javno zbiranje ponudb za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna zapridobitev gradbenega dovoljenja ter za dozidavo in rekonstrukcijo objekta »tehnični trakt – gasilci« na Letališču Edvarda Rusjana Maribor.


Z vlaganji v letališče Edvarda Rusjana Maribor se je zagotavljalo nemoteno obratovanje letališča in s tem obratovanje glede na zmogljivostivzletno-pristajalne steze, izpolnjevanje zahtev glede zunanje meje EU (schengenska pravila) ter izboljšanje varnosti in pretočnosti potnikov inoddane prtljage.

Kazalniki


Stran 41 od 163




I03784 Letališka oprema za vzdrževanje letališča in oskrbozrakoplovov

Število 2010 25,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 32,00 30,002016 34,00 34,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03784 Letališka oprema za vzdrževanje letališča in oskrbozrakoplovov"

Za potrebe vzdrževanja in oskrbe zrakoplovov in potnikov na Letališču Edvarda Rusjana Maribor je bila nabavljena vsa potrebna letališkaoprema. V letu 2016 so bila zaključena vsa dela, vezana na nabavo opreme. Poleg nakupa sedmih enot opreme (električni generator, nakladalnaploščad, reševalno vozilo, tri samohodne teleskopske stopnice, vozilo za razledenitev) v letu 2015, sta bila v letu 2016 nabavljena še rabljenoletališko gasilsko vozilo in zračni štarter. Upoštevajoč opremo pred investicijo in nabavo v času trajanja rekonstrukcije letališke infrastrukture naletališču v Mariboru je dosežena ciljna vrednost 34. * op.: v letu 2015 je bilo nabavljenih 7 kosov opreme kar znese glede na izhodiščno vrednostiz leta 2010 (25 kosov) 25+7=32 kosov.

2430-15-S001 - Prostorski razvoj letališč



Neposredni učinki

C6602 - Spodbujanje razvoja letališčPrispeva k rezultatu: C1698 - Povečanje kapacitet letališke infrastrukture


Prostorske možnosti, potenciali navezovanja na ostalo prometno infrastrukturo in lokacija sama omogočajo razvoj, ki lahko bistveno prispeva hgospodarskemu razvoju. S sprejetjem DPN se omogoči izvedba načrtovanih posegov, ki posredno vplivajo tudi na možnost vzpostavitvemednarodnih letalskih povezav. Omogoči se prostorski razvoj za obdobje do leta 2040.


Ministrstvo je v letu 2016 vodilo postopke za izdelavo državnih prostorskih načrtov (DPN) za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni prometLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož. V okviru priprave DPN za Letališče Jožeta PučnikaLjubljana je bila konec decembra 2016 sklenjena Pogodba za izvajanje inženirskih storitev za pridobitev prostorske, okoljske, projektne ininvesticijske dokumentacije ter strokovnih podlag v postopku priprave Državnega prostorskega načrta za ureditev Letališča Jožeta PučnikaLjubljana. Za DPN za Letališče Portorož je bila sklenjena Pogodba za izdelavo strokovnih podlag, okoljskega poročila, utemeljitve rešitve inDržavnega prostorskega načrta za Letališče Portorož. V postopku izdelave so bile izdelane idejne zasnove načrtovanih ureditev. V okvirupriprave DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor so bile pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter ostale zainteresiranejavnosti. S tem v zvezi so bili izvedeni usklajevalni sestanki. V pripravi je bila analiza smernic. Izvajala so se usklajevanja med subjekti zaradiStrateške razvojne investicije državnega pomena na območju Občine Hoče-Slivnica (Magna).


S sprejetjem državnih prostorskih načrtov za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni promet bodo določene jasne usmeritve in ustreznepodlage za njihov nadaljnji razvoj. Pri tem bodo dane tudi možnosti za povečanje kapacitet letališke infrastrukture in infrastrukture spremljajočihdejavnosti, kar bo pozitivno vplivalo na potencialno odpiranje novih letalskih linij.


I001204 Število postopkov priprave DPN Število 2010 1,00 2012 2,00 2,002013 2,00 2,002014 3,00 3,002015 3,00 3,002016 3,00 3,002017 3,00 2018 3,00 2019 2,00


Stran 42 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001204 Število postopkov priprave DPN"Vodili so se trije postopki za izdelavo državnih prostorskih načrtov (DPN) za vsa tri javna letališča za mednarodni zračni promet Letališče JožetaPučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1304 - Zračni promet in letališka infrastruktura130402 - Razvoj in upravljanje civilnega letalstvaOpis podprograma

Zagotavljanje zahtevane ravni varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji, ki se opredeljuje s programom letalske varnosti RepublikeSlovenije, vključuje predvsem pripravo predpisov in drugih aktov za razvoj ter spodbujanje varnosti letenja, vzpostavitev sistema poročanja odogodkih, pripravo ukrepov za izboljšanje varnosti, zagotovitev konkurenčnosti slovenskih letališč, izvajanje preiskav letalskih nesreč inincidentov ipd.

Med pomembnimi aktivnostmi je tudi izvajanje preiskav letalskih nesreč in incidentov, katerih cilj je z izdajanjem varnostnih priporočil inizvajanjem preventivnih dejavnosti izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav. V letu 2016 se je v RepublikiSloveniji pripetilo osem (8) letalskih nesreč, za katere je neodvisni organ Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov uvedel preiskave.Skupno je imel preiskovalni organ v letu 2016 odprtih 32 preiskav letalskih nesreč in 2 preiskavi resnih incidentov. V letu 2016 je preiskovalniorgan zaprl 11 preiskav. Z javno objavo končnih poročil sta bili zaključeni 2 preiskavi, objavljenih je bilo 5 uvodnih poročil. V okviru izvajanjapreventivnih aktivnosti je bil preiskovalni organ aktivno vključen v usposabljanje s področja dela drugih služb v zvezi s kategorijo nesreč vcivilnem letalstvu, ki izhajajo iz Državnega načrta zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova v RS. Preiskovalni organ je bil v letu 2016 proaktivnovključen v ozaveščanje na področju varnostne politike in zagotavljanja pričakovanega kriterija varnosti pri letenju z letali v kategoriji ultra lahkihletalnih naprav (ULN). V okviru izpolnjevanja nalog s področja analiziranja in poizvedovanja dogodkov v civilnem letlastvu, je preiskovalniorgan spremljal in analiziral dogodke, ki so vrednoteni in vpisani v nacionalno in evropsko podatkovno bazo.

Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije opravlja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzornenaloge, povezane z varnostjo zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih predpisov, ki veljajo oziromase uporabljajo v Republiki Sloveniji in so v njeni pristojnosti, in s temi predpisi povezane prekrškovne postopke, razen s tem povezanih nalog, zakatere so pristojni organi Evropske unije in ministrstvo, pristojno za promet.

Z namenom povečanja varnosti zračnega prometa je agencija v letu 2016 opravila 367 inšpekcijskih nadzorov na različnih področjih delovanja. Vteku leta so se poleg načrtovanih odvijajo tudi dodatni nadzori, ki so posledica analize prejetih poročil iz sistema obveznega in neobveznegaporočanja o dogodkih, dogodkov v letalstvu v globalnem smislu, spremembe normativnih aktov, števila in obsega letalskih prireditev, itd.

V agenciji predstavljajo največji obseg upravni postopki, ki ga opravljajo zaposleni. Poleg tega so zaposleni dolžni voditi tudi postopke stalneganadzora, ki ga opredeljuje 6. točka 3. odstavka 17. člena Zakona o letalstvu. S tem se preverjanja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bilcertifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata. Prav tako pa sprejemanje zaščitnih ukrepov, pri čemer pa morajo biti uradne osebeagencije za izvajanje stalnega nadzora usposobljene za inšpektorje. Tretjo vrsta postopkov, ki jih vodijo pooblaščene uradne osebe v agencijiskladno z Zakonom o letalstvu ter drugimi letalskimi predpisi in pravnimi akti, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, pa predstavlja nadzor nadizvajanjem letalskih predpisov, torej inšpekcijski nadzor. Zaradi navedenega realno stanje opravljenega dela agencije predstavlja upravnastatistika. Predvsem glede varnosti se na letalih izvajajo inšpekcije SAFA (Safety Assessment of Foreign Aircraft), SACA (Safety Assessment ofCommunity Aircraft), SANA (Safety Assessment of National Aircraft). Podatke se posreduje v centralno bazo podatkov Evropske agencije zacivilno letalstvo, ki jih obdela in posreduje EK kot oceno varnosti za posamezne letalske družbe, in sicer znotraj EU in iz tretjih držav. Na podlagiteh nadzorov se izdelujejo »črne liste prevoznikov«.

Agencija je v letu 2016 pripravila tudi 17 strokovnih gradiv, in sicer na področju letalskega osebja, plovnosti, letalskih opearcij, letališč,varovanja in navigacijskih služb zračnega prometa. Na osnovi tega so bili v letu 2016 sprejeti naslednji predpisi: - Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij inosebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (Uradni list RS, št. 3/16),- Pravilnik o izvajanju izven letaliških vzletov in pristankov helikopterjev (Uradni list RS, št. 83/16),- Uredba o izvajanju uredbe (EU) o poročanju, analizi in spremljanje dogodkov v civilnem letalstvu (Ur. l. RS, št. 37/16), - Pravilnik o usposabljanju in preizkusu znanja za strokovno osebje gasilsko reševalne in gasilske službe na bolnišničnih heliportih (Ur. l. RS, št.58/16),- Pravilnik o infrastrukturi in službah na heliportih za lastne potrebe (Ur. l. RS, št. 53/16),- Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Ur. l. RS, št. 52/16),- Pravilnik o padalstvu (Ur. l. RS, št. 32/16),- Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Ur. l. RS, št. 49/16),- Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovni usposobljenosti letalskih nadzornikov in nadzornikov (Ur. l. RS, št. 36/16).

Poleg navedenih sta bila v pripravi še Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službezračnega prometa in Pravilnik o vzletiščih.

V letu 2016 so bili poleg navedenih sprejeti še naslednji predpisi in drugi akti: - Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o letalstvu (ZLet) (Ur. l. RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16),- Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu (sklep Vlade Republike Slovenije št. 37200-4/2016/4 z dne 28. 7. 2016),- Uredba o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena (Ur. l. RS, št. 52/16),- Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (Ur. l. RS, št. 25/16),


Stran 43 od 163

- Pravilnik o letališčih (Ur. l. RS, št. 86/16).- Program usposabljanja osebja služb informacij za letenje (FIS) in dodatnega usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa, Verzija 1.0,- Program usposabljanja drugega strokovnega osebja navigacijskih služb zračnega prometa, verzija 1. 2 z dne 29. 1. 2016 in- Sklep o spremembi v klasifikaciji zračnega prostora Republike Slovenije, št.: 372-16/2016/2-00851413 z dne 5. 4. 2016.

Ministrstvo je v letu 2016 zagotovilo sredstva za povračilo stroškov izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa za vse lete, ki so biliv skladu z veljavnimi predpisi izvzeti od plačila pristojbin. Dejanska realizacija je bila nižja od predvidene zato, ker rast prometa po številu letov invrsti prometa ni dosegla pričakovane ravni. Gre za posebno kategorijo letov, ki je odvisna zlasti od političnih okoliščin, odločitev držav zaizvajanje letov z državnimi zrakoplovi in vremena ne pa od gospodarskih kazalcev.

Glede na to, da se na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Portorož soočajo z nizkim obsegom prometa in posledično s težavami priobratovanju, se zaradi zagotavljanja javnega interesa v skladu z Zakonom o letalstvu izvajajo ustrezne storitve, ki omogočajo nemotenodelovanje letaliških služb. Ministrstvo je v 2016 nadaljevalo s pripravo dokumentacije za izbor koncesionarja za letališče Edvarda RusjanaMaribor, ki naj bi opravljal letališke storitve. Sprejeta je bila odločitev, da se ne nadaljuje z izborom koncesionarja pač pa, da se na podlagi določbpredpisov, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, objavi javno zbiranje ponudb za oddajo nepremičnin inopreme v lasti RS v najem.

Glede na izražen javni interes je bila Aerodromu Portorož, d.o.o. kot služnostnemu upravičencu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 zdne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 325, 24. 12. 2013) inUredbo o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena (Uradni list RS št. 52/16) avgusta 2016 dodeljena »de minimis«pomoč.

Med ministrstvom in KZPS, d.o.o. je bila v letu 2016 podpisana pogodba o najemu kontrolnega stolpa Brnik. V skladu s tem je bil pripravljenplan investicij za petletno obdobje. Za leto 2016 sta bila načrtovana ukrepa za preprečitev gnezdenja ptic lastovic na objektu kontrolni stolp invgradnja vmesnika na sistemu javljanja požara. Do realizacije ni prišlo zaradi prekratkega obdobja za oddajo in izvedbo potrebnih aktivnosti. Vzačetku leta 2017 je bil izveden ukrep za preprečitev gnezdenja ptic lastovic na objektu.

Republika Slovenija je z namenom znižanja terminalne pristojbine za izboljšanje poslovnega okolja za razvoj civilnega letalstva, z javnimi sredstviv letu 2016 posegla v stroškovno bazo Republike Slovenije za storitve v terminalu. S tem posegom se je ob ohranjenem enotnem območjuzaračunavanja terminalne pristojbine v Republiki Sloveniji vzpostavila okoliščina, ko nizek promet na Letališču Edvarda Rusjana Maribor inLetališču Portorož ne vpliva na določanje cene na enoto storitve na največjem letališču Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Na podlagi posega vstroškovno bazo Republike Slovenije za storitve v terminalu letalski prevozniki na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana posredno ne plačujejo zaizvajanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa na ostallih dveh javnih letališčih za mednarodni zračni promet.

2411-11-0004 - Upravljanje civilnega letalstvaOpis ukrepa

Namen ukrepa je zagotavljanje nadomestil za izvzete lete, ki jih mora Republika Slovenija poravnati skladno s prevzetimi obveznostmi izmednarodnih sporazumov in pogodb. Ukrep zajema tudi izboljšanje varnosti v civilnem letalstvu, izvajanje strokovnih nalog, odločanje vupravnih zadevah, izvajanje regulativnih in nadzornih nalog, povezanih z varnostjo zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva ternadzor nad izvajanjem letalskih predpisov in pravnih aktov ter s tem povezanih prekrškovnih postopkov. Izboljšanje varnosti v civilnemletalstvu zajema tudi pripravo strokovnih gradiv, predlogov predpisov, varnostnih študij, analiz, programov in drugih aktov za razvoj tervzpodbujanje varnosti letenja, vzpostavitev sistema poročanja o dogodkih in pripravo drugih ukrepov za izboljšanje varnosti. Naloge izvajapoleg resornega ministrstva še Javna agencija za civilno letalstvo. Poleg navedenega se preko neodvisnega preiskovalnega organa vodijoaktivnosti preiskav letalskih nesreč in incidentov. Temeljni cilj preiskav letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov je izboljšanje varnostiletenja z zagotavljanjem hitrega in učinkovitega vodenja preiskav, s ciljem preprečevanja nesreč in incidentov v prihodnosti in izvajanjepreventivnih aktivnosti preiskovalnega organa.



Neposredni učinki

C0565 - Razvoj civilnega letalstvaPrispeva k rezultatu: C1699 - Povečanje varnosti zračnega prometa


Zagotavljanje zahtevane ravni varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji, ki se opredeljuje s programom letalske varnosti RepublikeSlovenije, vključuje predvsem pripravo predpisov in drugih aktov za razvoj ter vzpodbujanje varnosti letenja, vzpostavitev sistema poročanja odogodkih, pripravo ukrepov za izboljšanje varnosti, zagotovitev konkurenčnosti slovenskih letališč itd. Razvoj civilnega letalstva vključuje tudiizpolnitev obveznosti v skladu z Uredbo (ES) 540/2004, Uredbo (ES) 1794/2006 in Uredbo o terminalni pristojbini za storitve navigacijskih službzračnega prometa glede povračila stroškov storitev navigacijskih služb zračnega prometa za zrakoplove, ki so oproščeni plačila teh storitev.Javna agencija za civilno letalstvo RS je v sklopu tega osredotočena na varnost civilnega letalstva ter zagotavljanje pogojev za stalen razvojcivilnega letalstva v Republiki Sloveniji.


Zagotavljanje zahtevane ravni varnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji, ki se opredeljuje s programom letalske varnosti RepublikeSlovenije, vključuje predvsem pripravo predpisov in drugih aktov za razvoj ter spodbujanje varnosti letenja, vzpostavitev sistema poročanja odogodkih, pripravo ukrepov za izboljšanje varnosti, zagotovitev konkurenčnosti slovenskih letališč, izvajanje preiskav letalskih nesreč in


Stran 44 od 163

incidentov ipd.

Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije opravlja strokovne naloge, odloča v upravnih zadevah, izvaja regulativne in nadzornenaloge, povezane z varnostjo zračnega prometa in varovanjem civilnega letalstva, ter nadzoruje izvajanje letalskih predpisov, ki veljajo oziromase uporabljajo v Republiki Sloveniji in so v njeni pristojnosti, in s temi predpisi povezane prekrškovne postopke, razen s tem povezanih nalog, zakatere so pristojni organi Evropske unije in ministrstvo, pristojno za promet. Z namenom povečanja varnosti zračnega prometa je agencija v letu2016 opravila 367 inšpekcijskih nadzorov na različnih področjih delovanja. V teku leta so se poleg načrtovanih odvijajo tudi dodatni nadzori, kiso posledica analize prejetih poročil iz sistema obveznega in neobveznega poročanja o dogodkih, dogodkov v letalstvu v globalnem smislu,spremembe normativnih aktov, števila in obsega letalskih prireditev, itd. V agenciji predstavljajo največji obseg upravni postopki, ki gaopravljajo zaposleni. Agencija je v letu 2016 pripravila tudi 17 strokovnih gradiv, in sicer na področju letalskega osebja, plovnosti, letalskihoperacij, letališč, varovanja in navigacijskih služb zračnega prometa.

Ministrstvo je v letu 2016 zagotovilo sredstva za povračilo stroškov izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa za vse lete, ki so biliv skladu z veljavnimi predpisi izvzeti od plačila pristojbin. Glede na to, da se na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Portorož soočajo z nizkimobsegom prometa in posledično s težavami pri obratovanju, se zaradi zagotavljanja javnega interesa v skladu z Zakonom o letalstvu izvajajoustrezne storitve, ki omogočajo nemoteno delovanje letaliških služb. Med ministrstvom in KZPS, d.o.o. je bila v letu 2016 podpisana pogodba onajemu kontrolnega stolpa Brnik. V skladu s tem je bil pripravljen plan investicij za petletno obdobje. Republika Slovenija je z namenom znižanjaterminalne pristojbine za izboljšanje poslovnega okolja za razvoj civilnega letalstva, z javnimi sredstvi v letu 2016 posegla v stroškovno bazoRepublike Slovenije za storitve v terminalu.

Med pomembnimi aktivnostmi je tudi izvajanje preiskav letalskih nesreč in incidentov, katerih cilj je, z izdajanjem varnostnih priporočil inizvajanjem preventivnih dejavnosti, izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega opravljanja preiskav.


Priprava strokovnih gradiv, študij, analiz, izdanih predpisov, opravljenih inšpekcijskih nadzorov ter spodbujanje varnosti letenja, pripravaukrepov za izboljšanje varnosti, zagotovitev konkurenčnosti slovenskih letališč ipd. prispeva k zagotavljanju zahtevane ravni varnosti civilnegaletalstva v Republiki Sloveniji in evropskem prostoru.

Kazalniki




I03768 Število izdelanih predpisov Število 2010 5,00 2012 5,00 5,002013 5,00 7,002014 3,00 5,002015 3,00 6,002016 3,00 17,002017 3,00

I03772 Povračilo stroškov storitev navigacijskih služb zračnegaprometa

% 2010 100,00 2012 100,00 100,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

I07038 Opravljeni inšpekcijski nadzori Število 2011 146,00 2012 160,00 185,002013 200,00 388,002014 200,00 288,002015 200,00 844,002016 220,00 367,002017 250,00

I07039 Priprava strokovnih gradiv za sprejem predpisov Število 2011 4,00 2012 5,00 12,002013 6,00 10,002014 6,00 12,002015 6,00 16,002016 7,00 17,002017 8,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03768 Število izdelanih predpisov"Na podlagi strokovnih gradiv agencije je bilo v letu 2016 izdelanih 9 predpisov in sicer: Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o stalniplovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UR. l. RS, št.3/16); Pravilnik o izvajanju izven letaliških vzletov in pristankov helikopterjev (UR. l. RS, št. 93/16); Uredba o izvajanju uredbe (EU) o poročanju,analizi in spremljanje dogodkov v civilnem letalstvu (Ur. l. RS, št. 37/16); Pravilnik o usposabljanju in preizkusu znanja za strokovno osebjegasilsko reševalne in gasilske službe na bolnišničnih heliportih (Ur. l. RS, št. 58/16); Pravilnik o infrastrukturi in službah na heliportih za lastnepotrebe (Ur. l. RS, št. 53/16); Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Ur. l. RS, št. 52/16); Pravilnik o padalstvu (Ur. l. RS, št. 32/16); Pravilniko ultralahkih letalnih napravah (Ur. l. RS, št. 49/16); Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovni usposobljenosti letalskih nadzornikov innadzornikov (Ur. l. RS, št. 36/16). Poleg navedenih predpisov, so bili v letu 2016 izdelani še: Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o letalstvu(ZLet) (Ur. l. RS, št. 81/10 – UPB4 in 46/16); Državni program upravljanja varnosti v civilnem letalstvu (sklep Vlade Republike Slovenije št. 37200-4/2016/4 z dne 28. 7. 2016); Uredba o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena (Ur. l. RS, št. 52/16); Uredba o izvajanju


Stran 45 od 163

Uredbe Komisije (EU) o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (Ur. l. RS, št. 25/16); Pravilnik o letališčih (Ur. l. RS, št.86/16); Program usposabljanja osebja služb informacij za letenje (FIS) in dodatnega usposabljanja kontrolorjev zračnega prometa, Verzija 1.0;Program usposabljanja drugega strokovnega osebja navigacijskih služb zračnega prometa, verzija 1. 2 z dne 29. 1. 2016 in Sklep o spremembi vklasifikaciji zračnega prostora Republike Slovenije, št.: 372-16/2016/2-00851413 z dne 5. 4. 2016. Poleg navedenih sta bila v pripravi še Uredba oizvajanju Uredbe Komisije (EU) o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa in Pravilnik o vzletiščih.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03772 Povračilo stroškov storitev navigacijskih službzračnega prometa"

Ministrstvo je v letu 2016 zagotovilo sredstva za povračilo stroškov izvajanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa za vse lete, ki so biliv skladu z veljavnimi predpisi izvzeti od plačila pristojbin. Gre za posebno kategorijo letov, ki je odvisna zlasti od političnih okoliščin, odločitevdržav za izvajanje letov z državnimi zrakoplovi in vremena ne pa od gospodarskih kazalcev.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07038 Opravljeni inšpekcijski nadzori"Z namenom povečanja varnosti zračnega prometa je agencija v letu 2016 opravila 367 inšpekcijskih nadzorov na različnih področjih delovanja. Vteku leta so se poleg načrtovanih odvijajo tudi dodatni nadzori, ki so posledica analize prejetih poročil iz sistema obveznega in neobveznegaporočanja o dogodkih, dogodkov v letalstvu v globalnem smislu, spremembe normativnih aktov, števila in obsega letalskih prireditev, itd.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07039 Priprava strokovnih gradiv za sprejem predpisov"Agencija je v letu 2016 pripravila 17 strokovnih gradiv, in sicer na področju letalskega osebja, plovnosti, letalskih operacij, letališč, varovanja innavigacijskih služb zračnega prometa. Na osnovi tega je bilo v letu 2016 sprejetih devet predpisov: -Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) ostalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (Uradnilist RS, št. 3/16), -Pravilnik o izvajanju izven letaliških vzletov in pristankov helikopterjev (Uradni list RS, št. 83/16), -Uredba o izvajanju uredbe(EU) o poročanju, analizi in spremljanje dogodkov v civilnem letalstvu (Ur. l. RS, št. 37/16), -Pravilnik o usposabljanju in preizkusu znanja zastrokovno osebje gasilsko reševalne in gasilske službe na bolnišničnih heliportih (Ur. l. RS, št. 58/16), -Pravilnik o infrastrukturi in službah naheliportih za lastne potrebe (Ur. l. RS, št. 53/16), -Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov (Ur. l. RS, št. 52/16), -Pravilnik o padalstvu (Ur. l. RS,št. 32/16), -Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah (Ur. l. RS, št. 49/16), -Pravilnik o spremembi Pravilnika o strokovni usposobljenosti letalskihnadzornikov in nadzornikov (Ur. l. RS, št. 36/16). Poleg navedenih sta bila v pripravi še Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (EU) o določitviskupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa in Pravilnik o vzletiščih.

C3736 - Preiskovanje letalskih nesreč in incidentovPrispeva k rezultatu: C1699 - Povečanje varnosti zračnega prometa


Temeljni cilj preiskav letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov je izboljšanje varnosti letenja z zagotavljanjem hitrega in učinkovitegavodenja preiskav, s ciljem preprečevanja nesreč in incidentov v prihodnosti in izvajanje preventivnih aktivnosti preiskovalnega organa.


Preiskovalni organ v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu ima osnovni cilj zmanjšati število dogodkov - letalskih nesreč in incidentov inpovečati raven varnosti v civilnem letalstvu in s tem okrepiti zaupanje javnosti v letalski promet. V letu 2016 se je v Republiki Sloveniji pripetiloosem (8) letalskih nesreč za katere je neodvisni organ Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov uvedel preiskave. Skupno je imelpreiskovalni organ v letu 2016 odprtih 32 preiskav letalskih nesreč in 2 preiskavi resnih incidentov. V letu 2016 je preiskovalni organ zaprl 11odprtih preiskav. Z javno objavo končnih poročil sta bili zaključeni 2 preiskavi, objavljenih je bilo 5 uvodnih poročil.


S hitrimi preiskavami nesreč in incidentov v civilnem letalstvu in s proaktivnimi aktivnostmi iz delovnega področja preiskovalnega organa seizboljšuje varnost, kar pomaga preprečevati nastanek tovrstnih dogodkov v prihodnosti.


I03776 Število nesreč in incidentov Število 2009 7,00 2012 6,00 9,002013 6,00 14,002014 8,00 8,002015 8,00 14,002016 8,00 8,002017 8,00

I07692 Število incidentov Število 2011 4,00 2012 4,00 2013 4,00 2014 4,00 1,002015 5,00 1,002016 5,00 6,002017 5,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03776 Število nesreč in incidentov"S kazalnikom se meri skupno število letalskih nesreč po definiciji iz 1. točke 2. člena Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč in incidentov -


Stran 46 od 163

Uredba (EU) št. 996/2010. Za incidente je ločen kazalnik. V letu 2016 se je v Republiki Sloveniji pripetilo osem (8) letalskih nesreč, za katere jeneodvisni organ, Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, uvedel preiskave. Skupno je imel preiskovalni organ v letu 2016 odprtih32 preiskav letalskih nesreč, 11 preiskav se je zaprlo. Z javno objavo končnih poročil sta bili zaključeni 2 preiskavi, objavljenih je bilo 5 uvodnihporočil.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07692 Število incidentov"Skupno število dogodkov v kategoriji letalskih incidentov po definiciji iz 7. in 16. točke 2. člena Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč inincidentov - Uredba (EU) št. 996/2010. V zvezi z dogodki je bil opravljen postopek vrednotenja in analize, opravljena so bila tudi poizvedovanja vcilju ugotavljanja vpliva na letalsko varnost, vendar za noben incident ni bila odprta preiskava.


I03776 Število letalskih nesreč in incidentov v tekočem letu. Za prihodnje je nesreče in incidente nemogoče napovedovati, zato ocena izhaja iz povprečjazadnjih 8 let.


ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZJA Zakon o javnih agencijah (ZJA)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZLet-UPB4 Zakon o letalstvu (uradno prečiščeno besedilo) (ZLet-UPB4)ZSPJS-UPB7 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)

2411-11-S005 - Spodbujanje razvoja letalskega prometa


PV Proračunski viri 1.781.000,00 931.363,70 931.363,70 52,29

Neposredni učinki

C0566 - Spodbujanje obratovanja letališčPrispeva k rezultatu: C1697 - Odprtje novih letalskih linij


Zaradi javnega interesa se za nadaljnji razvoj letališč in z njim povezanih dejavnosti zagotavljajo sredstva za nemoteno obratovanje dveh javnihletališč za mednarodni zračni promet v pogojih gospodarske javne službe.


Glede na to, da se na letališčih Edvarda Rusjana Maribor in Portorož soočajo z nizkim obsegom prometa in posledično s težavami priobratovanju, se zaradi zagotavljanja javnega interesa v skladu z Zakonom o letalstvu izvajajo ustrezne storitve, ki omogočajo nemotenodelovanje letaliških služb. Ministrstvo je v 2016 nadaljevalo s pripravo dokumentacije za izbor koncesionarja za letališče Edvarda RusjanaMaribor, ki naj bi opravljal letališke storitve. Sprejeta je bila odločitev, da se ne nadaljuje z izborom koncesionarja pač pa, da se na podlagi določbpredpisov, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, objavi javno zbiranje ponudb za oddajo nepremičnin inopreme v lasti RS v najem. Glede na izražen javni interes je bila Aerodromu Portorož, d.o.o. kot služnostnemu upravičencu v skladu z UredboKomisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni listEU L 325, 24. 12. 2013) in Uredbo o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena (Uradni list RS št. 52/16) avgusta 2016dodeljena »de minimis« pomoč.


Spodbujanje obratovanja letališč vpliva na razvoj letalskega prometa in njegove intenzivnosti ter dviguje gospodarski in socialni razvoj regij terzagotavlja večjo mobilnost prebivalstva.

Kazalniki




I07898 Zagotavljanje obratovanja letališč za mednarodni zračnipromet

število 2014 2,00 2015 2,00 2,002016 2,00 2,002017 2,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07898 Zagotavljanje obratovanja letališč za mednarodni


Stran 47 od 163

zračni promet"Zaradi javnega interesa se je v skladu z Zakonom o letalstvu izvajalo ustrezne storitve, ki so omogočale nemoteno delovanje letaliških služb in stem obratovanje letališča Edvarda Rusjana Maribor in letališča Portorož.

C6970 - Spodbujanuje poslovnega okolja prevoznikov in obratovalcev letališčaPrispeva k rezultatu: C1697 - Odprtje novih letalskih linij


S predlaganim sistemskim ukrepom znižanja cene na enoto storitve na terminalu in s tem ugodnejšega poslovnega okolja za uporabnikeslovenskih letališč naj bi se prispevala h konkurenčnejšem poslovnem okolju za prevoznike in obratovalce letališč. Kljub temu je cena enotestoritev eden od mnogih dejavnikov, ki vpliva na odločitve letalskih prevoznikov o uporabi posameznega letališča. Delež stroškov pristojbin vstrukturi stroškov letalskih prevoznikov je v primerjavi s stroškom goriva relativno majhen, glavni dejavnik odločanja pa je seveda ustreznopovpraševanje in možnost prodaje ponujenih storitev/letalskih sedežev na strani prevoznikov. Namen predlaganega ukrepa je začasno znižanjecene do trenutka, ko bo cena lahko zaradi povečanja prometa ostala na željenem nivoju. Vendar je obseg enot storitve odvisen od dejavnikov(splošne gospodarske razmere, politične in varnostne krize, cena goriv, turistični tokovi, itd.).


Republika Slovenija je z namenom znižanja terminalne pristojbine za izboljšanje poslovnega okolja za razvoj civilnega letalstva, z javnimi sredstviv letu 2016 posegla v stroškovno bazo Republike Slovenije za storitve v terminalu. S tem posegom se je ob ohranjenem enotnem območjuzaračunavanja terminalne pristojbine v Republiki Sloveniji vzpostavila okoliščina, ko nizek promet na Letališču Edvarda Rusjana Maribor inLetališču Portorož ne vpliva na določanje cene na enoto storitve na največjem Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Na podlagi posega vstroškovno bazo Republike Slovenije za storitve v terminalu letalski prevozniki na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana posredno ne plačujejo zaizvajanje storitev navigacijskih služb zračnega prometa na ostalih dveh javnih letališčih za mednarodni zračni promet.


Spodbujanje poslovnega okolja prevoznikov in obratovalcev letališča pozitivno vpliva na razvoj letalskega prometa in njegovo intenzivnost terdviguje gospodarski in socialni razvoj regij ter zagotavlja večjo mobilnost prebivalstva.


I08566 Število enot storitev število 2014 11.162,00 2015 11.750,00 2016 12.602,00 11.640,002017 12.697,00 2018 12.786,00 2019 12.837,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08566 Število enot storitev"Rast in struktura prometa v letu 2016 ni dosegla predvidenega obsega. Razloge je iskati v ekonomskih okoliščinah, ki določajo privlačnostslovenskih letališč za tuje in domače prevoznike. Cena na enoto storitve namreč ni odločilni dejavnik v procesu odločanja letalskega prevoznikaza izvajanje operacij iz slovenskih javnih letališč za mednarodni zračni promet.

2430-17-S001 - Ukrepi na kontrolnih stolpih zračnega prometa

Neposredni učinki13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1305 - Vodni promet in infrastruktura130501 - Razvoj pomorstva in prometa po celinskih vodahOpis podprograma

Ključne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti s področja hidrografije in kartografije, aktivnosti v zvezi z urejanjem premoženjsko pravnihrazmerij v koprskem pristanišču, aktivnosti na področju plovbe po celinskih vodah, aktivnosti na področju pomorskih avtocest, uveljavitvenovih intermodalnih logističnih verig, izboljšanja dostopnosti trgov po vsej Evropi, razbremenitve preobremenjenega evropskega cestnegasistema ter naloge preiskovalnega organa v pomorskem prometu. Pravno podlago za slednje določa Zakon o spremembah in dopolnitvahPomorskega zakonika.

Ministrstvo sodeluje pri izvedbi nalog s področja hidrografije in kartografije v skladu z določili Pomorskega zakonika z Geodetskim inštitutomSlovenije, ki opravlja javno službo na področju hidrografske dejavnosti.

Na področju hidrografije sta se v letu 2016 izvedli stalni nalogi - zagotavljanje tehnične pomoči in svetovanje na področju hidrografske


Stran 48 od 163

dejavnosti in vzdrževanje hidrografskih baz in podatkov ter distribucija uporabnikom. Izvedene so bile hidrografske meritve slovenskega morja(prvi del meritev) za potrebe rednega posodabljanja pomorskih kart vse skladno s priporočili Mednarodne hidrografske organizacije IHO,posodobljen in nadgrajen je bil sistem vzdrževanja, vodenja in distribucije hidrografskih podatkov, začela se je izvajati naloga povezana zdoločitvijo državnega globinskega referenčnega sistema na morju (triletna naloga). Na področju celinskih voda v letu 2016 ni bilo realiziranihnalog v zvezi s pripravo študij na tem področju. Postopki pridobivanja zemljišč znotraj območja koprskega pristanišča (nakupa ali zamenjave) sov teku. Nakup zemljišč znotraj območja koprskega pristanišča ni bil izveden kot načrtovano zaradi nepričakovanih dolgotrajnih postopkov pripoizvedbi glede fizičnih oseb, ki naj bi bili lastniki zemljišč v koprskem pristanišču ter zaradi še nerešenih vprašanj povezanih z lastništvomzemljišč znotraj območja pristanišča Nekatera zemljišča so predmet tožbe med Republiko Slovenijo in Mestno občino Koper, težavo jepredstavljala tudi novoustanovljena občina Ankaran in s tem dolgotrajni postopki vzpostavitve delitvene bilance med občino Ankaran inObčino Koper.

S ciljem izboljšanja varnosti v pomorskem prometu je za preiskovanje pomorskih nesreč in incidentov pristojen preiskovalni organ. V letu 2016 jeorgan vpeljal preiskovalne postopke za 8 nesreč in 1 incident, kar je za 3 dogodke več kot v primerjavi z letom 2015, ko je bila vpeljana preiskavaza 5 nesreč. Vse vpeljane nesreče so v različnih fazah preiskovalnega postopka. Preiskane bodo predvidoma zaključene v letu 2017. V letu 2016 jebilo zaključenih 5 preiskav nesreč, izdana so bila 3 varnostna priporočila, ki so naslovljena na ponudnika pristaniških storitev, ladjarja inupravljavca pristaniške infrastrukture.

2430-13-S016 - Razvoj pomorstva in prometa po celinskih vodah



Neposredni učinki

C0567 - Spodbujanje razvoja pomorstvaPrispeva k rezultatu: C6332 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu


Ključne naloge se nanašajo na izvajanje aktivnosti hidrografskih meritev, vzdrževanja hidrografskih podatkov, izdelave in vzdrževanja pomorskihkart in publikacij, odkupov zemljišč in zamenjave zemljišč in drugih aktivnosti povezanih z razpolaganjem z zemljišči ter pripravo strokovnorazvojnih nalog za: • izboljšanje varnosti in učinkovitosti pomorskega prometa ter prometa po celinskih vodah, celotno pokritost slovenskegamorja s pomorskimi kartami in meritvami, obnavljanje hidrografskih meritev v skladu s priporočili mednarodne hidrografske organizacije (IHO); •uveljavitev novih intermodalnih logističnih verig, izboljšanje dostopnosti trgov po vsej Evropi, razbremenitev preobremenjenega evropskegacestnega sistema; • uresničitev določila Koncesijske pogodbe sklenjene med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d., da postanejo vsa zemljiščana območju koprskega tovornega pristanišča last Republike Slovenije. Trenutno stanje izkazuje, da: • je varnost in učinkovitost pomorskegaprometa trenutno še nekoliko pomanjkljiva. V Sloveniji še nimamo celotne pokritosti slovenskega morja s pomorskimi kartami in meritvami. • jepreobremenjen evropski cestni sistem, saj je premalo intermodalnih logističnih verig in pomanjkljiva dostopnost trgov po vsej Evropi. •lastništvo zemljišč na območju koprskega tovornega pristanišča še ni urejeno.


Ministrstvo sodeluje pri izvedbi nalog s področja hidrografije in kartografije v skladu z določili Pomorskega zakonika z Geodetskim inštitutomSlovenije, ki opravlja javno službo na področju hidrografske dejavnosti. Na področju hidrografije se je v letu 2016 zagotavljala tehnična pomočin svetovanje na področju hidrografske dejavnosti in vzdrževanje hidrografskih baz in podatkov ter distribucija uporabnikom. Med letom se jeizkazalo, da je potrebno nujno izvesti hidrografske meritve slovenskega morja (prvi del meritev). Rezultati meritev so med drugim potrebni zaradiizvede kohezijskega projekta poglabljanja morskega dna v bazen II in bazena II, za potrebe rednega posodabljanja pomorskih kart vse skladno spriporočili Mednarodne hidrografske organizacije IHO. Posodobljen in nadgrajen je bil sistem vzdrževanja, vodenja in distribucije hidrografskihpodatkov, začela se je izvajati naloga povezana z določitvijo državnega globinskega referenčnega sistema na morju (triletna naloga). Skladno znavedenim in zaradi omejenih proračunskih sredstev, naloga "Izdelava pomorskih kart v državnem koordinatnem sistemu" v letu 2016 ni bilarealizirana. Prav tako se v letu 2016 niso izvedle naloge v zvezi s pripravo študij na področju celinskih voda. Postopki pridobivanja zemljiščznotraj območja koprskega pristanišča (nakupa ali zamenjave) so v teku. Cilj je, da postane Republika Slovenija lastnica vseh nepremičninznotraj območja edinega slovenskega tovornega pristanišča. Trenutno so nekatera zemljišča še v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb.


Aktivnosti spodbujanja razvoja pomorstva prispevajo k večji pokritosti slovenskega morja s pomorskimi kartami in s tem k večji varnosti plovbe.Poleg tega se ukrepi usmerjajo k uresničevanju cilja, da postane Republika Slovenija lastnica vseh zemljišč v koprskem tovornem pristanišču. Tobo omogočalo racionalnejše opravljanje koncesijske dejavnosti Luke Koper, ki prispeva k rasti tovornega in potniškega ladijskega prometa.

Kazalniki


IZH.VREDNOST LETO PLANIRANA VRED. DOSEŽENA VRED. ZR

I001206 Izdelane karte in publikacije na področjuhidrografije

Število 2010 10,00 2012 1,00 1,002013 1,00 1,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 1,00


Stran 49 od 163

I03767 Nakup zemljišč v Luki Koper d.d. m2 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 36.887,00 712,502014 24.600,00 0,002015 0,00 0,002016 90.136,00 0,002017 68.705,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001206 Izdelane karte in publikacije na področjuhidrografije"

V letu 2016 ni bila izdelana nobena pomorska karta. Prvotno je bila planirana izdelava naloge "Pomorske karte v državnem koordinatnemsistemu", ki pa zaradi nujnosti izvedbe drugih nalog s področja hidrografije in kartografije in omejenih proračunskih sredstev ni bila realizirana.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03767 Nakup zemljišč v Luki Koper d.d. "Nakup zemljišč znotraj območja koprskega pristanišča ni bil izveden kot načrtovano zaradi nepričakovanih dolgotrajnih postopkov pri poizvedbiglede fizičnih oseb, ki naj bi bili lastniki zemljišč v koprskem pristanišču ter zaradi še nerešenih vprašanj povezanih z lastništvom zemljišč znotrajobmočja pristanišča. Nekatera zemljišča so predmet tožbe med Republiko Slovenijo in Mestno občino Koper, težavo je predstavljala tudinovoustanovljena Občina Ankaran in s tem dolgotrajni postopki vzpostavitve delitvene bilance med Občino Ankaran in Mestno občino Koper.

C6464 - Spodbujanje prometa po celinskih vodahPrispeva k rezultatu: C6331 - Vzpostavitev mednarodne plovne poti po reki Savi


Ključne naloge se nanaša na izdelavo Študije prilagoditve hidrografskega nasipa za nemotečo kasnejšo izgradnjo splavnice pri HE Brežice indokumentacije na področju vzpostavitve plovbe po celinskih vodah vse s ciljem vzpostavitve plovnosti po celinskih vodah in večje varnosticelinske plovbe.


Študije na področju plovbe po celinskih vodah ("Izdelava idejne zasnove za splavnico pri HE Mokrice" in "Študija prilagoditvehidroenergetskega nasipa za nemotečo kasnejšo izgradnjo splavnice pri HE Mokrice") še nista bili izdelani, ker v tej fazi zaradi nejasnosti pridoločanju plovnih poti njihova realizacija ne bi bila smiselna. S kasnejšo izdelavo študij se bodo pridobili ustrezni podatki, potrebni za realizacijopredvidenih investicij.


Izdelava študij je predpogoj za vzpostavitev plovnosti po reki Savi.

Kazalniki




I07155 Študije in dokumentacija na področju vzpostavitve celinskeplovbe

število 2012 0,00 2012 0,00 2013 2,00 0,002014 2,00 0,002015 2,00 0,002016 1,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07155 Študije in dokumentacija na področju vzpostavitvecelinske plovbe"

Planirani študiji v letu 2016 nista bili realizirani, ker v tej fazi zaradi nejasnosti pri določanju plovnih poti njihova realizacija še ni bila smiselna.

C6585 - Preiskovanje pomorskih nesreč in nesreč na celinskih vodahPrispeva k rezultatu: C6332 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu


Aktivnosti organa za preiskovanje pomorskih nesreč in incidentov so usmerjene k uspešnemu izvajanju preiskovalnih postopkov, preiskavpomorskih nesreč in incidentov ter nesreč na celinskih plovnih poteh, s ciljem ugotavljanja vzrokov za nastanek nesreč ali incidentov terpripravo varnostnih priporočil vpletenim subjektom, agencijam ali ministrstvom. Cilj varnostnih priporočil je zagotoviti večjo varnost vprihodnje, preprečevanje podobnih nesreč in predvsem odprava morebitnih zakonskih pomanjkljivosti na določenem področju. Varnostnapriporočila so osnova za spremembo pozitivne zakonodaje na določenem področju. O opravljenih preiskavah pomorskih nesreč in incidentov seporoča v Evropsko platformo pomorskih nesreč in incidentov, katera deluje v okviru EMSA (Evropska agencija za pomorsko varnost) ter


Stran 50 od 163

poroča v Evropsko platformo pomorskih nesreč in incidentov, katera deluje v okviru EMSA (Evropska agencija za pomorsko varnost) terizvajanje poročil Mednarodni pomorski organizaciji (IMO).


S ciljem izboljšanja varnosti v pomorskem prometu je za preiskovanje pomorskih nesreč in incidentov pristojen preiskovalni organ. V letu 2016 jeorgan vpeljal preiskovalne postopke za 8 nesreč in 1 incident, kar je za 3 dogodke več kot v primerjavi z letom 2015, ko je bila vpeljana preiskavaza 5 nesreč. Vse vpeljane nesreče so v različnih fazah preiskovalnega postopka. Preiskane bodo predvidoma zaključene v letu 2017. V letu 2016 jebilo zaključenih 5 preiskav nesreč. Ugotovljeno je bilo, da je varnost v pomorskem prometu na enakem nivoju kot v preteklosti, da se vrstenesreč in incidentov ponavljajo in da gre v vseh primerih za tehnične okvare v povezavi s človeškim faktorjem. Izdana so bila tudi 3 varnostnapriporočila, ki so naslovljena na ponudnika pristaniških storitev, ladjarja in upravljavca pristaniške infrastrukture.


Izdana so priporočila, katere mora naslovnik upoštevati pri svojem nadaljnjem delu. Zaradi določil zakonodaje pa preiskovalni organ ne morenadzirati realizacije priporočil s strani naslovnika.


I07859 Število nesreč in incidentov št 2014 5,00 2014 5,00 2015 5,00 5,002016 5,00 5,002017 5,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07859 Število nesreč in incidentov"Vrste nesreč: odpoved motorja pri vplovitvi v pristanišče 2x, poškodba plovila in/ali obale pri vplovitvi/izplovitvi iz pristanišča 2x, delovnanesreča na ladji 1x.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1306 - Trajnostna mobilnost130601 - Upravljanje prometne politikeOpis podprograma

V okviru upravljanja prometne politike so cilji usmerjeni predvsem k razvoju in dokončanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) znavezavo na osnovno prometno omrežje sosednjih držav ter izboljšanju delovanja obstoječega transportnega sistema v Sloveniji.

Čez ozemlje Republike Slovenije potekata dva koridorja jedrnega omrežja TEN-T: baltsko-jadranski koridor in sredozemski koridor.

V letu 2016 so bili doseženi cilji podprograma v okviru naslednjih ključnih projektov:- »Crocodile« - DARS d.d. je v obdobju 2013-2015 izvajal nadgradnjo ITS sistemov v tunelih (Karavanke, Markovec, Golovec, Ločica inJasovnik) nadgradnjo ITS sistemov na kritičnih odsekih (video nadzor, števci prometa) ter nadgradnjo centrov za nadzor in upravljanje prometa(RNC Kozina, RNC Ljubljana-nadgradnja sistema Kažipot). Ministrstvo je v okviru naloge za vzpostavitev Nacionalnega centra za upravljanjeprometa (NCUP) v 2015 izvedlo nabavo informacijske tehnologije, notranjo opremo prostorov in poskrbelo za izgradnjo dodatnih parkirišč. Zaslednje je bilo plačilo po končni situaciji izvršeno v letu 2016. V istem letu je bilo izvršeno tudi končno povračilo upravičencu v povezavi sstroški za izvedbo sistema za varnostni pregled vozil ter video nadzora za predor Golovec, obnovo prometne opreme ter izvedbo interventnihprehodov; - »Crocodile 2« - DARS d.d. bo v obdobju upravičenosti 2016-2018 izvajal nadgradnjo ITS sistemov na koridorskem AC omrežju z nadgradnjosistemov za nadzor in vodenje prometa na sekcijah. V 2016 je bila realizirana obnova elektro-strojne opreme v pokritem vkopu Maribor, izgradnjapodpornega sistema za zimsko službo MDSS in nadgradnja prometno-informacijskega sistema Kažipot; - Infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil - Srednjeevropski zeleni koridorji – čezmejna infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil,ki povezuje Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. SODO je kot sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo že vletu 2015 izvedel pilotno postavitev 26 multistandardnih polnilnih mest na koridorskem AC omrežju. V letu 2016 je bilo izvršeno povračilokončnemu upravičencu za izvedena dela v upravičenem obdobju. Poleg vgradnje temeljev za postavitev polnilnih postaj ter montažo hitrihpolnilnic je SODO zagotovil pravice priključevanja na transformatorske postaje in javno elektrodistribucijsko omrežje, sklenil soglasja inpogodbe o priključitvi na distribucijski sistem in razpolaganje z zemljišči ter izvedel vsa dela za talne označbe parkirnih prostorov, aktivnostiobveščanja javnosti in celotno grafično oblikovanje polnilnih postaj. Ministrstvo je v okviru projekta financiralo še izdelavo študije potreb inpreferenc voznikov glede polnilne infrastrukture za električna vozila, študije sinergij zelene energije v prometu in evalvacije hitrih polnilnicvzpostavljenih v okviru projekta CEGC;- Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP) - v letu 2016 se je zaključilo z aktivnostmi vzpostavitve NCUP. Izvedene so bile naslednjenaloge: izgradnja parkirišč, ureditev prostorov, nakup računalniške opreme, odkup zemljišč, prevodi in izvajanje ostalih storitev v zvezi zvzpostavitvijo. V letu 2016 so bi stroški povezani predvsem z opravljanjem strokovnih storitev. Pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje zadodatna parkirišča in prostore za NCUP v objektu nadzornega centra Dragomelj. Pripravljeni so bili različni dokumenti, med drugim interniprocesi in funkcije za delovanje NCUP. Od začetka leta 2016 se je pričelo z aktivnostmi za 2. fazo: integracijo upravljanja prometa v NCUP, ki se bonadaljevala do 2019 in obsega izvedbo sistemov za operativno delovanje NCUP po 2020, ko postane osrednji in hkrati najvišji strateški organ napodročju upravljanja prometa v Sloveniji. Aktivnosti obsegajo: uvedbo podatkovnega skladišča, uvedbo dinamičnega simulacijskegaprometnega modela, uvedbo pridobivanja masovnih podatkov gibanja vozil z integracijo podatkov in sistemov v realnem času in vzpostavitev


Stran 51 od 163

nacionalne točke dostopa za cestne in prometne podatke (National Access Point). V letu 2016 v okviru aktivnosti Inženiring, tehnična podporain prenos znanja je bila izdelana tehnična dokumentacija za aktivnosti A1 do A4 - strokovne storitve vezane na specifikacije za podatkovnoskladišče in pridobivanje masovnih podatkov gibanja vozil, specifikacije za model urnega prometa in dinamičnega simulacijskega modela,specifikacije za vzpostavitev nacionalne točke dostopa za cestne in prometne podatke, virtualizacija strežnikov in postavitev SQL podatkovnihbaz, vzpostavitev sistema varnostnega kopiranja podatkov, vzpostavitev aktivnega direktorija (AD) in varnostne politike dostopov,vzpostavitev domene NCUP.SI, priprava razpisne dokumentacije in ostalo;- »C-Roads Slovenija« se izvaja v okviru mednarodne platforme C-Roads v obdobju 2016–2020. Uvaja se interoperabilne pilotne izvedbekooperativnih sistemov C-ITS s hibridno tehnologijo (C-ITS G5 in 3G/4G/LTE), kar priporoča in finančno podpira Evropska komisija. ObcestnoC-ITS G5 se bo testiralo na odseku A1 med Razdrtim in Senožečami (30 km), C-ITS 3G/4G/LTE v povezavi s storitvami v oblaku pa na zahodnemodseku A1 od Ljubljane do Kopra (100 km). Odsek A1 od Ljubljane do Kopra bo tudi dopolnjeni z dodatno ITS opremo, za katero se je pokazalapotreba v zadnjem obdobju (dodatna spremenljiva obcestna signalizacija, števci prometa z detekcijo vožnje v nasprotno smer, video nadzor stermičnim vidom, vremenske postaje z detekcijo megle) in jo vključili v RNC Kozina in v centralni sistem. Del opreme bo pokrival tudi varnostnoproblematičen odsek med Razdrtim in Senožečami, ki je bil prizorišče zadnjega obsežnega verižnega trčenja. V 2016 se je s strani DARS d.d.izvedla načrtovana nadgradnja ITS infrastrukture: ureditev prometne signalizacije z znaki spremenljive vsebine na AC Postojna–Senožeče inimplementacija v SNVP; - Koridorji jedrnega omrežja TEN-T: Sporazum o nepovratnih sredstvih za projekt »Podpora Sloveniji na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T« vokviru Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) je bil podpisan decembra 2015. Aktivnosti na projektu so se pričele v maju 2016. Konec leta2016 je bil podpisan aneks, ki je izvajanje aktivnosti na projektu in črpanje zadevnih sredstev podaljšal do 31. decembra 2017. V letu 2016 so seizvajale različne aktivnosti v zvezi z delovnimi načrti obeh koridorjev in s povezanimi projekti, koordinacija z deležniki v Sloveniji in v tujini,priprava dokumentacije in komunikacija z deležniki med dogodki, povezanimi z implementacijo TEN-T v Sloveniji in v tujini (TEN-T dnevi 2016 vRotterdamu, koordinacija SESAR za države članice v Pragi, konferenca o implementaciji TEN-T in CEF v Splitu itd.). V mesecu novembru je bilaorganizirana konferenca na temo infrastrukture za alternativna goriva vzdolž koridorjev jedrnega omrežja TEN-T in urbanih vozlišč v Sloveniji terpromocija uporabe vozil na alternativna goriva skladno z zahtevami direktive 2014/94/EU. Organizirana je bila tudi TEN-T delavnica. Tema so bilepriložnosti za financiranje različnih aspektov razvoja jedrnega omrežja TEN-T v Sloveniji. Vršila se je tudi koordinacija pri izdelavi študije opotrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji in predloga Strategije razvoja na področju alternativnihgoriv v prometu v Republiki Sloveniji. Prav tako so predstavniki sodelovali na sestankih forumov in delovnih skupin koridorjev jedrnegaomrežja. Maja 2016 je bila podpisana pogodba za strokovno pomoč pri podpori in sodelovanju RS v okviru koridorjev jedrnega TEN-T omrežja.V sklopu tega je bil pripravljen niz projektov za implementacijo koridorjev; uskladitev seznama projektov glede na zahteve in ukrepe, definirane vStrategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji in uredbe TEN-T za koridorje jedrnega omrežja (vključno z roki, vrednostmi investicij in virifinanciranja). Poleg ostalega se je pripravljala še dokumentacija na področju železniških in cestnih projektov (lokacije, karte…), vizitke projektov(project fiches) glede na dejanske spremembe in glede na dogovore na forumih, sestankih in delovnih skupinah v Bruslju. Pripravljale so seprojektne naloge za raziskavo prometnih navad prebivalstva v Sloveniji in posodobitev nacionalnega prometnega modela. Začelo se je zizdelavo analize in poročila skladnosti z zahtevami uredbe TEN-T na jedrnem omrežju v Sloveniji ter predloga ukrepov in projektov za doseganjepopolne skladnosti. Izvajala se je analiza prepustnosti in ozkih grl na cestnem in železniškem omrežju ter pregled odsekov za ceste in železnice vpodatkovni zbirki TENtec in priprava predloga za posodobitev. Pričelo se je s pripravo študije prometnih obremenitev vzdolž obeh koridorjev vSloveniji. Izvedla se je anketa o prometnih navadah prebivalcev RS po gospodinjstvih;- Podonavska strategija, katere namen je koordinacija transnacionalnih aktivnosti ter izboljšanje mobilnosti v Podonavski regiji. Cilj koordinacije14 držav makro-regije na prednostnem področju 1b (cestne, železniške in letalske povezave) je v celoti dosežen. V letu 2016 sta bila organiziranadva sestanka usmerjevalnega odbora, dve konferenci deležnikov (Promet & logistika v Podonavski regiji in Promet & raziskave v Podonavskiregiji) ter delavnica o izboljšanju privlačnosti in konkurenčnosti železnic Podonavske regije. S tem so bile v celoti izpolnjene zahteve pokoordinaciji prometnih politik in načrtovanja izboljšanja ali izgradnje prometne infrastrukturne, ki ima največjo dodano vrednost za Podonavskoregijo. Sodelovanje med državami in skupno načrtovanje ključnih projektov je v porastu in nekateri projekti, ki jih podpira tudi usmerjevalniodbor bodo financirani v okviru transnacionalnega programa Podonavje (npr. projekti Chestnut, LinkingDanube, Transgreen,TransDanube.Pearls). Kljub dosežkom, bi bilo mogoče aktivnosti še povečati.- ohranjanje in razvijanje sodelovanja z raziskovalno sfero – v novembru 2016 je bilo v Novem mestu organizirano in izvedeno regionalnosrečanje raziskovalcev, ki delujejo na področju prometa. V primerjavi z letom 2015 se je število udeležencev podvojilo, in sicer na 122 (vsehregistriranih je bilo 154). Prav tako se je povečalo tudi število držav, iz katerih so prišli udeleženci, in sicer iz 7 (2015) na 12 (2016). Največ prijav jebilo iz Slovenije (76), sledile so Hrvaška (13), Poljska (8), Srbija (4), Bosna in Hercegovina (5), Madžarska (2), Slovaška (3), Italija (2), Bolgarija (2),Avstrija (2) Litva (1), Nemčija (1), Švice (1), Turčije (1) in Romunija (1). Po uvodnih predstavitvah so bile organizirane tri okrogle mize, in sicer natemo inovativnih tehnologij v železniškem prometu, mobilnosti v prihodnosti ter potencialom letalske mobilnosti v regiji. V sodelovanju z mrežonacionalnih kontaktnih točk, ki delujejo na področju prometa v okviru OBZORJA2020 (ETNA) je bil v 2016 organiziran tudi seminar o pripraviprojekta za uspešno kandidaturo na razpisih OBZORJA2020;- nacionalni elektronski register prevoznikov (NER), kjer se vodijo podatki o izdanih licencah prevoznih podjetij ter kršitve, s katerimi se spremljaohranjanje dobrega imena prevoznika ter se zagotavljajo pogoji za licence na področju prevozov. V letu 2016 so se izvajale potrebne nadgradnjeter vzdrževanje sistema. Izvedena je bila večja nadgradnja sistema, s katero je v NER vključena podrobna klasifikacija kršitev s področja cestnihprevozov, in sicer v zvezi z Uredbo Komisije (EU) 2016/403;- evidenca motornih vozil (MRVL) in evidenca o vozniških dovoljenjih (RV), kjer so se tudi v letu 2016 izvajale aktivnosti (vzdrževanje innadgradnje) za zagotavljanje delovanja evidenc. Poleg rednih vsebinskih nadgradenj zaradi sprememb Zakona o voznikih v 2016 velja izpostavitinadgradnjo obeh sistemov na višjo verzijo VAS in nadgradnjo MRVL na višjo verzijo ORACLE;- vzdrževanje testnega in produkcijskega strežnika EUCARIS, na katerem so nameščeni moduli RESPER (izmenjava podatkov o vozniškihdovoljenjih), CBE in PRÜM (izmenjava podatkov o lastnikih in uporabnikih motornih vozil);- prevoz potnikov in blaga za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti na osnovi meddržavnih sporazumov glede dostopa do trga prevoznihstoritev pri prevozu potnikov in blaga in s tem omejevanja prometa. Med ključnimi nalogami so bile izvedba faze A za vzpostavitev aplikacijeTAHOEV in nadaljnja podpora in vzdrževanje TAHOEV (faza B2), aktivnosti v zvezi s selitvijo TAHOEV na infrastrukturo MJU, izvedba redneletne revizije v sistemu digitalnih tahografov, nadgradnja in vzdrževanje aplikacije sistema ocenjevanja tveganj (SOT) ter povezava SOT z NER,aktivnosti Züriške skupine, tisk dovolilnic za prevoze, izvedba evropskega tedna mobilnosti, dokončna uvedba integriranjega javnegapotniškega prometa IJPP, priprava investicijske dokumentacije za ukrepe trajnostne mobilnosti ter omogočanje multimodalne mobilnosti oseb zrazličnimi oviranostmi;- izdelava celostnih prometnih strategij (CPS) občin – v letu 2016 je bil izveden javni razpis. Tako je 62 občin pričelo z izdelavo strategij, s čimerse je pričelo uveljavljanje celostnega pristopa k načrtovanju prometa v Sloveniji. Gre za strateške dokumente, s katerim občine orišejo svojovizijo in cilje na področju prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov s katerimi se dosežejo celostne spremembe in posledično višjo kakovost


Stran 52 od 163

bivanja. CPS občine je pogoj za nadaljnje črpanje sredstev na javnih razpisih s področja trajnostne mobilnosti v okviru Evropske kohezijskepolitike. Večina občin je v letu 2016 uspešno zaključila prvo od treh faz izdelave CPS do prvega mejnika - zaključek analize izzivov in priložnosti.Rezultati prve faze izdelave CPS so transparentno ter racionalno zastavljeni cilji, ki so posledica analize trenutnega stanja ter različnih preigranihscenarijev možnega razvoja prometa v občini. CPS se izdelujejo skladno s Smernicami za pripravo CPS ter minimalnimi standardi določenimi vjavnem razpisu. Izdelavo CPS sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.

1541-15-S008 - Spodbujanje nizkoogljičnih strategij-trajn. mob.


OV Ostali viri 1.142.647,06 353.415,07 344.756,34 30,17PV Proračunski viri 3.798.529,41 3.301.864,14 747.760,09 19,68

Neposredni učinki

C6978 - Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestihPrispeva k rezultatu: C6913 - Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjemtrajnostne multimodalne urbane mobilnosti


Projekti in njihovi kazalniki v okviru tega neposrednega učinka bodo prispevali k razvoju urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka vmestih


Projekti in njihovi kazalnik bodo s svojimi učinki prispevali k spodbujanju nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja,vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi

Kazalniki




I08597 Število celostnih prometnih strategij v izvajanju Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 3,00 0,002017 7,00 2018 14,00

I08604 Število novo zgrajenih P+R v urbanih območjih Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 1,00 0,002017 2,00 2018 3,00

I08606 Ukrepi trajnostne parkirne politike Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 2,00 0,002017 3,00 2018 4,00

I08608 Število ukrepov trajnostne mobilnosti v okviru trajnostnih urbanih strategij V Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 3,00 2018 4,00

I08609 Število ukrepov trajnostne mobilnosti v okviru trajnostnih urbanih strategij Z Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 1,00 2018 2,00

I08612 Število pametnih javnih polnilnih postaj za električna vozila z možnostjodaljinskega upravljanja moči polnjenja

Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 63,00 0,002017 150,00 2018 350,00

I08614 Število pametnih zasebnih polnilnih postaj za električna vozila z možnostjodaljinskega upravljanja moči polnjenja

Število 2014 0,00 2015 0,00 2016 320,00 0,002017 650,00 2018 1.500,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08597 Število celostnih prometnih strategij v izvajanju "Kazalnik za leto 2016 ni dosežen, ker je bil javni razpis za izdelavo Celostnih prometnih strategij občin zaključen v marcu 2016. Občine so popodpisu sofinancerskih pogodb z MZI pričele s pripravo javnega naročila in podpisale prve pogodbe z zunanjimi izvajalci v aprilu/maju 2016.Proces priprave CPS traja minimalno 9 mesecev, zato nobena občina v letu 2016 še ni v celoti izdelala CPS. Večina jih je v 2016 uspešno zaključilaprvo od treh faz izdelave CPS. V letu 2017 se pričakuje izdelava vseh 62 CPS v celoti.


Stran 53 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08604 Število novo zgrajenih P+R v urbanih območjih "Aktivnosti, ki so povezane z doseganjem kazalnikom, se niso izvajale.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08606 Ukrepi trajnostne parkirne politike "Aktivnosti, ki so povezane z doseganjem kazalnikom, se niso izvajale.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08608 Število ukrepov trajnostne mobilnosti v okvirutrajnostnih urbanih strategij V"

Aktivnosti, ki so povezane z doseganjem kazalnikom, se niso izvajale.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08609 Število ukrepov trajnostne mobilnosti v okvirutrajnostnih urbanih strategij Z"


Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08612 Število pametnih javnih polnilnih postaj zaelektrična vozila z možnostjo daljinskega upravljanja moči polnjenja "


Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08614 Število pametnih zasebnih polnilnih postaj zaelektrična vozila z možnostjo daljinskega upravljanja moči polnjenja "


2411-11-0008 - Upravljanje prometne politikeOpis ukrepa

Ključne naloge se nanašajo predvsem na izvajanje aktivnosti s področja prometne varnosti in varovanja ter spodbujanja razvoja trajnostnemobilnosti, med drugim za: - ohranjanje in razvijanje prostora sodelovanja z raziskovalno sfero; - nadgradnjo ter vzdrževanje nacionalnegaelektronskega registra (NER) ter njegove povezave z evropskim registrom prevoznih podjetij (ERRU) , - evidenco registra voznikov (rednovzdrževanje, popravke in nadgradnje registra izdanih vozniških dovoljenj (RV)); - aktivnosti v okviru delovne skupine promet AlpskeKonvencije; - boljše usklajevanje projektov na čezalpskem območju ter delo Evropske unije in tretjih držav (Zuriška skupina); -aktivnosti napodročju ostalih registrov (MRVL, evidence za usposabljanje voznikov); - tisk dovolilnic, TAHOEV, TACHONET; - mešane komisije za področjecestnih prevozov potnikov in blaga; - ostale mednarodne aktivnosti z vidika vključitve RS v mednarodne projekte na področju trajnostneprometne politike; - sistem ocene tveganja; - ostale evidence (prevozi, PNB, ERRU). Na ukrepu je načrtovana tudi slovenska udeležba zasodelovanje Slovenije v okviru prometne vizije Podonavja (VisTra - prometna vizija Podonavske unije).



Neposredni učinki

C0569 - Subvencioniranje nakupa EKO vozilPrispeva k rezultatu: C1722 - Zamenjan vozni park z bolj ekološkimi tovornimi vozili in avtobusi


Ukrep subvencioniranega nakupa ekoloških vozil je določen kot izvedba enega od ukrepov za doseganje okoljskih ciljev iz Operativnegaprograma doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka. Z uvedbo sheme spodbujanja nabave okolju prijaznejših vozilna račun okoljsko manj primernih se bo prispevalo k zmanjšanju onesnaževanja okolja.


Subvencioniranje okolju prijaznih težkih vozil EURO5 EEV in EURO 6, skladno z 10. členom UREDBE (ES) št. 595/2009 EVROPSKEGAPARLAMENTA IN SVETA, z dne 18. junija 2009, o homologaciji motornih vozil in motorjev, glede na emisije težkih vozil (EURO5 EEV in EUROVI) ni več dovoljeno, saj navedena vozila, zaradi vključitve v redno proizvodnjo, ne predstavljajo več nadstandarda.


Spodbujanje zamenjave voznega parka z bolj ekološkimi vozili prispeva k bistvenemu zmanjšanju emisijskih vrednosti CO2, ki so do trikrat nižjekot pri klasičnih vozilih, zmanjšanju emisij NOx in zelo pomembno zmanjšanju emisij prašnih delcev (PM10) povezanih s prometom, ki sopredvsem kritičnih v večji mestnih središčih. Tovrstnih vlaganj preko finančnega načrta MZI v letu 2016 ni bilo.

Kazalniki


Stran 54 od 163




I001209 Podlage za spodbude vozil v javnem potniškem prometu zučinkovitejšimi

Število 2010 0,00 2012 0,00 1,002013 0,00 1,002014 0,00 0,002015 0,002016 0,00 0,002017 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001209 Podlage za spodbude vozil v javnem potniškemprometu z učinkovitejšimi"

Do uveljavitve novega standarda motorjev EURO VII in njegove vključitve v redno proizvodnjo, ni več možno subvencioniranje okolju prijaznihtežkih vozil.

C3732 - Ohranjanje in razvijanje sodelovanja z raziskovalno sferoPrispeva k rezultatu: C1714 - Slovenija kot logistična platforma Evrope


Republika Slovenija se od leta 2011 uveljavlja v regiji kot prostor srečevanja in povezovanja raziskovalcev na področju prometa s primarnimciljem uspešnega črpanja sredstev okvirnega raziskovalnega programa EU. Na podlagi rezultatov že izvedenih dveh regionalnih srečanjraziskovalcev v letih 2011 in 2012 ter je bil cilj, da se v letih 2014 in 2015 aktivnosti razširiti in utrditi v prostoru Podonavske regije ter takoaktivnosti uskladi z novo regionalno členitvijo Evropske unije. Poseben cilj je bil povezati izvajanje nalog nacionalne kontaktne točke zapodročje raziskav v prometu v okviru okvirnega raziskovalnega programa Evropske Unije z aktivnostmi, ki jih Slovenija izvaja kot koordinatorkat.i. prednostnega področja kopenskega ter letalskega prometa (prednostno področje 1b) v okviru EUSDR (Strategija EU za območje podonavskeregije). V skladu s takšnimi cilji je bilo načrtovano nadaljevanje uspešne prakse uveljavljanje Slovenije kot prostora srečevanja raziskovalcev terdrugih zainteresiranih deležnikov s področja prometa s poudarkom na območju regije Podonavja. Republika Slovenija je začela s sistematičnimrazvojem in krepitvijo aktivnosti na področju raziskav v prometu ter njihovim s ciljem učinkovitejšega izkoriščanja možnosti v okviru okvirnegaraziskovalnega programa Evropske unije v okviru projekta TRANSLO. Začetne aktivnosti so se nadaljevale v okviru projekta TRANSLO plus, kise je posebej uspešno uveljavil z doseženimi rezultati na območju JV Evrope. Z letom 2014 smo srečanja raziskovalcev razširili na območjePodonavske regije ter pričeli s serijo dogodkov "Promet in raziskave v Podonavski regiji". Prvi dogodek te vrste je bil organiziran v Ljubljani 2. in3.4.2014. Prijavljenih je bilo 129 udeležencev iz 12 držav. Dogodek je bil v skladu s cilji usmerjen v iskanje sinergij med okvirnim programomraziskav na področju prometa OBZORJE 2020 ter Strategijo Evropske unije na območju Podonavja (EUSDR). Na dogodku je s svojimi nastopisodelovalo 20 govornikov, predstavljenih je bilo tudi 7 projektnih idej. Z izvedenim dogodkom je Slovenija uspešno nadaljevala tradicijoregionalnega stičišča in prostora srečevanja raziskovalcev, gospodarstva in drugih deležnikov na področju prometa. V letu 2015 je bilo srečanjeraziskovalcev v Čatežu in sicer 20. in 21.10.2015. Na konferenco se je registriralo 60 oseb. Največ prijav je bilo iz Slovenije (35), sledile so prijaveiz Hrvaške (11), iz Srbije (5), iz Madžarske (3) in Bosne in Hercegovine (3) ter iz Avstrije (2) in Romunije (1). Na okrogli mizi namenjeni izzivurevitalizacije kmetijskih resursov v Podonavju s ukrepi prometne politike je sodelovalo šest vidnih predstavnikov prometne in logistične strokein prakse. V letu 2015 je bilo predstavljenih osem raziskovalnih organizacij in projektnih idej.


S ciljem ohranjanja in razvijanja sodelovanja z raziskovalno sfero je bilo v novembru 2016 v Novem mestu izvedeno regionalno srečanjeraziskovalcev, ki delujejo na področju prometa. V primerjavi z letom 2015 se je število udeležencev podvojilo, in sicer na 122 (vseh registriranih jebilo 154). Prav tako se je povečalo tudi število držav, iz katerih so prišli udeleženci, in sicer iz 7 (2015) na 14 (2016). Največ prijav je bilo izSlovenije (76), sledile so Hrvaška (13), Poljska (8), Srbija (4), Bosna in Hercegovina (5), Madžarska (2), Slovaška (3), Italija (2), Bolgarija (2),Avstrija (2) Litva (1), Nemčija (1), Švice (1), Turčije (1) in Romunija (1). Po uvodnih predstavitvah so bile organizirane tri okrogle mize, in sicer natemo inovativnih tehnologij v železniškem prometu, mobilnosti v prihodnosti ter potencialom letalske mobilnosti v regiji. V sodelovanju z mrežonacionalnih kontaktnih točk, ki delujejo na področju prometa v okviru OBZORJA2020 (ETNA) je bil v 2016 organiziran tudi seminar o pripraviprojekta za uspešno kandidaturo na razpisih OBZORJA2020.


Naloge prispevajo k zasledovanju cilja Slovenije kot logistične platforme Evrope.


I03757 Organizirani dogodki Število 2010 2,00 2012 1,00 2,002013 1,00 0,002014 2,00 1,002015 2,00 1,002016 1,00 2,002017 1,00

I05809 Število prispevkov na dogodkih Število 2010 26,00 2012 14,00 15,002013 14,00 0,002014 14,00 27,002015 14,00 17,002016 14,00 15,00


Stran 55 od 163

2017 14,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03757 Organizirani dogodki"V novembru 2016 je bilo v Novem mestu izvedeno regionalno srečanje raziskovalcev, ki delujejo na področju prometa. V sodelovanju z mrežonacionalnih kontaktnih točk, ki delujejo na področju prometa v okviru OBZORJA2020 (ETNA), je bil organiziran tudi seminar o pripravi projektaza uspešno kandidaturo na razpisih OBZORJA2020.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05809 Število prispevkov na dogodkih"Regionalnega srečanja raziskovalcev novembra 2016 v Novem mestu se je udeležilo 122 udeležencev. Udeleženci so prišli iz 14 držav. Največ izSlovenije (76), sledile so Hrvaška (13), Poljska (8), Srbija (4), Bosna in Hercegovina (5), Madžarska (2), Slovaška (3), Italija (2), Bolgarija (2),Avstrija (2) Litva (1), Nemčija (1), Švica (1), Turčija (1) in Romunija (1). Po uvodnih predstavitvah so bile organizirane tri okrogle mize, in sicer natemo inovativnih tehnologij v železniškem prometu, mobilnosti v prihodnosti ter potencialom letalske mobilnosti v regiji.


I05809 http://www.transslo-plus.si

C6598 - Opravljanje cestnih prevozov na podlagi izmenjanih dovolilnicPrispeva k rezultatu: C1714 - Slovenija kot logistična platforma Evrope


V smislu usklajevanja konkurenčnih pravil med domačimi in tujimi cestnimi prevozniki in med različnimi načini prevoza lahko država uvede sistemdovolilnic. Usklajevanje konkurenčnih pravil in sama izmenjava različnih vrst dovolilnic z drugimi državami se določa na podlagi bilateralnihsporazumov, kjer se dogovorijo kvote dovolilnic glede na način prevoza, emisijske standarde in varnostne zahteve vozil. Praviloma se sposamezno državo izmenja recipročna količina dovolilnic.


Izmenjava dovolilnic z drugimi državami je določena na podlagi bilateralnih sporazumov s posameznimi državami. Relizirana izmenjava dovolilnicz drugimi državami omogoča ustrezno izvajanje cestnih prevozov blaga in potnikov.


Naloge prispevajo k zasledovanju cilja Slovenije kot logistične platforme Evrope.


I07892 Število izdanih dovolilnic število 2014 100.000,00 2015 100.000,00 100.000,002016 100.000,00 98.700,002017 100.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07892 Število izdanih dovolilnic"Število izmenjanih dovolilnicah po državah: Albanija (300), Azerbajdžan (200), Avstrija (250), Armenija (30), BiH (6.000), Kosovo (200), Bolgarija(300), Belorusija (4.500), Hrvaška (200), Finska (50), Gruzija (250), Iran (1.000), Kazahstan (800), Kirgizistan (100), Moldova (950), Maroko (100),Norveška (75), Romunija (300), Rusija (19.500), Švedska (100), Tadžikistan (100), Turčija (21.000), Turkmenistan (300), Ukrajina (19300),Makedonija (1.150), Uzbekistan (100) , CEMT dovolilnice (1.400) ter ostalo nagradne dovolilnice za Turčijo zaradi uporabe oprtnega vlaka.


ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZJA Zakon o javnih agencijah (ZJA)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZPrCP Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)ZSPJS-UPB7 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (uradno prečiščeno besedilo) (ZSPJS-UPB7)ZVCP-1-UPB5 Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB5)ZVoz Zakon o voznikih (ZVoz)

2411-11-S008 - Upravljanje prometne politike



Stran 56 od 163

OV Ostali viri 2.047.880,00 868.411,62 908.549,22 44,36PV Proračunski viri 747.547,37 812.755,85 812.755,84 108,72

Neposredni učinki

C3734 - Razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T)Prispeva k rezultatu: C1714 - Slovenija kot logistična platforma Evrope


Razvoj in dokončanje vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) z navezavo na osnovno prometno omrežje sosednjih držav jugovzhodneEvrope pomeni med drugim boljše prostorsko povezovanje in prometne povezave, krepitev gospodarstva z odpravo prometnih zamaškov,zmanjševanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje obstoječega delovanja intermodalnega transporta.


V letu 2016 so bili doseženi cilji v okviru naslednjih ključnih projektov:- vzpostavitev NCUP – z aktivnostmi se je v letu 2016 zaključilo. Izvedene so bile naslednje naloge: izgradnja parkirišč, ureditev prostorov, nakupračunalniške opreme, odkup zemljišč, prevodi in izvajanje ostalih storitev v zvezi z vzpostavitvijo. V letu 2016 so bi stroški povezani predvsem zopravljanjem strokovnih storitev. Pridobljeno je bilo uporabno dovoljenje za dodatna parkirišča in prostore za NCUP v objektu nadzornegacentra Dragomelj. Pripravljeni so bili različni dokumenti, med drugim interni procesi in funkcije za delovanje NCUP. Od začetka leta 2016 se jepričelo z aktivnostmi za 2. fazo: integracijo upravljanja prometa v NCUP, ki se bo nadaljevala do 2019;- »Crocodile« - izvedene so bile aktivnosti, vezane na naloge za vzpostavitev Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP), t.j. nabavoinformacijske tehnologije, notranje opreme prostorov in izgradnjo dodatnih parkirišč. V istem letu je bilo izvršeno tudi končno povračiloupravičencu v povezavi s stroški za izvedbo sistema za varnostni pregled vozil ter video nadzora za predor Golovec, obnovo prometne opremeter izvedbo interventnih prehodov; - »Crocodile 2« - v 2016 je bila realizirana obnova elektro-strojne opreme v pokritem vkopu Maribor, izgradnja podpornega sistema za zimskoslužbo MDSS in nadgradnja prometno-informacijskega sistema Kažipot; - Infrastruktura za hitro polnjenje električnih vozil - Srednjeevropski zeleni koridorji – za izvedbo pilotne postavitve 26 multistandardnihpolnilnih mest na koridorskem AC omrežju je bilo v letu 2016 izvršeno povračilo;- »C-Roads Slovenija« - v 2016 se je s strani DARS d.d. izvedla načrtovana nadgradnja ITS infrastrukture: ureditev prometne signalizacije z znakispremenljive vsebine na AC Postojna–Senožeče in implementacija v SNVP; - Koridorji jedrnega omrežja TEN-T - v letu 2016 so se izvajale različne aktivnosti v zvezi z delovnimi načrti obeh koridorjev in s povezanimiprojekti, koordinacija z deležniki v Sloveniji in tujini, priprava dokumentacije in komunikacija z deležniki med dogodki, povezanimi zimplementacijo TEN-T v Sloveniji in v tujini. V mesecu novembru je bila organizirana konferenca na temo infrastrukture za alternativna gorivavzdolž koridorjev jedrnega omrežja TEN-T in urbanih vozlišč v Sloveniji ter promocija uporabe vozil na alternativna goriva skladno z zahtevamidirektive 2014/94/EU. Organizirana je bila tudi TEN-T delavnica. Vršila se je tudi koordinacija pri izdelavi študije o potrebnih dodatnih ukrepih zapovečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji in predloga Strategije razvoja na področju alternativnih goriv v prometu v RepublikiSloveniji. Prav tako so predstavniki sodelovali na sestankih forumov in delovnih skupin koridorjev jedrnega omrežja. Maja 2016 je bilapodpisana pogodba za strokovno pomoč pri podpori in sodelovanju RS v okviru koridorjev jedrnega TEN-T omrežja. Kazalniki: Raziskava oprometnih navadah prebivalcev Slovenije: 1; Seznam potrebnih projektov: 1; Končni delovni načrt koridorja: 2; Udeležba na forumih in delovnihskupinah koridorjev: 4; Izvedba konference na temo alternativnih goriv in infrastrukture: 1; Izvedba TEN-T delavnice: 1; Izdelava inposodabljanje "project fiches: 1.


Z aktivnostmi razvoja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) se prispeva k izboljšanju delovanja sistema v Sloveniji in k navezavi naprometno omrežje sosednjih držav. Predvsem bo izboljšan sistem prometnih informacij na avtocestah in hitrih cestah povečal pretočnost inprometno varnost.

Kazalniki




I03766 Sistemi za nadzor in vodenje prometa Število 2009 0,00 2012 1,00 4,002013 1,00 2,002014 9,002015 7,00 8,002016 1,002018 6,00

I07323 Nadgradnja sistemov za prometne informacije Število 2011 1,00 2013 1,00 0,002014 0,00 0,002015 1,00 1,002016 1,002018 1,00

I07912 Vzpostavitev infrastrukture za hitro polnjenje električnihvozil

število 2014 0,00 2015 26,00 26,002016 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03766 Sistemi za nadzor in vodenje prometa"V 2016 se je pričelo z aktivnostmi »Integracija upravljanja prometa v NCUP (Nacionalni center za upravljanje prometa) RS«.


Stran 57 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07323 Nadgradnja sistemov za prometne informacije"V 2016 je bila izvedena načrtovana nadgradnja sistema Kažipot.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07912 Vzpostavitev infrastrukture za hitro polnjenjeelektričnih vozil"

SODO je kot sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo že v letu 2015 izvedel pilotno postavitev 26 multistandardnihpolnilnih mest na koridorskem AC omrežju. V letu 2016 je bilo izvršeno povračilo končnemu upravičencu za izvedena dela v upravičenemobdobju. Poleg vgradnje temeljev za postavitev polnilnih postaj ter montažo hitrih polnilnic je SODO zagotovil pravice priključevanja natransformatorske postaje in javno elektrodistribucijsko omrežje, sklenil soglasja in pogodbe o priključitvi na distribucijski sistem in razpolaganjez zemljišči ter izvedel vsa dela za talne označbe parkirnih prostorov, aktivnosti obveščanja javnosti in celotno grafično oblikovanje polnilnihpostaj. Ministrstvo je v okviru projekta financiralo še izdelavo študije potreb in preferenc voznikov glede polnilne infrastrukture za električnavozila, študije sinergij zelene energije v prometu in evalvacije hitrih polnilnic vzpostavljenih v okviru projekta CEGC.

C6268 - Organizacija dogodkov v okviru projekta Podonavska strategijaPrispeva k rezultatu: C6272 - Koordinacija izvajanja nalog v okviru Podonavske strategije za Prednostno področje 1b: »cestne, železniške inletalske povezave«


V okviru projekta Podonavska strategija- cestne, železniške in letalske povezave je načrtovana tudi organizacija tematskih delavnic ali seminarjevpo ukrepih iz akcijskega načrta, organizacija ad hoc delovnih skupin za obravnavo odprtih in organizacija letnega srečanja deležnikov.Predvidoma bo največji delež sredstev vsako leto namenjen srečanju deležnikov prednostnega področja 1b.


V letu 2016 sta bili organizirani dve konferenci deležnikov (Promet & logistika v Podonavski regiji in Promet & raziskave v Podonavski regiji) terdelavnica o izboljšanju privlačnosti in konkurenčnosti železnic Podonavske regije. S tem so bile v celoti izpolnjene zahteve po koordinacijiprometnih politik in načrtovanja izboljšanja ali izgradnje prometne infrastrukturne, ki ima največjo dodano vrednost za Podonavsko regijo.Sodelovanje med državami in skupno načrtovanje ključnih projektov je v porastu in nekateri projekti, ki jih podpira tudi usmerjevalni odbor bodofinancirani v okviru transnacionalnega programa Podonavje (npr. projekti Chestnut, LinkingDanube, Transgreen, TransDanube.Pearls). Kljubdosežkom, bi bilo mogoče aktivnosti še povečati.


Sodelovanje strokovnjakov in zainteresirane javnosti na konferencah in delavnici prispeva k aktivnostim za izboljšanje mobilnosti.


I07119 Izvedene delavnice, konference in delovne skupine število 2008 1,00 2012 4,00 2013 4,00 3,002014 3,00 5,002015 3,00 3,002016 2,00 3,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07119 Izvedene delavnice, konference in delovne skupine"V okviru koordinacije sta bili organizirani dve konferenci in ena delavnica. Na dogodkih, katerih osnovni namen je izmenjava dobrih praks inmreženje, je skupno sodelovalo okoli 500 udeležencev.

C6273 - Zagotavljanje delovanja Usmerjevalnega odbora Pa1bPrispeva k rezultatu: C6272 - Koordinacija izvajanja nalog v okviru Podonavske strategije za Prednostno področje 1b: »cestne, železniške inletalske povezave«


V okviru projekta Podonavska strategija – izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti, skladno s tripartitnim Sporazumom o zagotavljanjunepovratnih sredstev EU št. CCI:2011CE160AT088 za prednostno področje 1b: cestne, železniške in letalske povezave, bo del sredstev namenjenpokrivanju stroškov koordinacije področja 14 držav regije, in sicer za izvedbo sestankov usmerjevalnega odbora, Predstavniki ministrstev zapromet 14 držav regije redno razpravljajo o vlogi strategije, prednostnih projektih, izdaji priporočilnih pisem, povezovanju prometnih sistemovmed državami EU in nečlanicami ter skupnih novih projektih pomembnih za izboljšanje mobilnosti in dostopnosti v makro-regiji. Predvideni so doštirje sestanki odbora na letni ravni, od tega vsaj dva v Sloveniji.


Namen izvajanja aktivnosti Podonavske strategije je koordinacija transnacionalnih aktivnosti ter izboljšanje mobilnosti v Podonavski regiji. Ciljkoordinacije 14 držav makro-regije na prednostnem področju 1b (cestne, železniške in letalske povezave) je v celoti dosežen. V letu 2016 sta bila


Stran 58 od 163

koordinacije 14 držav makro-regije na prednostnem področju 1b (cestne, železniške in letalske povezave) je v celoti dosežen. V letu 2016 sta bilaorganizirana dva sestanka usmerjevalnega odbora.


Aktivnosti in sklepi usmerjevalnega odbora vplivajo na spodbujanje izboljšanja mobilnosti in prometne varnosti.


I07118 Organizirani sestanki število 2012 2,00 2012 2,00 2013 2,00 1,002014 2,00 1,002015 1,00 1,002016 2,00 2,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07118 Organizirani sestanki"Sestanka usmerjevalnega odbora (UO) sta bila predvsem namenjena nadaljevanju aktivnosti, pregledu stanja prometa v makro-regiji, sprejetjurevidiranih ciljev in pripravi na revizijo ukrepov. Poleg tega je UO podprl več projektov z dodano vrednostjo za celotno regijo.

C6817 - Izdelava prometne vizije Podonavske regijePrispeva k rezultatu: C1714 - Slovenija kot logistična platforma Evrope


V okviru izvajanje nalog koordinacije prednostnega področja 1b (cestne, železniške in letalske povezave) Podonavske strategije je RepublikaSlovenija leta 2013 predlagala projekt izdelave prometne vizije Podonavske regije. Okvirni predlog projekta je bil obravnavan in potrjen nazasedanju spremljevalnega odbora koordinacije EUSDR PA 1-b. Izdelava projekta je ključnega pomena za izvajanje Podonavske strategije v delu,ki se nanša na prednostno pdoročje 1-b (kopenski promet) in je v neposredni koordinaciji Republike Slovenije in Srbije. Prometna VizijaPodonavja bo osnova za razlikovanje in izbor projektov, ki so pomembni za regijo. Uspešna izvedba je pomembna za Slovenija vsebinsko inpolitično. V vsebinskem smislu ima Slovenija kot glavni koordinator projekta več možnosti za uveljavljanje svojih specifičnih interesov. Vpolitičnem smislu pa se s projektom Slovenija profilira kot država, ki je sposobna usmerjati tudi najzahtevnejše regionalne procese.


V roku in zahtevanem formatu je bila oddana prijava projekta VisTra na razpis transnacionalnega programa za območje Podonavske unije. Vkonzorcij je bilo vključeno 20 partnerjev iz celotnega območja Podonavja. Slovenija s prijavo na razpisu ni bila uspešna.


Aktivnosti se niso izvajale, zato posledično ni bilo prispevka k nadrejenemu cilju.


I08428 Izvedba dogodkov št. 2015 0,00 2016 1,00 0,002017 25,00 2018 27,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08428 Izvedba dogodkov"Ministrstvo ni uspelo na razpisu za projekt VisTra. Posledično se aktivnosti niso izvajale.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1306 - Trajnostna mobilnost130602 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometuOpis podprograma

Regulatorne, razvojne, strokovne in druge naloge na področju varnosti cestnega prometa izvaja Javna agencija RS za varnost prometa.Aktivnosti agencije so usmerjene v zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč v cestnem prometu (smrtnih žrtev in telesno poškodovanihudeležencev).

V letu 2016 se je na slovenskih cestah zgodilo manj prometnih nesreč, prav tako je bilo manj hudo in lažje telesno poškodovanih kot leto prej.Nasprotno pa velja za število umrlih. V primerjavi z letom 2015 jih je umrlo 10 več, kar pomeni skupaj 130 oseb. Z vidika varnosti cestnegaprometa se je začelo s slabšo statistiko že v mesecu januarju, saj je na slovenskih cestah umrlo 13 oseb (statistika kaže na povprečno 6 umrlih).Pri tem velja izpostaviti množično prometno nesrečo na relaciji Senožeče–Razdrto, ko so v prometni nesreči umrle 4 osebe, 25 pa jih je bilo


Stran 59 od 163

telesno poškodovanih. Mesec januar je bil zelo kritičen tudi z vidika ranljivih skupin udeležencev, saj je umrlo 6 pešcev.

Z vidika varnosti v cestnem prometu je bila slabša predvsem prva polovica leta, ko je umrlo kar 24 več oseb kot v prvem polletju 2015. V zadnjihtreh mesecih pa se je trend izboljšal, število smrtnih žrtev je bilo najnižje v zadnjih dvajsetih letih.

Leto 2016 je izstopalo predvsem glede varnosti na avtocestah in hitrih cestah, saj je umrlo skupaj kar 26 oseb, kar je enkrat več kot leto prej.Povečanje smrtnih žrtev je bilo tudi med pešci – 22 umrlih, manj pa med kolesarji (14 %).

Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom v lanskem letu so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma smervožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Pri vzrokih prometnih nesreč smrtnim izidom je moč opaziti izboljšanje stanja pri vožnji zneprilagojeno hitrostjo, saj je 14 % manj umrlih zaradi hitrosti (42 umrlih).

Stroški prometnih nesreč in celotna družbena škoda še vedno pomenita nenadomestljivo in nesprejemljivo izgubo življenje ljudi, posledično zadržavo veliko obremenitev zdravstvenega sistema. V zadnjih 10 letih je Slovenija dosegla velik napredek na področju varnosti v cestnemprometu, in sicer je v obdobju od 2001 do 2014 zmanjšala število smrtnih žrtev na naših cestah za več kot polovico (55 %). Glede na številoumrlih v prometnih nesrečah na mio prebivalcev se v evropskem merilu uvrščamo med srednje varne države. Da bi izboljšali stanje varnosticestnega prometa je potrebno slediti cilju Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, ki predvidevada do konca leta 2022 prepolovi število umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v cestnem prometu.

V letu 2016 so bili ukrepi z medresorskim sodelovanjem, sodelovanjem s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, povečanjem nadzora, ukrepi napodročju izobraževanja in vzgoje ter drugimi preventivnimi in represivnimi ukrepi za izboljšanje varnosti cestnega prometa usmerjeni koptimiziranju obstoječih resursov. Med drugim so se izvajale naslednje aktivnosti:- izvajanje evropskega projekta SafetyCube; - koordinacija in podpora izvajanju Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 ter Obdobnega načrta zazagotavljanje varnosti cestnega prometa v letu 2016; - izvajanje nacionalnih prometno preventivnih dejavnosti in dogodkov za zagotavljanje večje prometne varnosti; - priprava in organizacija prometno-vzgojnih programov in gradiv za vzgojo in izobraževanje skladno s konceptom vseživljenjskega učenja; - izdaja preventivnih gradiv, brošur in knjižic za večjo varnost v cestnem prometu;- priprava novih preventivnih izobraževalnih in osveščevalnih filmov za varno ravnanje v prometu;- strokovna podpora, koordinacija, spodbujanje, usposabljanje in spremljanje delovanja občinskih SPV;- priprava in izdaja različnih strokovnih in prometno-preventivnih gradiv in publikacij ter organizacija in izvajanje preventivnih dogodkov instrokovnih usposabljanj na nacionalni in lokalni ravni; - obdelava in upravljanje statističnih podatkov o prometnih nesrečah za potrebe Evropske komisije in OECD; - izvajanje sistema presoje varnosti cestne infrastrukture na TEN-omrežju; - izvajanje raziskovanja dejavnikov prometnih nesreč v sodelovanju s Policijo in presojevalci cestne infrastrukture;- sodelovanje koordinacija dejavnosti in podpora nevladnim organizacijam ter sodelovanje z družbeno odgovornimi podjetji in mednarodnimiorganizacijami na področju prometne preventive;- izvajanje strokovnih nadzorov nad pooblaščenim organizacijam;- izvajanje izobraževalnih in psihosocialnih delavnic za voznike, ki so bili pravnomočno kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola,prepovedanih drog ali psihoaktivnih snovi;- izdajanje dovoljenj, potrdil in pooblastil na področju homologacij vozil, tehničnih pregledov, šol voženj.

2430-13-S014 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu



Neposredni učinki

C0568 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu v skladu z obdobnimi načrtiPrispeva k rezultatu: C1707 - Dvig varnosti cestnega prometa


Na področju varnosti cestnega prometa bo potrebno z učinkovito analizo dolgoročnih in kratkoročnih ukrepov izdelati strokovne temelje zauresničevanje ciljev podanih v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa in v obdobnih načrtih za zagotavljanje varnosti cestnegaprometa v posameznih letih. Obdobni načrti za zagotavljanje varnosti cestnega prometa določajo kazalce tveganja, aktivnosti in akcije, ki jih jepotrebno izvesti, da bomo dosegli posamezne cilje do leta 2022. Hitrost je na slovenskih in evropskih cestah najpomembnejši dejavnik tveganjaza nastanek prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Prekoračitev dovoljenih hitrosti je široko razširjen družbeni problem inpredstavlja enega glavnih vzrokov najhujših posledic prometnih nesreč v večini držav članic. Alkohol, prepovedane droge ter drugepsihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometnenezgode, nekatere raziskave pa nakazujejo tudi pomemben vpliv alkohola na težo poškodbe v prometni nesreči. Najpogosteje so vzrok nesrečealkohol skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Strokovne analize varnosti cestnega prometa za obdobje 2011 in 2012 nampokažejo, da dejavniki tveganja za nastanek prometnih nesreč, kot sta hitrost in alkohol ter skupina ranljivih udeležencev v cestnem prometupredstavljajo 78% vseh umrlih v prometnih nesrečah. Ob tem se večina prometnih nesreč v Sloveniji zgodi zaradi neprilagojene hitrosti - 40%,predstavljajo 78% vseh umrlih v prometnih nesrečah. Ob tem se večina prometnih nesreč v Sloveniji zgodi zaradi neprilagojene hitrosti - 40%,kot dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je najpogostejši alkohol - 23%. V prometnih nesrečah se letno povečujedelež umrlih ranljivih skupin udeležencev (pešci, kolesarji, motoristi, otroci, starejši udeleženci v cestnem prometu). Zato obdobni načrti zaposamezne dejavnike tveganja in ciljne skupine natančno določajo ciljne vrednosti in posamezne aktivnosti, ki se izvajajo ob ustrezni kadrovskiin finančni podpori programov. Na tem področju bo imel pomembno vlogo odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu inmedresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje nacionalnega programa.


Stran 60 od 163


V skladu z obdobnim načrtom za zagotavljanje varnosti cestnega prometa se je z aktivnostmi in ukrepi zagotavljanja varnosti cestnega prometaprispevalo k ciljem in smotrom nacionalnega programa varnosti cestnega prometa. Ukrepi za izboljšanje varnosti cestnega prometa so bili zmedresorskim sodelovanjem, sodelovanjem s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, povečanjem nadzora, ukrepi na področju izobraževanja invzgoje ter drugimi preventivnimi in represivnimi ukrepi usmerjeni k optimiziranju obstoječih resursov.

Kljub temu se je v letu 2016 glede na preteklo leto število mrtvih povečalo za 8 %. Poslabšanje stanja je bilo že v mesecu januarju, ko je umrlo 26oseb, pri čemer je najbolj izstopala varnost na avtocestnem omrežju. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je bila neprilagojena oziromaprevelika hitrost, s katero je največkrat povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola.

Hitrost je na slovenskih in evropskih cestah najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimiposledicami. Na področju hitrosti so se pospešeno začele izvajati aktivnosti za umirjanje hitrosti na avtocestah z uvedbo sekcijskega merjenjahitrosti.

Statistični podatki prometnih nesreč kažejo, da je bila v letu 2016 približno vsaka četrta prometna nesreča povzročena kot posledica uporabealkohola. Posebej ogroženi so mladostniki od 18 do 24 leta starosti. Podatki kažejo tudi, da je polovica udeležencev, ki vozijo pod vplivomalkohola, je velika večina moških. Alkohol kot sekundarni dejavnik prometnih nesreč je največkrat povezan s prehitro in neprilagojeno hitrostjovožnje ter nepravilno smerjo vožnje. Zato so aktivnosti v skladu z nacionalnim programom in obdobnimi načrti usmerjenje v zmanjševanje številapovzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, prizadevanje za uvedbo alkoholnih ključavnic, povečanje nadzora nad uporabo drog medvožnjo, itd. Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi podvplivom različnih drog. Uživanje takšnih snovi v zadnjih dvajsetih letih narašča in pomeni obliko ogroženosti udeležencev v cestnem prometu.Ogroženi so zlasti mladostniki oziroma ciljna skupine med 17. do 39. leta, saj ti največkrat uživajo prepovedane droge.

Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet. Delež umrlih pešcev se je v letu 2016primerjalno z letom 2015 povečal za 38 % (iz 16 mrtvih v letu 2015 na 22 mrtvih pešcev v letu 2016, od tega pa kar 5 mrtvih na avtocestah). Deležmrtvih pešcev predstavlja 17 % delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2016. Število hudo telesno poškodovanih pešcev se jeprimerjalno z letom 2015 v letu 2016 povečalo za 8 %, torej iz 124 na 134 hudo telesno poškodovanih.


Stroški prometnih nesreč in celotna družbena škoda še vedno pomenita nenadomestljivo in nesprejemljivo izgubo življenje ljudi, posledično zadržavo veliko obremenitev zdravstvenega sistema. V zadnjih 10 letih je Slovenija dosegla velik napredek na področju varnosti v cestnemprometu, in sicer je v obdobju od 2001 do 2014 zmanjšala število smrtnih žrtev na naših cestah za več kot polovico (55 %). Glede na številoumrlih v prometnih nesrečah na mio prebivalcev se v evropskem merilu uvrščamo med srednje varne države. Da bi izboljšali stanje varnosticestnega prometa je potrebno slediti cilju Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022, ki predvidevada do konca leta 2022 prepolovi število umrlih in hudo telesno poškodovanih oseb v cestnem prometu. V sodelovanju z drugimi državnimiorgani in nevladnimi organizacijami se bodo zato v prihodnjih letih okrepile nacionalne preventivne akcije za večjo varnost cestnega prometa,okrepili se bodo nadzorni organi, izvedla se bo nadgradnja sistema za raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč, kot jih poznajonajbolj razvite evropske države, razširilo se bo sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestnem omrežju, povečala se bodo vlaganja za investicijskovzdrževanje cestnega omrežja, sanacija mest z visoko stopnjo prometnih nesreč, presoja varnosti cestne infrastrukture na vzporednih cestah zavtocestnim omrežjem idr.


I07684 Število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti Število 2011 57,00 2012 53,00 2013 52,00 2014 49,00 34,002015 47,00 49,002016 44,00 42,002017 42,00

I07685 Število mrtvih zaradi vožnje pod vplivom alkohola Število 2011 33,00 2012 32,00 2013 30,00 2014 29,00 22,002015 27,00 37,002016 26,00 38,002017 24,00

I07686 Število mrtvih ranljivih udeležencev Število 2011 65,00 2012 62,00 2013 59,00 2014 56,00 43,002015 53,00 56,002016 50,00 59,002017 48,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07684 Število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti"V letu 2016 je na slovenskih cestah umrlo 42 oseb zaradi prehitre oziroma neprilagojene hitrosti na cesti. V primerjavi z letom 2015 se je številozmanjšalo za 14 %.


Stran 61 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07685 Število mrtvih zaradi vožnje pod vplivom alkohola"Alkohol, prepovedane droge ter druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo kvečjemu tveganju za nastanek prometne nezgode, nekatere raziskave pa nakazujejo tudi pomemben vpliv alkohola na težo poškodbe v prometninesreči. Najpogosteje so vzrok nesreče alkohol skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. V letu 2016 je na slovenskih cestah vprometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec umrlo 38 udeležencev oz. 1 več kot v letu 2015. Število hudo telesnopoškodovanih se je povečalo za 27 % na 170 hudo telesno poškodovanih, število lažje telesno poškodovanih pa se je povečalo na 819 oz. za 21%. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so bili v letošnjem letu v starostni skupini med 25. in 34 leti (435prometnih nesreč). Vozniki motornih vozil v starostni skupini med 18. in 24. leti so v letu 2016 povzročili 281 prometnih nesreč v katerih je umrlonajveč udeležencev in sicer 7; vsi povzročitelji so bili vozniki osebnih avtomobilov, 5 od 7 povzročiteljev se je pripetilo v temnem delu noči.Skupna povprečna stopnja alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč je bila v letu 2016 1,44 g/kg, enaka kot v letu 2015. Veliko večino oz. kar81 % prometnih nesreč, ki ji povzroči alkoholiziran udeleženec v cestnem prometu, jih povzroči voznik osebnega avtomobila (1.521 od skupaj1.872). Z 8 % mu sledijo kolesarji (141) in vozniki enoslednih motornih vozil (103).

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07686 Število mrtvih ranljivih udeležencev"V letu 2016 se je povečalo število ranljivih udeležencev umrlih v cestnem prometu za 5 % v primerjavi z letom 2015, predvsem zaradi poslabšanjastanja varnosti med pešci predvsem v mesecu januarju 2016. Skupno je umrlo 59 ranljivih udeležencev v cestnem prometu, kar znaša 45 % vsehumrlih udeležencev cestnega prometa v preteklem letu.


I07686 Ranljivi udeleženci so vozniki enoslednih motornih vozil, kolesarji in pešci.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1306 - Trajnostna mobilnost130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometaOpis podprograma

V okviru tega podprograma se je s subvencioniranjem dijaških in študentskih vozovnic zagotavljalo izvajanje gospodarske javne službelinijskega prevoza potnikov, z uvedbo integriranega javnega potniškega prometa pa izboljšuje in spodbuja njegova nadaljnja uporaba.

V letu 2016 so se dosegali cilji z:- zagotavljanjem gospodarske javne službe prevoza potnikov linijskem prevozu potnikov – v letu 2012 je bil uveden nov sistemsubvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki je od leta 2013 naprej prispeval k letnemu povečanju števila dijakov in študentovza 5 do 6 %. Izveden ukrep je prvi korak k povečevanju števila prepeljanih potnikov v javnem potniškem prometu. Po podatkih SURS se je v letu2016 število prepeljanih potnikov v sistemu GJS glede na leto 2015 povečalo za 4,0 %. Podatki kažejo, da se je predvsem zaradi ustreznooblikovanega in izvedenega sistema subvencioniranih prevozov ustavil dolgoletni trend padanja števila potnikov v javnem potniškem prometu.Povečal se je standard dostopnosti pri povezavah občin v Ljubljanski urbani regiji, ki so dobile boljšo povezanost s prestolnico;- dokončno uvedbo IJPP, ki je omogočila, da imajo potniki subvencioniranih vozovnic intermodalno in interoperatersko enotno vozovnico, skatero lahko na relaciji za katero velja, uporabijo vse načine prevoza in potujejo z vsemi prevozniki. Za upravljavca javnega potniškega prometaso pripravljeni vsi prometni sistemi (vodenje registra voznih redov, režimov voženj, postaj in postajališč ter linijskih odsekov med njimi), vsisistemi za elektronske kartice in vozovnice (izdaja kartic in vozovnic, sistemi za spremljanje uporabe vozovnic, za spreminjanje in preklice teruvrstitve vozovnic na črno listo v primeru izgube ali kraje). Pripravljen so sistemi poročanje o prometnih dogodkih, uporabi vozovnic inporavnave med prevozniki. Vzpostavitev sistema in pridobivanje ter obdelava podatkov o vseh procesih ter potnikih v javnem potniškemprometu bo omogočilo analizo voznih redov, pripravo njihove optimizacije in izboljšanja standarda dostopnosti za prebivalce vse območij vSloveniji. V okviru projekta se je vzpostavila sodobna informacijska tehnologija za vodenje in upravljanje JPP. S prvim septembrom 2016 je steklopilotno obratovanje za subvencionirane vozovnice na celotnem omrežju JPP. Pilotno obratovanje, v katerem so se preverili vsi sistemi in različniscenariji delovanja je bilo zaključeno novembra 2016 in sistem je prešel v normalno obratovanje.

2411-11-S007 - Integrirani javni potniški promet


OV Ostali viri 0,00 391.792,71 391.792,71 ----PV Proračunski viri 1.589.870,04 2.142.051,17 2.142.051,17 134,73

Neposredni učinki

C3723 - Vzpostavitev integriranega javnega potniškega prometaPrispeva k rezultatu: C1715 - Ustavljeno upadanje in dolgoročno povečanje potnikov na JPP


Vzpostavitev IJPP bo pomenila poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovno dostopnost storitev javnega potniškega prometa. Znjegovo integracijo in uvedbo enotne vozovnice se pričakuje dvig kakovosti javnega potniškega prometa in posledično povečanje števila


Stran 62 od 163

uporabnikov JPP. Cilj med drugim vključuje: • oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico, • izdelavo ekonometričnega modela zadoločanje cen vozovnic, • izdelavo informacijskega portala za potnike v sistemu IJPP, • izobraževanje, informiranje in osveščanje javnosti opomenu javnega potniškega prometa, • vzpostavitev službe za upravljanje IJPP, • izdelavo nacionalnega voznega reda in programskih orodij zanjegovo vzdrževanje, • sistem avtorizacije, razčiščevanja (kliringa) in poravnave, • finančno administrativno upravljanje projekta IJPP, • izdelavomodela za določanje cen vozovnic glede na strukturo uporabnikov, • izdelavo mestnih prometnih načrtov, • nadzor in spremljanje pilotnihprojektov za preizkus delovanja sistema na ravni regionalnega avtobusnega, avtobusnega in železniškega sistema, avtobusnega, železniškega inmestnega sistema javnega prevoza, • informativno izobraževalne dejavnosti ob vzpostavitvi sistema IJPP.


V letu 2016 je bila uvedena enotna vozovnica za dijake in študente, ki potnikom omogoča izbiro najugodnejšega voznega sredstva in prevoze zvsemi prevozniki, ki vozijo na določeni relaciji. Z dokončno uvedbo IJPP, ki je omogočila, da imajo potniki subvencioniranih vozovnicintermodalno in interoperatersko enotno vozovnico, s katero lahko na relaciji za katero velja, uporabijo vse načine prevoza in potujejo z vsemiprevozniki. Za upravljavca javnega potniškega prometa so pripravljeni vsi prometni sistemi (vodenje registra voznih redov, režimov voženj,postaj in postajališč ter linijskih odsekov med njimi), vsi sistemi za elektronske kartice in vozovnice (izdaja kartic in vozovnic, sistemi zaspremljanje uporabe vozovnic, za spreminjanje in preklice ter uvrstitve vozovnic na črno listo v primeru izgube ali kraje). Pripravljeni so sistemiporočanje o prometnih dogodkih, uporabi vozovnic in poravnave med prevozniki. Vzpostavitev sistema in pridobivanje ter obdelava podatkov ovseh procesih ter potnikih v javnem potniškem prometu bo omogočila analizo voznih redov, pripravo njihove optimizacije in izboljšanjastandarda dostopnosti za prebivalce vse območij v Sloveniji. V okviru projekta se je vzpostavila sodobna informacijska tehnologija za vodenjein upravljanje JPP. S prvim septembrom 2016 je steklo pilotno obratovanje za subvencionirane vozovnice na celotnem omrežju JPP. Pilotnoobratovanje, v katerem so se preverili vsi sistemi in različni scenariji delovanja, je bilo zaključeno novembra 2016 in sistem je prešel v normalnoobratovanje.

Nadalje je predvidena večja digitalizacija sistemov za zmanjšanje administrativnih ovir in zagotovitev lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic terenostavnejši in varen dostop do vseh produktov javnega prevoza. Na podlagi podatkov o povpraševanju potnikov in ponudbi prevozov sebodo postopno usklajevali vozni redi in bo v letu 2017 enotna vozovnica zagotovljena tudi za druge skupine potnikov. Postopno bodo uvedenednevne vozovnice, mesečne in letne vozovnice za zaposlene in pripravljeni produkti integriranega javnega potniškega prometa za druge skupinepotnikov.


Integracija javnega potniškega prometa bo omogočila lažjo uporabo javnega potniškega prometa, boljšo informiranost in učinkovito upravljanjesistemov ter s tem povečanje modal split javnega potniškega prometa.

Kazalniki




I03751 Izvedena izobraževanja, informiranja in osveščanjajavnosti

Število 2010 1,00 2012 13,00 13,002013 0,00 13,002014 9,00 0,002015 2,00 0,002016 3,00 3,00

I07884 Uvedba enotne vozovnice % 2014 0,00 2015 80,00 60,002016 100,00 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I03751 Izvedena izobraževanja, informiranja in osveščanjajavnosti"

Izvedene so bile vse predvidene aktivnosti za obveščanje javnosti o enotni vozovnici.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07884 Uvedba enotne vozovnice"S septembrom 2016 so bile uvedene vse vrste enotnih vozovnic (enkratne in kuponske vozovnice, mesečne, polletne in letne vozovnice) zadijake in študente, ki tvorijo največjo skupino uporabnikov javnega prevoza.

C5686 - Nova organizacijska oblika upravljavca JPPPrispeva k rezultatu: C1715 - Ustavljeno upadanje in dolgoročno povečanje potnikov na JPP


Problematika javnega potniškega prometa je izrazito pereča in zahteva čim prejšnje in učinkovite ukrepe na ravni države, regij in občin. Zučinkovitim upravljanjem in vodenjem kompleksnega sistema IJPP bi dosegli transparentnost in ekonomičnost porabe sredstev v okviru sistemajavnega potniškega prometa, za kar pa je potrebno zagotoviti združevanje kadra in sredstev za JPP v enem upravljavcu.


Pripravljene so bile strokovne podlage in analiza možnih pravnih oblik za upravljavca IJPP s pripravo finančnega načrta in sistemizacije. Kotnajustreznejša oblika je bila izbrana ustanovitev upravljavca IJPP v obliki družbe v 100% lasti države. Ustanovitev upravljavca, ki bo upravljalprevoze potnikov v železniškem prometu in medkrajevne avtobusne linijske prevoze ter jih usklajeval s prevozi v mestnem prometu, je


Stran 63 od 163

predvidena v letu 2017. Temeljne naloge upravljavca bodo izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa, podelitev koncesij za izvajanjeavtobusnega prevoza potnikov, bolj učinkovito in bolj kvalitetno izvajanje javnega prevoza.


Z učinkovitim upravljanjem kompleksnega sistema IJPP se bo povečala transparentnost, ekonomičnost in učinkovitost javnega potniškegaprometa.


I05720 Pripravljene zakonske podlage % 2010 30,00 2012 80,00 100,002013 100,00 70,002014 80,00 80,002015 80,00 80,002016 100,00 100,002017 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05720 Pripravljene zakonske podlage"Zakon o prevozih v cestnem prometu, na podlagi katerega se bo ustanovil upravljavec je bil pripravljen v delovni verziji, vendar ni bilposredovan v obravnavo. Pripravlja se podrobna obrazložitev poslovnega modela in poslovnega načrta upravljavca, ki bo vezana na rezultatejavnega potniškega prometa. Previdena obravnava predloga spremembe zakona je v letu 2017.

2415-11-0003 - Izvajanje GJS prevoza potnikovOpis ukrepa

Namen ukrepa je povečanje uspešnosti izvajanja GJS prevoza potnikov in s tem števila uporabnikov JPP. V ta namen se na Ministrstvu zainfrastrukturo izvaja neposredna skrb nad koncesijskimi pogodbami pri izvajanju GJS-JPP in subvencioniranja vozovnic dijakov in študentov.Podlaga je sprejeta oziroma dopolnjena nova zakonodaja (Zakon o prevozih v cestnem prometu - ZPCP - 2D).



Neposredni učinki

C0582 - Povečanje učinkovitosti gospodarske javne službe na področju javnega potniškega prometaPrispeva k rezultatu: C1715 - Ustavljeno upadanje in dolgoročno povečanje potnikov na JPP


Učinkovitost izvajanja gospodarske javne službe je razvidno iz podatkov Statističnega urada RS za področje cestni javni prevoz (l.2011prepeljanih 25,36 mio potnikov, l. 2012 prepeljanih 24,79 mio potnikov, l. 2013 prepeljanih 25,15 mio potnikov. Trend prevoza potnikov je že nekajčasa v porastu in taka so predvidevanja tudi na naprej.


V letu 2012 je bil uveden nov sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki je od leta 2013 naprej prispeval k letnemupovečanju števila dijakov in študentov za 5 do 6 %. Izveden ukrep je prvi korak k povečevanju števila prepeljanih potnikov v javnem potniškemprometu. Po podatkih SURS se je v letu 2016 število potnikov v cestnem javnem linijskem potniškem prevozu glede na leto 2015 povečalo za 8%. Podatki kažejo, da se je predvsem zaradi ustrezno oblikovanega in izvedenega sistema subvencioniranih prevozov ustavil dolgoletni trendpadanja števila potnikov v javnem potniškem prometu. Povečal se je standard dostopnosti pri povezavah občin v Ljubljanski urbani regiji, ki sodobile boljšo povezanost s prestolnico.

Z izvedbo projekta IJPP so bili v letu 2016 izdelani informacijski sistemi, ki omogočajo bolj celovito in učinkovito upravljanje javnega potniškegaprometa. Za celovito vodenje sistema je potrebno urediti še učinkovito upravljanja javnega potniškega prometa.


Pozitivni trendi števila potnikov v GJS prispevajo k ciljem trajnostne mobilnosti.


I001232 Pripeljani potniki v okviru GJS Število 2009 26.150.133,00 2012 21.000.000,00 0,002013 24.000.000,00 36.500.000,002014 24.900.000,00 26.686.000,00


Stran 64 od 163

2015 25.000.000,00 27.735.000,002016 25.500.000,00 29.972.000,002017 25.500.000,00 2018 25.500.000,00 2019 25.500.000,00 2020 26.000.000,00

I05405 Linije gospodarske javne službe Število 2009 1.914,00 2012 1.813,00 2.034,002013 1.876,00 1.910,002014 1.813,00 1.896,002015 1.896,00 1.850,002016 1.840,00 1.817,002017 1.840,00 2018 1.840,00 2019 1.840,00 2020 1.840,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001232 Pripeljani potniki v okviru GJS"Prikazano število prepeljanih potnikov je ocena zbranih podatkov, ki temeljijo na dejanskih podatkih v sistemu IJPP in podatkih prevoznikov inso pri terminskih vozovnicah (mesečne in letne vozovnice) narejeni na podlagi ocen kolikokrat potnik uporabi vozovnico (npr. za mesečnovozovnico se upošteva, da jo je potnik uporabil vse delovne dni z dvema vožnjama).

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05405 Linije gospodarske javne službe"Z uvedbo IJPP so se začele racionalizacije linij javnega potniškega prometa, zato se je že v zadnjem tromesečju 2016 začelo povezovanje linij inukinjanje dvojnih povezav. Proces se bo nadaljeval tudi v letu 2017.


I001232 Letno povečanje števila pripeljanih potnikov v okviru gospodarske javne službe (GJS).I05405 Povečanje števila linij v okviru gospodarske javne službe.


ZDCOPMD-UPB2

Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (uradno prečiščeno besedilo)(ZDCOPMD-UPB2)

ZJC-UPB1 Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1)ZPCP-2 Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)ZPPCP-1 Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1)ZVCP-1-UPB5 Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB5)ZVO-1 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)


Stran 65 od 163

III. Obrazložitev podatkov iz bilance stanjaPodatki o stanju sredstev na računih neposrednega proračunskega uporabnika

Na dan 31. 12. 2016 je bilo stanje sredstev na računih Ministrstva za infrastrukturo 0 EUR.

Podatki o terjatvah iz naslova dolgoročnih naložb in posojil

Na dan 31. 12. 2016 so znašale dolgoročne finančne naložbe 568.548.879 EUR, od tega ELES – 366.223.394 EUR, ARAO – 1 EUR, BORZEN –3.010.046 EUR, SODO – 10.353.994 EUR, Sklad za financiranje in razgradnjo NEK – 188.943.157 EUR in Zavod IRCUO – 18.287 EUR.

V pripravi je predlog sklepa o prenosu premoženja RS na Občino Žiri, ki ga ima Republika Slovenija v Zavodu IRCUO.

Dolgoročno dana posojila in depoziti so bili na dan 31. 12. 2016 izkazani v višini 758.943 EUR. Do EGS-RI d.o.o. v višini 657.248 EUR izhajajo iznaslova vlaganj v elektroenergetske objekte na območju bivših republik Jugoslavije v obdobju od leta 1976 do leta 1991. Do Podlesnik Valentin vvišini 101.695 EUR pa iz naslova izterjatve obveznosti po pogodbah v zvezi z nepovratnimi investicijskimi sredstvi za racionalno rabo električneenergije, odobrenih od leta 1991 dalje.

Podatki o povečanju ali zmanjšanju lastnih opredmetenih osnovnih sredstev

Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva so bila na dan 31. 12. 2016 evidentirana v višini 574.945.587 EUR, od tega: - oprema in druga opredmetena osnovna sredstva – 4.348.088 EUR,- nepremičnine – 570.197.203 EUR,- neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve – 400.296 EUR.

Stanje opredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin se je glede na preteklo leto povečalo, in sicer oprema in druga opredmetena osnovnasredstva za 364.173 EUR, nepremičnine pa za 16.650.580 EUR. Stanje neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev pa seje po drugi strani zmanjšalo za 145.580 EUR.

Ministrstvo na dan 31. 12. 2016 ni imelo izkazanih zalog materiala.

Podatki o povečanju ali zmanjšanju terjatev za sredstva dana v upravljanje

Terjatve za sredstva dana v upravljanje so na dan 31. 12. 2016 izkazane v skupni višini 6.832.789 EUR:- Javna agencija za železniški promet RS – 181.732 EUR,- Javna agencija za varnost prometa – 243.947 EUR ob uskladitvi, kot sledi iz spodnje obrazložitve,- Javna agencija za civilno letalstvo – 2.812.401 EUR,- Javna agencija RS za energijo – 3.434.709 EUR,- VOC Celje, d.d. – 160.000 EUR.

V povezavi z Zakonom o računovodstvu se stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje za Javno agencijo za varnost prometa na dan 31. 12.2016 v višini 412.571 EUR uskladi na znesek 243.947 EUR. Razlika je v amortizaciji v višini 99.485,61 EUR, v vračilu presežka iz leta 2015 vproračun v višini 73.326,76 EUR in nakupom osnovnega sredstva med letom v višini 4.188,65 EUR.

Stanje sredstev v upravljanju do VOC Celje znaša 160.000 EUR, kar je bilo usklajeno na dan 31. 12. 2014. Ocenjena višina izhaja iz poročila ooceni vrednosti nepremičnin z dne 11. 12. 2014, ki predstavljajo cestne baze na lokacijah Lesično, Šentjur in Podplat.

S podjetjem VOC Celje se bo ministrstvo poskušalo dogovoriti odkupu državnega premoženja, ki ga ima VOC še v uporabi oz. o ureditvimedsebojnih premoženjsko pravnih razmerij.

Dolgoročne terjatve iz poslovanja so na dan 31. 12. 2016 izkazane v višini 159.087.691 EUR.

Navedena terjatev izhaja iz drugega odstavka 8. člena pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS med Republiko Slovenijo inDružbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

Podatki o neplačanih terjatvah iz preteklega leta

Ministrstvo za infrastrukturo je imelo na dan 31. 12. 2016 evidentirane kratkoročne terjatve do kupcev v višini 915.418 EUR, od tega:- Telekom Slovenije, d.d. v višini 548,34 EUR.- Adrie Airways, d.d. v višini 86.163,58 EUR,- Mirt Peter s.p. Mirtours v višini 374 EUR,- Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o. v višini 273,60 EUR,- Pisanice v višini 966,30 EUR,- Ramatek, d.o.o. v višini 37.224,42 EUR,- Geonavtik, d.o.o. v višini 4,35 EUR,- SŽ Tovorni promet, d.o.o. v višini 300 EUR,- Zarja Ekoenergija d.o.o. v višini 775.763,61 EUR,- Pohorje turizem d.o.o.. v višini 1.420 EUR,- Dakić Branko višini 12.379,50 EUR.

V zvezi s terjatvijo do podjetja Pisanice, d.d. je Državno pravobranilstvo obvestilo ministrstvo, da na podlagi poizvedb v uradnih registrih oz.evidencah razpolagajo z informacijo, da dolžnik nima odprtega računa ter, da nima lastniškega premičnega premoženja (register vozil) niti


Stran 66 od 163

vrednostnih papirjev, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Državno pravobranilstvo bo nadaljevalo s periodičnimi 6-mesečnimipoizvedbami glede dolžnikova premoženjskega stanja in bo ministrstvo v primeru pozitivnega rezultata o tem seznanilo.

V zvezi s terjatvijo do podjetja Ramatek d.o.o. je Državno pravobranilstvo obestilo ministrstvo, da se je izvršilni postopek ustavil oziroma je bilaizvršba neuspešna, ker dolžnik nima odprtega računa in ni imel rubljivega premoženja (dolžnik ni lastnik vrednostnih papirjev, premičnegapremoženja in nepremičnega imetja). Zato se izvršilni postopek ne more nadaljevati.

Na dan 31. 12. 2016 je bilo kratkoročnih terjatev do uporabnikov enotnega kontnega načrta 7.565 EUR (Okrožno sodišče v Kranju, Ljubljani,Novem mestu in Občina Razkrižje), drugih kratkoročnih terjatev pa 588.046 EUR. Slednje so sestavljene iz: - terjatve do ZZZS – boleznina in nega – 8.189,06 EUR,- terjatve do delavcev iz naslova preveč obračunanih in izplačanih plač ter druge terjatve do delavcev – 590,67 EUR, - akontacije za službena potovanja – 58 EUR,- druge kratkoročne terjatve – 579.208,52 EUR (Petrol, d.d. Ljubljana slovenska energetska družba v višini 188.988,12 EUR: zadeva se rešuje kotgospodarski spor v pravdi; Eko les, d.o.o. energetike – 25.795,73 EUR: podan je predlog za mirno rešitev spora in izvensodno poravnavo; Zavodza izgradnjo socialnega centra Vrtojba – 93.720,19 EUR z obrestmi: sklep in oklic o začetku stečajnega postopka Okrožnega sodišča v NoviGorici; Svetloba, d.o.o. – 270.688,36 EUR, kjer je ministrstvo podalo predlog za izvršbo ter terjatve iz naslova prekoračitve stroškov službenihpogovorov preko mobilnih telefonov – 16 EUR.

Podatki o neplačanih obveznostih iz preteklega leta

Neplačani odhodki so na dan 31. 12. 2016 znašali 8.776.220 EUR. Odhodki so povezani s pridobitvijo dolgoročnih in kratkoročnih sredstevoziroma storitev, ki še niso bili plačani.

Stanje neplačanih kratkoročnih obveznosti na dan 31. 12. 2016 je bilo 8.882.344 EUR za:- prejete predujme in varščine – 2.825 EUR (aktivne časovne razmejitve: obveznost iz naslova prejete varščine (Loberia – 650 EUR, PredilnicaLitija - 1.450 EUR, Hojak M. – 725 EUR),- kratkoročne obveznosti do zaposlenih – 599.858 EUR (čiste plače in nadomestila plač – 352.354,55 EUR, prispevki iz kosmatih plač innadomestil plač – 122.715,19 EUR, davki iz kosmatih plač in nadomestil plač – 79.637,94 EUR, druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih –45.150,84 EUR),- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi in tujini – 7.756.792 EUR,- druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja – 196.328,57 EUR,- kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (neposredni in posredni uporabniki proračuna države) – 326.539,56 EUR.

Na dan 31. 12. 2016 so bile izkazane tudi dolgoročne obveznosti v višini 159.087.691 EUR. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve v višini130.179.743 EUR predstavljajo stavbno pravico DARS, druge dolgoročne obveznosti v višini 28.907.948 EUR pa povečanje obveznosti nazahtevo Računskega sodišča za 22 % DDV v povezavi s stavbno pravico.

Pomembnejše postavke v izven bilančni evidenci v višini 177.863.599 EUR predstavljajo prejeti instrumenti za zavarovanje plačil – 3.504.793 EUR,EGS – 164.641.735 (tečajne razlike) ter ustanovitev stavbne pravice na zemljiščih v upravljanju ministrstva za Adrio Airways, Aerodrom Ljubljanain KZPS – 9.717.071 EUR.


Stran 67 od 163

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANCv/na

Ministrstvo za infrastrukturoSpodaj podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ternotranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljevposlovanja in uresničevanje proračuna.

Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da se tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi,obvladujejo na še sprejemljivi ravni ter daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o uspešnosti poslovanja in o doseganju ciljev.Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja nadoseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno.

Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ v/na:

Ministrstvo za infrastrukturo

Oceno podajam na podlagi:- ocene notranje revizijske službe za področja: Revizija projekta podonavska strategija;

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: Direktorat za energijo, Direktorat za letalski in pomorski promet,Direktorat za kopenski promet, Služba za mednarodne zadeve in protokol, Finančna služba, Služba za trajnostno mobilnost inprometno politiko, Sekretariat;

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) zapodročja: revizije UNP – operacije OPROPI, inšpekcijski pregled poslovanja s sredstvi državnega proračuna priproračunskem uporabniku Ministrstvo za infrastrukturo – dela pri obnovi letališke infrastrukture Edvarda Rusjana vMariboru; revizije Računskega sodišča: revizija zaključnega računa proračuna RS za leto 2016, revizija zbirna bilanca stanjaproračuna RS na dan 31. 12. 2015, revizija Učinkovitost Ministrstva za infrastrukturo pri zagotavljanju pogojev in izvajanjunalog v javnem linijskem prevozu potnikov v medkrajevnem cestnem prometu, revizija Smotrnost ureditve razmerij priinfrastrukturi za izvajanje gospodarske javne službe navigacijskih služb zračnega prometa ter smotrnost poslovanja Kontrolezračnega prometa Slovenije d.o.o., Ljubljana, revizija Smotrnost ravnanja z nepremičninami v obdobju od 1. 1. 2014 do 30. 9.2015, revizija Pravilnost in smotrnost poslovanja Javne agencije za civilno letalstvo RS, revizija Zagotavljanje sredstev zarazgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju odleta 2010 do 2014;

V/NaMinistrstvo za infrastrukturo

je vzpostavljen(o):

1.Primerno kontrolno okolje: a) na celotnem poslovanju,

b) na pretežnem delu poslovanja,

c) na posameznih področjih poslovanja,

d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

2.Upravljanje s tveganji

2.1.Cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev a) na celotnem poslovanju,



d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi;

2.2.Tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način ravnanja z njimi a) na celotnem poslovanju,



d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,


Stran 68 od 163

e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

3.Na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejotveganja na sprejemljivo raven

a) na celotnem poslovanju,



d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,

e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

4.Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja a) na celotnem poslovanju,





5.Ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) notranje revizijsko službo a) na celotnem poslovanju,





6.Notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistemanotranjega nadzora javnih financ

a) z lastno notranjerevizijsko službo,

b) s skupno notranjerevizijsko službo,

c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja,

d) nisem zagotovil notranjega revidiranja.

ad b) Podatki za skupno notranjerevizijsko službo:

naziv:

sedež:

matična št:

ad c) Podatki za zunanjega izvajalca notranjega revidiranja:

naziv:

sedež:

matična št:

Sprejeti finančni načrt (proračun), za leto na katerega se Izjava nanaša, PRESEGA 2,086 mio EUR.

Datum zadnjega revizijskega poročila zunanjega izvajalca notranjega revidiranja je: .

ad d) Notranjega revidiranja nisem zagotovil ker::

V letu 2016 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave:- - v okviru projekta integriranega javnega potniškega prometa je pripravljen celovit informatiziran sistem vodenja in upravljanja

s podatki za izvajanja gospodarske javne službe javnega linijskega potniškega prometa v RS, ki je v fazi testiranja,

- - posodobljeni so bili Pravilnik o izvajanju postopkov javnega naročanja v Ministrstvu za infrastrukturo, navodila o izvajanjukadrovskih postopkov (Kadrovsko poslovanje), Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Ministrstvu zainfrastrukturo, Navodilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev v Ministrstvu za infrastrukturo.

-


Stran 69 od 163

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem vzadostni meri:- Za učinkovito izvajanje sistema javnega potniškega prometa bo ministrstvo pristopilo k spremembi Zakona o prevozih v

cestnem prometu, na podlagi katerega bo možna ustanovitev organa za upravljanje integriranega javnega potniškegaprometa.

-

-

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika:dr. Peter Gašperšič

Datum podpisa predstojnika:1.2.2017

Podpisano izjavo hranijo proračunski uporabniki.


Stran 70 od 163

2 4 3 1 - D i r e k c i j a R epub l i k e S l o v e n i j e z ai n f r a s t r uk t u r o



Stran 71 od 163

Oris PU-ja

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sestavljena iz dveh področij: železnic in državnih cest.

Področje državnih cest obsega strokovno tehnične, upravne, organizacijske in razvojne naloge na področjih graditve, vzdrževanja in varstvadržavnih cest ter varstva prometa na njih, nadzora nad njihovim stanjem, upravne naloge na področju pobiranja povračil za uporabo cest,vodenje evidence o državnih cestah, druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javne ceste, in naloge v zvezi sprevozi v tovornem in potniškem cestnem prometu.

S kakovostnim cestnim omrežjem se Slovenija približuje evropskemu prostoru, kar povečuje gospodarsko povezovanje ter omogoča boljši inučinkovitejši pretok blaga in ljudi. Investicije v cestno infrastrukturo spodbujajo gospodarski razvoj, saj vlaganja prinašajo poleg razvojnih tudineposredne multiplikativne gospodarske učinke.

Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnega cestnega omrežja omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah, ki lahko ob ustreznem inzadostnem izvajanju bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje.

Poleg upravljanja in rednega vzdrževanja pomembno oblikujejo finančni načrt tudi aktivnosti investicijskega vzdrževanja in gradnje državnihcest in državnega kolesarskega omrežja ter naloge varstva okolja zaradi prometa. Velik poudarek aktivnosti v okviru cestnega prometa ininfrastrukture je na izboljšanju prometne varnosti, kar predstavlja urejanje križišč, prehodov za pešce, avtobusnih postajališč, počivališč, itd.

Ukrepi na področju državnega cestnega omrežja imajo učinke na ohranjanje omrežja (obnova in preplastitev), povečanje prometne varnosti(križišča in ureditve), zagotavljanje dostopnosti (sanacija brežin, plazov, zidov in propustov, sanacije in rekonstrukcije premostitvenih objektov,nadomestne gradnje in novogradnje objektov), zmanjšanje stroškov uporabnikov (novogradnje, obvoznice, rekonstrukcije ter modernizacije) terizboljšanje bivanja (kolesarske povezave in okolje).

Investicije v cestno infrastrukturo imajo poleg direktnih tudi posredne družbeno-ekonomske učinke. Z gradnjo sodobnih cestnih povezav seznižujejo stroški transporta, s čimer se povečuje konkurenčna sposobnost gospodarstva.

Na področju železnic opravlja direkcija strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področjih gradnje, nadgradnje, obnov invzdrževanja javne železniške infrastrukture, ter druge naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje železnic.

Z izvajanjem ukrepov na področjih gradnje, nadgradnje in obnov javne železniške infrastrukture se povečuje prevozne moči določenihželezniških prog, stopnjo varnosti prometa, stopnjo varovanja okolja pred hrupom; zagotavlja učinkovitejše vodenje prometa; znižujeobratovalne stroške in/ali uvaja interoperabilnost na slovenskem železniškem omrežju.

Z izvajanjem vzdrževanja javne železniške infrastrukture se zagotavlja predpisana varnost in urejenost železniškega prometa, funkcionalnostželezniških potniških postaj in postajališč ter prispeva k modernizaciji železniških potniških postaj in postajališč.

Z izvajanjem ukrepov za preprečevanje izrednih dogodkov (nesreč, resnih nesreč in incidentov) ter zmanjševanje tveganj za nastanek izrednihdogodkov se povečuje varnost železniškega prometa. Z učinkovitim vodenjem železniškega prometa in dobro izdelanim operativnim voznimredom se prispeva k večji učinkovitosti izvajanja železniškega prometa.

Z izvajanjem prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se povečuje mobilnost prebivalcev Slovenije.


Vlaganja v infrastrukturo se pogosto odražajo v gospodarski učinkovitosti na dolgi rok. Kažejo se predvsem na področju učinkovitejšegavodenja in preusmerjanja prometnih tokov, kar ima posredno vpliv na okolje in prometno varnost. Investicije v cestno infrastrukturo imajo polegdirektnih tudi posredne družbeno-ekonomske učinke, ki se ne odražajo skozi obseg prometa. V manj razvitih okoljih je za dosego določene ravnigospodarske aktivnosti namreč potrebno zgraditi infrastrukturo, katere ugodni učinki se pokažejo šele čez nekaj časa. Gre za območja (občine) znizko kupno močjo, območja z upadanjem prebivalstva, z registrirano brezposelnostjo nad državnim povprečjem, z deležem kmečkegaprebivalstva nad državnim povprečjem, za razvojno omejevana obmejna območja v 10 kilometrskem pasu ob meji in območja z omejenimidejavniki. Investicije v cestno infrastrukturo so na takih območjih eden izmed faktorjev, ki prispeva k večji ekonomski koheziji teh območij zostalo Slovenijo.

Z gradnjo sodobnih cestnih povezav se znižujejo stroški transporta, s čimer se povečuje konkurenčna sposobnost gospodarstva. Skakovostnim cestnim omrežjem bi se Slovenija približala evropskemu prostoru, kar bi povečalo gospodarsko povezovanje ter omogočalo boljšiin učinkovitejši pretok blaga in ljudi. Naraščajoče investicije v cestno infrastrukturo spodbujajo gospodarski razvoj, saj vlaganja prinašajo polegrazvojnih tudi neposredne multiplikativne gospodarske učinke. Pospešena gradnja povzroča povečano povpraševanje, ustrezno urejena cestnainfrastruktura pa nadaljnjo gospodarsko rast.

Po drugi strani ima gradnja infrastrukture tudi ugodne socialne učinke, saj nastaja v obdobju večjih investicij tudi večje povpraševanje podelovni sili s področja gradbeništva in z njim povezanimi dejavnosti. Poleg tega ima gradbeništvo velik akceleracijski faktor, saj se nanj vežejomnoge druge dejavnosti (npr. dodelavni posli, inštalaterska dela, pohištvena industrija ipd), kar povečuje odpiranje novih delovnih mest tudi vdrugih dejavnostih.

Gradnja cestne infrastrukture ima pozitiven vpliv na regionalni razvoj, saj povezuje regije znotraj Slovenije in s teritorialnimi območji sosednjihdržav. Notranja povezanost vpliva na nadaljnji policentrični razvoj, decentralizacijo in enakomernejši razvoj države. Z gradnjo sodobnegacestnega omrežja se izboljšuje tudi prometna varnost, zmanjšuje se število mrtvih in poškodovanih v prometnih nezgodah ter materialna škoda iznaslova prometnih nesreč. Hkrati pa ustrezne cestne povezave povečujejo mobilnost delovne sile ter s tem večjo zaposljivost posameznikov izobmočij s sicer višjo stopnjo brezposelnosti.


Stran 72 od 163

Kljub navedenemu ima cestno omrežje tudi negativne vplive na okolje. Tem vplivom se pri gradnji cest ni mogoče izogniti, jih pa je mogočeublažiti. Tako predpisi o varstvu okolja zahtevajo pripravo varstvenih dokumentov, kot so študije ranljivosti okolja, ki se pripravijo vzporedno zopredeljevanjem prostorskega položaja možnih variant cestnih tras ter celovita presoja vplivov na okolje, ki se izvede v vsaki fazi podrobnejšeganačrtovanja tras v prostoru. Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da imajo nove ceste tudi pozitivne vplive na okolje, saj z razbremenitvami obstoječihcest zmanjšujejo negativne vplive prometa na okolje.

Projekti javne železniške infrastrukture imajo učinek na kvalitetne storitve prevoza potnikov in blaga. Učinki železniškega transporta se stehnološko posodobljeno in dograjeno javno železniško infrastrukturo kažejo v konkurenčnosti cestnemu prometu. Z razvojem pristaniščaKoper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča in izvedbo načrtovanih ukrepov na javni železniški infrastrukturi boželeznica prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora. Z izgradnjo drugega tira Koper - Divača se bo zagotovila sodobna in zmogljivaželezniška povezava pristanišča na železniško omrežje, povečala se bo prepustnost in prevozna zmogljivost železniške proge od Kopra docepišča v Divači, zanesljivost obratovanja železniške proge od Kopra do Divače, stopnja varnosti prometa, skrajšanje voznih časov, zmanjšanjevplivov na okolje in zmanjšanje tveganj za okolje, preusmeritev tovora s cest na železnico, omogočanje in povečanje uporabe okolju prijaznejševrste transporta, krepitev konkurenčnega gospodarstva in izboljšanje učinkovitosti RS za vključitev v sodobne prometne povezave EU. Naceloten sistem pozitivno vplivajo še drugi ukrepi na železniškem omrežju, med drugim uvedba digitalnega radijskega sistema na slovenskemželezniškem omrežju, interoperabilnosti z vgraditvijo sistema European Train Control System, s katerim bo omogočen neoviran železniški prometrazličnih železniških prevoznikov po celotnem koridorju D in s tem dostop železniških prevoznikov izven nacionalnih meja, ureditev nivojskihkrižanj, s katerimi se povečuje stopnja varnosti za vse udeležence prometa in povečuje dovoljena hitrost vlakov preko 100 km/h na progovnihodsekih, kjer elementi proge to dovoljujejo in ostalo.


Stran 73 od 163




Na Direkciji RS za infrastrukturo je bilo na dan 31.12.2016 zaposlenih 93 javnih uslužbencev, in sicer: - 91 javnih uslužbencev za nedoločen čas, - 2 za določen čas, od tega 1 za čas trajanja projekta predvidoma do 31.12.2020 v Sektorju za železnice, 1 javna uslužbenka za čas nadomeščanjajavne uslužbenke na porodniški odsotnosti.

V Kadrovskem načrtu za leto 2016 je bilo predvidenih in dovoljenih 85 zaposlitev.

Sklenitev delovnega razmerja v letu 2016: - 1 zaposlitev za nedoločen čas kot nadomestna zaposlitev, - 2 novi zaposlitvi za določen čas-1 javna uslužbenka za čas nadomeščanja javne uslužbenke na porodniški odsotnosti, 1 za čas trajanja projektapredvidoma do 31.12.2020 v Sektorju za železnice, - 5 novih zaposlitev za nedoločen čas zaradi povečanega obsega dela na podlagi sklepa Vlade RS.

Prenehalo je delovno razmerje 3 javnim uslužbencem: -2 zaposlitvi zaradi upokojitve in -1 zaposlitev zaradi odpovedi delovnega razmerja s strani javnega uslužbenca.

Na podskupini Plače in drugi izdatki zaposlenim je bilo realizirano 2.708 tisoč EUR, kar predstavlja 98,02 % glede na sprejet finančni načrt in 0,67% v skupni realizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

V okviru podskupine je bilo največ sredstev realiziranih za plače in dodatke (89,60 %) ter za povračila in nadomestila (5,75 %), ostalo papredstavljajo sredstva za delovno uspešnost (2,16 %), regres za letni dopust (1,92 %), nadurno delo (0,03 %) ter drugi izdatki zaposlenim (0,54 %sredstev te podskupine).

Plače in drugi izdatki zaposlenim so bile realizirani 100 % iz integralnih postavk.


Prispevki delodajalcev za socialno varnost so zakonsko predpisani in so bili realizirani v višini 406 tisoč EUR, kar predstavlja 136,36 % glede nasprejet finančni načrt in 0,10 % v skupni realizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

V okviru podskupine je bilo največ sredstev realiziranih za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (54,15 %) ter za prispevke zazdravstveno zavarovanje (43,56 %), ostalo pa predstavljajo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (1,30 %), prispevek zaporodniško varstvo (0,61 %) ter prispevek za zaposlovanje (0,38 % sredstev te podskupine).

Prispevki delodajalcev za socialno varnost so bili realizirani 100 % iz integralnih postavk.


Na podskupini Izdatki za blago in storitve je bilo realizirano 218.960 tisoč EUR, kar predstavlja 116,22 % glede na sprejet finančni načrt in 53,77 %v skupni realizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

Izdatki za blago in storitve so bili realizirani 95,7 % iz integralnih postavk in 4,3 % iz namenskih sredstev.

Izdatki realizirani iz namenskih postavk so bili v večini financirani iz prispevkov in pristojbin (39,50 %) ter iz sredstev najemnine (39,45 %), 20,32% iz sredstev odškodnin iz zavarovanja premoženja, ostalo pa iz lastne dejavnosti ter prodaje in zamenjave stvarnega premoženja.

Izdatki na podskupini so bili realizirani na več podprogramih in sicer:• na podprogramu 130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture 0,44% za potrebe po materialnih stroških, ki jihimajo pri svojem delu delavci DRSI (pisarniški in splošni material in storitve, najemnine in zakupnine, energija, voda, komunalne storitve inkomunikacije, prevozni stroški in storitve strokovna izobraževanja …),• na podprogramu 130201 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest 38,26%,• na podprogramu 130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest na nosilnem podprogramu 130201 - Upravljanje in tekočevzdrževanje državnih cest – postavka 995810 (državno cestno omrežje – namenski vir) in 891610 (unovčene bančne garancije) 1,32%;• na podprogramu 130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest na nosilnem podprogramu 130202 - Investicijsko vzdrževanje ingradnja državnih cest 0,79% za druge operativne odhodke, stroške oglaševalskih storitev, geodetske stor, parcelacije, cenitve in druge podob.


Stran 74 od 163

storitve; • na podprogramu 130302 - Vzdrževanje javne železniške infrastrukture 27,52%,• na podprogramu 130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi 0,84%,• na podprogramu 130304 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu 30,83%.

Na področju cest (delno podprogram 130101 ter podprograma 130201 in 130202) je bilo na tej podskupini realizirano 88.456 tisoč EUR. Od tega jebilo največ (75,90 %) namenjenih za tekoče vzdrževanje, katerega največji del predstavlja redno vzdrževanje državnih cest. Za potrebe tekočegavzdrževanja in zagotavljanja prevoznosti in varnosti prometa tako v letnem kot v zimskem času je bil realiziran program del v vrednosti 67.135tisoč EUR. Ostala sredstva so bila porabljena za druge operativne odhodke ( 11,69 %), posebni material in storitve (7,20 %), kjer največji deležpredstavljajo posipni materiali za zimsko vzdrževanje cest, za pisarniški in splošni material in storitve (3,08 %), energijo, vodo, komunalnestoritve in komunikacije (1,15%), kazni in odškodnine (0,91 %) ter najemnine in zakupnine (0,07 %).

Na področju železnic (podprogrami 130302, 130303 in 130304) je bilo na tej podskupini realizirano 129.599 tisoč EUR. Od tega je bilo največ (50,14% oz. 64.986 tisoč EUR) namenjenih za tekoče vzdrževanje javne železniške infrastrukture. Z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture seohranja normalna obratovalna sposobnost železniške infrastrukture in zagotavlja prometna varnost na njej. Ostala sredstva so bila porabljena zaposebni material in storitve (46,99 %), kjer največji delež predstavljajo stroški oglaševalskih storitev in stroški objav, povezani z ukrepi za obveščanje javnosti ter stroški prevajalskih storitev, za kazni in odškodnine (1,20 %), druge operativne odhodke (1,48 %), pisarniški in splošnimaterial in storitve (0,14 %) ter najemnine in zakupnine (0,04 %).

410 - SubvencijeObrazložitev izdatkov za podskupino

Na podskupini Subvencije je bilo realizirano 48.000 tisoč EUR, kar predstavlja 106,67 % glede na sprejet finančni načrt in 11,79 % v skupnirealizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

Izdatki na podskupini so bili v celoti realizirani na podprogramu 130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometa in sicer za izvajanjeobvezne javne gospodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, ki jih je Direkcija RS zainfrastrukturo izplačevala družbi Slovenske železnice – Potniški promet, d.o.o.. Izdatki so bili v celoti financirani iz integralnih sredstev.

413 - Drugi tekoči domači transferiObrazložitev izdatkov za podskupino

Na podskupini Drugi tekoči domači transferi je bilo realizirano 13.426 tisoč EUR, kar predstavlja 100 % glede na sprejet finančni načrt in 3,30 %v skupni realizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

Izdatki na podskupini so bili v celoti realizirani na podprogramu 130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi in sicer za plačiloobveznosti po zakonu o družbi SŽ. Izdatki so bili v celoti financirani iz integralnih sredstev.

Leta 2016 je Direkcija RS za infrastrukturo poravnala tretji obrok v višini 10% terjatve družbe Slovenske železnice d.o.o., ki je nastala z odpisomterjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja insestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini 134.262 tisoč EUR.


Na podskupini Nakup in gradnja osnovnih sredstev je bilo realizirano 123.734 tisoč EUR, kar predstavlja 56,96 % glede na sprejet finančni načrtin 30,38 % v skupni realizaciji Direkcije RS za infrastrukturo.

Nakup in gradnja osnovnih sredstev je bila realizirana 25,29 % iz integralnih postavk, 66,37 % iz namenskih sredstev, 3,04 % iz namenskihsredstev EU in 5,30 % iz slovenske udeležbe. Izdatki realizirani iz namenskih postavk (namenska sredstva in namenska sredstva EU) so bili v večini financirani iz prispevkov in pristojbin(91,44 %), iz centraliziranih in drugih programov EU (4,38 %) ter sredstev odškodnin iz zavarovanja premoženja (3,63 %), ostalo pa iz prodaje inzamenjave stvarnega premoženja in sredstev najemnin.

Izdatki na podskupini so bili realizirani na več podprogramih in sicer:• na podprogramu 130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture 0,19% za manjše investicije v nakup opreme innematerialnega premoženja,• na podprogramu 130201 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest 1,48%,• na podprogramu 130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest 32,13%,• na podprogramu 130302 - Vzdrževanje javne železniške infrastrukture 5,46%,• na podprogramu 130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi 57,17%,• na podprogramu 130304 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu 3,57%.

Na področju cest (delno podprogram 130101 ter podprograma 130201 in 130202) je bilo na tej podskupini realizirano 41.737 tisoč EUR in sicer za:• Nakup prevoznih sredstev, opreme in nematerialnega premoženja predstavlja 1,52% realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstevna področju cest. Sredstva so bila porabljena za nakup prevoznih sredstev, vzpostavljanje centra za upravljanje in vodenje prometa, nakupavtomatskih števcev prometa, cestno-vremenskih postaj, računalniške in programske opreme.• Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije predstavljajo 29,75 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področju cest.Finančna realizacija je bila dosežena na več ukrepih in sicer za ureditve 27 %, za rekonstrukcije objektov 23 %, za rekonstrukcije cest 16%, zaureditve križišč 14%, za obvoznice 10% ter preostanek za ostale ukrepe.


Stran 75 od 163

• Investicijsko vzdrževanje in obnove predstavljajo 48,80 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področju cest.Finančna realizacija je bila dosežena na več ukrepih in sicer 38 % za preplastitve, za rekonstrukcije cest 20 %, za obnove cest 16 %, za ureditve 9%, za modernizacije 6 %, za plazove 5 % preostanek pa za ostale ukrepe.• Nakup zemljišč in naravnih bogastev predstavlja 7,40 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področju cest. Finančnarealizacija je bila dosežena na več ukrepih in sicer za ureditve 25 %, 9 % na obvoznicah, 41 % na skupinskih projektih za odkupe in odškodnine, 6% na rekonstrukcijah, 5 % preplastitvah, preostanek pa za ostale ukrepe.• Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring predstavljajo 12,52 % realizacije podskupine nakupin gradnja osnovnih sredstev na področju cest. Od tega je bilo realizirano za študije, načrte in projektno dokumentacijo 42 %, za investicijskiinženiring 22 %, za investicijski nadzor 30 % ter za ostalo 5%.

Na področju železnic (podprogrami 130302, 130303 in 130304) je bilo na tej podskupini realizirano 81.915 tisoč EUR in sicer za:• Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije predstavljajo 70,27 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področjuželeznic. Finančna realizacija je bila dosežena z ukrepi za rekonstrukcije in adaptacije železniške infrastrukture z namenom izboljšanja parametroveksploatacijske sposobnosti prog ter povečanja varnosti železniškega prometa.• Investicijsko vzdrževanje in obnove predstavljajo 13,64 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področju železnic.Finančna realizacija je bila dosežena na več ukrepih in sicer 57,68 % v okviru podprograma 130302 – Vzdrževanje javne železniške infrastruktureter 42,32 % v okviru podprograma 130304 – Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu.• Nakup zemljišč in naravnih bogastev predstavlja 1,08 % realizacije podskupine nakup in gradnja osnovnih sredstev na področju železnic.Finančna realizacija je bila v celoti dosežena v okviru podprograma 130303 – Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi.• Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring predstavljajo 15,01 % realizacije podskupine nakupin gradnja osnovnih sredstev na področju železnic. Od tega je bilo največ realizirano za načrte in drugo projektno dokumentacijo 37 %, zainvesticijski inženiring 35 %, za plačila drugih storitev in dokumentacije 13 %, za investicijski nadzor 11 %, preostanek pa za študije oizvedljivosti projekta in plačila nadomestil za spremembo namembnosti zemljišč.

Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom

Sprejeti proračun DRSI za leto 2016 je znašal 467.380 tisoč EUR. Realizacija finančnega načrta DRSI za leto 2016 je bila 407.234 tisoč EUR, karpredstavlja 87,13 % glede na sprejeti finančni načrt.

Do večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom je prišlo na naslednjih postavkah:• Realizacija na postavki 135010 Investicijsko vzdrževanje državnih cest je bila za 7,3 mio višja od sprejetega proračuna. Zaradi slabega stanjacest smo v letu 2016 iz tekoče proračunske rezerve prejeli 10 mio EUR za investicijsko vzdrževanje in obnove cest. Nov projekt, na katerem so sedela izvajala je bil s strani vlade potrjen šele v oktobru. Zato je bil del sredstev porabljen za preplastitve, del pa za krpanje cest. Sredstva v višini1,8 mio EUR so bila prerazporejena na projekt železnic za pokrivanje posledic žledu.• Realizacija na postavki 403610 Redno vzdrževanje javnih cest je bila za 4,1 mio višja od sprejetega proračuna. Zaradi omejenih investicij vcestno infrastrukturo v zadnjih letih se je stanje cest zelo poslabšalo. Posledično so bila za zagotavljanje prevoznosti in varnosti prometapotrebna večja vlaganja v redno vzdrževanje. Sredstva so bila v višini 1,5 mio prerazporejena iz solidarnostnega sklada EU za odpravljanjeposledic zimske ujme, preostanek pa je bil zagotovljen s prerazporeditvami znotraj DRSI. • Realizacija na postavki 403810 Upravljanje in varstvo cest je bila za 3,5 mio nižja od sprejetega proračuna. Realizacija je bila manjša odnačrtovane predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov odparcelacije in odkupovanja zemljišč ter predčasnega zaključevanja proračuna. Delsredstev je bil prerazporejen na druge postavke DRSI.• Realizacija na postavki 891610 Unovčene bančne garancije je bila za 1,1 mio višja od sprejetega proračuna. Znesek unovčenih garancij seprenaša iz leta v leto, v letu 2016 pa so bile porabljene tudi večje garancije unovčene v preteklih letih. Na posameznem projektu je znesekgarancije realiziran, ko so izpolnjeni zakonsko potrebni pogoji.• Realizacija na postavki 995810 Državno cestno omrežje - namenski vir je bila za 51,2 mio nižja od sprejetega proračuna. Razlogi za slabšorealizacijo so nižje vrednost izbrane ponudbe glede na projektantski predračun, dolgotrajni postopki oddaje javnega naročila, vloženi revizijskizahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali na odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, dolgotrajni postopki odparcelacije inodkupovanja zemljišč, potrebna obnova pretečenih soglasij zaradi preteklih zaustavitev del ter kasnejši začetek gradnje, ki bo zato zaključena vletu 2017. Nerealizirana sredstva so bila prenesena v leto 2017.• Realizacija na postavki 153192 Vzdrževanje železniške infrastrukture je bila za 1,5 mio nižja od sprejetega proračuna zaradi manj izvedenih del odpredhodno načrtovanih. Del sredstev je bil prerazporejen na druge postavke DRSI.• Realizacija na postavki 153194 - Investicije v železniško infrastrukturo je bila 1 mio višja od sprejetega proračuna zaradi vračila neupravičenopridobljenih evropskih sredstev nazaj v proračun EK. Del sredstev je bil prerazporejen iz drugih postavk DRSI.• Realizacija na postavki 153196 - Izredni dogodki na JŽI je bila 0,5 mio nižja od sprejetega proračuna. Sredstva na tej proračunski postavki sonamenjena plačilu sanacij izrednih dogodkov na javni železniški infrastrukturi, zaradi česar višina financiranja s te proračunske postavke nivnaprej natančno predvidljiva.• Realizacija na postavki 153197 - Odprava posledic naravnih nesreč je bila 25,9 mio višja od sprejetega proračuna zaradi izplačila nadomestila zaupravičene stroške in izpadle prihodke pri opravljanju storitev železniškega prometa v posebnih razmerah. Do izplačila omenjenega nadomestilaje v letu 2016 prišlo, ker je Vlada Republike Slovenije dne 12.7.2016 sprejela sklep št. 37500-5/2015/9, iz katerega je med drugim razvidno, da jeVlada Republike Slovenije sprejela odločitev, da z družbo SŽ - Infrastruktura, d. o. o., sklene Pogodbo o izplačilu nadomestila za upravičenestroške in izpadle prihodke pri opravljanju storitev železniškega prometa v posebnih razmerah. • Realizacija na postavki 153200- Izvajanje prometne politike je bila 3 mio višja od sprejetega proračuna. Del sredstev je bil prerazporejen iz drugihpostavk DRSI.• Realizacija na postavki 153201- Trženje JŽI - sredstva najemnine je bila 2 mio višja od sprejetega proračuna. Na omenjeno proračunskopostavko se nalagajo prihodki iz naslova trženja javne železniške infrastrukture, zato višina vnaprej ni natančno predvidljiva. Nerealiziranasredstva na tej postavki so se prenesla v leto 2017.• Realizacija na postavki 153202- Odškodnine iz naslova zavarovanj JŽI je bila 0,8 mio višja od sprejetega proračuna. Na omenjeno proračunskopostavko se nalagajo odškodnine, prejete s strani zavarovalnic, ki so namenjene financiranju sanacij izrednih dogodkov na javni železniškiinfrastrukturi, zato višina vnaprej ni natančno predvidljiva. Nerealizirana sredstva na tej postavki so se prenesla v leto 2017.• Realizacija na postavki 153207 Javna železniška infrastruktura - namenski vir in 153208 - Javna železniška infrastruktura - namenski vir -


Stran 76 od 163

slovenska udeležba je bila za 26,6 mio nižja od sprejetega proračuna. Razlogi za nižjo realizacijo so predvsem dolgotrajni postopki oddaje javneganaročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali na odločitev naročnika o oddaji javnega naročila ter posledično zamikdinamike financiranja. Nerealizirana sredstva so bila prenesena v leto 2017.• Realizacija na postavki 160101 - Železniški program - IPE (nac. ovojnica) -14-20- EU je bila za 17,9 mio nižja od sprejetega proračuna zaradidolgotrajnih postopkov oddaje javnega naročila, vloženih revizijskih zahtevkov ter kasnejšega pričetka del.• Realizacija na postavki 160102 - Železniški program - IPE (nac.ovojnica) - 14-20- LU je bila za 2,3 mio nižja od sprejetega proračuna zaradidolgotrajnih postopkov oddaje javnega naročila, vloženih revizijskih zahtevkov ter kasnejšega pričetka del.

Pri izvrševanju proračuna 2016 smo izvajali tudi prerazporeditve med posameznimi projekti in ukrepi. Na projektih in ukrepih, kjer so bili postopkiposameznih naročil v taki fazi, da je bila predvidena realizacija v proračunu 2016, pa je primanjkovalo sredstev, smo sredstva zagotovili iz drugihprojektov, kjer realizacija v 2016 ni bila možna.

Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJFIz leta 2015 je bilo v skladu s 44. členom ZJF v leto 2016 prenesenih 39.824.666 EUR neporabljenih namenskih sredstev. Prenos je bil izveden nanaslednjih postavkah:796800 - Osnovna sredstva - sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja (182.702 EUR)891610 - Unovčene bančne garancije (1.503.554 EUR)995810 - Državno cestno omrežje - namenski vir (16.743.437 EUR)153201 - Trženje JŽI - sredstva najemnine (2.978.195 EUR)153202 - Odškodnine iz naslova zavarovanj JŽI (3.382.855 EUR)153207 - Javna železniška infrastruktura - namenski vir (14.063.997 EUR)153208 - Javna železniška infrastruktura - namenski vir - slovenska udeležba. (969.926 EUR)

Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJFV letu 2016 ni bilo neporavnanih obveznosti iz preteklih let.

Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJFV letu 2016 ni bilo vključenih novih obveznosti v finančni načrt Direkcije.

Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštevV letu 2016 je bilo na področju cest unovčenih 9.063 EUR bančnih garancij za dobro izvedbo del po pogodbah in za odpravo napak v garancijskidobi.

Obrazložitev porabe proračunskega skladaV pristojnosti Direkcije ni nobenega proračunskega sklada.


Stran 77 od 163




130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastrukture1302 - Cestni promet in infrastruktura

130201 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest

1303 - Železniški promet in infrastruktura130302 - Vzdrževanje javne železniške infrastrukture130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturi130304 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu

1306 - Trajnostna mobilnost130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometa

Poročilo o doseženih ciljih13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1301 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju prometa130101 - Urejanje in razvoj na področju prometa in prometne infrastruktureOpis podprograma

V okviru podprograma se zagotavljajo osnovni pogoji za delovanje organa, ki izvaja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge.

V okviru podprograma so zagotovljena sredstva za izvajanje aktivnosti povezanih z:• izobraževanjem,• investicijami in investicijskim vzdrževanjem državnih organov,• plačami in• materialnimi stroški.

Sredstva za izobraževanje zagotavljajo organizacijo strokovnih srečanj in specializiranega izobraževanja za javne uslužbence ter omogočajosodelovanje na tujih strokovnih srečanjih. Prav tako se v okviru podprograma omogoča izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih napodročju gradbeništva, informatike, organizacije in delovanje uprave, zagotavljanja kakovosti javnih naročil, sistema standardov kakovostiupravnega dela, prava, vodenja in upravljanja s človeškimi viri, komuniciranja v upravi ter udeležbe na jezikovnih tečajih. S sredstvi napodprogramu se javnim uslužbencem omogoča tudi študij ob delu.

S sredstvi za investicije in investicijsko vzdrževanje se financirajo najnujnejše investicije v osnovna sredstva in investicijsko vzdrževanjeosnovnih sredstev, ki je potrebno zaradi dotrajanosti nadomestiti ali obnoviti.

Materialni stroški so namenjeni pokrivanju potreb za funkcioniranje poslovne stavbe in delo javnih uslužbencev, varovanje, upravljanje inčiščenje objekta, nabavo pisarniškega materiala, najem poslovnih prostorov in plačilo ostalih stroškov potrebnih za funkcioniranje organa.

2415-11-0004 - Podpora razvoju cestnega prometa in infrastruktureOpis ukrepa

Ukrep zajema naloge Direkcije RS za infrastrukturo predpisane z zakonom, ki so upravnega ali poslovnega značaja.



Neposredni učinki

C0583 - Podpora razvoju cestnega prometa in infrastrukturePrispeva k rezultatu: C1730 - Zakonito, gospodarno in ekonomično poslovanje


• učinkovita administrativna in tehnična podpora izvajanju upravljanja, razvoja in vzdrževanja prometa in prometne infrastrukture terekonomična, gospodarna in transparentna optimizacija upravnih postopkov, • izobraževanje ter izpopolnjevanje in s tem dvig ravniusposobljenosti zaposlenih. • zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje organa.


Stran 78 od 163


Projekt pokriva stroške plač, materialnih stroškov in stroškov izobraževanja. Nudena je bila učinkovita administrativna podpora v okviru urejanjasistema na področju prometa in prometne infrastrukture. Delo je potekalo nemoteno in tekoče.


Zagotovljena je bila ustrezna administrativna podpora ter potrebna materialna sredstva.


I001233 Realizacija letnega finančnega načrta % 2009 100,00 2012 100,00 86,102013 100,00 81,202014 100,00 94,702015 100,00 83,702016 100,00 87,402017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I001233 Realizacija letnega finančnega načrta"V letu 2016 je bila dosežena 87,4 % realizacija letnega finančnega načrta.


ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)ZDR Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)ZGO-1 Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)ZJC Zakon o javnih cestah (ZJC)ZJC-UPB1 Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJC-UPB1)ZJU Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)ZLDUVCP Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (ZLDUVCP)ZMed Zakon o medijih (ZMed)ZPCP-2 Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2)ZPNačrt Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)ZSPDPO Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO)ZSPJS Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)ZUreP-1 Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)ZVCP-1 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)ZVO-1 Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)ZVPH Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (ZVPH)ZZK-1 Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)

2415-11-S018 - Podpora razvoju cestnega prometa in infrastrukture



Neposredni učinki

C6042 - Podpora razvoju cestnega prometa in infrastrukturePrispeva k rezultatu: C1725 - Informatizirano in opremljeno delovno okolje


Zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno poslovanje organa.


Sredstva so namenjena manjšim investicijam v osnovna sredstva DRSI.


Zagotovljena je bila potrebna oprema in osnovna sredstva za nemoteno odvijanje delovnega procesa.


Stran 79 od 163


I06431 Realizacija letnega finančnega načrta % 2009 100,00 2012 100,00 11,472013 100,00 201,572014 100,00 86,202015 100,00 16,002016 100,00 81,302017 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06431 Realizacija letnega finančnega načrta"V letu 2016 je bila dosežena 81,3 % realizacija letnega finančnega načrta.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1302 - Cestni promet in infrastruktura130201 - Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cestOpis podprograma

Upravljanje in tekoče vzdrževanje cestnega omrežja omogoča osnovno uporabnost cest v vseh razmerah in lahko ob ustreznem in zadostnemizvajanju bistveno pripomore k zmanjševanju stroškov vlaganj v cestno omrežje.

Predviden program del za potrebe izvrševanja predpisanih del v skladu z Zakonom o cestah in drugimi predpisi in to v obsegu, ki še zagotavljabodisi kontinuiteto del, bodisi podlage za pripravo na investicije, je predviden v sklopu upravljanja in varstva cest.

Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznostjavnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Osnovnauporabnost cest v vseh razmerah zajema:- pregledniško službo,- redno vzdrževanje prometnih površin (čiščenje in popravila),- redno vzdrževanje bankin,- redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (čiščenje, dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive aliizginule prometne signalizacije ali opreme),- redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,- redno vzdrževanje vegetacije,- zagotavljanje preglednosti,- čiščenje cest,- redno vzdrževanje cestnih objektov (čiščenje in manjša popravila objektov),- nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,- redno vzdrževanje kolesarskih poti,- ureditev in vzdrževanje mejnih prehodov,- intervencijske ukrepe (pri naravnih nesrečah - neurje, poplave, plazovi, žled, potres, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkihali pa na zahtevo policije),- zimsko službo in vzpostavitev prevoznosti po elementarnih dogodkih,- sanacije po zimi poškodovanih vozišč.

Naloge rednega vzdrževanja v zimskem času so pripravljalna dela pred nastopom zime, nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah,odstranjevanje snega z vozišča in cestnih objektov ter posipanje poledenelih in zasneženih vozišč, pa tudi obveščanje javnosti o razmerah nacestah.

Potrebe po investiranju se ugotavljajo na podlagi meritev stanja cest, iz izmerjenih prometnih obremenitev, ugotovljenih negativnih vplivovobstoječih cest na okolje, ocene stanja cestnih objektov, ugotovljenih večjih poškodb, nevarnih mest in pobud lokalnih skupnosti.

Področje upravljanja in varstva državnih cest je razdeljeno na naslednje sklope:- dovoljenja in soglasja s področja varstva cest (posegi v varovalnem pasu cest),- prometna in neprometna signalizacija,- soglasja oziroma dovoljenja za zapore cest,- soglasja za izredne prevoze.

Za potrebe izvrševanja predpisanih del v skladu z Zakonom o cestah in drugimi predpisi v obsegu, ki še zagotavlja bodisi kontinuiteto del,bodisi je podlaga za pripravo na investicije, je predviden naslednji program del v sklopu upravljanja in varstva cest:- pobiranje letnih povračil za uporabo cest,- odmera državnih cest,- odkupi in odškodnine za v preteklosti neporavnane obveznosti do lastnikov nepremičnin, ki jih je prizadela gradnja državnih cest,- strokovno-strateške in razvojno-raziskovalne naloge ter priprava raznih študij,- revizije projektne dokumentacije,- pridobivanje podatkov in vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih


Stran 80 od 163

na njih (štetje prometa, programska oprema in vzdrževanje banke cestnih podatkov ter vzpostavljanje novih, priprava dokumentacije zaarhiviranje na mikrofilm, pregledi objektov (redni, občasni in glavni), pregledi cest (periodični in po odjugah)...), nakup in vzdrževanje opreme zaizvajanje meritev in kontrolo cest ter izvajanje kontrolnih preiskav in meritev,- strokovna opravila za izvajanje upravnih nalog,- sodelovanje v mednarodnih organizacijah in projektih,- informiranje o stanju cest,- priprava smernic in tehničnih specifikacij.

2415-11-0002 - Upravljanje in varstvo cestOpis ukrepa

Ukrep zajema dela za izvrševanje predpisanih del v skladu z Zakonom o javnih cestah in drugimi predpisi in to v obsegu, ki še zagotavlja bodisikontinuiteto del, bodisi je podlaga za pripravo na investicije.



Neposredni učinki

C0581 - Vzpostavitev usklajenih pravil in določilPrispeva k rezultatu: C1693 - Doseganje optimalne stopnje urejenosti pri gradnji javnih cest


Vzpostavljanje usklajenih pravil in določil za ponavljajočo se uporabo in doseganje optimalne stopnje urejenosti pri gradnji javnih cest.


S pravočasnim izdajanjem soglasij se zagotavlja izpeljavo nadaljnjih postopkov za izvedbo ukrepov.


S postavljanjem pogojev za izvedbo ukrepov se zagotavlja ohranjanje postavljenih standardov pri gradnji javnih cest.


I04808 Pravočasno izdana dovoljenja in soglasja % 2009 100,00 2012 100,00 96,042013 100,00 95,472014 95,00 94,152015 95,00 94,582016 95,00 95,162017 95,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04808 Pravočasno izdana dovoljenja in soglasja"V letu 2016 je bilo prenesenih 260 prejetih vlog iz leta 2015, prejetih vlog v letu 2016 je bilo 4.488. Pravočasno rešenih vlog v letu 2016 je bilo4.501, 17 vlog pa je bilo rešenih po zakonitem roku v letu 2016. Vloge, ki niso bile rešene leta 2016 (230), so bile prenesene v leto 2017. Zastavljenicilj za leto 2016 je bil izpolnjen.

C4242 - Vzdrževanje popisa osnovnih elementov cest in ocenjevanje stanja voziščaPrispeva k rezultatu: C1691 - Vzdrževanje popisa osnovnih elementov in opreme cest ter periodično ocenjevanje stanja vozišča


Vzdrževanje popisa osnovnih elementov in opreme cest, periodično ocenjevanje stanje vozišča na podlagi vozne površine, drsnosti, nosilnosti,vzdolžne ravnosti in obremenitev ter hranjenje zbranih podatkov v sodobnih GIS sistemih.


Ocenjevanje stanja vozišča je potekalo skladno z načrti in zastavljenimi cilji. Vzdrževanje popisa osnovnih elementov cest je bilo izvedeno vokviru razpoložljivih finančnih sredstev.


Ocenjevanje stanja vozišč je potekalo skladno z načrti. Vzdrževanje osnovnih elementov in opreme cest je bilo izvedeno v obsegu razpoložljivihsredstev.

Kazalniki




I04811 Delež cestnega omrežja na katerem je bil izveden popis osnovnih % 2009 10,00 2012 10,00 15,00


Stran 81 od 163

elementov in opreme cest 2013 10,00 10,002014 10,00 8,002015 10,00 9,002016 8,00 10,002017 8,00

I04814 Delež cestnega omrežja na katerem so bile izvedene meritve vozišča pometodi MSI

% 2009 53,40 2012 50,00 47,702013 50,00 53,222014 50,00 47,202015 50,00 53,442016 50,00 47,022017 50,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04811 Delež cestnega omrežja na katerem je bil izvedenpopis osnovnih elementov in opreme cest"

Zastavljen cilj je bil dosežen. Izvedeno planirano terensko snemanje (video posnetek cest 1/2 omrežja). Tekoče so se evidentirala izvedena delana podlagi prejetih poročil predvsem iz leta 2015 in delno še za leto 2016. Na 1,6 % cestnega omrežja je bil izveden vpis izvedenih del.Evidentirane so bile spremembe prometne signalizacije, in sicer na 7,1 % vseh zapisov vertikalne prometne signalizacije (VPS) in na 53,0 % vsehzapisov horizontalne prometne signalizacija (HPS) od tega je 97,9 % sprememb zaradi obnov talnih označb. Izvedene so bile nove kategorizacijecest. Evidentirane so bile spremembe potekov osi cest na podlagi novogradenj in prejetih poročil o izvedenih delih. Izveden je bil vpis spremembv GJI.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04814 Delež cestnega omrežja na katerem so bile izvedenemeritve vozišča po metodi MSI"

V letu 2016 je bilo po metodologiji modificiranega švicarskega indeksa MSI pregledanih 2.791 km (od tega je 277,2 km makadamskih vozišč)regionalnih cest 3. reda (R3 in RT), kar predstavlja 47,02 % cestnega omrežja pod upravljanjem Direkcije, ocenjeno in statistično obdelano pa42,35 % omrežja (makadamska vozišča se ne ocenjuje). Direkcija v dvoletnem časovnem obdobju po metodologiji modificiranega švicarskegaindeksa MSI vizualno oceni celotno državno cestno omrežje pod upravljanjem Direkcije. Tako je bilo v obdobju 2015-2016 vizualno ocenjenih5.686 km cest, kar predstavlja 95,8 % celotnega cestnega omrežja pod upravljanjem Direkcije (skupno 5.936 km, ocenjena niso bila le makadamskavozišča). V letu 2016 so bili tako vizualno ocenjeni preostali odseki, ki niso bili leta 2015.


I04814 MSI - metodologija modificiranega švicarskega indeksa


ZGO-1 Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)ZJC Zakon o javnih cestah (ZJC)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)ZVCP-1 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)ZVDAGA Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)

2415-11-0005 - Redno vzdrževanje državnih cestOpis ukrepa

Gradbeno tehnični in drugi posegi manjšega obsega primerni za ohranjanje cest in obcestja in prometne signalizacije ter opreme v dobrem stanjuin za zagotavljanje prometne varnosti ter prevoznosti. Nadzor nad stanjem cestnega in varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti obnaravnih in drugih nesrečah.


OV Ostali viri 0,00 20.144,32 20.144,32 ----PV Proračunski viri 67.711.522,00 74.778.413,94 74.665.571,35 110,27

Neposredni učinki

C4220 - Uporabnost in prevoznost državnih cestPrispeva k rezultatu: C1687 - Ohranjanje državnega cestnega omrežja


Zagotavljanje osnovne uporabnosti cest v vseh razmerah ter uspešno in učinkovito zagotavljane varnega in nemotenega odvijanja prometa na


Stran 82 od 163

državnih cestah.


Nivo izvajanja celoletnega rednega vzdrževanja ne dosega predpisanega standarda, razen zimske službe, ki predpisani standard dosega v celoti.Ceste zaradi nezadostnega rednega vzdrževanja hitreje propadajo. V letu 2016 je bila vseskozi zagotovljena prevoznost cest, razen izjemoma priposameznih odsekih zaradi elementarnih dogodkov, obsežnih gradbenih del, nesreč in zasneženega vozišča (predvsem na cestah, ki potekajo pogorskem terenu).


Izdatki za redno vzdrževanje cest so tesno povezani z izdatki za investicijsko vzdrževanje cest. Slovensko državno cestno omrežje izkazujevisoko stopnjo izrabljenosti (po meritvah iz leta 2015 in 2016 je več kot 60 % cest v slabem oziroma zelo slabem stanju). Ceste, ki so že izrabljene,zaradi proračunskih omejitev ni mogoče obnoviti. Take ceste terjajo večji vložek pri rednem vzdrževanju, kar je potrebno upoštevati pri presojiuspešnosti rednega vzdrževanja. Za dosego zastavljenih ciljev bi bilo potrebno letno izvesti bistveno več preplastitev in obnov vozišč ter vložitiveč finančnih sredstev v redno vzdrževanje, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da se bo stanje voznih površin v prihodnje še poslabšalo,oziroma se bo delež cest v slabem in zelo slabem stanju povečal. Z višjim standardom rednega vzdrževanja se podaljša življenjska doba cest.Kasnejše sanacije vozišč, zaradi neustreznega standarda rednega vzdrževanja, so zahtevnejše in dražje.


I04749 Standard zimske službe % 2009 100,00 2012 100,00 100,002013 100,00 100,002014 100,00 100,002015 100,00 100,002016 100,00 100,002017 100,00

I04755 Standard rednega vzdrževanja % 2009 30,00 2012 30,00 25,002013 30,00 25,002014 30,00 30,002015 30,00 35,002016 30,00 40,002017 30,00

I04757 Prevoznost cest v zimskem in letnem času km 2009 5.954,00 2012 6.000,00 5.907,502013 5.955,00 5.895,002014 5.955,00 5.895,502015 5.955,00 5.879,002016 5.955,00 5.883,002017 5.955,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04749 Standard zimske službe"Lanska zima je bila mila, ekstremno suha in v gorah je bilo zelo toplo. December je bil brez snega. Konec aprila pa so sledile hude pozebe in snegdo nižin. 27. in 28. aprila je zasnežilo večji del Slovenije. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bil šele z dnem 20.11.2015 vzpostavljen pričetekdežurstva v zimski službi 2015/2016. Zimska sezona je bila zaključena 17.3.2016. Dodatna akcija zimske službe je potekala še od 27.4. do 28.4.2016.Na osnovi izvedbenih programov zimske službe je za zimsko sezono 2015/2016 na državnih cestah skrbelo do 1.136 delavcev, odvisno od stopnjepripravljenosti oziroma intenzitete padavin. Razpoložljiva mehanizacija pa je skupaj z rezervami v primeru okvar v približno naslednjem obsegu: -434 snežnih plugov različnih vrst, - 253 vlečnih posipalcev, - 142 avtomatskih posipalcev, - 31 snežnih rezkarjev, - 654 drugih vozil in mehanizacije(nakladalci, poltovorna, tovorna in specialna vozila in stroji).

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04755 Standard rednega vzdrževanja"Leta 2016 se je izvajalo redno vzdrževanje 354 km glavnih cest I. reda, 461 km glavnih cest II. reda, 949 km regionalnih cest I. reda, 1.387 kmregionalnih cest II. reda, 2.173 km regionalnih cest III. reda ter 612 km regionalnih turističnih cest RT, skupaj 5.936 km državnih cest. Izvajalo se jeredno vzdrževanje signalnih naprav, mejnih prehodov, kolesarskih površin, redni in glavni pregledi objektov ter jeklenih in sovprežnih objektov,obnova vertikalne signalizacije in varnostnih ograj, manjša popravila zidov, obnova makadamskih vozišč in naprav za odvodnjavanje ter manjšesanacije vozišč. Realizacija na projektu 2415-11-0005 je bila v letu 2016 za 4 % večja kot leta 2015. V letu 2015 je bilo 28,7 % sredstev porabljenihza zimsko službo, leta 2016 pa 25,3 %. V letu 2016 je bilo tako za redno vzdrževanje porabljenih 9 % več sredstev kot leta 2015 in kar 27 % več kotleta 2014, ko je bil dosežen 30 % standard rednega vzdrževanja. Ocenjujemo, da je bil v letu 2016 dosežen 40 % standard rednega vzdrževanja.Zastavljen cilj je bil presežen. Glede na sprejeti proračun so bila tekom leta zagotovljena dodatna finančna sredstva, kar je omogočilo izvedboveč del kot je bilo sprva predvideno. Poleg slednjega so bila na redno vzdrževanje prenesena sredstva, ki so bila sprva planirana za zimskoslužbo (manjša poraba od planirane). V letu 2016 je bilo glede na leto 2015: - pokrpanih 6 % več m2 površin cest (leta 2015 407.188 m2, leta 2016431.911 m2), - saniranih 13 % več m2 makadamskih vozišč, - obnovljenih 61,5 % več objektov odvodnjavanja, - očiščenih kar 653 km več muld inkoritnic, 27 km več jarkov ter 1,2 km manj kanalov, - saniranih 24,1 % več m zidov, - saniranih skoraj 72 km reg in razpok (v letu 2015 0 km), -saniranih 9 drsnih odsekov v skupni dolžini 6,1 km (v letu 2015 0 km), - saniranih 11 nevarnih odsekov v skupni dolžini 2,305 km, - obnovljenih52,5 % manj m2 vozišč pri sanacijah po zimi poškodovanih vozišč (leta 2015 68.524 m2, leta 2016 32.567 m2), - obnovljenih 13,5 % več sredinskihčrt (leta 2015 2.269.153 m, leta 2016 2.576.410 m), - obnovljenih 11-krat več robnih črt (leta 2015 56.968 m, leta 2016 kar 644.485 m), - obnovljenih18,7 % manj prečnih črt (leta 2015 131.744 m2, leta 2016 107.163 m2), - postavljenih 10.328 m manj novih varnostnih ograj, - popravljenih 4.964 mveč obstoječih varnostnih ograj, - postavljenih (zamenjanih) je bilo 33,5 % manj smernikov (leta 2015 24.873, leta 2016 16.534), - zamenjanih 60,4% več prometnih znakov (leta 2015 3.731, leta 2016 5.947) ter - izvedena dobava in postavitev dodatne zaščite za motoriste na nevarnih lokacijah


Stran 83 od 163

državnih cest v skupni dolžini 504 m in postavljene so bile dodatne varnostne ograje za potrebe zaščite motoristov na skupni dolžini 336 m (66,3% manj kot leta 2015). Ceste zaradi nizkega standarda rednega vzdrževanja hitreje propadajo. V prihodnje bi bilo zato potrebno še povečatisredstva za redno vzdrževanja državnih cest, ker v nasprotnem primeru čez nekaj let ne bo možno več zagotavljati prevoznosti, saj obstoječi virine omogočajo celovitega vzdrževanja in ohranjanja obstoječega cestnega omrežja. Že sam cilj, le 30 % standard rednega vzdrževanja, odražadejstvo, da se v Republiki Sloveniji za redno vzdrževanje cest ne namenja dovolj finančnih sredstev.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04757 Prevoznost cest v zimskem in letnem času"Preračunano na tekoči km je bila zagotovljena prevoznost na 5.883 km cest od 5.936 km v upravljanju Direkcije, oziroma 99,105 % prevoznost cestv zimskem in letnem času. Prevoznost za določen čas na nekaterih odsekih ni bila zagotovljena zaradi elementarnih dogodkov, obsežnihgradbenih del, vzdrževalnih del, prireditev, prometnih nesreč ter zaradi zasneženega vozišča (predvsem na cestah, ki potekajo po gorskemterenu). Ceste so bile ponovno odprte po odpravi vzrokov za popolne zapore. V času zimske službe (15.11.-15.3.) ni bila zagotovljena prevoznostzaradi obilnih snežnih padavin in zasneženega vozišča predvsem na tistih cestah, ki potekajo po gorskem terenu. Ceste so bile ponovno odprtepo izvedenem pluženju oziroma po preklicu nevarnosti nastanka snežnih plazov.


ZGO-1 Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)ZJC Zakon o javnih cestah (ZJC)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)ZVCP-1 Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)

2415-11-S014 - Upravljanje in varstvo cest


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 4.411.000,00 2.885.115,97 2.883.226,86 65,36

Neposredni učinki

C0177 - Spremljanje stanja prometaPrispeva k rezultatu: C1688 - Spremljanje trenutnega stanja prometa, povečanje avtomatskega štetja prometa in izboljšanje funkcionalnihlastnosti avtomatskih števcev


Spremljanje prometa, povečanje avtomatskega štetja prometa in izboljšanje funkcionalnih lastnosti avtomatskih števcev.


S postavitvijo novih avtomatskih števcev prometa se povečuje delež cestnega omrežja, na katerem se spremlja prometne obremenitve.Dolgoročni cilj na projektu je, da bi se doseglo 80 % pokritost cestnega omrežja z avtomatskimi števci prometa.


Pokritost cestnega omrežja z avtomatskimi števci se je v letu 2016 glede na leto 2015 povečalo za 0,84 %.

Kazalniki


IZH.VREDNOST LETO PLANIRANA VRED. DOSEŽENA VRED. ZR

I04804 Delež cestnega omrežja z avtomatskim števcemprometa

% 2010 46,70 2012 54,00 55,502013 57,00 55,602014 59,00 55,602015 56,00 57,162016 57,00 58,002017 59,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04804 Delež cestnega omrežja z avtomatskim števcemprometa"

Delež cestnega omrežja konec leta 2016, ki ga pokriva avtomatsko štetje prometa je 58 %. Zastavljeni cilj 57 % je bil dosežen že v letu 2015. V letu2016 je bilo nabavljenih 64 novejših tipov avtomatskih števcev prometa (QLTC8 in QLTC10), od tega se jih je 51 porabilo za posodobitev števnihmest, kjer se je izvajajo štetje s starejšimi tipi števcev. Na novo je bilo postavljenih 13 avtomatskih števnih mest, od tega dva na kolesarski stezi.Prestavili smo 3 števna mesta, na 25 števnih mestih se je izvajala zamenjava poškodovanih zank. Redna ne izredna ročna štetja ter štetja na ključz zunanjimi izvajalci se niso izvajala (prepoved najema študentskega dela). V letu 2016 je bilo na državnih cestah skupno 547 avtomatskih števnih


Stran 84 od 163

mest. Tekoče smo vzdrževali 557 avtomatskih števcev prometa, opuščeno je vzdrževanje števnih mest na AC in HC. Tekoče smo pokrivalistroške prenosa in obdelave podatkov z gostovanjem QLTC strežnika z GPRS prenosom števnih podatkov za nove tipe avtomatskih števcev.Mesečno smo za DARS obdelovali surove podatke avt. števcev na AC in HC ter jih uvozili v našo podatkovno bazo. Prav tako smo vpodatkovno bazo vnesli posredovane podatke z izrednih štetij (8 križišč).

C6064 - Reševanje nerešenih premoženjsko-pravnih zadev v zvezi s cestami in izplačevanje odškodninPrispeva k rezultatu: C1691 - Vzdrževanje popisa osnovnih elementov in opreme cest ter periodično ocenjevanje stanja vozišča


Reševanje starih nerešenih premoženjsko-pravnih zadev za že zaključene investicijske projekte (odškodnin za zemljišča, objekte, naprave,nasade,...) v zvezi z gradnjami in rekonstrukcijami državnih cest ter izplačevanje odškodnin.


Z realizacijo se je omogočila ureditev zemljiško-knjižnih stanj ter povečanje premoženje države.


I06461 Sklenjene pogodbe Število 2009 2.882,00 2012 3.000,00 3.487,002013 3.000,00 3.900,002014 3.000,00 740,002015 3.000,00 961,002016 4.100,00 960,002017 4.100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06461 Sklenjene pogodbe"Dosežena vrednost (960) je bila nižja, ker je bilo potrebno v primerih, ko so stranke odklonile sporazumno ureditev razmerij, predlagati postopekrazlastitve na upravni enoti. Določitev odškodnine se v takšnih primerih zaključi z izdajo sodbe v sodnem postopku. Ker je interes Direkcije, dase razmerje uredi sporazumno, stranke, pričakovanja lastnikov v zvezi z odškodninami pa velikokrat odstopajo od zakonskih podlag, so postopkidolgotrajni. Podlaga za sklenitev pogodbe je izdelana cenitev, v kateri se določi višina odškodnine, s katero mora stranka soglašati, vnasprotnem primeru je potrebna uvedba postopka razlastitve. Za ureditev premoženjskopravnega stanja državnih cest se sklene pogodba napodlagi katere je potrebno lastniku plačati odškodnino za zemljišče, ki je bilo uporabljeno za cesto. Direkcija še vedno urejuje lastniško stanjeobčinskih cest (1100 km), ki so bile v preteklosti prenesene na državo in so bile delno urejene v z.k.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1302 - Cestni promet in infrastruktura130202 - Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cestOpis podprograma

Podprogram zajema dejavnosti investicijskega vzdrževanja državnih cest, gradnjo državnih cest ter varstvo okolja zaradi prometa.

Investicijski ukrepi se združujejo v naslednje skupine:- ohranjanje omrežja: ukrepa obnova in preplastitev,- povečanje prometne varnosti: ukrepa križišča in ureditve,- zagotavljanje dostopnosti: ukrepi sanacija brežin, plazov, zidov in propustov, sanacije in rekonstrukcije premostitvenih objektov, nadomestnegradnje in novogradnje objektov,- zmanjšanje stroškov uporabnikov: ukrepi novogradnje, obvoznice, rekonstrukcije ter modernizacije,- izboljšanje bivanja: ukrepa kolesarske povezave in okolje.

V sklopu investicijskega vzdrževanja državnih cest se izvajajo:- pripravljalna dela za investicije,- obnove cest,- ukrepi za izboljšanje prometne varnosti ter ureditve skozi naselja,- sanacije brežin, plazov in obcestje,- sanacije, nadomestne gradnje in rekonstrukcije premostitvenih objektov,- sanacije prepustov,- sanacije opornih in podpornih konstrukcij,- manjše rekonstrukcije (modernizacije) in- preplastitve.

Pripravljalna dela za investicije obsegajo tehnično in investicijsko dokumentacijo, ki jo je potrebno pričeti pripravljati dve do tri leta prednačrtovano izvedbo.


Stran 85 od 163

Obnove cest predstavljajo ne samo sanacijo vozišč, ampak tudi manjše korekcije tehničnih elementov cest za zagotavljanje varnosti, vendar brezposegov izven cestnega sveta.

Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti predstavljajo urejanje križišč, prehodov za pešce, avtobusnih postajališč, počivališč, itd. Aktivnostiobsegajo sanacije predvsem tistih točk, ki z vidika prometne varnosti predstavljajo zgostitve prometnih nesreč. Na državnih cestah, ki potekajoskozi naselja, se prepleta daljinski promet z lokalnim. Prav tako se izrazito prepleta peš promet z motornim, kar neposredno vpliva na varnostudeležencev v prometu, zato je potrebno v naseljih zaščititi pešce in kolesarje pred motornim prometom z ustreznimi fizičnimi in regulativnimiukrepi. V naseljih se v cestnem telesu državnih cest nahajajo tudi komunalne naprave in vodi, ki so potrebni obnove ali pa jih je potrebno nanovo zgraditi. V največ primerih se pojavljajo potrebe po graditvi pločnikov, ureditvi križišč, ukrepih za umiritev prometa, ureditvi komunalneinfrastrukture, itd.. Ureditve skozi naselja se praviloma izvajajo s sofinanciranjem občine.

Pri sanacijah brežin, plazov in obcestja gre za delne rekonstrukcije krajših odsekov cest z drugimi ukrepi. Vsakoletna neurja povzročajo obsežnepoškodbe na brežinah, ki jih je smotrno čim prej sanirati.

Za ohranjanje objektov so nujna manjša investicijsko-vzdrževalna dela predvsem na hidroizolacijah, zgornjem ustroju objekta, v nekaterihprimerih tudi na konstrukcijskih delih. Program je izdelan na osnovi pregledov objektov, od katerih jih ima večina omejeno nosilnost inpredstavlja najnujnejše sanacije.

Množica objektov razpetine 3 do 5 m je v slabem stanju in jih je potrebno sanirati ali celo zgraditi nove; gre tako za slabe tehnične elemente, kipredstavljajo omejitve gabaritov ali za poškodovanost.

Za zagotavljanje dostopnosti so potrebne sanacije podporne in oporne konstrukcije. Brez investiranja se povečuje tveganje zapiranja cest, ki seob večjih neurjih lahko porušijo.

Modernizacije cest so manjše rekonstrukcije, za katere je značilna zamenjava makadamskega vozišča z asfaltnim. S tem je omogočeno izboljšanjenivoja transportnih storitev ter izboljšanje povezanosti in dostopnosti do posameznih krajev.

Preplastitve so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo seobčasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest. Stopnja dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč se ocenjuje vizualno po metodimodificiranega švicarskega indeksa (MSI).

V sklopu gradnje državnih cest se izvajajo zahtevnejši projekti, ki praviloma trajajo več let:- rekonstrukcije cest,- obvoznice in novogradnje cest,- novogradnje objektov,- kolesarske poti.

Rekonstrukcije so večje dograditve cest z razširitvami, prilagoditvijo voziščne konstrukcije in večjimi popravki smeri trase, izboljšave elementovtrase in konstrukcijskih elementov ceste, pretežno izven obstoječe ceste z večjimi posegi v prostor izven cestnega sveta.

Ukrep gradnje obvoznic je namenjen razbremenitvam naselij tranzitnega prometa, predvsem ko se problemov v naselju z drugačnimi ukrepidejansko ne more razrešiti. Kot ukrepi novogradenj so mišljene priključne ceste na avtocestni sistem, ki niso vključene v program izgradnjeavtocestnega sistema ter še nekatere druge novogradnje cest (praviloma občinskih cest) zaradi vzpostavitve osnovnih komunikacij ob hrvaškimeji.Novogradnje objektov so predvidene predvsem zaradi potrebe po preložitvah državnih cest zaradi slabih tehničnih elementov ali pa gre zaizgradnjo izvennivojskih križanj čez železniške proge s katerimi se zagotovi večja prometna varnost in pretočnost ceste.

Državno kolesarsko omrežje sestavljajo daljinske, glavne in regionalne kolesarske povezave. Praviloma se urejajo kot samostojne kolesarskepoti, v naseljih pa lahko tudi kot kolesarske steze, kolesarski pasovi na cestiščih ali kot kolesarski pasovi na pločnikih. Na omrežje državnihkolesarskih povezav se navezujejo občinske kolesarske povezave.

V sklopu varstva okolja zaradi prometa se izvajajo:- sanacije zaradi hrupa,- ukrepi zaradi prekomerne obremenitve okolja (zaščita v primeru onesnaženja z nevarnimi snovmi, varstvo vodotokov in podtalnice),- ukrepi za zaščito biosfere (dvoživke, zaščita pred povozom divjadi, itd.).

2415-11-S001 - Geotehnični projekti



Neposredni učinki

C0164 - Izboljšanje dostopnosti do posameznih regij in naselijPrispeva k rezultatu: C1683 - Boljša dostopnost do posameznih regij in naselij


Izboljšanje dostopnosti do posameznih regij in naselij z odpravo plazov, sanacijo brežin in zidov na državnih cestah.


Stran 86 od 163


Z odpravo plazov in sanacijo brežin in zidov se ohranja prevoznost cest ter izboljšuje dostopnost do posameznih krajev in regij.


Z odpravo plazov in sanacijo brežin in zidov se skuša izboljšati dostopnost do posameznih regij in naselij. Sanacije plazov, zidov in brežin sospecifični ukrepi, pri katerih višina porabljenih sredstev ni sorazmerna z metri izvedenih del. Za sanacijo manjšega plazu, gledano z vidika metrovceste, ki jo plaz prekriva, je lahko potrebnih veliko sredstev.

Kazalniki




I04470 Odpravljeni plazovi, neurejene brežine in poškodovanizidovi

km 2009 6,40 2012 2,70 3,742013 3,70 2,722014 0,00 0,052015 1,20 0,492016 5,10 1,422017 5,50

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04470 Odpravljeni plazovi, neurejene brežine inpoškodovani zidovi"

Odpravljeni so bili plazovi ter sanirane brežine in zidovi v skupni dolžini 1,415 km, kar je 0,930 km več kot leta 2015 (0,485 km). Zastavljen cilj zaleto 2016 ni bil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov je bila le 20,8 % glede na sprejeti proračun za leto 2016. Razlogi za slabšorealizacijo in neizpolnitev cilja so: - nižje vrednost izbrane ponudbe glede na projektantski predračun, - dolgotrajni postopki oddaje javneganaročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali na odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, - dolgotrajni postopkiodparcelacije in odkupovanja zemljišč, - potrebne obnove pretečenih soglasij zaradi preteklih zaustavitev del, - nastale zamude v okviru pripravpred gradnjo, - kasnejši začetek gradnje, ki bo zaključena v letu 2017. V okviru druge skupine projektov (2415-11-S009 Rekonstrukcije cest) so biliizvedeni manjši geotehnični ukrepi v skupni dolžini 2,182 km. Skupno je bilo tako v letu 2016 izvedenih 3,597 km geotehničnih ukrepov nadržavnih cestah.

2415-11-S002 - Izgradnja obvoznic


OV Ostali viri 100.000,00 5.935,67 5.935,67 5,93PV Proračunski viri 7.124.000,00 2.356.255,48 2.356.255,46 33,07

Neposredni učinki

C0165 - Zmanjšanje potovalnih časov in stroškov ter povečanje kapacitet cestPrispeva k rezultatu: C1686 - Ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države


Ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države z zmanjšanjem potovalnih časov in stroškov transporta, povečanje kapacitet cest.


Z izgradnjo obvoznic se zmanjšajo potovalni časi in stroški transporta, izboljša kapaciteta povezave, poveča prometna varnost, mestna središčase razbremenijo tranzitnega prometa.


V letu 2015 je bilo v promet predanih 5 obvoznic, ki so se sofinancirale s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. V letu 2016 so potekaleaktivnosti za izgradnjo obvoznic pri 17 projektih (pri dveh projektih je potekala gradnja). Z izgradnjo obvoznic se poveča kapaciteta cestnihpovezav, zmanjšajo se potovalni stroški in stroški transporta, poveča prometna varnost, mestna središča se razbremeni tranzitnega prometa.


I04474 Zgrajene obvoznice Število 2009 2,00 2012 1,00 1,002013 1,00 1,002014 0,00 1,002015 5,00 5,00


Stran 87 od 163

2016 0,00 0,002017 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04474 Zgrajene obvoznice"V letu 2016 niso bile predvidene otvoritve novih obvoznic. Aktivnosti za izgradnjo obvoznic so potekale pri 17 projektih (pri dveh projektih jepotekala gradnja).

2415-11-S003 - Kolesarske povezave


OV Ostali viri 100.000,00 100.000,00 0,00 0,00PV Proračunski viri 1.720.000,00 238.367,75 238.367,75 13,85

Neposredni učinki

C0166 - Izgradnja kolesarskih povezavPrispeva k rezultatu: C1694 - Zagotavljanje izboljšanja pogojev za bivanje in vplivov na okolje


Zagotavljanje izboljšanja pogojev za bivanje in vplivov na okolje, kolesarska navezava turistično atraktivnih območij.


Nove kolesarske povezave spodbujajo večjo uporabo koles, zagotavljajo varno kolesarjenje ter s povezavo turističnih in ostalih krajev povečajoturistično atraktivnost območij.


Povečanje deleža kolesarskega prometa vpliva na zmanjšanje zastojev in z njimi povezanih ekonomskih stroškov, zmanjšanje emisij ter hrupa.


I04598 Zgrajene kolesarske povezave km 2009 3,80 2012 5,50 4,042013 8,00 5,162014 10,50 9,892015 28,00 22,702016 3,30 0,002017 5,90

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04598 Zgrajene kolesarske povezave"V letu 2016 v okviru skupine projektov ni bilo dokončanih novih kolesarskih povezav. Zastavljen cilj (3,3 km) za leto 2016 ni bil izpolnjen.Realizacija v okviru skupine projektov je bila le 13,9 % glede na sprejeti proračun za leto 2016.

2415-11-S004 - Modernizacije cest



Neposredni učinki





Stran 88 od 163


Z modernizacijo makadamskih vozišč se zmanjšujejo potovalni časi in stroški transporta, izboljša se kapaciteta povezave ter dostopnost.


Z modernizacijo makadamskih vozišč je projekt prispeval k ohranjanju dosežene ravni konkurenčnosti države.


I04615 Odpravljena makadamska vozišča km 2009 16,90 2012 7,00 5,392013 7,70 6,052014 0,00 2,012015 1,60 3,122016 6,70 12,902017 10,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04615 Odpravljena makadamska vozišča"Moderniziranih je bilo 12,9 km cest, kar je 9,78 km več kot leta 2015 (3,120 km). Realizacija v okviru skupine projektov je bila 59,8 % glede nasprejeti proračun za leto 2016. Kljub manjši realizaciji glede na sprejeti proračun je bil zastavljeni cilj izpolnjen in presežen, predvsem zaradi vrstegradbenih del (manj obsežne modernizacije cest). V letu 2016 je bilo za modernizacijo cest porabljenih 96 % več sredstev kot leta 2015.

2415-11-S005 - Novogradnje cest


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 1.882.739,00 212.574,45 204.100,91 10,84

Neposredni učinki





Z izgradnjo novih cestnih povezav se zmanjšajo potovalni časi in stroški transporta, izboljša kapaciteta povezav ter poveča prometna varnost.


V letu 2016 so na projektu potekale priprave za pričetek gradnje pri 10 novih cestnih povezav. Izvedene so bile možne aktivnosti glede na stanjeposameznega projekta.


I04619 Zgrajene nove cestne povezave Število 2009 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 0,00

I04625 Priprave za gradnjo novih cestnih povezav Število 2009 11,00 2012 3,00 2,002013 8,00 8,002014 0,00 6,002015 2,00 5,002016 10,00 10,002017 8,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04619 Zgrajene nove cestne povezave"


Stran 89 od 163

V letu 2016 ni bilo predvideno dokončanje novih cestnih povezav.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04625 Priprave za gradnjo novih cestnih povezav"Priprave za pričetek gradnje so se izvajale pri 10 projektih novogradenj cest. Zastavljen cilj je bil izpolnjen.

2415-11-S006 - Okoljevarstveni projekti



Neposredni učinki

C0169 - Izboljšanje pogojev bivanja ob državnih cestahPrispeva k rezultatu: C1694 - Zagotavljanje izboljšanja pogojev za bivanje in vplivov na okolje


Izboljšanje pogojev bivanja ob državnih cestah in zmanjšanje vplivov na okolje (zmanjšanje hrupa, varstvo habitatov, itd..).


S postavitvijo svetlobnih odsevnikov in kemičnih odvračal za prehajanje divjadi se skuša zmanjšati število trkov vozil z divjadjo in s tempovečati varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Z ureditvijo protihrupne zaščite pa se skuša omiliti vplive hrupa cestnega prometa naprebivalce, ki živijo v neposredni bližini državnih cest.


Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vplivov prometa na okolje (protihrupne zaščite) in zaščito divjadi se skuša izboljšati pogoje bivanja obdržavnih cestah ter zmanjšati vpliv prometnic na okolje.


I04631 Postavljena odvračala Število 2009 405,00 2012 1.400,00 1.440,002013 1.400,00 635,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 1.000,00 2.000,002017 1.000,00

I04635 Sanacije objektov zaradi hrupa Število 2009 90,00 2012 20,00 130,002013 20,00 20,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 54,00 52,002017 70,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04631 Postavljena odvračala"V letu 2016 so bili testno nameščeni modri odsevniki in sicer 2.000 kosov na 24.300 m državnih cest. Zastavljen cilj je bil presežen.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04635 Sanacije objektov zaradi hrupa"V okviru projekta sanacije zaradi hrupa je bila izvedena pasivna proithrupna zaščita na 52 objektih v Mengšu. Nekaj lastnikov se je sanacijiodpovedalo, ker so že sami namestili protihrupna okna, zato je dosežena vrednost malenkost manjša od zastavljenega cilja.

2415-11-S007 - Premostitveni projekti


OV Ostali viri 600.000,00 900.000,00 0,00 0,00PV Proračunski viri 12.234.828,00 4.869.859,38 4.547.745,78 37,17


Stran 90 od 163

Neposredni učinki

C0170 - Izboljšanje stanja premostitvenih objektovPrispeva k rezultatu: C1683 - Boljša dostopnost do posameznih regij in naselij


Izboljšanje stanja premostitvenih objektov na državni cestni mreži ter izboljšanje dostopnost do posameznih regij in naselij s sanacijami,rekonstrukcijami, nadomestnimi gradnjami in novogradnjami objektov in propustov.


Z izboljšanjem stanja premostitvenih objektov se bo izboljšala dostopnost do posameznih regij in krajev ter se ohranja in podaljšuje življenjskadoba posameznega objekta.


S sanacijo, rekonstrukcijo, nadomestno gradnjo in novogradnjo objektov in propustov je projekt prispeval k izboljšanju dostopnosti doposameznih regij in naseljih. V letu 2016 je bilo rekonstruiranih 9 objektov manj kot leta 2015.


I04639 Izvedene sanacije premostitvenih objektov Število 2009 41,00 2012 24,00 17,002013 22,00 17,002014 1,00 6,002015 9,00 12,002016 44,00 3,002017 52,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04639 Izvedene sanacije premostitvenih objektov"V letu 2016 so bili rekonstruirani 3 večji objekti. Zastavljen cilj za leto 2016 ni bil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov je bila le 37,1 %glede na sprejeti proračun za leto 2016. Razlogi za slabšo realizacijo in neizpolnitev cilja so: - nižje vrednost izbrane ponudbe glede naprojektantski predračun, - dolgotrajni postopki oddaje javnega naročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali naodločitev naročnika o oddaji javnega naročila, - dolgotrajni postopki odparcelacije in odkupovanja zemljišč, - potrebne obnove pretečenihsoglasij zaradi preteklih zaustavitev del, - nastale zamude v okviru priprav pred gradnjo, - kasnejši začetek gradnje, ki bo zaključena v letu 2017. Vokviru druge skupine projektov (2415-11-S009 Rekonstrukcije cest) so bile izvedene manjše sanacije 17 objektov. Skupno je bilo tako v letu 2016saniranih 20 objektov.

2415-11-S008 - Pripravljalna dela za investicijsko vzdrževanje



Neposredni učinki

C0171 - Priprava projektne in investicijske dokumentacije za bodoče projektePrispeva k rezultatu: C1686 - Ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države


Evidentiranje in prioretizacija bodočih NRP projektov. Priprava projektne in investicijske dokumentacije ter drugih strokovnih podlag za uvrstitevnovih projektov v proračun Republike Slovenije.


Z izdelavo investicijske dokumentacije so bili določeni izhodiščni podatki za bodoče NRP projekte, ki se bodo izvajali v prihodnjih proračunskihobdobjih.


Z evidentirnanjem novih projektov se zastavijo prioritete na državnem cestnem omrežju za prihodnja proračunska obdobja.

Kazalniki





Stran 91 od 163

I04644 Število izdelanih strokovnih podlag za nove NRPprojekte

Število 2009 85,00 2012 25,00 70,002013 25,00 1,002014 0,00 0,002015 9,00 4,002016 10,00 89,002017 10,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04644 Število izdelanih strokovnih podlag za nove NRPprojekte"

V letu 2016 je bilo izdelani 89 strokovnih podlag za uvrstitev novih projektov v Načrt razvojnih programov (NRP). V NRP je bilo uvrščenih 73novih projektov s področja cest. Zastavljen cilj je bil izpolnjen in presežen.

2415-11-S009 - Rekonstrukcije cest


OV Ostali viri 1.560.028,00 1.854.275,16 716.275,16 45,91OV Ostali viri 1.560.028,00 1.854.275,16 716.275,16 45,91PV Proračunski viri 15.992.380,00 7.213.930,42 7.213.929,76 45,10

Neposredni učinki

C0172 - Izboljšanje tehničnih elementov cestPrispeva k rezultatu: C1686 - Ohranjanje dosežene ravni konkurenčnosti države


Izboljšanje tehničnih elementov cest (polmer krivin, širina vozišča), izboljšanje dostopnosti cest in zmanjšanje stroškov uporabnikov.


Z rekonstrukcijo cest se poveča kapaciteto cest, zmanjšajo se stroški uporabnikov in stroški transporta, izboljšajo se tehnični elementi cest,poveča dostopnost ter izboljša prometna varnost.


Z rekonstrukcijo cest je projekt prispeval k ohranjanju dosežene ravni konkurenčnosti države.


I04691 Izvedene rekonstrukcije cest km 2009 12,70 2012 8,40 2,912013 10,80 4,942014 7,80 8,032015 10,40 11,822016 7,40 1,422017 8,80

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04691 Izvedene rekonstrukcije cest"Rekonstruiranih je bilo 1,423 km cest. Zastavljeni cilj za leto 2016 ni bil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov je bila le 45,1 % glede nasprejeti proračun za leto 2016. Razlogi za slabšo realizacijo in neizpolnitev cilja so: - nižje vrednost izbrane ponudbe glede na projektantskipredračun, - dolgotrajni postopki oddaje javnega naročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali na odločitev naročnikao oddaji javnega naročila, - dolgotrajni postopki odparcelacije in odkupovanja zemljišč, - potrebne obnove pretečenih soglasij zaradi preteklihzaustavitev del, - nastale zamude v okviru priprav pred gradnjo, - kasnejši začetek gradnje, ki bo zaključena v letu 2017. V okviru skupineprojektov so bili izvedeni geotehnični ukrepi v dolžini 2,182 km, preplastitve v dolžini 6,88 km, manjše sanacije 17 premostitvenih objektov tersemaforizirano križišče.

2415-11-S010 - Rekonstrukcije križišč


OV Ostali viri 966.352,00 1.441.796,27 411.796,27 42,61


Stran 92 od 163


Neposredni učinki

C0173 - Izboljšanje prometne varnosti v križiščihPrispeva k rezultatu: C1684 - Izboljševanje dosežene ravni prometne varnosti


Izboljševati doseženo raven prometne varnosti s tehničnimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.


Glavni cilj rekonstrukcije križišča je izboljšanje prometne varnosti. V letu 2016 so bila v okviru skupine projektov rekonstruirana 3 križišča.


Z rekonstrukcijo križišč se v večini primerov število nesreč zmanjša.


I04694 Izvedene rekonstrukcije križišč Število 2009 17,00 2012 5,00 6,002013 5,00 7,002014 2,00 1,002015 10,00 8,002016 7,00 3,002017 15,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04694 Izvedene rekonstrukcije križišč"V letu 2016 so bila urejena tri križišča. Zastavljeni cilj za leto 2016 ni bil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov je bila le 45,6 % glede nasprejeti proračun za leto 2016. Razlogi za slabšo realizacijo in neizpolnitev cilja so: - nižje vrednost izbrane ponudbe glede na projektantskipredračun, - dolgotrajni postopki oddaje javnega naročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali na odločitev naročnikao oddaji javnega naročila, - dolgotrajni postopki odparcelacije in odkupovanja zemljišč, - potrebne obnove pretečenih soglasij zaradi preteklihzaustavitev del, - nastale zamude v okviru priprav pred gradnjo, - kasnejši začetek gradnje, ki bo zaključena v letu 2017. V okviru drugih skupinprojektov je bilo rekonstruiranih 8 križišč. Skupno je bilo tako v letu 2016 urejenih 11 križišč.

2415-11-S011 - Sanacije voziščnih konstrukcij


OV Ostali viri 100.000,00 180.696,46 80.696,46 80,69PV Proračunski viri 13.165.909,00 11.975.492,50 11.975.492,50 90,95

Neposredni učinki

C0174 - Izboljšanje stanja voziščnih konstrukcij na državnem cestnem omrežjuPrispeva k rezultatu: C1683 - Boljša dostopnost do posameznih regij in naselij


Ohranjanje cestnega omrežja z ukrepi obnov in preplastitev cest.


V obdobju 2015-2016 je bilo 61,4 % omrežja pod upravljanjem DRSI v slabem oziroma zelo slabem stanju. V drugi polovici leta 2016 je DRSIizvedla številne obnove vozišč, ki še niso bile zajete v meritvah stanja. Pričakuje se, da bodo meritve za obdobje 2016-2017 in 2017-2018 izkazaleboljše stanje cest, saj so bila za leti 2017 in 2018 zagotovljena zadostna sredstva s katerimi bo možno načrtno pristopiti k sanaciji vozišč.


Z izvedbo preplastitev in obnov vozišč so se izvajali ukrepi za ohranjanje cestnega omrežja in s tem dostopnosti do posameznih regij in naselij.


I04706 Izvedene sanacije voziščnih konstrukcij km 2009 22,70 2012 8,50 1,852013 84,00 59,072014 0,00 6,27


Stran 93 od 163

2015 21,00 12,822016 69,00 71,902017 75,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04706 Izvedene sanacije voziščnih konstrukcij"V letu 2016 je bilo v okviru skupine projekta saniranih 71,898 km cest, kar je 59 km več kot leta 2015 (12,82 km cest). Zastavljeni cilj za leto 2016 jebil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov je bila 91 % glede na sprejeti proračun za leto 2016. V letu 2016 je bilo za sanacije voziščporabljenih 3,4-krat več sredstev kot leta 2015. V okviru druge skupine projektov (2415-11-S009 Rekonstrukcije cest) so bile izvedenepreplastitve cest v skupni dolžini 6,88 km. Skupno je bilo tako v letu 2016 saniranih 78,778 km cest.

2415-11-S012 - Ureditve cest skozi naselja



Neposredni učinki

C0175 - Izboljšanje prometne varnosti v naseljihPrispeva k rezultatu: C1684 - Izboljševanje dosežene ravni prometne varnosti


Izboljšanje dosežene ravni prometne varnosti s tehničnimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti.


V ureditvijo cest se je v naseljih izboljšala prometna varnost in tehnični elementi cest.


Z ureditvijo cest in križišč, avtobusnih postajališč, počivališč in prehodov za pešce je projekt prispeval k izboljšanju prometne varnosti nadržavnih cestah.


I04695 Izvedene ureditve cest km 2009 11,60 2012 12,00 4,412013 12,50 7,182014 0,00 5,562015 3,40 7,122016 10,50 5,082017 11,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04695 Izvedene ureditve cest"V okviru skupine projektov je bilo urejenih 5,083 km cest. Zastavljeni cilj za leto 2016 ni bil izpolnjen. Realizacija v okviru skupine projektov jebila le 49,7 % glede na sprejeti proračun za leto 2016. Razlogi za slabšo realizacijo in neizpolnitev cilja so: - nižje vrednost izbrane ponudbe gledena projektantski predračun, - dolgotrajni postopki oddaje javnega naročila, vloženi revizijski zahtevki bodisi na razpisno dokumentacijo ali naodločitev naročnika o oddaji javnega naročila, - dolgotrajni postopki odparcelacije in odkupovanja zemljišč, - potrebne obnove pretečenihsoglasij zaradi preteklih zaustavitev del, - nastale zamude v okviru priprav pred gradnjo, - kasnejši začetek gradnje, ki bo zaključena v letu 2017. Vokviru skupine projektov so bili urejeni še 4 prehodi za pešce, počivališče, 3 avtobusna postajališča ter 7 križišč.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1303 - Železniški promet in infrastruktura130302 - Vzdrževanje javne železniške infrastruktureOpis podprograma

Upravljavec javne železniške infrastrukture je na javni železniški infrastrukturi v letu 2016 opravljal vzdrževalna dela sestavnih delov javneželezniške infrastrukture na zgornjem ustroju železniških prog in tirov, pri čemer znaša gradbena dolžina prog z glavnimi prevoznimi tiri, na katerihje upravljavec med drugim opravljal vzdrževalna dela, 1.541,24 km. Izvajala so se tudi vzdrževalna dela na spodnjem ustroju železniških prog intirov s pripadajočimi objekti in opremo; vzdrževalna dela na signalnovarnostnih napravah (preglede in meritve signalnovarnostnih naprav);


Stran 94 od 163

vzdrževalna dela na elektroenergetskih napravah (preglede in meritve vozne mreže, elektronapajalnih postaj in električnih inštalacij); vzdrževalnadela na telekomunikacijskih napravah (preglede in meritve elementov telekomunikacijskih naprav); vzdrževalna dela na visokih zgradbah(preglede in vzdrževalna dela na 945 stavbah s statusom JŽI (sestavni del JŽI so s spremembo ZZelP postale tudi potniške postaje). V okvirurednih vzdrževalnih del na stavbah JŽI opravljamo tudi naslednje aktivnosti: čiščenje potniških postaj in postajališč, varovanje potniških postaj,urejanje okolja na potniških postajah, redno vzdrževanje potniških postaj in postajališč, upravljanje potniških postaj in postajališč tervzdrževanje pripadajoče opreme. V sklopu zamenjav na JŽI so bile izvedene naslednje vrste del: obnove streh, zamenjave stavbnega pohištva,sanacije fasad, vgradnja sistema daljinskega zaklepanja čakalnic, priključitve na javno kanalizacijo, zamenjave dotrajanih delov ostrešij inkleparskih izdelkov, obnova urbane in informacijske opreme, obnove električnih inštalacij in peronskih razsvetljav.

2430-13-S013 - Vzdrževanje JŽI


OV Ostali viri 0,00 8.639.380,87 8.639.380,87 ----PV Proračunski viri 65.765.677,10 65.673.157,09 65.673.157,09 99,85

Neposredni učinki

C5042 - Vzdrževanje javne železniške infrastrukturePrispeva k rezultatu: C1682 - Znižanje števila mest počasnih voženj in drugih ozkih grl


Vzdrževanje zgornjega in spodnjega ustroja žel. prog in tirov s pripadajočimi objekti in opremo v stanju, ki zagotavlja varno in urejeno izvajanježel. prometa (dolžina glavnih prevoznih tirov v Sloveniji, na katerih upravljavec javne žel. infrastrukture med drugim opravlja vzdrževalna dela,znaša 1.541,24 km); vzdrževanje signalnovarnostnih naprav (mehanskih, elektromehanskih, relejnih in elektronskih) v stanju, ki zagotavlja varnoin urejeno izvajanje žel. prometa; vzdrževanje in zagotavljanje nemotenega delovanja elektroenergetskih naprav (vozne mreže v dolžini 503 km, 19elektronapajalnih postaj in elektr. inštalacij na celotnem omrežju Slovenskih železnic), ki zagotavljajo nemoten prenos elektr. energije iz javnegadistribucijskega omrežja do elektr. vlečnih vozil in za druge namene; vzdrževanje in zagotavljanje telekomunikacijskega sistema (žel. telefonskihnaprav, ŽAT naprav, prenosnih sistemov, radijskih sistemov, videonadzornih naprav), ki bo omogočal vodenje in upravljanje žel. prometa;vodenje in izvajanje vzdrževalnih del na žel. potniških postajah (112 postajnih poslopjih) in 151 postajališčih, na podlagi česar bodo zagotovljeniprimeren izgled in normalno obratovanje žel. potniških postaj in postajališč ter posledično zadovoljstvo uporabnikov teh objektov.


Upravljavec javne železniške infrastrukture je na javni železniški infrastrukturi v letu 2016 opravljal vzdrževalna dela sestavnih delov javneželezniške infrastrukture na zgornjem ustroju železniških prog in tirov, pri čemer znaša gradbena dolžina prog z glavnimi prevoznimi tiri, na katerihje upravljavec med drugim opravljal vzdrževalna dela, 1.541,24 km. Izvajala so se tudi vzdrževalna dela na spodnjem ustroju železniških prog intirov s pripadajočimi objekti in opremo; vzdrževalna dela na signalnovarnostnih napravah (preglede in meritve signalnovarnostnih naprav);vzdrževalna dela na elektroenergetskih napravah (preglede in meritve vozne mreže, elektronapajalnih postaj in električnih inštalacij); vzdrževalnadela na telekomunikacijskih napravah (preglede in meritve elementov telekomunikacijskih naprav); vzdrževalna dela na visokih zgradbah(preglede in vzdrževalna dela na 945 stavbah s statusom JŽI (sestavni del JŽI so s spremembo ZZelP postale tudi potniške postaje. V okvirurednih vzdrževalnih na stavbah JŽI opravljamo tudi naslednje aktivnosti: čiščenje potniških postaj in postajališč, varovanje potniških postaj,urejanje okolja na potniških postajah, redno vzdrževanje potniških postaj in postajališč, upravljanje potniških postaj in postajališč tervzdrževanje pripadajoče opreme. V sklopu zamenjav na JŽI so bile izvedene naslednje vrste del: obnove streh, zamenjave stavbnega pohištva,sanacije fasad, vgradnja sistema daljinskega zaklepanja čakalnic, priključitve na javno kanalizacijo, zamenjave dotrajanih delov ostrešij inkleparskih izdelkov, obnova urbane in informacijske opreme, obnove električnih inštalacij in peronskih razsvetljav.


Z izvedenim vzdrževanjem javne železniške infrastrukture ter železniških potniških postaj in postajališč je upravljavec javne železniškeinfrastrukture v letu 2016 zagotavljal predpisano varnost in urejenost železniškega prometa, funkcionalnost železniških potniških postaj inpostajališč ter prispeval k modernizaciji železniških postaj. Ustrezno vzdrževanje javne železniške infrastrukture prispeva skupaj z vlaganji vposodobitev javne železniške infrastrukture k manjšim zamudam, večji pretočnosti, odpravi ozkih grl in ovir ter večji varnosti v železniškemprometu.


I05145 Vzdrževan zgornji in spodnji ustroj km 2009 1.557,00 2012 1.541,24 1.541,242013 1.541,24 1.541,242014 1.541,24 1.541,242015 1.541,24 1.541,242016 1.541,24 1.521,242017 1.541,24

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05145 Vzdrževan zgornji in spodnji ustroj"Upravljavec javne železniške infrastrukture opravljal vzdrževalna dela na zgornjem in spodnjem ustroju železniških prog in tirov s pripadajočimiobjekti in opremo, pri čemer znaša gradbena dolžina prog z glavnimi prevoznimi tiri, na katerih je upravljavec v letu 2016 med drugim opravljalvzdrževalna dela, v skladu z Uredbo o spremembi Uredbe o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 12/13) 1.541,24 km.


Stran 95 od 163

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1303 - Železniški promet in infrastruktura130303 - Investicijska dejavnost na železniški infrastrukturiOpis podprograma

Delovanje prometnega sistema je pomemben dejavnik razvoja celotnega gospodarstva. Za Slovenijo je pomembna kakovostna povezava sprometnim sistemom Evropske Unije, kar predstavlja ključno usmeritev pri oblikovanju strategije razvoja javne železniške infrastrukture. Zaradivelikega deleža mednarodnega prometa na slovenskem železniškem omrežju je prilagajanje razmeram, ki jih narekuje mednarodno (evropsko)okolje, nujno in neizbežno. Evropski prometni sistem temelji na načelih izenačevanja pogojev poslovanja vseh prometnih panog na prometnemtrgu. Prav tehnološko sodobna prometna infrastruktura je v razvitih evropskih državah eden od temeljev te izenačitve. Usmeritve v prometnipolitiki Evropske Unije zato opozarjajo na nujnost prilagoditev slovenskega prometnega gospodarstva novim razmeram, kar je priložnost zaugodno ovrednotenje slovenskega zemljepisnega položaja, hkrati pa tudi osnova za enakopravno vključitev slovenskega prometnega sistema vevropski prometni sistem. Zemljepisna lega pomeni za Slovenijo veliko prednost pri vključevanju v evropski prometni sistem, saj leži napomembnem stičišču V. in X. vseevropskega prometnega koridorja, ki predstavljata pomembni evropski smeri oziroma transportni osi. Proge, kiležijo v smereh koridorjev V in X, so sočasno sestavni del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T in imajo prevladujočo vlogo v razvojuslovenske javne železniške infrastrukture.

Globalni strateški cilj načrta razvoja evropske železniške infrastrukture je ponovna oživitev železniškega sistema na podlagi zmogljiveinfrastrukture, ki bo omogočala kvalitetne storitve prevoza potnikov in blaga. Da bi bil železniški transport konkurenčen cestnemu, je potrebnotehnološko posodobiti in dograditi javno železniško infrastrukturo, da bo dopuščala prevoze s hitrostjo do 160 km/h, kar je potrebno upoštevatipri večjih rekonstrukcijah in nadgradnjah glavnih železniških prog.

Strateška izhodišča za razvoj javne železniške infrastrukture so:- smernice Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra2013);- zagotovitev dopustne osne obremenitve kategorije najmanj D3 (225 kN/os in 72 kN/m) na celotnem omrežju glavnih prog;- nadgradnja prog za zagotavljanje njihove interoperabilnosti v skladu z določili Direktive EU 2001/16 in Direktive EU 50/2004;- izvajanje ukrepov, določenih v Zakonu o varnosti v železniškem prometu, ki se nanašajo na nivojska križanja ceste in železnice terizvennivojske dostope na perone;- povečanje največje dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah, ki sovpadajo s koridorjema V in X na 160 km/h ali več, z dovoljenimiutemeljenimi odstopanji skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velikehitrosti;- obnova signalnovarnostnih naprav in sodobnega daljinskega vodenja prometa na glavnih progah javne železniške infrastrukture;- obnova vozne mreže in daljinskega vodenja stabilnih naprav električne vleke;- uvedba sistema ERTMS na slovenskem železniškem omrežju;- priprava dokumentacije za nove proge, nadgradnje prog, rekonstrukcije prog in proge v proučevanju.

V okviru podprograma so se v letu 2016 izvajali projekti, sofinancirani s sredstvi EU, med drugim Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most –Celje – 2. faza, Sanacija ozkega grla na območju Bivja na železniški povezavi Divača – Koper, Gradnja II.tira Maribor-Šentilj - 1.faza,Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš ter Modernizacija nivojskih prehodov na progiPragersko-Hodoš, Uvedba digitalnega komunikacijskega sistema GSM-R, Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora-Poljčane, RazvojERTMS/ETCS na koridorju D, Študije in načrti za progo Trst-Divača, Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja, Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice - 1.faza.

Izvajale so se tudi številne aktivnosti, financirane izključno s sredstvi proračuna Republike Slovenije, med drugim odkupi zemljišč, ki so potrebnaza gradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper, dela v sklopu modernizacije Kočevske proge II. faza, izvajanje pasivnihprotihrupnih ukrepov za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v občiniLaško in na odseku od meje z občino Laško do železniške postaje Celje.

Rezultati dela se med drugim merijo s pomočjo naslednjih kazalnikov:- priprava prostorske in projektne dokumentacije s številom sprejetih državnih prostorskih načrtov;- posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura z dolžino novo zgrajenih železniških prog, dolžino novo zgrajene vozne mreže,dolžino posodobljenih železniških prog in številom novo zgrajenih tunelov;- varovanje okolja z dolžino novo zgrajene aktivne zaščite in zmanjšanjem števila oseb, preobremenjenih s hrupom;- zagotovljena interoperabilnost na slovenskem železniškem omrežju z deležem vgrajenega sistema ETCS nivoja 1 in deležem uvedenegadigitalnega komunikacijskega sistema GSM-R na progah slovenskega železniškega omrežja;- zmanjšano število nezavarovanih nivojskih prehodov s številom ukinjenih nivojskih prehodov, številom zgrajenih izvennivojskih križanj inštevilom nivojskih prehodov, zavarovanih z avtomatsko napravo oz. na njih spremenjenim načinom krmiljenja avtomatskega zavarovanja.

2423-11-S002 - Modernizacija in zavarovanje nivojskih prehodov



Neposredni učinki


Stran 96 od 163

C0179 - Modernizacija, ukinitev in zavarovanje nivojskih prehodovPrispeva k rezultatu: C1681 - Zmanjšano število nezavarovanih nivojskih prehodov


Povečanje stopnje varnosti na nivojskih prehodih za vse udeležence prometa, zmanjšanje števila nezavarovanih prehodov, zmanjšanje številanivojskih prehodov ter povečanje hitrosti preko 100 km/h na progovnih odsekih, kjer elementi proge to dovoljujejo.


V letu 2016 je bila v okviru projekta 2431-16-0009 ''Zavarovanje nivojskih prehodov 2016-2017'' izvedena ureditev državne ceste na območjunivojskega prehoda Čadramska vas, ki se nahaja na glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m.. V letu 2016 je bila izdelana tudiprojektna dokumentacija za ukinitev nezavarovanih nivojskih prehodov Trlično 1 v km 27+247 in Trlično 2 v km 27+460 vse na regionalniželezniški progi št. 32 d.m.-Rogatec-Grobelno in gradnjo nove povezovalne ceste do priključka na državno cesto G2-107 ter idejna zasnova zaukinitev nivojskih prehodov Rečica 1 v km 21+123 in Šmartno 2 v km 24+267 vse na regionalni železniški progi št. 31 Celje-Velenje. V letu 2016 stase nadaljevali izdelava izvedbenih načrtov za gradnjo podhoda na železniškem postajališču Štore in ukinitev nivojskega prehoda Štore v km531+737 glavne železniške proge št. 30 ter izdelava potrebne projektne dokumentacije za gradnjo povezovalnih cest ob regionalni železniški progišt. 82 Grosuplje-Kočevje, pričele pa so se tudi naslednje aktivnosti: gradbena dela za ukinitev nivojskih prehodov Trlično 1 in 2 in gradnja novepovezovalne ceste do priključka na državno cesto G2-107, izgradnja nove povezovalne ceste in ukinitev nivojskega prehoda Pristava 4 v km50+568 regionalne železniške proge št. 33 d.m.-Imeno-Stranje, izdelava preglednih situacij nivojskih prehodov na regionalnih železniških progahšt. 70, 71 in 72. Vse zgoraj navedene aktivnosti, ki se niso končale do konca leta 2016, se bodo predvidoma končale leta 2017.


V letu 2016 ni bil v sklopu projekta 2431-16-0009 ''Zavarovanje nivojskih prehodov 2016-2017'' ukinjen noben nivojski prehod in ni bil nobennivojski prehod zavarovan z avtomatsko napravo oz. na njem spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja, so pa se v okviru tegaprojekta v letu 2016 izvajale številne aktivnosti, ki vplivajo na doseganje nadrejenega cilja, kar je razvidno iz obrazložitve doseganjaneposrednega učinka C0179 - Modernizacija, ukinitev in zavarovanje nivojskih prehodov za leto 2016.

Kazalniki




I04836 Ukinjeni nivojski prehodi število 2009 7,00 2012 0,00 0,002013 7,00 0,002014 2,00 2,002015 5,00 3,002016 5,00 0,002017 5,00

I04837 Zgrajena izvennivojska križanja število 2009 0,00 2012 0,00 0,002013 2,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 2,00

I04838 Nivojski prehodi, zavarovani z avtomatsko napravo oz. na njih spremenjen načinkrmiljenja avtomatskega zavarovanja

število 2009 8,00 2012 1,00 0,002013 2,00 1,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 1,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04836 Ukinjeni nivojski prehodi"V sklopu projekta 2431-16-0009 ''Zavarovanje nivojskih prehodov 2016-2017'' v letu 2016 ni bil ukinjen noben nivojski prehod, in sicer: nivojskiprehod Štore v km 531+737 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most - Šentilj - d.m. ni bil ukinjen, ker ni bilo pridobljeno soglasje Direkcije RSza vode. Zahtevane so bile dodatne poplavne študije varnosti; nivojski prehod v km 607+107 glavne železniške proge št. 30 Zidani Most - Šentilj- d.m. ni bil ukinjen, ker ni bilo pridobljeno zemljišče, potrebno za gradnjo povezovalne ceste; nivojski prehod Trlično 1 v km 27+247 regionalneželezniške proge št. 3 d.m.- Rogatec - Grobelno, ni bil ukinjen, ker ni bilo pravočasno pridobljeno zemljišče, potrebno za gradnjo povezovalneceste in zaradi ponovljenega razpisa za izbor izvajalca del; nivojski prehod Trlično 2 v km 27+460 regionalne železniške proge št. 3 d.m.- Rogatec -Grobelno, ni bil ukinjen, ker ni bilo pravočasno pridobljeno zemljišče, potrebno za gradnjo povezovalne ceste in zaradi ponovljenega razpisa zaizbor izvajalca; nivojski prehod Podklanec v km 64+921 regionalne železniške proge št. 34 Maribor - Prevalje - d.m. ni bil ukinjen zaradidolgotrajne revizije projektne dokumentacije.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04837 Zgrajena izvennivojska križanja"V letu 2016 ni bilo načrtovano in tudi ni bilo zgrajeno nobeno izvennivojsko križanje v okviru projekta 2431-16-0009 ''Zavarovanje nivojskihprehodov 2016-2017".

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04838 Nivojski prehodi, zavarovani z avtomatsko napravooz. na njih spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja"


Stran 97 od 163

V letu 2016 ni bil v sklopu projekta 2431-16-0009 ''Zavarovanje nivojskih prehodov 2016-2017'' noben nivojski prehod zavarovan z avtomatskonapravo oz. na njem spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja, ker ni bilo pravočasno pridobljeno zemljišče za prestavitevnivojskega prehoda in končana projektna dokumentacija za predstavitev nivojskega prehoda in za zavarovanja le tega.


I04836 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C0179 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati nivojske prehode se s pomočjo tega kazalnika spremlja številoukinjenih nivojskih prehodov.

I04837 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C0179 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati nivojske prehode se s pomočjo tega kazalnika spremlja številozgrajenih izvennivojskih križanj.

I04838 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C0179 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati nivojske prehode se s pomočjo tega kazalnika spremlja številonivojskih prehodov, zavarovanih z avtomatsko napravo oz. na njih spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja.

2423-11-S005 - Priprava in vodenje projektov



Neposredni učinki

C6079 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov, ki še niso uvrščeni v NRPPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za izvajanje investicijskih projektov v javno železniško infrastrukturo, ki še niso, vendar bodo predvidomauvrščeni v načrt razvojnih programov v tekočem ali prihodnjih letih.


V sklopu projekta 2431-16-0014 ''Študija za povečanje prepustnosti žel.prog'' se je v letu 2016 pričela izdelava strokovnih podlag za razvojkoridorskih prog v Sloveniji in zagotovitev strokovnih podlag (predštudije upravičenosti) za razvoj regionalnih železniških prog v Sloveniji.


Izdelava strokovnih podlag za razvoj koridorskih prog v Sloveniji in zagotovitev strokovnih podlag za razvoj regionalnih železniških prog vSloveniji bo predvidoma končala leta 2017.


I08793 Izdelana študija število 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08793 Izdelana študija"V letu 2016 se je v okviru projekta 2431-16-0004 "Študije za povečanje prepustnosti železniških prog" pričela izdelava strokovnih podlag zarazvoj koridorskih prog v Sloveniji in zagotovitev strokovnih podlag (predštudije upravičenosti) za razvoj regionalnih železniških prog vSloveniji, ki se bo predvidoma končala leta 2017.


I08793Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6079 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov, ki še niso uvrščeni v NRP se s pomočjo tega kazalcaspremlja izdelava študije za opredelitev ukrepov za povečanje prepustnosti železniških prog in izpolnitev evropskih standardov na železniškihkoridorskih progah.

2423-11-S008 - Digitalni radijski telekomunikacijski sistem




Stran 98 od 163

Neposredni učinki

C6072 - Uvedba sistema GSM-R - digitalnega radijskega omrežjaPrispeva k rezultatu: C1678 - Zagotovljena interoperabilnost na slovenskem železniškem omrežju


Zamenjava zastarelih analognih radijskih telekomunikacijskih sistemov z modernejšim digitalnim telekomunikacijskim sistemom, ki bo omogočilenovit in celovit sistem komunikacij, skladen z zahtevami interoperabilnosti v železniškem sistemu, hkrati pa bo s svojo funkcionalnostjo inprilagodljivostjo omogočil še veliko dodatnih funkcij ter kasnejše dograditve in širitve.


V letu 2016 se je v okviru projekta 2411-07-0008 ''GSM-R-Digitalno radijsko omrežje'' nadaljevalo izvajanje del, povezanih z uvedbo digitalnegaradijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju. V letu 2016 so se nadaljevale in končale naslednje aktivnosti: izdelava in revizijaizvedbenih načrtov, gradnja kabelskih tras, gradnja baznih postaj, gradnja prenosnega in dispečerskega sistema. Zaključena je bila tudi pripravain opremljanje telekomunikacijskih prostorov za vgradnjo komponent sistema GSM-R. V letu 2016 se je nadaljevalo tudi izvajanje naslednjihaktivnosti, ki se bodo predvidoma končale leta 2017: testiranje sistema GSM-R, integracija in konfiguracija posameznih podsistemov sistemaGSM-R, izobraževanje kadra in tehnični pregledi.


Ko bo sistem GSM-R v obratovanju (redno obratovanje celotnega sistema GSM-R je predvideno do konca leta 2018), bo omogočalinteroperabilnost železniškega telekomunikacijskega sistema, krajše čase zadrževanja mednarodnih vlakov na mejnih prehodih; samodejnepreklope med dispečerskimi območji; skrajšanje časov potovanja; opustitev predpisanih fonogramov; dvig hitrosti na odsekih, kjer je omejenazaradi trenutne neopremljenosti proge z radijskim sistemom komunikacije; vzpostavitev sistema ETCS (European Train Control System) nivoja 2ali 3, kar bo vse skupaj posredno omogočalo povečanje železniškega prometa.


I06479 Uveden sistem GSM-R % 2009 0,00 2012 1,00 0,002013 10,00 4,002014 35,00 35,002015 55,00 50,002016 6,00 9,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06479 Uveden sistem GSM-R"Dosežena vrednost na kazalniku za leto 2016 v okviru projekta 2411-07-0008 "GSM-R Digitalno radijsko omrežje" znaša 9% in je višja odnačrtovane zaradi financiranja nujno potrebnih nepredvidljivih nepredvidenih in dodatnih del v okviru uvedbe digitalnega radijskega sistema(GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju v letu 2016. V letu 2017 se bodo predvidoma izvajale še naslednje aktivnosti: testiranje sistemaGSM-R, integracija in konfiguracija posameznih podsistemov sistema GSM-R, izobraževanje kadra in tehnični pregledi. Dosežena vrednost nakazalniku za obdobje od leta 2011 do leta 2016 znaša 98%.


I06479 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6072 - Uvedba sistema GSM-R - digitalnega radijskega omrežja se s pomočjo tega kazalnika spremlja deležuvedenega digitalnega komunikacijskega sistema GSM-R na progah slovenskega železniškega omrežja.

2423-11-S009 - Vzdrževalna dela v javno korist in investicije JŽI



Neposredni učinki

C5091 - Posodobitev določenih žel. prog in dvig osne obremenitvePrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Izboljšanje obstoječega stanja javne železniške infrastrukture, zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa, ukinitev počasnihvoženj, zagotavljanje tehničnih karakteristik prog v skladu z evropskimi direktivami in/ali zmanjšanje obremenitev okolja s hrupom zaradiodvijanja železniškega prometa.



Stran 99 od 163


V letu 2016 se je v okviru projekta 2431-16-0020 ''Vgradnja ETCS sistema na delu X. koridorja'' pričelo izvajanje nalog inženiringa in storitevupravljavca javne železniške infrastrukture, ki so potrebne zaradi predvidene vgradnje ETCS sistema na odsekih železniških prog d.m. s Hrvaško-Dobova-Zidani Most, Pragersko-Maribor in Maribor-Šentilj-d.m. z Avstrijo. Izvajale se bodo do konca izvajanja vseh del za dokončanje projekta.Izvajanje omenjene vgradnje ETCS sistema je predvideno v obdobju od leta 2017 do leta 2020. V sklopu projekta 2431-16-0016 ''Odprava ozkih grlna JŽI - I. faza'' sta bila v letu 2016 izdelana investicijski program za projekt ''Modernizacija Kočevske proge 3.faza'' in dokument identifikacijeinvesticijskega projekta za nadgradnjo odseka železniške proge Ljubljana-Divača.


Z izvedeno vgradnjo ETCS sistema se bo do leta 2020 prispevalo k posodobljeni JŽI.


I05338 Posodobljene železniške proge km 2009 4,00 2012 0,00 8,952013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 3,65 0,002017 11,07 2018 16,87 2019 12,34 2020 6,45 2021 0,00 2022 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05338 Posodobljene železniške proge"V okviru projekta 2431-16-0019 "Nadgradnja žel. odseka Zidani most - Celje - 2. faza" vrednost kazalnika ni bila dosežena zaradi kasnejšegapričetka del na postaji Celje in postaji Laško glede na predviden začetek del.


I05338 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C5091 - Posodobitev določenih žel. prog in dvig osne obremenitve se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžinaposodobljenih železniških prog.

2423-11-S010 - Varstvo okolja-protihrupne ograje na JŽI



Neposredni učinki

C5023 - Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščitePrispeva k rezultatu: C1676 - Varovanje okolja


Zmanjševanje vplivov hrupa in s tem zmanjšanje obremenjevanje okolja s hrupom zaradi izvajanja železniškega prometa ob železniških progah vSloveniji, izboljšanje kvalitete bivanja na najbolj degradiranih območjih zaradi hrupa železniškega prometa in izvajanje direktiv EU, ki se nanašajona varstvo okolja pred hrupom.


V letu 2016 se je v okviru projekta 2431-16-0005 ''Varstvo okolja-protihrupna zaščita 2016-2017'' nadaljevalo in končalo izvajanje pasivnihprotihrupnih ukrepov za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v občiniLaško in na odseku od meje z občino Laško do železniške postaje Celje, ki se je pričelo v letu 2015 v okviru projekta 2430-13-0004 ''Varstvo okolja-protihrupna zaščita 2014-2015''. V okviru projektov 2431-16-0005 ''Varstvo okolja-protihrupna zaščita 2016-2017'' in 2423-10-0003 ''Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor'' se je v novembru 2016 pričelo izvajanje 3. faze pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjenestanovanjske stavbe z varovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. na odseku od Celja do Maribora, in sicer obželezniških postajah Maribor (severno od omenjene postaje), Poljčane, Rače in Hoče ter ob železniškem postajališču Štore, ki se je končalo vprvem četrtletju leta 2017. V letu 2016 je bil v sklopu projekta 2423-10-0003 izdelan izvedbeni načrt za postavitev protihrupnih ograj ob železniškihpostajah Rače in Hoče ter za železniško postajo Maribor Tezno ob Nasipni ulici.


Stran 100 od 163


Z izvedenimi ukrepi aktivne in pasivne protihrupne zaščite se je do konca leta 2016 število oseb, preobremenjenih s hrupom zaradi vplivovželezniškega prometa, zmanjšalo za približno 30 oseb.

Kazalniki




I05413 Novo zgrajena aktivna zaščita km 2009 0,72 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,60 0,002017 0,50

I05417 Zmanjšanje števila oseb, preobremenjenih shrupom

številooseb

2009 1.560,00 2012 350,00 350,002013 220,00 4,002014 189,00 189,002015 500,00 180,002016 400,00 750,002017 300,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05413 Novo zgrajena aktivna zaščita"V okviru projektov 2423-10-0003 ''Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor'' in 2430-16-0005 ''Varstvo okolja protihrupna zaščita 2016-2017'' ni bila v letu 2016 postavljena nobena protihrupna ograja zaradi kasnejšega pričetka izdelave projektne dokumentacije za gradnjoprotihrupnih ograj kot je bilo načrtovano.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05417 Zmanjšanje števila oseb, preobremenjenih shrupom"

V letu 2016 se je v okviru projekta 2431-16-0005 ''Varstvo okolja-protihrupna zaščita 2016-2017'' nadaljevalo in končalo izvajanje pasivnihprotihrupnih ukrepov za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v občiniLaško in na odseku od meje z občino Laško do železniške postaje Celje, ki se je pričelo v letu 2015, zaradi česar se je v letu 2016 število osebpreobremenjenih s hrupom zaradi vplivov železniškega prometa zmanjšalo za približno 720 oseb. V novembru 2016 so se pričeli izvajati pasivniprotihrupni ukrepi na kritično preobremenjenih stanovanjskih stavbah ob glavni železniški progi št. 30 na odseku med Celjem in Mariborom, kiso se zaključili v prvem četrtletju leta 2017, zaradi česar se je število oseb, preobremenjenih s hrupom zaradi vplivov železniškega prometa, dokonca leta 2016 zmanjšalo za približno 30 oseb. Število oseb, preobremenjenih s hrupom, se je v letu 2016 zmanjšalo za več kot 400 oseb, kot jebilo predhodno načrtovano, da se bo v letu 2016 zmanjšalo število oseb, preobremenjenih s hrupom, zaradi izvajanja aktivnosti na projektih2423-10-0003 in 2431-16-0005, predvsem zaradi tega, ker se je izvedba pasivne protihrupne zaščite na kritično preobremenjenih stavbah zvarovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v občini Laško in na odseku od meje z občino Laško do železniškepostaje Celje zaključila kasneje, kot je bilo predhodno načrtovano.


I05413 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C5023 - Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžina novo zgrajeneaktivne zaščite.

I05417 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C5023 - Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite se s pomočjo tega kazalnika spremlja zmanjšanje številaoseb, preobremenjenih s hrupom.

2423-11-S011 - Intervencijski projekti



Neposredni učinki

C5026 - Izvedba intervencijskih ukrepovPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Izgradnja in dograjevanje priključkov in podsistemov javne železniške infrastrukture (parkirišč, dostopnih poti za potrebe izvajanja obveznegospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem žel. prometu, obvoznih cest, postajališč,...), zmanjšanje števila nivojskih prehodov.


Stran 101 od 163


V letu 2016 je bila v okviru projekta 2431-16-0004 ''Intervencijski ukrepi 2016-2017'' izvedena vgradnja mazalnih naprav v določenih krivinah naomrežju prog Slovenskih železnic, izdelani sta bili idejna zasnova za rekonstrukcijo železniške postaje Domžale in izvedbeni načrt za gradnjonovega železniškega postajališča Dolgi most na glavni železniški progi št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m. na območju parkirišča P+R. ter opravljenarevizija projektne dokumentacije za gradnjo novega železniškega postajališča Dolgi most in za gradnjo parkirišča ob železniški postaji Grobelno.Izdelana je bila tudi projektna dokumentacija PGD in pridobljeno gradbeno dovoljenje za rušitve dotrajanih objektov javne železniškeinfrastrukture v Žabnici. V letu 2016 se je pričel postopek pridobivanja zemljišč za obnovo železniškega postajališča Ravne na Koroškem inobnovo peronske infrastrukture na železniškem postajališču Maribor Tabor, ki se bo predvidoma končal leta 2017. V letu 2016 se je pričela tudiizdelava dodatnih rešitev za gradnjo novega železniškega postajališča Ljubljana Črnuče, ki se bo predvidoma prav tako končala v letu 2017.


Z izvedenimi intervencijskimi ukrepi se je prispevalo k posodobljeni ali dograjeni JŽI.


I08792 Zgrajeni peronski infrastrukturni podsistemi število 2015 0,00 2016 2,00 0,002017 3,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08792 Zgrajeni peronski infrastrukturni podsistemi"V letu 2016 ciljna vrednost kazalnika ni bila dosežena zaradi postopkov revizije projektne dokumentacije in postopkov pridobivanja zemljišč zapostajališče Ravne na Koroškem in postopka revizije projektne dokumentacije pri izgradnji parkirišča na železniški postaji Grobelno. V letu 2016se je projekt ureditev železniškega postajališča Ljubljana Črnuče zamaknil zaradi postopka usklajevanja z MO Ljubljana glede odločitve onajprimernejši varianti. V letu 2016 se je načrtovana gradnja novega železniškega postajališča in parkirišča za osebna vozila v občini Brezovicana lokaciji Vnanje Gorice terminsko zamaknila zaradi združitve s projektom posodobitev odseka železniške proge med Ljubljano in Divačo karpredstavlja zmanjšanje tako stroškov zapor, ovir v prometu in drugih spremljajočih stroškov.


I08792 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C5026 - Izvedba intervencijskih ukrepov se s pomočjo tega kazalca spremlja število zgrajenih infrastrukturnihpodsistemov.

2430-13-0007 - Obveznost po Zakonu o družbi SŽOpis ukrepa

V skladu z Zakonom o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 s spremembami in dopolnitvami) bo Republika Slovenija izvedlaplačilo terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999,v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini134.261.600,00 evrov, v enakih deležih v letih od 2014 do 2023.



Neposredni učinki

C6280 - Poravnava obveznosti po ZDSŽPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Na podlagi Zakona o družbi Slovenske železnice (Ur. list RS, št. 106/10), Zakona o dopolnitvi zakona o družbi Slovenske železnice (Ur. list RS, št.43/11) ter 20. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. list RS, št. 40/12) izkazuje družba Slovenske železnice, d.o.o. terjatev do RepublikeSlovenije, ki je nastala z odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnihobveznosti iz financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini 134.261.600,00 EUR.


V letu 2016 je Republika Slovenija poravnala tretji obrok v višini 10 % terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z odpisom terjatevoziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja in sestavinkapitala v podbilancah poslovnih področij družbe.


Republika Slovenija izpolnjuje obveznost po ZDSŽ.

Kazalniki


Stran 102 od 163


I07130 Delež odplačane obveznosti % 2012 0,00 2014 10,00 10,002015 10,00 10,002016 10,00 10,002017 10,00 2018 10,00 2019 10,00 2020 10,00 2021 10,00 2022 10,00 2023 10,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07130 Delež odplačane obveznosti"Leta 2016 je Republika Slovenija poravnala tretji obrok v višini 10 % obveznosti do družbe Slovenske železnice, d.o.o. po ZDSŽ. V obdobju odleta 2014 do leta 2016 je Republika Slovenija poravnala 30 % obveznosti.


ZDSŽ Zakon o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ)ZUJF Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)

2430-13-S001 - Nova železniška povezava Divača-Koper



Neposredni učinki

C6073 - Izvedba nove železniške povezave Divača-KoperPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Zagotovitev sodobne železniške povezave, ki je strateškega pomena za razvoj železniške infrastrukture v državi in sodi med prednostne projekteevropskega TEN omrežja.


Na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper in Uredbe o spremembah in dopolnitvahUredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper so se v prvi polovici leta 2016 v okviru projekta2411-07-0016 ''Nova železniška povezava Divača-Koper'' nadaljevali in končali odkupi zemljišč, ki niso predmet razlastitev in niso v dednihpostopkih. Preostala zemljišča, za katera ima naročnik dokazila o pravici gradnje in so predmet razlastitev ali pa so v dednih postopkih, bodopredvidoma odkupljena do konca leta 2017. Gradnja 1,2 km II. tira železniške proge Divača-Koper v funkciji glavnega tira postaje Koper tovornase je pričela v drugi polovici leta 2016 in se bo predvidoma končala v drugi polovici leta 2018. Gradbeno dovoljenje za gradnjo drugega tiraželezniške proge Divača-Koper na odseku med postajo Divača in območjem ENP Dekani je bilo izdano marca 2016. S tem so izpolnjeni vsitehnični pogoji za omenjeno gradnjo. V okviru projekta so predvidene: gradnja enotirne železniške proge za kategorijo D4 (225 kN/os, 80 kN/m) vskupni dolžini 27,101 km, 8 predorov v skupni dolžini 20,322 km, 2 viaduktov v skupni dolžini 1,140 km, 3 mostov v skupni dolžini 190,3 m in noveelektronapajalne postaje Črni Kal; elektrifikacija proge z enosmernim sistemom napetosti 3 kV; opremljenost proge s sodobnimitelekomunikacijskimi napravami in z ERTMS/ETCS nivoja 2 ter priključitev nove železniške proge na obstoječo železniško progo Divača-Koper.


Po izgradnji drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper se bodo izboljšale regijska povezanost v Sloveniji in tehnične karakteristikeslovenskega dela železniškega koridorja na vseevropskem prometnem omrežju. Zgrajen drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper boomogočil odpravo ozkega grla pri prevozu blaga iz pristanišča Koper v Evropo.


I06480 Novo zgrajene železniške proge km 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,60 0,00


Stran 103 od 163

2017 11,90 2018 14,60

I06698 Novo zgrajeni tuneli število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 3,00 2018 5,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06480 Novo zgrajene železniške proge"V letu 2016 ni bil zgrajen drugi tir na nobenem odseku železniške proge od Divače do Kopra. V sklopu pogodbe Sanacija ozkega grla na progiDivača-Koper za 1,2 km novega tira je bil v letu 2016 narejen le predobremenilni nasip za 0,6 km novega tira, saj je bila pogodba podpisana junija2016.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06698 Novo zgrajeni tuneli"V letu 2016 ni bil zgrajen noben tunel na odseku železniške proge od Divače do Kopra. saj finančna konstrukcija za celoten projekt trenutno še nipotrjena in v letu 2016 tako ni bilo mogoče pričeti z gradbenimi deli na tunelih.


I06480 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6073 - Izvedba nove železniške povezave Divača – Koper se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžina novozgrajene železniške proge.

I06698 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6073 - Izvedba nove železniške povezave Divača – Koper se s pomočjo tega kazalnika spremlja število novozgrajenih tunelov.

2430-13-S002 - Rekonstr.,elektr.,nadgr. in mod. NPr - Prag.-Hodoš



Neposredni učinki

C6071 - Rekonstrukcija in elektrifikacija proge Pragersko-HodošPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Izboljšanje obratovalne sposobnosti proge oz. povečanje kapacitete proge, omogočanje okolju prijaznejše vrste transporta z električno vleko,zmanjšanje vpliva na okolje, zagotavljanje večje stopnje varnosti ter zagotavljanje tehnične ustreznosti v skladu z evropskimi standardi terzahtevami za interoperabilnost.


V okviru projekta 2411-07-0007 ''Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš'' so se v letu 2016 končala dela, povezana z nadgradnjosignalnovarnostnih naprav na železniški progi od Pragerskega do Hodoša ter namestitvijo vodnikov in stikal voznega omrežja na železniški progiod Pragerskega do Hodoša.


Z rekonstrukcijo proge med Pragerskim in Hodošem je bila nameščena vozna mreža v dolžini 109,5 km, kar je v veliki meri prispevalo kposodobljeni in dograjeni JŽI v Sloveniji.


I06477 Zgrajene vozne mreže km 2009 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 60,00 73,302016 47,50 34,20

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06477 Zgrajene vozne mreže"V letu 2016 je bila v okviru projekta 2411-07-0007 ''Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš'' nameščena vozna mreža v dolžini 34,2 km. V obdobju


Stran 104 od 163

od leta 2011 do leta 2016 je bila nameščena vozna mreža v skupni dolžini 109,5 km.


I06477 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6071 - Rekonstrukcija in elektrifikacija proge Pragersko – Hodoš se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžinazgrajene vozne mreže.

C6203 - Modernizacija, ukinitev in zavarovanje niv. prehodov na progi Pragersko-HodošPrispeva k rezultatu: C1681 - Zmanjšano število nezavarovanih nivojskih prehodov


Povečanje stopnje varnosti na nivojskih prehodih za vse udeležence prometa; zmanjšanje števila nezavarovanih prehodov; zmanjšanje nivojskihprehodov ter povečanje hitrosti preko 100 km/h na odsekih železniške proge Pragersko-Hodoš, kjer elementi proge to dovoljujejo.


V letu 2016 je bil v okviru projekta 2411-11-0019 ''Moderniz. niv. prehodov na progi Pragersko-Hodoš'' ukinjen nivojski prehod v km 41+884glavne železniške proge 44 Ormož - Središče - d.m. in nivojski prehod v km 41+515 glavne železniške proge 44 zavarovan z avtomatsko napravo.Nadaljevalo in končalo se je pridobivanje zemljišč, potrebnih za gradnjo. Nadaljevala in končala so se dela v okviru sklopa C - sklop C1.Nadaljevala so se dela, povezana z zunanjo kontrolo kakovosti, ki se bodo predvidoma končala leta 2017. V letu 2016 so se izvajale tudidokončne odmere zemljišč in odkupi zemljišč po dokončni odmeri ter postopki za prekategorizacijo ceste v okviru sklopov C - sklop 2 in C -sklop1. Omenjene aktivnosti, ki se še izvajajo v okviru projekta 2411-11-0019, se bodo predvidoma končale leta 2017.


Z ukinjenimi in zavarovanimi nivojskimi prehodi se je prispevalo k zmanjšanju števila nezavarovanih nivojskih prehodov in s tem k večji varnostiudeležencev v prometu.

Kazalniki




I06832 Ukinjeni nivojski prehodi število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 11,00 0,002014 20,00 20,002015 23,00 23,002016 0,00 1,002017 0,00

I06833 Zgrajena izvennivojska križanja število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 3,00 0,002014 3,00 3,002015 16,00 16,002016 0,00 0,002017 0,00

I06834 Nivojski prehodi, zavarovani z avtomatsko napravo oz. na njih spremenjen načinkrmiljenja avtomatskega zavarovanja

število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 7,00 0,002014 14,00 14,002015 13,00 13,002016 0,00 1,002017 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06832 Ukinjeni nivojski prehodi"V letu 2016 je bil v okviru projekta 2411-11-0019 Moderniz. niv. prehodov na progi Pragersko-Hodoš'' ukinjen en nivojski prehod. Glede nasporazum med Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Ormož, v skladu z Občinskim prostorskim načrtom za Vzhodno obvozno cesto ObčineOrmož, je bil v sklopu omenjenega projekta ukinjen nivojski prehod na progi št. 44 Ormož – Središče d.m. v km 41+884.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06833 Zgrajena izvennivojska križanja"V letu 2016 ni bilo v sklopu projekta 2411-11-0019 ''Moderniz. niv. prehodov na progi Pragersko-Hodoš'' zgrajeno nobeno izvennivojsko križanje.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06834 Nivojski prehodi, zavarovani z avtomatsko napravooz. na njih spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja"

V letu 2016 je bil v okviru projekta 2411-11-0019 ''Moderniz. niv. prehodov na progi Pragersko-Hodoš'' en nivojski prehod zavarovan zavtomatsko napravo. Glede na sporazum med Ministrstvom za infrastrukturo in Občino Ormož, v skladu z Občinskim prostorskim načrtom zaVzhodno obvozno cesto Občine Ormož, je bil v sklopu omenjenega projekta zavarovan z avtomatsko napravo nivojski prehod na progi št. 44


Stran 105 od 163

Ormož – Središče d.m. v km 41+515.


I06832 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6203 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati niv. prehode na progi Pragersko-Hodoš se s pomočjo tega kazalnikaspremlja število ukinjenih nivojskih prehodov.

I06833 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6203 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati niv. prehode na progi Pragersko-Hodoš se s pomočjo tega kazalnikaspremlja število zgrajenih izvennivojskih križanj.

I06834 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6203 - Modernizirati, ukiniti in zavarovati niv. prehode na progi Pragersko-Hodoš se s pomočjo tega kazalnikaspremlja število nivojskih prehodov, zavarovanih z avtomatsko napravo oz. na njih spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja.

2430-13-S003 - Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D



Neposredni učinki

C6077 - Vgradnja sistema ERTMS/ETCSPrispeva k rezultatu: C1678 - Zagotovljena interoperabilnost na slovenskem železniškem omrežju


Zagotovitev interoperabilnega odvijanja železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji ter skladnosti z zahtevami interoperabilnosti,navedenimi v direktivah interoperabilnosti, specifikacijah interoperabilnosti in standardih.


V letu 2016 so se v sklopu projekta 2423-09-0002 ''Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D'' končala gradbena dela in vgradnja ETCS naprav naželezniški postaji Murska Sobota. Pridobljeno je bilo zadnje potrebno potrdilo Evropske Skupnosti o verifikaciji in izdano zadnje potrebnoobratovalno dovoljenje v sklopu tega projekta. S tem je bila zaključena vgradnja sistema ETCS (European Train Control System) nivoja 1 nacelotnem koridorju D v Sloveniji.


Z zaključkom vgradnje sistema ETCS nivoja 1 se je prispevalo k interoperabilnosti na slovenskem železniškem omrežju.


I06485 Vgrajen sistem ERTMS/ETCS % 2009 0,00 2012 0,00 0,002013 40,00 19,002014 36,00 36,002015 28,00 35,002016 8,00 10,002017 6,00 2018 3,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06485 Vgrajen sistem ERTMS/ETCS"V letu 2016 so bila zaključena gradbena dela in vgradnja naprav ETCS na pilotnem odseku železniške proge Murska Sobota-Hodoš-d.m.,pilotnem odseku na delu železniške proge Pivka-Sežana-d.m., na odsekih železniških prog Ljubljana-Pivka, Zidani Most-Pragersko, Zidani Most-Ljubljana, Divača-Koper, Pragersko-Murska Sobota in na železniški postaji Murska Sobota. Za oba omenjena pilotna odseka in vse omenjeneodseke železniških prog so bila izdana potrdila Evropske Skupnosti o verifikaciji in obratovalna dovoljenja. V teku so postopki za vključitevsistema ETCS na koridorju D v Sloveniji v operativno obratovanje ter prilagoditev pravilnikov in navodil za operativno uporabo sistema ETCSna koridorju D v Sloveniji, ki jih izvaja upravljavec javne železniške infrastrukture (družba SŽ - Infrastruktura, d. o. o.) v sodelovanju z Javnoagencijo za železniški promet Republike Slovenije. Vključitev sistema ETCS na koridorju D v Sloveniji v operativno obratovanje bo predvidomazaključena do 30. junija 2017.


I06485 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6077 - Vgraditi sistem ERTMS/ETCS se s pomočjo tega kazalnika spremlja delež vgrajenega sistemaERTMS/ETCS.


Stran 106 od 163

2430-13-S004 - Nova železniška proga Trst-Divača



Neposredni učinki

C6078 - Pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo proge Trst-DivačaPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Priprava investicijske, prostorske in projektne dokumentacije, s katero se bo določilo upravičenost gradnje, umestilo traso v prostor ob vsehpogojih in zahtevah zainteresiranih ter pripravilo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove železniškeproge Trst-Divača.


V letu 2016 sta bila v okviru projekta 2423-09-0003 ''Študije in načrti za progo Trst-Divača'' izdelana osnutek ocene tveganja na podnebnespremembe za nadgradnjo obstoječe glavne železniške proge št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Divača-Sežana-d.m. in osnutek projektnenaloge za izdelavo izvedbenega načrta za nadgradnjo obstoječe glavne železniške proge št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Divača-Sežana-d.m. v skladu s TEN-T standardi. Izdelava omenjenega izvedbenega načrta je predvidena v letu 2017, pri čemer bodo pri izdelavi tegaizvedbenega načrta upoštevani rezultati izdelave strokovnih podlag za razvoj koridorskih prog v Sloveniji, ki se je pričela leta 2016 in se bopredvidoma končala leta 2017, saj je v okviru izdelave teh strokovnih podlag predvidena tudi izdelava strokovnih podlag za razvoj koridorskeželezniške proge na odseku Divača-Sežana-d.m..


Sprejeta prostorska in projektna dokumentacija je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo železniške proge.

Kazalniki




I06486 Izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja(PGD)

število 2010 0,00 2012 0,00 0,002013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,00

I07841 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 2014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06486 Izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja(PGD)"

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo slovenskega dela odseka nove železniške proge Trst-Divača še ni bil izdelan in v skladus sprejetimi sklepi na sestanku slovensko-italijanske medvladne komisije oktobra 2014 zaradi odmika potrebe po gradnji nove železniške progeTrst-Divača tudi ne bo izdelan v okviru projekta 2423-09-0003 ''Študije in načrti za progo Trst-Divača''.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07841 Sprejet državni prostorski načrt"Državni prostorski načrt za slovenski del odseka železniške proge Trst-Divača ni bil sprejet. Rok sprejetja uredbe o omenjenem državnemprostorskem načrtu je odložen zaradi odloga gradnje nove železniške proge Trst-Divača in zamud v postopku umeščanja nove trase železniškeproge Trst-Divača v prostor na italijanski strani. Postopek priprave državnega prostorskega načrta za slovenski del odseka železniške progeTrst-Divača se bo nadaljeval, ko bo nova trasa železniške proge Trst-Divača umeščena v prostor tudi na italijanski strani.


I06486 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6078 - Pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo proge Trst – Divača se s pomočjo tega kazalnika spremljaizdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

I07841 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6078 - Pridobitev potrebne dokumentacije za gradnjo proge Trst – Divača se s pomočjo tega kazalnika spremlja,kdaj bo sprejet državni prostorski načrt za gradnjo nove proge Trst-Divača.


Stran 107 od 163

2430-13-S005 - Nadgradnja žel. proge na odseku Poljčane-Pragersko


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 17.930.335,79 9.684.523,34 68.025,62 0,37

Neposredni učinki

C6503 - Nadgradnja žel. proge na odseku Slovenska Bistrica-PragerskoPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Zagotovitev normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa naodseku železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko, ki leži na glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m..


Dela v okviru nadgradnje odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko so bila zaključena leta 2015. V letu 2016 pa je bilo v okviruprojekta 2430-13-3033 ''Nadgradnja odseka proge Slov.Bistrica-Pragersko'' izvedeno plačilo obveznosti iz naslova aktivnosti na projektu,izvedenih v letu 2015, ki je zapadla v plačilo leta 2016.


Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko je prispevala k posodobljeni in dograjeni JŽI v Sloveniji.


I07639 Posodobljene železniške proge km 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 3,99 3,992015 3,99 3,992016 4,53 0,002017 4,18 2018 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07639 Posodobljene železniške proge"Dela v okviru nadgradnje odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko so bila zaključena leta 2015. V letu 2016 pa je bilo v okviruprojekta 2430-13-3033 ''Nadgradnja odseka proge Slov.Bistrica-Pragersko'' izvedeno plačilo obveznosti iz naslova aktivnosti na projektu,izvedenih v letu 2015, ki je zapadla v plačilo leta 2016. Izvedbena dela v okviru nadgradnje odseka železniške proge Poljčane-Slovenska Bistricase zaradi dolgotrajnega postopka javnega naročanja v letu 2016 še niso pričela. Za spremljanje dolžine posodobljene železniške proge na odsekuPoljčane-Slovenska Bistrica bo ob pripravi morebitnega predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2017 oziroma predlogasprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 predvidoma določen nov cilj z nazivom Nadgradnja žel. proge na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica.


I07639 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6503 – Nadgradnja žel. proge na odseku Slovenska Bistrica-Pragersko se s pomočjo tega kazalnika spremljadolžina posodobljene železniške proge.

2430-13-S006 - Invest. ukrepi na obst. žel. progi Divača-Koper



Neposredni učinki

C6069 - Modernizacija obstoječe žel. proge Divača-KoperPrispeva k rezultatu: C1681 - Zmanjšano število nezavarovanih nivojskih prehodov



Stran 108 od 163

Zagotovitev zmogljivosti proge, ki bo omogočala normalen oziroma neoviran pretok blaga in potnikov in s tem nemoteno delovanje Luke Koper;povečanje stopnje varnosti v železniškem in cestnem prometu ob zmanjšanju vpliva človeških napak na varnost v prometu; znižanje stroškovvodenja prometa z možnostjo optimizacije; znižanje stroškov vzdrževanja; zagotovitev boljše preglednosti prometa za potrebe opravljanjaprevozne dejavnosti ter prilagoditev obstoječe proge Divača-Koper usmeritvam Evropske komisije po interoperabilnosti.


V okviru projekta 2411-07-0006 ''Mode. obst. žele. proge Divača-Koper'' se je v letu 2016 nadaljevalo in končalo izvajanje etape D. Do konca leta2016 so bila v okviru etape D izvedena dela na železniški postaji Koper tovorna, in sicer izvedba signalnovarnostnih in telekomunikacijskihnaprav ter vozne mreže s povratnim vodom, rekonstrukcija dotrajanih tirnih naprav na delu območja glavne pristaniške postaje in ranžirne grupe;zaključena so bila gradnja podvoza Prešnica v km 16+391 železniške proge Divača-Koper, zaradi česar sta bila ukinjena nivojska prehoda v km16+084,10 in 16+391,65 železniške proge Divača-Koper, ter dela, povezana z ukinitvijo nivojskega prehoda v km 1+943 železniške proge Divača-Koper in gradnjo novega podvoza v km 2+800 železniške proge Divača-Koper, povezovalnih cest in podhoda P3 v ulici Gregorja Žiberne naželezniški postaji Divača.


Z ukinjenimi nivojskimi prehodi se je prispevalo k zmanjšanju števila nezavarovanih nivojskih prehodov in s tem k večji varnosti udeležencev vprometu.


I06470 Ukinjeni nivojski prehodi število 2009 0,00 2012 0,00 0,002013 4,00 0,002014 1,00 1,002015 3,00 3,002016 3,00 3,00

I06471 Povečana prepustnost proge število 2009 53,00 2012 82,00 82,002013 82,00 82,002014 82,00 82,002015 82,00 82,002016 82,00 82,00

I07090 Zgrajena izvennivojska križanja število 2011 1,00 2012 1,00 1,002013 3,00 1,002014 2,00 2,002015 2,00 2,002016 3,00 3,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06470 Ukinjeni nivojski prehodi"V letu 2016 so bili v sklopu projekta 2411-07-0006 ''Mode. obst. žele. proge Divača-Koper'' ukinjeni 3 nivojski prehodi, in sicernivojski prehod v km 16+084,10 železniške proge Divača-Koper, nivojski prehod v km 16+391,65 in nivojski prehod v km 1+943železniške proge Divača-Koper. Konec leta 2016 je bil dosežen cilj, da so na progi Divača - Koper bila ukinjena vsa nivojska križanja.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06471 Povečana prepustnost proge"Prepustna zmogljivost železniške proge Divača-Koper je konec leta 2016 znašala 82 vlakov na dan.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07090 Zgrajena izvennivojska križanja"V letu 2016 so bila v okviru projekta 2411-07-0006 ''Mode. obst. žele. proge Divača-Koper'' zgrajena tri izvennivojska križanja (podhod P3 napostaji Divača, podvoz Prešnica in podvoz v km 2+800 železniške proge Divača - Koper).


I06470 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6069 - Modernizirati obstoječo žel. progo Divača - Koper se s pomočjo tega kazalnika spremlja število ukinjenihnivojskih prehodov.

I06471 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6069 - Modernizirati obstoječo žel. progo Divača - Koper se s pomočjo tega kazalnika spremlja prepustnazmogljivost železniške proge.

I07090 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6069 - Modernizirati obstoječo žel. progo Divača - Koper se s pomočjo tega kazalnika spremlja število zgrajenihizvennivojskih križanj.

2430-13-S007 - Modernizacija Kočevske proge



Stran 109 od 163


Neposredni učinki

C6276 - Posodobitev proge na odseku Ortnek-KočevjePrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Zagotovitev varnosti za potnike in druge udeležence v železniškem prometu, vzpostavitev tovornega in potniškega železniškega prometa doKočevja ter povečanje prepustnosti železniške proge.


V okviru projekta 2423-11-0011 ''Modernizacija Kočevske proge - II. faza'' se je v letu 2016 pričelo izvajanje gradbenih del v okviru druge etape II.faze modernizacije Kočevske proge, ki se bo predvidoma končalo leta 2018. V letu 2016 sta bila izdelana idejna zasnova sprememb tirnih ureditevna železniški postaji Kočevje in izvedbeni načrt ureditve obstoječega dostopa priključka na glavno cesto G2-106 zaradi ukinitve nivojskegaprehoda v km 21+465 regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje-Kočevje.


Druga faza modernizacije Kočevske proge, ki se bo predvidoma končala v letu 2018, bo z nadgrajeno regionalno železniško progo prispevala kposodobljeni in dograjeni JŽI v Sloveniji.


I07127 Posodobljene železniške proge km 2011 0,00 2012 6,05 2013 0,75 0,752014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 5,72 0,002017 7,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07127 Posodobljene železniške proge"V okviru projekta 2423-11-0011 ''Modernizacija Kočevske proge - II. faza'' v letu 2016 zaradi dolgotrajnega postopka javnega naročila za izvedbodel ni bila izvedena nadgradnja na nobenem odseku regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje-Kočevje.


I07127 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6276 - Posodobitev proge na odseku Ortnek - Kočevje se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžina posodobljeneželezniške proge.

2430-13-S011 - Nadgr. žel. proge na odseku Dolga Gora-Poljčane


PV Proračunski viri 300.000,00 1.365.156,48 1.365.156,48 455,05

Neposredni učinki

C6255 - Nadgradnja žel. proge na odseku Dolga Gora-PoljčanePrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Zagotovitev normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa naodseku železniške proge Dolga Gora-Poljčane, ki leži na glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m..


V sklopu projekta 2430-13-0008 ''Nadgradnja odseka žel. proge Dolga Gora - Poljčane'' so bila v letu 2016 izvedena določena dela, ki jih je bilopotrebno opraviti zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na faznih tehničnih pregledih. V letu 2016 so se pričele izvajati storitve pravnegasvetovanja v postopku urejanja razmerij z izvajalcem gradbenih del v okviru nadgradnje odseka železniške proge Dolga Gora-Poljčane, ki sebodo predvidoma končale leta 2017.


V letu 2016 so bila v okviru projekta 2430-13-0008 ''Nadgradnja odseka žel. proge Dolga Gora - Poljčane'' izvedena določena dela, ki jih je bilo


Stran 110 od 163

potrebno opraviti zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na faznih tehničnih pregledih.


I07084 Posodobljene železniške proge km 2012 0,00 2013 3,48 0,002014 0,00 0,002015 14,92 14,922016 0,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07084 Posodobljene železniške proge"V sklopu projekta 2430-13-0008 ''Nadgradnja odseka žel. proge Dolga Gora - Poljčane'' so bila v letu 2016 izvedena določena dela, ki jih je bilopotrebno opraviti zaradi pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na faznih tehničnih pregledih. V letu 2016 so se pričele izvajati storitve pravnegasvetovanja v postopku urejanja razmerij z izvajalcem gradbenih del v okviru nadgradnje odseka železniške proge Dolga Gora-Poljčane, ki sebodo predvidoma končale leta 2017.


I07084 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6255 – Nadgraditi progo na odseku Dolga Gora-Poljčane se s pomočjo tega kazalnika spremlja dolžinaposodobljene železniške proge.

2430-13-S018 - Nadgradnja ljubljanskega žel. vozlišča


OV Ostali viri 0,00 0,00 0,00 ----PV Proračunski viri 252.888,41 852,96 852,96 0,33

Neposredni učinki

C6497 - Priprava strokovnih podlag za nadgradnjo ljubljanskega žel. vozliščaPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča.


Pred nadaljevanjem izdelave strokovnih podlag za študijo variant za Ljubljansko železniško vozlišče in funkcionalnega vidika vrednotenjarazličnih možnih variant za izdelavo omenjene študije variant, ki je predvidena v sklopu projekta 2430-13-3037 ''Nadgradnja ljubljanskegažel.vozlišča - 1.faza'', se počaka na rezultate predštudije upravičenosti ukrepov za povečanje prepustnosti železniških prog in izpolnitevstandardov TEN-T na železniških progah Sredozemskega in Baltsko-jadranskega koridorja v Sloveniji, ki se bo predvidoma končala konec leta2017. Vsebinski in časovni okvir nadaljnjih aktivnosti, povezanih s pripravo državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče,bo mogoče natančneje opredeliti šele na podlagi izdelanih strokovnih podlag za študijo variant za Ljubljansko železniško vozlišče infunkcionalnega vidika vrednotenja različnih možnih variant za izdelavo omenjene študije variant ter izdelane študije variant za Ljubljanskoželezniško vozlišče.


Strokovne podlage za študijo variant za Ljubljansko železniško vozlišče in funkcionalni vidik vrednotenja različnih možnih variant za izdelavoomenjene študije ter študija variant za Ljubljansko železniško vozlišče bodo predvidoma izdelane do vključno leta 2020.


I07634 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 0,00 2018 0,00 2019 0,00 2020 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07634 Sprejet državni prostorski načrt"


Stran 111 od 163

Državni prostorski načrt za Ljubljansko železniško vozlišče še ni bil sprejet. Do leta 2020 bodo predvidoma izdelane strokovne podlage za študijovariant za Ljubljansko železniško vozlišče in funkcionalni vidik vrednotenja različnih možnih variant za izdelavo omenjene študije ter študijavariant za Ljubljansko železniško vozlišče.


I07634 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6497 - Priprava strokovnih podlag za nadgradnjo ljubljanskega žel. vozlišča se s pomočjo tega kazalnika spremlja,kdaj bo sprejet državni prostorski načrt za nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča.

2430-13-S019 - Nadgradnja žel. proge na odseku Zidani Most-Celje


PV Proračunski viri 0,00 1.348.416,31 1.348.416,31 ----

Neposredni učinki

C6506 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektovPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za nadgradnjo obstoječe glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. na 25 km dolgem odsekuZidani Most-Celje.


V letu 2016 je bil v okviru projekta 2431-16-0019 ''Nadgradnja žel. odseka Zidani Most-Celje - 2. faza'' opravljen pregled izvedbenega načrta zanadgradnjo odseka železniške proge Zidani Most-Celje s strani verifikacijskih organov. V okviru projekta 2430-13-3034 ''Nadgradnja žel.odsekaZidani Most-Celje - 1.faza'' pa je bilo v letu 2016 izvedeno plačilo obveznosti iz naslova aktivnosti na projektu, izvedenih v letu 2015, ki je zapadlav plačilo leta 2016.


Izdelan izvedben načrt je potrebna dokumentacija za nadgradnjo železniškega odseka med Zidanim Mostom in Celjem.


I07647 Izdelan izvedbeni načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 1,00 1,002016 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07647 Izdelan izvedbeni načrt"Izvedbeni načrt za nadgradnjo obstoječe glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. na odseku Zidani Most-Celje.v okviru projekta2430-13-3034 ''Nadgradnja žel.odseka Zidani Most-Celje - 1.faza'' je bil izdelan pred letom 2016.


I07647 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6506 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov se s pomočjo tega kazalca spremlja izdelava izvedbeneganačrta za nadgradnjo glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. na odseku Zidani Most-Celje.

2430-13-S020 - Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice



Neposredni učinki


Stran 112 od 163

C6498 - Priprava strokovnih podlag za gradnjo nove proge Ljubljana-Kranj-JesenicePrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za gradnjo nove elektrificirane proge za mešani promet Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na LetališčeJožeta Pučnika Ljubljana.


V letu 2016 se je v okviru projekta 2430-13-3035 ''Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice - 1.faza'' nadaljevala izdelava nove študije variant innovega okoljskega poročila, v okviru katere je predvidena obravnava koridorja obstoječe železniške proge Ljubljana-Kranj-Jesenice-državnameja. Omenjena izdelava nove študije variant in novega okoljskega poročila se bo predvidoma končala v začetku leta 2018.


Uredba o državnem prostorskem načrtu bo predvidoma sprejeta konec leta 2021.


I07635 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 0,00 2018 0,00 2019 0,00 2020 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07635 Sprejet državni prostorski načrt"Državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Kranj-Jesenice-državna meja v koridorju obstoječe proge bo predvidomasprejet konec leta 2021.


I07635Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6498 - Priprava strokovnih podlag za gradnjo nove proge Ljubljana-Kranj-Jesenice se s pomočjo tega kazalnikaspremlja, kdaj bo sprejet državni prostorski načrt za gradnjo nove elektrificirane proge za mešani promet Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo naLetališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

2430-13-S021 - Gradnja II. tira Maribor-Šentilj



Neposredni učinki

C6499 - Priprava strokovnih podlag za gradnjo II. tira Maribor-ŠentiljPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj in nadgradnjo obstoječega tira.


V okviru projekta 2430-13-3036 ''Gradnja II.tira Maribor-Šentilj - 1.faza'' se je v letu 2016 nadaljevala in končala izdelava študije variant oz.utemeljitev variante za železniško progo Maribor-Šentilj. V letu 2016 je bila izvedena javna razgrnitev državnega prostorskega načrta zaželezniško progo Maribor-Šentilj in se je pričela izdelava projektne dokumentacije za nadgradnjo progovnega odseka Maribor-Šentilj-državnameja, ki se bo predvidoma končala v prvi polovici leta 2017.


Uredba o državnem prostorskem načrtu za železniško progo Maribor-Šentilj bo predvidoma sprejeta leta 2017.



Stran 113 od 163


I07636 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07636 Sprejet državni prostorski načrt"Državni prostorski načrt za železniško progo Maribor-Šentilj bo predvidoma sprejet oktobra 2017.


I07636 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6499 - Priprava strokovnih podlag za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj se s pomočjo tega kazalnika spremlja, kdajbo sprejet državni prostorski načrt za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj in nadgradnjo obstoječega tira.

C7015 - Nadgradnja obstoječega tira Maribor-Šentilj-d.m.Prispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Povečanje prepustne zmogljivosti proge, učinkovitejše vodenje prometa, znižanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, zagotovitev kategorijeD4, skrajšanje potovalnih časov ter zagotovitev interoperabilnosti na obstoječem tiru na odseku železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja.


V letu 2016 se v okviru projekta 2431-16-0007 ''Gradnja II. tira Maribor-Šentilj 2. faza'' še niso pričela izvedbena dela v okviru nadgradnjeprogovnega odseka Maribor-Šentilj-d.m.. V okviru projekta 2430-13-3036 ''Gradnja II.tira Maribor-Šentilj - 1.faza'' (prve faze celotnega projekta, vokviru katerega je predvidena nadgradnja progovnega odseka Maribor-Šentilj-d.m.) je v izdelavi projektna dokumentacija za nadgradnjoprogovnega odseka Maribor-Šentilj-d.m., ki bo predvidoma zaključena v prvi polovici leta 2017. Na podlagi omenjene projektne dokumentacijese bo po njeni izdelavi predvidoma v drugi polovici leta 2017 pričelo izvajanje nadgradnje progovnega odseka Maribor-Šentilj-d.m., v okvirukatere bo izvedena nadgradnja železniške postaje Maribor, nadgradnja odseka železniške proge Maribor-do predora Počehova, nadgradnjaželezniške postaje Pesnica, nadgradnja odseka železniške proge Pesnica-Šentilj, nadgradnja železniške postaje Šentilj in nadgradnja odsekaželezniške proge Šentilj-državna meja. Izvedbena dela v okviru nadgradnje progovnega odseka Maribor-Šentilj-d.m. se bodo predvidomakončala leta 2019.


Z nadgradnjo obstoječega glavnega prevoznega tira na odseku železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja bo predvidoma nadgrajenih 14,6km železniških prog.


I08790 Posodobljene železniške proge km 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 6,40 2018 6,90 2019 3,40

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08790 Posodobljene železniške proge"Nadgradnja odseka Pesnica – Šentilj – d.m. je predvidena v letih 2017 in 2018. Izvedba nadgradnje postaj Maribor in Tezno ter odseka Maribor –Počehova je predvidena v letih 2018 in 2019.


I08790 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C7015 – Nadgradnja obstoječega tira Maribor-Šentilj-d.m. se s pomočjo tega kazalca spremlja dolžina posodobljeneželezniške proge.

2430-13-S022 - Ureditev NPr Rakek



Stran 114 od 163


Neposredni učinki

C6500 - Priprava strokovnih podlag za ureditev nivojskega prehoda RakekPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za ureditev nivojskega prehoda Rakek.


Konec marca 2016 je bila na seji Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniškeinfrastrukture, letalstva in pomorstva (v nadaljevanju: KIOP) ponovno obravnavana študija variant in predinvesticijska zasnova za ureditevizvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica. Na podlagi predloga KIOP je Ministrstvo za infrastrukturo avgusta 2016 izdalo sklep opotrditvi Študije variant za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v Občini Cerknica, iz katerega je razvidno, da investicija, v okviru katere jepredvidena ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica, ni upravičena, zaradi česar v sklopu projekta 2430-13-3038 ''Ureditev NPrRakek - 1.faza'' ni predvideno nadaljevanje priprave državnega prostorskega načrta za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občiniCerknica.


Ker je bila investicija ocenjena kot neupravičena, se je ustavila priprava državnega prostorskega načrta za ureditev izvennivojskega prehodaRakek v občini Cerknica.


I07637 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07637 Sprejet državni prostorski načrt"Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi predloga Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javneželezniške infrastrukture, letalstva in pomorstva avgusta 2016 izdalo sklep, iz katerega je razvidno, da investicija, v okviru katere je predvidenaureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica, ni upravičena, zaradi česar ni predvideno nadaljevanje priprave državnegaprostorskega načrta za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v občini Cerknica.


I07637 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6500 - Priprava strokovnih podlag za ureditev nivojskega prehoda Rakek se s pomočjo tega kazalnika spremlja,kdaj bo sprejet državni prostorski načrt za ureditev nivojskega prehoda Rakek.

2430-13-S023 - Ureditev NPr Dobova izvoz



Neposredni učinki

C6502 - Priprava strokovnih podlag za ureditev nivojskega prehoda Dobova izvozPrispeva k rezultatu: C1674 - Priprava prostorske in projektne dokumentacije


Zagotovitev potrebne dokumentacije za ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz.


V letu 2016 niso bile v okviru projekta 2430-13-3039 ''Ureditev NPr Dobova izvoz - 1.faza'' izdelane nove strokovne podlage za ureditevizvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice. Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest,javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva je namreč leta 2015 obravnavala izdelano študijo variant za ureditev izvennivojskega


Stran 115 od 163

prehoda Dobova izvoz v občini Brežice in zavrnila izvedbo investicije za ureditev izvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice terpredlagala, da Komisija za nivojske prehode ponovno obravnava obstoječa nivojska prehoda. Leta 2015 je Ministrstvo za infrastrukturo izdalosklep o zavrnitvi izvedbe omenjene investicije. Komisija za nivojske prehode pa je podala mnenje, da ekonomska neupravičenost projekta nizadostni razlog za ponovno obravnavo obstoječih nivojskih prehodov, zaradi česar jih omenjena komisija ne bo ponovno obravnavala, tako dani podlage za nadaljevanje aktivnosti na projektu in novelacijo terminskega plana priprave državnega prostorskega načrta za ureditevizvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice.


Aktivnosti za pripravo državnega prostorskega za ureditev izvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice so se ustavile.


I07638 Sprejet državni prostorski načrt število 2012 0,00 2013 0,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 0,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07638 Sprejet državni prostorski načrt"Državni prostorski načrt za ureditev izvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice ni bil sprejet. Junija 2015 je namreč Komisija zapregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva obravnavalaštudijo variant za ureditev izvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice, ki je bila izdelana leta 2014, in zavrnila izvedbo investicije zaureditev izvennivojskega prehoda Dobova izvoz v občini Brežice ter predlagala, da Komisija za nivojske prehode ponovno obravnava obstoječanivojska prehoda. Julija 2015 je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo sklep o zavrnitvi izvedbe omenjene investicije. Komisija za nivojske prehodepa je podala mnenje, da ekonomska neupravičenost projekta ni zadostni razlog za ponovno obravnavo obstoječih nivojskih prehodov, zaradičesar jih komisija ne bo ponovno obravnavala, tako da ni podlage za nadaljevanje aktivnosti na projektu in novelacijo terminskega planapriprave državnega prostorskega načrta.


I07638 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6502 - Priprava strokovnih podlag za ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz se s pomočjo tega kazalnikaspremlja, kdaj bo sprejet državni prostorski načrt za ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz.

2430-14-S001 - Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja



Neposredni učinki



Priprava izvedbenega načrta za 5. železniški tovorni koridor.


V letu 2016 je bilo izvedeno plačilo obveznosti iz naslova aktivnosti na projektu 2430-14-0003, opravljenih pred letom 2016. V sklopu projekta2430-14-0003 ''Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja'' je bil izdelan izvedbeni načrt za 5. železniški tovorni koridor. Vzpostavljene sobile vse funkcije, potrebne za delovanje 5. železniškega tovornega koridorja, med drugim tudi enotna točka za dodeljevanje vlakovnih poti na 5.železniškem tovornem koridorju.


Izvedbeni načrt za 5. železniški tovorni koridor je bil potrjen s strani izvršnega odbora.


I07838 Izdelan izvedbeni načrt število 2013 0,00 2014 0,00 0,002015 1,00 1,002016 0,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07838 Izdelan izvedbeni načrt"


Stran 116 od 163

Izvedbeni načrt za 5. železniški tovorni koridor je bil v okviru projekta 2430-14-0003 ''Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja'' izdelanpred letom 2016.


I07838 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6575 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov se s pomočjo tega kazalnika spremlja izdelavaizvedbenega načrta za 5. železniški tovorni koridor.

2430-14-S002 - Vozlišče Pragersko



Neposredni učinki



Zagotovitev potrebne dokumentacije za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko.


Leta 2016 se je v sklopu projekta 2430-14-0004 ''Vozlišče Pragersko - 1. faza'' pričela izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za ureditevvozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko, ki se bo predvidoma končala v prvi polovici leta 2017. Prav tako sta se v letu 2016 pričeliizdelava poročila o vplivih na okolje za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko ter izdelava analize stroškov in koristi (CBA -Cost and Benefit Analysis) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko, ki se bosta predvidoma končali leta 2017.


Z izdelano projektno dokumentacijo PGD in PZI se bo zagotovila podlaga za izvedbo načrtovanih rešitev za ureditev vozlišča in ureditevželezniške postaje Pragersko.


I07839 Izdelan projekt za izvedbo (PZI) število 2013 0,00 2014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 1,00 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07839 Izdelan projekt za izvedbo (PZI)"Izdelava projektne dokumentacije PGD in PZI za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko se je pričela januarja 2016 in se bopredvidoma končala aprila 2017. Vzrok za zakasnitev izdelave projektne dokumentacije faze PGD/PZI je v dolgotrajnih pogajanjih in dodatnihzahtevah po optimizaciji in racionalizaciji prve faze projekta s strani predstavnikov tehnične asistence (JASPERS = Joint Assistance to SupportProjects in European Regions).


I07839 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6576 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov se s pomočjo tega kazalnika spremlja izdelava projektaza izvedbo (PZI) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko.

C7016 - Rekonstrukcija železniške postaje PragerskoPrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Povečanje prepustne in predelovalne zmogljivosti železniške postaje Pragersko.



Stran 117 od 163

V letu 2016 se v okviru projekta 2431-16-0006 ''Reko. žel. postaje Pragersko'' še niso pričela izvedbena dela v okviru rekonstrukcije železniškepostaje Pragersko. V prvi polovici leta 2017 bodo v okviru projekta 2430-14-0004 ''Vozlišče Pragersko - 1. faza'' (prve faze celotnega projekta, vokviru katerega je predvidena rekonstrukcija železniške postaje Pragersko) predvidoma zaključeni izdelava projektne dokumentacije PGD in PZIza ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko ter odkupi zemljišč, ki so potrebni zaradi predvidene rekonstrukcije železniškepostaje Pragersko. Gradbeno dovoljenje za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko bo predvidoma pridobljeno sredi leta 2017.V prvi polovici leta 2017 bo predvidoma izdelan tudi investicijski program za rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko. Izvedbena dela vokviru rekonstrukcije železniške postaje Pragersko se bodo predvidoma pričela v drugi polovici leta 2017 in končala v prvi polovici leta 2020.


Z izvedbo načrtovanih rešitev na vozlišču Pragersko se bo prispevalo k posodobljeni in dograjeni JŽI v Sloveniji.


I08791 Rekonstruirana železniška postaja število 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 0,00 2018 0,00 2019 0,00 2020 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08791 Rekonstruirana železniška postaja"Izvedbena dela v okviru rekonstrukcije železniške postaje Pragersko se bodo predvidoma pričela v drugi polovici leta 2017 in končala v prvipolovici leta 2020.


I08791 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C7016 – Rekonstrukcija železniške postaje Pragersko se s pomočjo tega kazalca spremlja izvedba rekonstrukciježelezniške postaje Pragersko.

2431-16-S001 - Obnova železniškega predora Karavanke



Neposredni učinki

C6928 - Obnova železniškega predora KaravankePrispeva k rezultatu: C1675 - Posodobljena in dograjena javna železniška infrastruktura


Varnostna in tehnična prenova obstoječega železniškega predora Karavanke.


V okviru projekta 2431-16-0010 ''Obnova železniškega predora Karavanke'' se je v letu 2016 pričelo izvajanje storitev inženiringa, ki se bodoizvajale do konca izvajanja vseh del za dokončanje projekta.


Z nadgradnjo železniškega predora Karavanke se bo posodobila JŽI v dolžini 3,6 km.


I08517 Obnovljeni železniški predori km 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 0,00 2018 0,00 2019 0,70 2020 1,20 2021 1,20 2022 0,50

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08517 Obnovljeni železniški predori"V okviru projekta 2431-16-0010 "Obnova železniškega predora Karavanke" se je v letu 2016 pričelo izvajanje storitev inženiringa, ki se bodo


Stran 118 od 163

izvajale do konca izvajanja vseh del za dokončanje projekta. V letu 2017 je predvidena izdelava preliminarnih študij za obnovo železniškegapredora Karavanke, v letu 2018 pa izdelava izvedbenega načrta za obnovo omenjenega železniškega predora. V letu 2018 se bo predvidomapričela izdelava preostale investicijske dokumentacije, ki se bo predvidoma končala leta 2019. Izvedbena dela v okviru obnove železniškegapredora Karavanke pa se bodo predvidoma pričela leta 2019 in končala leta 2021.


I08517 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6928 - Obnova železniškega predora Karavanke se s pomočjo tega kazalca spremlja dolžina obnovljenihželezniških predorov.

2431-16-S002 - Ukinitev niv. prehoda in gradnja nadvoza Brezje


OV Ostali viri 124.407,34 508.939,92 508.939,92 409,09PV Proračunski viri 12.318,08 7.417,60 7.417,60 60,21

Neposredni učinki

C6933 - Ukinitev niv. prehoda in gradnja nadvoza BrezjePrispeva k rezultatu: C1681 - Zmanjšano število nezavarovanih nivojskih prehodov


Zagotovitev prometne varnosti in zmanjšanje števila nivojskih prehodov.


V letu 2016 je bila v okviru projekta 2431-16-0008 ''Ukinitev niv. prehoda in gradnja nadvoza Brezje'' izdelana projektna dokumentacija PGD in PZIza gradnjo izvennivojskega križanja ceste z železniško progo (nadvoz) v km 133+158,50 regionalne železniške proge št. 80 d.m.-Metlika-Ljubljanas priključkom na regionalno cesto R3 - 646. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za omenjeno izvennivojsko križanje, vendar zaradi pritožb dokonca leta 2016 še ni bilo pravnomočno (pravnomočno bo predvidoma postalo v prvem četrtletju leta 2017).


Z ukinitvijo niv. prehoda in gradnjo nadvoza Brezje v letu 2018 se bo zmanjšalo število nezavarovanih nivojskih prehodov v Sloveniji.


I08529 Ukinjeni nivojski prehodi število 2009 7,00 2016 0,00 0,002017 0,00 2018 1,00 2019 0,00 2020 0,00

I08547 Zgrajena izvennivojska križanja število 2009 0,00 2016 0,00 0,002017 0,00 2018 1,00 2019 0,00 2020 0,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08529 Ukinjeni nivojski prehodi"Obstoječi nivojski prehod v km 132+755,78 regionalne železniške proge št. 80 bo predvidoma ukinjen v letu 2018.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08547 Zgrajena izvennivojska križanja"V letu 2016 je bila izdelana projektna dokumentacija PGD in PZI za gradnjo izvennivojskega križanja ceste z železniško progo (nadvoz) v km133+158,50 regionalne železniške proge št. 80 d.m.-Metlika-Ljubljana s priključkom na regionalno cesto R3 - 646. Pridobljeno je bilo gradbenodovoljenje za omenjeno izvennivojsko križanje, vendar zaradi pritožb še ni pravnomočno (pravnomočno bo predvidoma postalo v prvemčetrtletju leta 2017). V prvi polovici leta 2017 bodo predvidoma sklenjeni sporazumi z upravljavci komunalnih vodov in izbran izvajalec omenjenegradnje. Izvedbena dela v okviru gradnje omenjenega izvennivojskega križanja se bodo predvidoma pričela v drugi polovici leta 2017 in končalav drugi polovici leta 2018.



Stran 119 od 163

I08529 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6933 - Ukinitev niv. prehoda in gradnja nadvoza Brezje se s pomočjo tega kazalca spremlja število ukinjenihnivojskih prehodov.

I08547 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6933 - Ukinitev niv. prehoda in gradnja nadvoza Brezje se s pomočjo tega kazalca spremlja število zgrajenihizvennivojskih križanj.

2431-16-S010 - Nadgradnja žel. odseka Zidani Most-Lj. Zalog



Neposredni učinki



Zagotovitev potrebne dokumentacije za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani Most-Litija-Ljubljana Zalog.


V letu 2016 se je v okviru projekta 2431-16-0017 ''Nadgradnja žel. ods. Zidani Most-LJ. Zalog I. faza'' pričela izdelava dokumenta identifikacijeinvesticijskega projekta za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani Most-Litija-LjubljanaZalog. Izdelava končne inačice tega dokumenta bo predvidoma končana v prvem četrtletju leta 2017.


Z izdelavo idejnega projekta za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani Most-Litija-Ljubljana Zalog, predvidoma leta 2018, bo pripravljena strokovna podlaga za izvedbo načrtovanih rešitev.


I08534 Izdelan idejni projekt število 2015 0,00 2016 0,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08534 Izdelan idejni projekt"Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08534 Izdelan idejni projekt"V okviru je projekta 2431-16-0017 "Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most - Ljubljana Zalog - I. faza" je predvidena izdelava idejnegaprojekta za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani Most-Litija-Ljubljana Zalog. Omenjeniidejni projekt bo predvidoma izdelan leta 2018.


I08534 Zaradi merjenja uresničevanja cilja C6956 - Priprava strokovnih podlag za izvajanje projektov se s pomočjo tega kazalca spremlja izdelava idejnegaprojekta za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani Most-Litija-Ljubljana Zalog.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1303 - Železniški promet in infrastruktura130304 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometuOpis podprograma

V letu 2016 je upravljavec javne železniške infrastrukture zagotavljal varen in urejen železniški promet vlakov v skladu z Zakonom o železniškemprometu, Zakonom o varnosti v železniškem prometu, svojim sistemom varnega upravljanja in ostalimi podzakonskimi predpisi. Vodenježelezniškega prometa na javni železniški infrastrukturi je v letu 2016 med drugim obsegalo vodenje prometa vlakov, izvajanje voznega redaomrežja, opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih, nadzor nad delom prevoznikov, obveščanje varnostnega organa. Vodenjeprometa vlakov in izvajanje tehnološkega načrta za voznoredno obdobje se je izvajalo na podlagi potrjenega voznega reda omrežja. Upravljavecjavne železniške infrastrukture je pri vodenju železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi vzpostavljal kriterije kakovosti, določene vPogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2020 ter v aneksu št. 1 k Pogodbi oopravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2020, ki je bil sklenjen za določeno obdobje vletu 2016. V okviru podprograma so se v letu 2016 izvajale tudi sanacije izrednih dogodkov na javni železniški infrastrukturi, opravljale naloge iznaslova trženja javne železniške infrastrukture in zagotovilo zavarovanje javne železniške infrastrukture.


Stran 120 od 163

2430-13-S015 - Zagotavljanje varnosti v železniškem prometu



Neposredni učinki

C0585 - Varno in nemoteno odvijanje železniškega prometaPrispeva k rezultatu: C6317 - Višja stopnja varnega in urejenega železniškega prometa


Zagotavljanje varnega in urejenega železniškega prometa vlakov in drugih železniških vozil v skladu z Zakonom o železniškem prometu,Zakonom o varnosti v železniškem prometu in ostalimi podzakonskimi predpisi, pri čemer zamude v železniškem potniškem prometu v letu 2013predvidoma minute na 100 vlakovnih km, v letih 2014ne bodo znašale več kot 2,0 in 2015 pa ne bodo znašale več kot 1,8 minute na 100 vlakovnihkm, medtem ko zamude v železniškem tovornem prometu v letu 2013 ne bodo znašale več kot 66 minut na 100 vlakovnih km, v letu 2014 ne bodoznašale več kot 45 minut na 100 vlakovnih km in v letu 2015 ne bodo znašale več kot 43 minut na 100 vlakovnih km.


V letu 2016 je upravljavec javne železniške infrastrukture zagotavljal varen in urejen železniški promet vlakov v skladu z Zakonom o železniškemprometu, Zakonom o varnosti v železniškem prometu, svojim sistemom varnega upravljanja in ostalimi podzakonskimi predpisi. Vodenježelezniškega prometa na javni železniški infrastrukturi je v letu 2016 med drugim obsegalo: vodenje prometa vlakov, izvajanje voznega redaomrežja, opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih mestih, nadzor nad delom prevoznikov in obveščanje varnostnega organa ter od01.08.2016 dalje (po prevzemu funkcij upravljanja vlakovnih poti od AŽP) še: dodeljevanje vlakovnih poti, določanje višine uporabnine,zaračunavanje in pobiranje uporabnine, izdelava, sprejem, uveljavitev in objava voznega reda omrežja, zagotavljanje učinkovitosti mednarodnihvlakovnih poti in zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega prometa. Vodenje prometa vlakov in izvajanje tehnološkega načrta zavoznoredno obdobje se je izvajalo na podlagi potrjenega voznega reda omrežja. Upravljavec javne železniške infrastrukture je pri vodenjuželezniškega prometa na javni železniški infrastrukturi vzpostavljal kriterije kakovosti, določene v Pogodbi o opravljanju storitev upravljavcajavne železniške infrastrukture za obdobje od 1.1.2016 do 31.12.2020. Zamude so v letu 2016 v železniškem potniškem prometu znašale 2,3 minutna 100 vlakovnih kilometrov, v železniškem tovornem prometu pa 84,0 minut na 100 vlakovnih kilometrov. Do zamud v železniškem potniškem intovornem prometu je v letu 2016 prihajalo predvsem zaradi povečanega obsega investicijskih vlaganj v javno železniško infrastrukturo; zamenjavv okviru vzdrževanja javne železniške infrastrukture (komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju); vzdrževalnih del, ki ohranjajonormalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; vzpostavljanja prevoznosti železniških prog po nastanku izrednihdogodkov; atmosferskih praznitev; okvar vlečnih in vlečenih voznih sredstev, komercialnih vzrokov in zamud mednarodnih vlakov iz tujihželezniških uprav ob vstopu v slovensko železniško omrežje. V okviru projekta so se v letu 2016 izvajale tudi sanacije posledic izrednihdogodkov na javni železniški infrastrukturi.


V letu 2016 je upravljavec javne železniške infrastrukture izvajal predpisane ukrepe iz vzpostavljenega Sistema varnega upravljanja zapreprečevanje izrednih dogodkov (nesreč, resnih nesreč in incidentov) ter zmanjševanje tveganj za nastanek izrednih dogodkov. Z učinkovitimvodenjem železniškega prometa in dobro izdelanim operativnim voznim redom je prispeval k večji učinkovitosti izvajanja železniškega prometa.


I05121 Višina zamud v železniškem potniškem prometu minuta 2009 2,80 2012 1,90 2,002013 1,90 2,902014 2,00 4,792015 4,50 4,402016 3,50 2,302017 3,30

I05136 Višina zamud v železniškem tovornem prometu minuta 2009 39,60 2012 68,00 49,002013 66,00 62,502014 122,30 122,302015 95,00 103,202016 180,00 84,002017 175,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05121 Višina zamud v železniškem potniškem prometu"Višina zamud v železniškem potniškem prometu je v letu 2016 v povprečju znašala 2,3 minut na 100 vlakovnih kilometrov. Povprečna višinazamud v letu 2016 je nižja od načrtovane predvsem zaradi prilagajanja operativnega voznega reda investicijskim projektom ter vzpostavitvenormalne prevoznosti železniških prog in sanacije vozne mreže na odsekih železniških prog, ki jih je v začetku februarja 2014 zajela vremenskaujma z žledom.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05136 Višina zamud v železniškem tovornem prometu"Višina zamud v železniškem tovornem prometu je v letu 2016 v povprečju znašala 84 minut na 100 vlakovnih kilometrov. Povprečna višina zamud


Stran 121 od 163

v letu 2016 je nižja od načrtovane predvsem zaradi prilagajanja operativnega voznega reda investicijskim projektom ter vzpostavitve normalneprevoznosti železniških prog in sanacije vozne mreže na odsekih železniških prog, ki jih je v začetku februarja 2014 zajela vremenska ujma zžledom.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1306 - Trajnostna mobilnost130603 - Integriran sistem javnega potniškega prometaOpis podprograma

Izvajalec obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu je v letu 2016 izvajalprevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v skladu z veljavnim voznim redom slovenskega železniškega omrežjain zagotavljal ustrezne pogoje za potovanje.

2431-15-S001 - Izvajanje prevoza potnikov v železniškem omrežju



Neposredni učinki

C0586 - Subvencioniranje prevoza potnikov v železniškem prometuPrispeva k rezultatu: C1715 - Ustavljeno upadanje in dolgoročno povečanje potnikov na JPP


Zagotavljanje zadovoljive mobilnosti prebivalstva RS, pri čemer bo predvidoma prepeljanih 15,26 mio potnikov in opravljenih 10,38 miovlakovnih kilometrov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: OGJS) prevoza potnikov v notranjem in čezmejnemregijskem železniškem prometu v letu 2014 ter prepeljanih 15,49 mio potnikov in opravljenih 10,59 mio vlakovnih kilometrov v okviru izvajanjaOGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v letu 2015.


Projekt se izvaja z namenom zagotavljanja zadovoljive mobilnosti prebivalstva RS. V okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevozapotnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu je bilo predvideno, da bo v letu 2016 prepeljanih 14,2 milijonov potnikov inopravljenih 9,45 milijonov vlakovnih kilometrov. V letu 2016 je bilo v okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem inčezmejnem regijskem železniškem prometu prepeljanih 13.389.386 potnikov, od tega 12.635.650 potnikov v notranjem in 753.736 potnikov včezmejnem regijskem železniškem prometu.


V letu 2016 je bilo v okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu prepeljanih manj potnikov,kot je bilo načrtovano, predvsem zaradi manjše generacije dijakov in študentov, ter ovir v železniškem prometu, ki so nastale zaradi povečanegaobsega investicijskih vlaganj v javno železniško infrastrukturo, kar v prvi meri poslabša prevozno storitev zaradi zamud in prestopanj nanadomestne prevoze.


I05845 Število prepeljanih potnikov št oseb 2009 15.800.000,00 2012 16.670.000,00 14.610.506,002013 15.130.000,00 15.472.728,002014 15.301.301,00 14.174.228,002015 14.017.446,00 13.810.650,002016 14.200.000,00 13.389.386,002017 14.500.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I05845 Število prepeljanih potnikov"V letu 2016 je bilo v okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometuprepeljanih 13.389.386 potnikov, od tega 12.635.650 potnikov v notranjem in 753.736 potnikov v čezmejnem regijskem železniškem prometu. V letu2016 je bilo v okviru obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu prepeljanih manj potnikov, kot jebilo načrtovano, predvsem zaradi manjše generacije dijakov in študentov, ter ovir v železniškem prometu, ki so nastale zaradi povečanegaobsega investicijskih vlaganj v javno železniško infrastrukturo, kar v prvi meri poslabša prevozno storitev zaradi zamud in prestopanj nanadomestne prevoze. V čezmejnem regijskem železniškem prometu je bilo prepeljanih manj potnikov, ki so potovali v smereh Avstrije, Nemčije,Švice, Hrvaške in Srbije, kot je bilo načrtovano, predvsem pritiska pretoka beguncev na meje Slovenije ter zamud v železniškem čezmejnemregijskem potniškem prometu. Do zamud v železniškem potniškem prometu je v letu 2016 v številnih primerih prišlo zaradi ustavitev železniškegaprometa zaradi migracij prebivalstva ter zaprtih mej v tujini. V letu 2016 je porast potnikov s ponudbami Eurail (izven evropski potniki), katerihdelež postaja čedalje pomembnejši. Porast je vsekakor posledica obsežne kampanje združenja Eurail, ki je s prodajo vozovnic po promocijski ceni


Stran 122 od 163

pridobivala in nagrajevala tiste potnike, ki so se odločili, da za svoje potovanje v letu 2016 izberejo vlak. Pri odpravljenih potnikih iz Slovenijebeležimo povečanje prometa z Italijo predvsem zaradi doseženega dogovora o vzpostavitvi povezav do Opčin.


Stran 123 od 163


Na dan 31.12.2016 je bilo stanje sredstev na računih Direkcije 0,00 EUR.


Dolgoročnih danih posojil na dan 31.12.2016 ni bilo.


Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva na dan 31.12.2016 v EUR:

- Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva448.616.557 (2015) 534.679.219 (2016)Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva so se povečala za 86.062.662 EUR.

- Nepremičnine5.566.992.075 (2015) 5.608.059.164 (2016)Vrednost nepremičnin so je povečala za 41.067.089 EUR.

- Neopredmetena dolgoročna sredstva 1.796.663 (2015) 1.691.770 (2016)Neopredmetena dolgoročna sredstva so se zmanjšala za 104.893 EUR.


Ni terjatev za sredstva dana v upravljanje.


- denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice: 252 EUR,- kratkoročne terjatve do kupcev: 50.808 EUR,- dani predujmi in varščine: 514.315 EUR,- kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta: 6.903EUR,- druge kratkoročne terjatve so izkazane v skupni višini 412.524 EUR,- neplačani odhodki so izkazani v višini 130.255.729 EUR.- aktivne časovne razmejitve 34 EUR


- kratkoročne obveznosti do zaposlenih v skupni višini 234.931 EUR. To so obveznosti, ki so nastale v letu 2016 in so bile izplačane iz proračuna2017,- kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so izkazane v višini: 49.395.662 EUR,- druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja so izkazane v višini: 53.225 EUR,- kratkoročne obveznosti do neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna države so izkazane v višini 28.465 EUR,- neplačani prihodki so izkazani v višini 433.397 EUR,- pasivne časovne razmejitve so znašale 1.426.296 EUR.


Stran 124 od 163


Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturoSpodaj podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ternotranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljevposlovanja in uresničevanje proračuna.



Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Oceno podajam na podlagi:- ocene notranje revizijske službe za področja: revizija zagotavljanja varnosti v železniškem prometu

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: samoocenitev na ravni celotne Direkcije RS za infrastrukturo

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) zapodročja: revizije Računskega sodišča RS: revizija predloga zaključnega računa proračuna RS za leto 2015, revizija zbirnebilance stanja 2015, revizija smotrnosti ravnanja z nepremičninami od 1.1.2014 do 30.9.2015; revizije Urada RS za nadzorproračuna: revizija projekta Modernizacija železniške proge Divača - Koper, etapa D, revizija projekta Modernizacijaželezniške proge Pragersko - Hodoš, 1. Faza, revizija projekta Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora - Poljčane,revizija projekta Nadgradnja železniške proge Slovenska Bistrica - Pragersko, revizija projekta Rekonstrukcija, elektrifikacijain nadgradnja proge Pragersko - Hodoš za 160 km, faza II. - Modernizacija nivojskih prehodov na železniških postajah,revizija projekta GSM-R, revizija projekta Izvennivojsko križanje glavne in regionalne železniške proge z glavno cesto G2-107/1275 Šentjur - Mestinje v Grobelnem.

V/NaDirekcija Republike Slovenije za infrastrukturo

je vzpostavljen(o):



















Stran 125 od 163






















naziv:

sedež:

matična št:


naziv:

sedež:

matična št:

Sprejeti finančni načrt (proračun), za leto na katerega se Izjava nanaša, NE PRESEGA 2,086 mio EUR.



V letu 2016 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave:- 1. najpomembnejši ukrepi za izboljšanje sistema , ki jih je Direkcija RS za infrastrukturo izvedla v letu 2016 (upoštevajo se

lahko spremembe oziroma dopolnitve organizacijskih predpisov , ki so bili izvedeni v okviru ISO standarda): - na osnoviugotovitve interne revizije in zunanjih ter notranjih presoj je bil posodobljen Register tveganj, verzija 12, z dne 16.6.2016, -kazalniki kakovosti so bili posodobljeni - usklajeni s kazalniki, ki se uporabljajo za poročanje o realizaciji proračuna, - izvedenoje bilo usposabljanje notranjih presojevalcev v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2015, - opravljen je bil prvi delprehodne presoje po standardu ISO 9001:2015; ugotovitve so bile zelo ugodne.

- 2. najpomembnejši ukrepi za izboljšanje sistema , ki jih namerava izvesti Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2017: -posodobitev Načrta integritete Direkcije RS za infrastrukturo - prehod na standard ISO 9001:2015 - 2.del, kar bo vključevalonaslednja pomembna področja: - posodobite Poslovnika sistema vodenja Direkcija RS za infrastrukturo: - predvidoma krajšidokument, ki bo na razumljiv način predstavljal funkcioniranje Direkcija RS za infrastrukturo , - v okviru spremembe


Stran 126 od 163

poslovnika se bo analiziralo tudi obstoječo shemo procesov, - glede na naravo dela Direkcija RS za infrastrukturo bo večpoudarka obvladovanju sprememb.

-

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem vzadostni meri:- Področje Sektorja za investicije v ceste so tveganja naslednja: - Neusklajena uredba o investicijski dokumentaciji: Ureditev

zadevne področne zakonodaje, in sicer Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije napodročju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10), Uredbe o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijskedokumentacije na področju državnih cest (Uradni list RS, št. 124/2007), Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnegapomena v prostor (ZUPUDPP, Uradni list RS, št. 80/10, 106/10, 57/12) z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in48/12). V tem trenutku se predpisi med seboj izključujejo in upoštevanje vseh določenih postopkov v realnosti ni mogočeizpeljati v skladu s predpisi.

-

-

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika:Damir Topolko




Stran 127 od 163

2 4 3 2 - Up r a v a R epub l i k e S l o v e n i j e z a p omo r s t v o



Stran 128 od 163

Oris PU-ja

Temeljna naloga na področju vodnega prometa je zagotavljanje varnosti plovbe in s tem posledično ohranitev človeškega življenja, morskegaokolja in okolja celinskih voda ter preprečevanje onesnaževanja. Po morju se namreč še vedno izvaja največji delež svetovne trgovine in je zatopotreba po zagotavljanju varnosti plovbe na najvišjem nivoju še večjega pomena. Najboljši način zagotavljanja in izboljšanja varnosti na morjuje v preventivi, to pomeni v oblikovanju in sprejemanju mednarodnih in nacionalnih predpisov ter na podlagi teh izvajanju potrebnih ukrepov.Varnost plovbe ima pomembno vlogo za gospodarstvo Republike Slovenije, priobalne lokalne skupnosti, kakor tudi za vse udeležencepomorskega prometa in prometa po celinskih vodah. Poslovanje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo se nanaša na urejanje in nadzor področja vodnega prometa in pristaniške infrastrukture.Gre za aktivnosti nadzora nad izvajanjem reda v pristaniščih, preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih vodah ter varnostjoplovbe, vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti. V pristojnosti Uprave Republike Slovenije za pomorstvo je inšpekcijski nadzornad izvajanjem predpisov na področju morskega prometa in pristaniške infrastrukture ter plovbe po celinskih vodah. Izvaja tudi naloge varstvaobalnega morja pred onesnaženjem, pri čemer je posebej pomembno učinkovito odpravljanje posledic morebitnih onesnaženj. Sodeluje pripripravi programa razvoja koprskega tovornega pristanišča in vzdrževanja pristaniške infrastrukture, nadzira izvrševanje koncesionarjeveobveznosti izvajanja javne službe vzdrževanja pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču. Skrbi za razvoj pomorskega šolstva,ena izmed pomembnih nalog je tudi mednarodno sodelovanje in zastopanje RS v zadevah, vezanih na področje vodnega prometa.

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v skladu z zakoni ter podzakonskimi akti:- izvaja nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih ter preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda tercelinskih voda,- sodeluje s koordinacijskimi centri za reševanje iz sosednjih držav,- sodeluje pri izvajanju nalog na področju civilno kriznega načrtovanja v RS, v zvezi z vključenostjo RS v NATO - North Atlantic TreatyOrganization,- izvaja naloge za potrebe obrambnega načrtovanja in načrtov reševanja, zaščite in pomoči,- izdaja dovoljenja za obratovanje pristanišč in prireditve na vodi,- izdaja soglasja za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe,- vodi ladijski register in vpisnik morskih čolnov,- preverja usposobljenost oseb za upravljanje s čolnom in izdaja ustrezne listine,- izvaja strokovne izpite za pridobitev naziva člana ladijske posadke v trgovski mornarici ter izdaja pomorske knjižice in pooblastila,- kot prekrškovni organ odloča o prekrških,- odreja obvezno pilotažo ter vleko plovil v pristanišče,- izdaja pilotske izkaznice in vodi registre pilotov,- izvaja strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti,- vrši inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonskih določb ter predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki urejajo varnost plovbe na morju incelinskih vodah,- v imenu RS sklepa bilateralne sporazume o medsebojnem priznavanju pooblastil pomorščakov skladno s pravilom I/10 konvencije STCW -International Convention on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih zausposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov),- skrbi za odstranjevanje plavja in odpadkov ter čiščenje gladine morja in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč,- opravlja druge upravne in strokovne naloge s področja vodnega prometa in pristaniške infrastrukture.

Ocena učinkov poslovanja PU-ja na druga področjaPoslovanje Uprave RS za pomorstvo je usmerjeno v zagotavljanje varnosti plovbe, varstvo obalnega morja pred onesnaženjem in v razvojpristaniške infrastrukture ter pomorskega šolstva, kar ima zagotovo pozitivne učinke na druga področja, kot je:- varnost človeškega življenja na morju in celinskih vodah,- področje ekologije in varovanje okolja ter s tem posredno na razvoj turizma in drugih s tem povezanih gospodarskih panog,- razvoj pomorske gospodarske panoge, ki zajema pristaniške dejavnosti, dejavnosti ladijskega prevoza in z njim povezane dejavnosti, panogevzdrževanja plovil, pomorskega izobraževanja ter zagotavljanja usposobljenega kadra za potrebe domačih in tujih delodajalcev v sektorjupomorstva, razbremenitev cestnega in železniškega prometa,- varnost premoženja – preprečevanje nastanka neposrednih in posrednih škod zaradi nesreč v pomorskem prometu in prometu po celinskihvodah,- razvoj navtičnega turizma in s tem povezanih gospodarskih panog.


Stran 129 od 163




Plače in druge izdatki zaposlenim so bili izplačani v višini 1.339.154 EUR, kar predstavlja 52,6% vseh tekočih odhodkov in 44,7% vseh izdatkovproračuna Uprave RS za pomorstvo. V primerjavi z veljavnim proračunom so bili realizirani 99,9%. Realizacija v letu 2016 je bila v primerjavi zletom 2015 za 8,9% višja. Višji izdatki za stroške dela izhajajo predvsem iz naslova prevzema izvajanja nalog varstva obalnega morja predonesnaženji (in posledično temu štirih dodatnih zaposlitev) ter zaradi napredovanj javnih uslužbencev. Na podlagi Zakona o spremembah indopolnitvah Zakona o vodah - (ZV-1B) je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prevzela naloge, opremo, kadre, dokumentacijo in praviceproračunske uporabe za izvajanje nalog varstva obalnega morja pred onesnaženjem. Skladno z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugihstroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, so javni uslužbenci, ki so v letu 2015 napredovali v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv,pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2015, kar je posledičnopovečalo stroške dela v letu 2016.


Prispevki delodajalcev za socialno varnost so znašali 200.723 EUR, kar predstavlja 7,9% vseh tekočih odhodkov in 6,7% vseh izdatkovproračuna Uprave RS za pomorstvo. Glede na veljavni proračun je bila realizacija 99,9%. V primerjavi z letom 2015 je bila realizacija za 9,4% višja.Višji izdatki za stroške dela izhajajo predvsem iz naslova prevzema izvajanja nalog varstva obalnega morja pred onesnaženji (in posledično temuštirih dodatnih zaposlitev) ter zaradi napredovanj javnih uslužbencev. Na podlagi 28. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona ovodah - (ZV-1B) je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo prevzela naloge, opremo, kadre, dokumentacijo in pravice proračunske uporabe zaizvajanje nalog varstva obalnega morja pred onesnaženjem. Skladno z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnemsektorju za leto 2015, so javni uslužbenci, ki so v letu 2015 napredovali v višji plačni razred, naziv oziroma višji naziv, pridobili pravico do plače vskladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. decembrom 2015, kar je posledično povečalo stroške dela v letu2016.


Za izdatke za blago in storitve je bilo porabljenih 1.007.523 EUR, kar predstavlja 39,6% vseh tekočih odhodkov in 33,6% vseh izdatkov proračunaUprave RS za pomorstvo. Upoštevajoč veljavni proračun so bili realizirani 69,3%. Realizacija v letu 2016 je bila v primerjavi z letom 2015 za 19,3%višja, predvsem iz naslova širšega delovnega področja Uprave RS za pomorstvo, to je izvajanja nalog varstva obalnega morja pred onesnaženjiin odpravljanja posledic morebitnih onesnaženj. Vsekakor so bile dosledno upoštevane usmeritve Vlade RS, katerih namen je bil tudi zniževanjeobsega proračunskih izdatkov za materialne stroške. Sredstva, načrtovana za blago in storitve, so bila porabljena le za najnujnejše izdatke.


Izdatki podskupine 420 za nakup in gradnjo osnovnih sredstev so investicijski odhodki. Predstavljali so 14% vseh izdatkov proračuna UpraveRS za pomorstvo in so bili glede na veljavni proračun realizirani 28,3%. Delež investicijskih izdatkov je predstavljal 13,2% vseh izdatkov napodprogramu Nadzor in varnost pomorskega prometa in 100% izdatkov na podprogramu Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov.Realizacija v letu 2016 je bila za 14,8% nižja v primerjavi s preteklim letom.

432 - Investicijski transferi proračunskim uporabnikomObrazložitev izdatkov za podskupino

Za investicijske transfere proračunskim uporabnikom je bilo izplačano 28.297,88 EUR, kar predstavlja 100% vseh investicijskih transferjev.Sredstva so bila namenjena v celoti javnim zavodom, in sicer: 13.967 EUR za sofinanciranje investicij v srednje šolstvo, 14.331 EUR pa zasofinanciranje investicij v visoko šolstvo. Investicijski transferi so predstavljali 0,9% vseh izdatkov proračuna Uprave RS za pomorstvo in so biliglede na veljavni proračun realizirani 28,3%, v celoti na podprogramu Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov. Realizacija v letu 2016 je bilaza 100% višja v primerjavi s preteklim letom, saj v letu 2015 nismo imeli izdatkov za namene investicijskih transferov proračunskih uporabnikom.

Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtom

S sprejetim proračunom za leto 2016 je bilo Upravi RS za pomorstvo zagotovljeno 7.579.508,52 EUR. Veljavni proračun je nižji od sprejetega za1.234.504,37 EUR. Namenska sredstva iz leta 2015 so bila prenesena v višini 2.797.499,25 EUR (od tega je bilo v sprejetem proračunu ženačrtovano 2.287.189,00 EUR).

Upoštevajoč navedeno ter znižanja sprejetega proračuna zaradi ukrepov vlade (1.302.184,63 EUR) in drugih prerazporeditev (MF in predlagatelja


Stran 130 od 163

– MzI) na proračunske postavke drugih proračunskih uporabnikov (453.664,37 EUR), prilive namenskih sredstev v letu 2016 iz naslovaodškodnin v višini 728,95 EUR ter iz naslova prodaje premoženja 10.305,00 EUR, se je sprejeti proračun v skupnem znižal za 1.234.504,37 EUR,tako, da je veljavni proračun na dan 31.12.2016 znašal 6.345.004,15 EUR. Finančni načrt je bil realiziran v višini 2.995.110,57 EUR oz. 47,20%veljavnega proračuna.

Med veljavnim in realiziranim finančnim načrtom so bila odstopanja predvsem zaradi časovnega zamika realizacije nekaterih načrtovanihprojektov na proračunskih postavkah tipa 1 ter iz sredstev nerealizirane porabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah, predvsem naproračunski postavki 7388 - Pomorska in pristaniška infrastruktura in 9635 - Stvarno premoženje URSP - sredstva najemnine Luke Koper inkaterih ostanek sredstev se prenaša v leto 2017.

Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJFSredstva iz naslova prodaje državnega premoženja so bila v leto 2016 prenesena sredstva v višini 15.816,61 EUR (proračunska postavka 862000Osnovna sredstva – sredstva od prodaje državnega premoženja). Namenska sredstva iz naslova odškodnin so bila prenesena v višini 5.871,08EUR (proračunska postavka 140090 Nakup opreme – sredstva odškodnin). Na proračunsko postavko iz naslova najemnin so bila prenesenasredstva v višini 2.474.596,12 EUR (proračunska postavka 738810 Pomorska in pristaniška infrastruktura – sredstva najemnine), prenesenanamenska sredstva iz naslova koncesnin pa so v letu 2016 znašala 301.215,44 EUR (proračunska postavka 963500 Stvarno premoženje URSP –sredstva najemnine Luke Koper).

Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJFV proračunskem letu 2016 Uprava RS za pomorstvo ni imela tovrstnih neporavnanih obveznosti.

Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJFV finančni načrt leta 2016 Uprave RS za pomorstvo ni bilo vključenih novih obveznosti iz naslova sprejema novih zakonov.

Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštevUprava RS za pomorstvo ni imela izdanih ali unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštev.

Obrazložitev porabe proračunskega skladaV proračunskem letu 2016 Uprava RS za pomorstvo ni imela tovrstne porabe.


Stran 131 od 163



13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1305 - Vodni promet in infrastruktura

130502 - Pristaniška infrastruktura130503 - Nadzor in varnost vodnega prometa

19 - IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT1904 - Srednje splošno in poklicno šolstvo

190403 - Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov

Poročilo o doseženih ciljih13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1305 - Vodni promet in infrastruktura130502 - Pristaniška infrastrukturaOpis podprograma

Temeljna infrastruktura na področju pomorstva je pristanišče, ki je stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti. Razvojne investicije vkoprsko tovorno pristanišče omogočajo kakovostnejše in učinkovitejše vključevanje Slovenije v evropsko prometno omrežje ter zagotavljajougodnejši pretok blaga, storitev in potnikov. Naraščanje tovornega tranzitnega prometa pomeni priložnost za razvoj pomorskega prometa inrazbremenitev cestnega ter železniškega prometa. Porast pristaniških dejavnosti pospešuje razvoj številnih transportnih, logističnih in drugih spristaniščem povezanih dejavnosti ter odpiranje novih delovnih mest, kar je ključnega pomena za gospodarstvo in gospodarsko rast RS.Aktivnosti na podprogramu so usmerjene k pospeševanju razvoja koprskega tovornega pristanišča s ciljem, da bi to postalo gospodarskopomembno in ekološko čim manj obremenjeno pristanišče srednjeevropskega prostora. Pri tem je potrebno spoštovati okoljevarstveno strategijoza področje pomorskih prevoznih storitev, spodbujati razvoj delovno neintenzivnih in ekološko neobremenjenih dejavnosti ter zaščititi javniinteres na področju pristaniških dejavnosti, pilotaže, vleke in reševanja ladij ter potniškega pomorskega prometa.

Podprogram je namenjen (so)financiranju projektov, ki prispevajo k razvoju pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču.

2412-11-S003 - Pristaniška infrastruktura


PV Proračunski viri 830.000,00 0,00 0,00 0,00

Neposredni učinki

C6870 - Poglobljen vplovni kanal v bazen II v koprskem tovornem pristanišču na koto -16mPrispeva k rezultatu: C1704 - Večji promet koprskega tovornega pristanišča


Razvoj pristanišča omogoča razvoj številnih transportnih, logističnih in drugih s pristaniščem povezanih dejavnosti ter odpiranje novih delovnihmest, zato so investicije v razvoj koprskega tovornega pristanišča ključnega pomena za gospodarstvo RS kot celoto. Večja globina morskegadna omogoča vplutje ladij z večjim ugrezom, kar posledično poveča promet koprskega tovornega pristanišča.


V letu 2016 neposredni učinek ni bil dosežen v planiranem obsegu, saj je potrebno zagotoviti celovito in s koncesionarjem za upravljanje,vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču usklajeno izvedbo projekta. Del vplovnegakanala v bazen II koprskega tovornega pristanišča izven koncesijskega območja (kar bi bilo sofinancirano iz proračuna RS) bi moral bitipoglobljen sočasno s poglobitvijo dela vplovnega kanala v bazen II koprskega tovornega pristanišča, ki se nahaja znotraj koncesijskegaobmočja (financiranje tega je obveza koncesionarja).


Nezadostna globina morskega dna onemogoča optimalno izrabo pristaniških zmogljivosti, zato je potrebno zagotoviti take globine morskegadna, ki omogočajo tudi vplutje ladij s čim večjim ugrezom.

Ciljna globina vplovnega kanala v bazen II je -16m glede na hidrografsko ničlo. To bi omogočilo vplutje največjih post-panamax ladij z ugrezomdo -15,5m in s tem večjo izkoriščenost obstoječih zmogljivosti pristanišča, kar bi pospešilo nadaljnji razvoj pristanišča. Tako bi realizacijanačrtovanih aktivnosti zagotovo prispevala k povečanju količin pretovora in večjemu prometu v koprskem tovornem pristanišču ter dodatnimmožnostim slovenskega gospodarstva pri osvajanju prekomorskih trgov.


Stran 132 od 163

Kazalniki




I08508 Globina morja na območju vplovnega knala v bazen II koprskegapristanišča

m 2016 14,00 2016 14,002022 16,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08508 Globina morja na območju vplovnega knala v bazenII koprskega pristanišča"

V letu 2016 je bila dosežena vrednost enaka izhodiščni vrednosti, kar pomeni, da ni bila dosežena v načrtovanem obsegu.

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1305 - Vodni promet in infrastruktura130503 - Nadzor in varnost vodnega prometaOpis podprograma

Temeljna naloga mednarodne skupnosti na področju pomorskega prometa je zagotavljanje varnosti plovbe in s tem posledično ohranitevčloveškega življenja, morskega okolja in preprečevanje onesnaževanja. Po morju se namreč še vedno izvaja največji delež svetovne trgovine in jezato potreba po zagotavljanju varnosti plovbe na najvišjem nivoju še večjega pomena. Najboljši način zagotavljanja in izboljšanja varnosti namorju je preventiva, zato je toliko bolj pomembno sprejemanje ustreznih mednarodnih in nacionalnih predpisov ter na podlagi teh izvajanjepotrebnih ukrepov. Varnost plovbe ima pomembno vlogo za gospodarstvo Republike Slovenije, priobalne lokalne skupnosti, kakor tudi za ljudina in ob morju, saj bi opustitev oziroma nazadovanje tega pomembnega dejavnika imela izključno negativne posledice.

Podprogram se nanaša na urejanje in nadzor na področju vodnega prometa in infrastrukture, na varnost plovbe na morju, rekah in jezerih. Gre zaizvajanje upravnih in nadzornih funkcij organa v okviru njegovih pristojnosti, kot so inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe ter nadizvajanjem pravnih predpisov, ki urejajo varnost plovbe, strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene zajavni promet, spremljanje in nadzor izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe, nadzor nad izvajanjemreda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja, izvajanje zaščitnih ukrepov v pomorskem prometu proti terorističnim dejanjem skladnoz ISPS kodeksom, varovanje obalnega morja pred onesnaženjem in učinkovito odpravljanje morebitnih posledic onesnaženja, vpisovanje ladij inčolnov in ugotavljanje njihove sposobnosti za plovbo, izdajanje dovoljenj za prireditve na vodi, ugotavljanje usposobljenosti oseb zaupravljanje čolnov in upravljanje z VHF GMDSS postajo ter izdajanje ustreznih listin izvajanje strokovnih izpitov in izdajanje pooblastilpomorščakom.

V okviru podprograma se zagotavljajo tudi sredstva za delo organa (plače, materialne stroške, tekoče vzdrževanje, strokovno izobraževanjezaposlenih, sodelovanje in zastopanje Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in institucijah EU s področja pomorskega prometa inprometa po celinskih vodah, priprava strokovnih podlag za zakonske in podzakonske akte s področja pomorskega prometa in prometa pocelinskih vodah, reševanje upravnih postopkov) ter za investicije in investicijsko vzdrževanje (zagotavljanje delovanja informacijskokomunikacijske tehnologije ter njeno posodabljanje, vzdrževanje poslovnih prostorov in opreme). Vse aktivnosti so usmerjene k zagotavljanjumaterialnih pogojev za učinkovito in strokovno delovanje organa na vseh področjih v okviru njegovih pristojnosti, vključujoč zagotavljanjejavnosti dela in s tem dostopa do informacij javnega značaja. Gre za učinkovito logistično in administrativno podporo izvajanju vseh nalogorgana.

2412-11-S001 - Pomorski promet



Neposredni učinki

C0163 - Varnost in učinkovitost v pomorskem prometuPrispeva k rezultatu: C1703 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah


Cilj bo dosegljiv z realizacijo skupine projektov, katerih namen je vzpostavitev in dodajanje novih funkcionalnosti sodobnemu integriranemuinformacijskemu sistemu za spremljanje in nadzor pomorskega prometa, izboljšanje nadzora pomorskega prometa ter varstvo morskega okolja,aktivno sodelovanje VTS operaterjev (ti opravljajo tudi dela in naloge kontrolorjev pomorskega prometa) in poveljnikov ladij v reševanjunevarnih situacij na morju, kot so trčenja ladij, možnosti nasedanja plovil ipd., zamenjava starih in dotrajanih plovil uprave z novimi, s čimer sebo povečala učinkovitost pri opravljanju operativnih nalog na morju (hitrejša in boljša odzivnost v primeru reševanja in drugih intervencij namorju, ...).


Neposredni učinek je bil v glavnem dosežen v načrtovanem obsegu. Usmeritve in zahteve EU so bile vključene v informacijske sisteme,


Stran 133 od 163

namenjene spremljanju in nadzoru pomorskega prometa; funkcionalnosti nadgrajene VTS opreme so dodatno prispevale k varnejši plovbi pomorju. Zaradi nerealizirane dobave reševalno patruljnega plovila, ki bo dobavljeno v letu 2017, neposredni učinek ni bil v celoti dosežen.


Izvedene aktivnosti so prispevale k večji varnosti v pomorskem prometu.

Kazalniki




I04651 Implementacija zavezujočih direktiv EU s področja pomorskegaprometa v informacijski sistem SI SSN

Poročila EMSA % 2008 0,00 2009 100,00 2010 100,00 2012 100,00 100,002013 100,00 0,002014 100,00 0,002015 100,00 100,002016 100,00 100,00

I04652 Realizacija projekta vzpostavitve VTS centra projektnaskupina URSP

% 2009 2,00 2009 2,00 2010 0,00 2012 20,00 5,002013 40,00 10,002014 0,00 10,002015 80,00 100,002016 100,00 100,00

I04684 Nova plovila URSP za nadzor in spremljanje prometa na morju Projektnaskupina URSP

število 2011 0,00 2012 0,00 0,002013 1,00 1,002014 0,00 0,002015 1,00 1,002016 1,00 0,002017 1,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04651 Implementacija zavezujočih direktiv EU s področjapomorskega prometa v informacijski sistem SI SSN"

Funkcionalnosti, ki so izhajale iz usmeritev in zahtev EU, so bile vključene v nacionalno enotno okno, zato ni bila posebej izvedena nadgradnjainformacijskega sistema SI SSN, saj bo sistem nacionalnega enotnega okna v celoti nadomestil informacijski sistem SI SSN.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04652 Realizacija projekta vzpostavitve VTS centra"Na podlagi izvedenega javnega naročila je bil izbran ponudnik, ki je predmet razpisa v načrtovanem obsegu izvedel po nižji ceni od prvotnopredvidene in v izvedbenih rokih, ki so celotno izplačilo pogodbenih obveznosti omogočili že v letu 2015.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04684 Nova plovila URSP za nadzor in spremljanjeprometa na morju"

Zaradi vsebinskih in finančnih sprememb na projektu je bila v letu 2016 izdelana novelacija investicijske dokumentacije. Spremembe izhajajopredvsem iz odločitve, da mora biti novo plovilo enakih operativnih sposobnosti (v vetru, močnejšem od 6Bf, …) kot reševalno patruljni čolnKP-10, kar bi omogočalo izvajanje vseh nalog na morju tudi v primeru, ko bi bil čoln KP-10 neoperativen (večja vzdrževalna dela, morebitneokvare). Oddaja javnega naročila, izdelava in dobava zaradi kompleksnosti predmeta naročila ni mogoča v obdobju enega leta.


I04651 Direktive EU s področja vodnega prometa je potrebno, v izogib kaznim s strani EU inštitucij, pravočasno vključiti tako v pravni red RS kot v samoizvajanje direktiv.

I04652 Večji del nalog po projektu naj bi bil realiziran že v letu 2015, nekatere aktivnosti bodo izvedene v letu 2016.

I04684 Za potrebe spremljanja pomorskega prometa in izvajanja nadzora nad pomorskim prometom, mora URSP razpolagati z ustreznimi plovili, ki jih jepotrebno skladno s potrebami zamenjati najmanj v izobib prevelikim stroškom popravil in vzdrževanja v primetu njihove dotrajanosti.

2412-11-S004 - Tehnična in upravna infrastruktura URSP




Stran 134 od 163

Neposredni učinki

C3719 - Gospodarno načrtovanje in upravljanje stvarnega premoženja ter kakovostna informacijskainfrastruktura

Prispeva k rezultatu: C1703 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah


Gre za strokovno in racionalno zagotavljanje materialnih pogojev za delo, zanesljivo in varno delujoča informacijska struktura in storitve,načrtovanje in upravljanje stvarnega premoženja.


Neposredni učinek ni bil realiziran v načrtovanem obsegu, saj bodo nekatere aktivnosti (tako rešitev prostorske problematike in s temracionalizacija poslovanja kot tudi uvedba enotnih potrdil za upravljanje s čolni, kar bo ugodnejše za državljane) izvedene tudi v prihodnjih letih.Informacijska tehnologija pa je v pričakovani meri podpirala vse poslovne procese.


Učinkovito delovanje komunikacijsko-informacijske infrastrukture je veliko prispevalo k pričakovanemu rezultatu - večji varnosti v pomorskemprometu, saj so tudi informacijski sistemi pomemben dejavnik pri spremljanju pomorskega prometa in izvajanju nadzora v pomorskem prometu.

Kazalniki




I04784 Delovanje računalniško-informacijskeinfrastrukture za podporo delovnimprocesom

Uslužbenci, ki so odgovorni zadelovanje informacijskeinfrastrukture

čas 2010 120,00 2012 90,00 90,002013 90,00 90,002014 90,00 90,002015 90,00 90,002016 90,00 90,002017 90,00 2018 90,00

I04801 Pridobitev novih poslovnih prostorov projektna skupina URSP %realizacije

2010 0,00 2012 5,00 0,002013 5,00 0,002014 3,00 1,002015 5,00 0,002016 60,00 20,002017 34,00

I06921 Izdaja enotnih potrdil za upravljanje čolnov % 2011 0,00 2012 5,00 0,002013 5,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 50,00 0,002017 50,00

I06922 Vzpostavitev centralne evidence imetnikovpotrdil za upravljanje čolnov

% 2011 0,00 2012 5,00 0,002013 5,00 0,002014 0,00 0,002015 0,00 0,002016 50,00 0,002017 50,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04784 Delovanje računalniško-informacijskeinfrastrukture za podporo delovnim procesom"

V procesu poslovanja je bilo v glavnem zagotovljeno nemoteno delovanje računalniško-informacijske infrastrukture.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I04801 Pridobitev novih poslovnih prostorov"Načrtovana vrednost ni bila dosežena. Na podlagi aktivnosti, ki so potekale tekom celega leta, je bila v letu 2016 za nakup poslovnih prostorovpodpisana pogodba z izbranim prodajalcem.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06921 Izdaja enotnih potrdil za upravljanje čolnov"Dosežena vrednost ni bila realizirana v načrtovanem obsegu. Potekale so le aktivnosti v zvezi s pripravo ustreznih pravnih podlag, kipredstavljajo predpogoj za nadaljnje aktivnosti, ki bi v končni fazi omogočile izdajo enotnih potrdil za upravljanje čolnov.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I06922 Vzpostavitev centralne evidence imetnikov potrdilza upravljanje čolnov"

Dosežena vrednost ni bila realizirana v načrtovanem obsegu. Potekale so le aktivnosti v zvezi s pripravo ustreznih pravnih podlag, ki


Stran 135 od 163

predstavljajo predpogoj za nadaljnje aktivnosti, ki bi v končni fazi omogočile vzpostavitev centralne evidence imetnikov potrdil za upravljanječolnov.


I04784 Št. minut nenačrtovanega nedelovanja računalniško-informacijske infrastrukture za podporo delovnim procesom v poslovnem letu.

I04801 S pridobitvijo novih poslovnih prostorov bo rešena prostorska problematika organa, kar je trenutno ovira za nemoteno izvrševanje vseh upravnihnalog organa.

I06921 Kazalnik izraža uvedbo izdaje enotnih potridl za upravljanje čolna (namesto dosedanjih treh potrdil), kar dodatno prispeva k državljanom prijaznejšijavni upravi.

I06922Iz vrednosti kazalnika je razvidna realizacija enega izmed ciljev projekta, ki bo pomenil poenostavljeni in hitrejši procesi, možnost izmenjavepodatkov v okviru uprave, poenostavitev postopkov prijave k izpitu, možnost spletne prijave, poenostavitev postopkov v primeru pogrešitve, izgubeoz. kraje potrdila…

2432-16-0001 - Varnost in nadzor vodnega prometa ter infrast.Opis ukrepa

Ukrep neposredno omogoča izvajanje upravnih in nadzornih funkcij organa v okviru njegovih pristojnosti, kot so inšpekcijsko nadzorstvo nadvarnostjo plovbe ter nad izvajanjem pravnih predpisov, ki urejajo varnost plovbe, koordinacija služb na morju, strokovni nadzor nad rednimvzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, spremljanje in nadzor izvajanja gospodarske javne službe rednegavzdrževanja objektov za varnost plovbe, nadzor nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja, naloge v povezavi zizvajanjem nalog varstva obalnega morja (kot so odstranjevanje plavja, odpadkov, drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi izpovršinskih voda in z vodnih zemljišč, čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih zemljišč – na območju notranjihmorskih voda in teritorialnega morja Republike, razen v območju koprskega tovornega pristanišča), izvajanje zaščitnih ukrepov v pomorskemprometu proti terorističnim dejanjem skladno z ISPS kodeksom (International ship and port security code), vpisovanje ladij in čolnov inugotavljanje njihove sposobnosti za plovbo, urejanje in nadzor pomorskega prometa in prometa po celinskih vodah, izdajanje dovoljenj zaprireditve na vodi, ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in upravljanje z VHF GMDSS postajo (del varnostne opreme čolna,ki prispeva k izboljšanju varnosti posadk in potnikov na čolnih in ladjah; VHF GMDSS je visoko frekvenčni univerzalni pomorski sistem zavarnost in stisko na morju) ter izdajanje ustreznih listin izvajanje strokovnih izpitov in izdajanje pooblastil pomorščakom. Dela in naloge, ki so vpristojnosti organa izvajajo javni uslužbenci na treh lokacijah, in sicer: na sedežu organa ter na izpostavah v Izoli in Piranu. Ekonomski namenukrepa je, upoštevajoč gospodarno in racionalno ravnanje s proračunskimi sredstvi, financiranje izvrševanja del in nalog, ki izhajajo izposlanstva organa (urejanje in nadzor na področju vodnega prometa in infrastrukture, nadzor nad vsemi elementi, ki lahko vplivajo na varnostčloveškega življenja in plovnih objektov na morju in po celinskih vodah ter naloge službe varstva obalnega morja - materialni stroški za pomorskipromet, stroški vzdrževanja in zavarovanja objektov in naprav za varnost v pomorskem prometu).



Neposredni učinki

C6823 - Zagotavljanje varnosti v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodahPrispeva k rezultatu: C1703 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah


Zagotavljanje varnosti v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah ter varstva okolja, obvladovanje prometnih razmer in s tempreprečitev dogodkov, ki bi lahko imeli za okolje in človeška življenja katastrofalne posledice, nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisovin splošnih aktov, ki urejajo pomorski promet in promet po celinskih vodah, preverjanje usposobljenosti udeležencev v prometu, preverjanjeustreznosti obmorskih kopališč, spremljanje izvrševanja inšpekcijskih odločb, zagotavljanje učinkovitega dela na področju inšpekcijskeganadzora.


Neposreden učinek je dosežen, saj so bile tekom celega leta aktivnosti usmerjene v zagotavljanje varnosti v pomorskem prometu in prometu pocelinskih vodah. Poskrbljeno je bilo za brezhibno delovanje objektov in naprav za varnost plovbe, realizirana je bila s strani EMSE predpisanakvota inšpekcijskih pregledov ladij (tako tujih ladij, linijskih ladij v skladu z Direktivo 1999/35/EC ter ladij, ki plujejo pod slovensko zastavo),kontinuirano se je izvajal nadzor prometa na morju in v pristaniščih, kršitelji so bili ob storjenih prekrških opozorjeni ali sankcionirani, uspešnoso bile izvedene vse intervencije na morju. V veliko večjem obsegu se izvajajo aktivnosti za zagotavljanje varne plovbe po celinskih vodah.Izvajani so bili nadzori prometa in dogodkov na celinskih vodah, pri čemer je bilo v letu 2016 opravljenih 57 inšpekcijskih nadzorov. Sodelovanjeje bilo konstruktivno tudi v mednarodni Savski komisiji.


Rezultat vseh izvajanih aktivnosti je zagotovo pomemben prispevek k vse večji varnosti v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah.

Kazalniki


Stran 136 od 163




I08459 Delovanje objektov in naprav za varnost v pomorskem prometu % 2016 100,00 2016 100,00 100,002017 100,00 2018 100,00 2019 100,00 2020 100,00

I08460 Inšpekcijski pregledi ladij, vplutih v pristanišča RS % 2016 100,00 2016 100,00 100,002017 100,00 2018 100,00 2019 100,00 2020 100,00

I08462 Kontrola ladij pred vplutjem v pristanišče in pred izplutjem izpristanišča

% 2016 100,00 2016 100,00 100,002017 100,00 2018 100,00 2019 100,00 2020 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08459 Delovanje objektov in naprav za varnost vpomorskem prometu"

V letu 2016 je bilo zagotovljeno brezhibno (24-urno) delovanje objektov in naprav za varnost v pomorskem prometu, kar je ključnega pomena zavarno plovbo v slovenskem morju, kot tudi za varna vplutja in izplutja iz pristanišč.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08460 Inšpekcijski pregledi ladij, vplutih v pristaniščaRS"

V skladu s 4. členom Uredbe o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij in z določili Evropske pomorske agencije, mora pomorska inšpekcija na letoopraviti letno kvoto inšpekcijskih pregledov, ki jih Evropska pomorska agencija (EMSA) določi vsako leto posebej posameznim državamčlanicam. V letu 2016 je morala pomorska inšpekcija posameznih držav opraviti inšpekcijske preglede na 121 tujih ladjah. Pomorska inšpekcija jesledila tem ciljem in od 01. januarja do 31. decembra 2016 opravila inšpekcijske nadzore na 117 ladjah »1 prioritete« in na 14 ladjah »2 prioritete«,ter izvedla skupno 131 inšpekcijskih nadzorov na ladjah. Izvedeni so bili inšpekcijski pregledi rednih linijskih tujih ladij v skladu z Direktivo1999/35/ES. Izvedenih je bilo 4 tri – partitnih t.i. "ROPAX" inšpekcijskih pregledov, skupaj s pomorskimi inšpektorji Republike Italije, Hrvaške inSlovenije, na 2 ladjah (visoko hitrostnih potniških plovilih "HSC / DSC"), ki so v turistični sezoni opravljale redne linijske prevoze medpristanišči Italije, Hrvaške in Slovenije. S tem v zvezi se je izvedlo 2 "Začetna-letna specifična pregleda", in 2 "Letna pregleda" med potovanjemsamim, na visoko potniških plovilih "San Frangisk" in "Fiametta". Opravljenih je bilo tudi 7 rednih inšpekcijskih pregledov ladij, ki plujejo podslovensko zastavo. Pregledana je bila veljavnost ladijskih spričeval, navigacijska, rešilna in reševalna oprema, protipožarna oprema ter ladijskakonstrukcija v skladu s postopki in predpisi domače in EU regulative. Skladno z direktivo EU 1999/32/ES in navodili EMSE je bilo v letu 2016izvedenih 70 inšpekcijskih nadzorov, od tega 13 vzorčenj ladijskih pogonskih goriv. Izvajanje zaščitnih ukrepov je bilo predmet nadzora na 14ladjah. Inšpekcijski nadzori so bili izvedeni tudi v devetih obalnih pristaniščih.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08462 Kontrola ladij pred vplutjem v pristanišče in predizplutjem iz pristanišča"

V letu 2016 je priplulo v slovenska pristanišča 2795 ladij, od tega 727 ladij za prevoz zabojnikov, 321 ladij za prevoz generalnega tovora, 379vlačilcev, 392 RO/RO ladij (za prevoz vozil), 165 barž (maon) za prevoz tovora, 53 barž (maon) za prevoz ladijskega goriva, 156 linijskih potniškihladij, 90 potniških ladij za križarjenje, 20 jaht, 169 ladij za prevoz sipkih tovorov, 121 tankerjev za olja, 99 tankerjev za prevoz ladijskega goriva, 60ladij za prevoz žive živine, 27 tankerjev za kemikalije, 10 ladij hladilnikov, 1 tuja vojaška ladja in 5 drugih ladij. Najave vseh ladij, ki so vplule aliizplule iz pristanišč, so bile preko informacijskega sistema SI SSN pregledane in kontrolirane (kontrolira se lahko celotna dokumentacija o ladji,njenem tovoru, potnikih in posadki ter njenem potovanju). Izplutje ladij iz pristanišča je praviloma pogojeno tudi s predhodno poravnavo vsehfinančnih obveznosti do URSP.


I08459 Delovanje objektov in naprav za varnost v pomorskem prometu je močno vpliva na varnost plovbe, zato je ključnega pomena njihovo brezhibnodelovanje.

I08460V skladu s 4. členom Uredbe o inšpekcijskem nadzoru tujih ladij in z določili Evropske pomorske agencije, mora pomorska inšpekcija na leto opravitiletno kvoto inšpekcijskih pregledov, ki jih Evropska pomorska agencija (EMSA) določi za vsako leto posebej posameznim državam članicam. Pri temmora pomorska inšpekcija obvezno opraviti inšpekcijski nadzor na ladjah z oznako »prioriteta 1« in »prioriteta 2«.

I08462Pristaniški nadzornik pregleduje dokumentacijo o ladjah, stanje ladje in tovora. Posebna pozornost gre ladjam z nevarnim tovorom. V primeruugotovljenih nepravilnosti, ladja ne pridobi dovoljenja za vplutje oziroma izplutje iz pristanišča.Cilj je pregledati vse ladje, ki vplujejo v ali izplujejo izkoprskega tovornega pristanišča..


MHITSOJ Zakon o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije, Vlado Republike Hrvaške in Vlado Italijanske republike o sistemuobveznega javljanja ladij v Jadranskem morju (Adriatic traffic) (MHITSOJ)


Stran 137 od 163

MHITSPS Zakon o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Vlado Republike Slovenije, Vlado Republike Hrvaške in Vlado Italijanske republike za uvedboskupnega plovbnega sistema in sheme ločene plovbe v severnem delu severnega Jadrana (MHITSPS)

PZ-UPB2 Pomorski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (PZ-UPB2)ZMR-2 Zakon o morskem ribištvu (ZMR-2)ZP-1-UPB8 Zakon o prekrških (uradno prečiščeno besedilo) (ZP-1-UPB8)

ZPCV Zakon o plovbi po celinskih vodah (ZPCV)ZPNB-UPB1 Zakon o prevozu nevarnega blaga (uradno prečiščeno besedilo) (ZPNB-UPB1)

ZV-1 Zakon o vodah (ZV-1)

2432-16-0002 - Podpora - varnost in nadzor vodnega prometaOpis ukrepa

Ukrep omogoča izvajanje upravnih in nadzornih nalog organa, ki se nanašajo na urejanje in nadzor na področju vodnega prometa ininfrastrukture ter prometa po celinskih vodah, na varnost plovbe na morju, rekah in jezerih, na naloge varstva obalnega morja ter nagospodarjenje s pristaniško infrastrukturo. Dela in naloge, ki so v pristojnosti organa izvajajo javni uslužbenci na treh lokacijah, in sicer: nasedežu organa ter na izpostavah v Izoli in Piranu. Gre za učinkovito administrativno podporo izvajanju vseh nalog organa. Ekonomski namenukrepa je zagotavljanje sredstev za delo organa ter gospodarno in racionalno ravnanje s temi sredstvi, kar omogoča nemoteno opravljanjeupravnih ter drugih nalog organa. Sredstva iz ukrepa se nanašajo na izdatke za plače in materialne stroške.



Neposredni učinki

C6826 - Gospodarna in učinkovita administrativna ter tehnična podpora izvajanju vseh nalog organaPrispeva k rezultatu: C1703 - Večja varnost plovbe v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah


Strokovno in racionalno zagotavljanje pogojev za delo, dvig ravni usposobljenosti zaposlenih za opravljanje del in nalog na svojem področju,učinkovita administrativna in tehnična podpora izvajanju vseh nalog organa v skladu s predpisi ter ekonomična, gospodarna in transparentnaporaba proračunskih sredstev.


Neposredni učinek je bil v glavnem dosežen, saj so bile vse izvedene aktivnosti, potrebne za gospodarno in učinkovito administrativno intehnično podporo izvajanju nalog organa. Javni uslužbenci so se udeležili raznih izobraževanj in usposabljanj s ciljem izboljšanja kvalitete dela,uspešno so bili izpeljani postopki oddaje javnih naročil, vezani na zagotavljanje osnovnih pogojev za nemoteno delo organa, ter s temzagotovljeno potrebno blago in storitve zunanjih izvajalcev v ustrezni kvaliteti ob najnižjih stroških, upravne zadeve so bile obravnavane inrešene v zakonsko določenih rokih.


Učinkovita administrativno tehnična podpora ob hkratni racionalizaciji poslovanja ter zniževanju stroškov in obvladovanju tveganj pogojujenemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki prispevajo k večji varnosti v pomorskem prometu in prometu po celinskih vodah.

Kazalniki




I08466 Realizacija načrta izobraževanj in usposabljanj % 2016 100,00 2016 80,00 100,002017 80,00 2018 90,00 2019 90,00 2020 90,00

I08467 Realizacija kadrovskega načrta % 2016 80,00 2016 80,00 80,002017 90,00 2018 90,00 2020 90,00

I08468 Zakonito in uspešno izvedeni postopki naročil blaga storitev in gradenj naosnovi predlaganih potreb

% 2016 100,00 2016 80,00 90,002017 80,00 2018 80,00 2019 90,00 2020 90,00

I08469 Pravočasnost reševanja zadev % 2016 100,00 2016 100,00 100,002017 100,00


Stran 138 od 163

2018 100,00 2019 100,00 2020 100,00

I08471 Realizacija letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem % 2016 100,00 2016 100,00 100,002017 100,00 2018 100,00 2019 100,00 2020 100,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08466 Realizacija načrta izobraževanj in usposabljanj"Izobraževanja so se izvajala na podlagi sprejetega Načrta izobraževanja in usposabljanja v letu 2016 in upoštevajoč sproti ugotovljene potrebe.Javni uslužbenci so se udeležili izobraževanj in usposabljanj s področja vodenja in odločanja v prekrškovnih postopkih, varstva pri delu tervodenja upravnih postopkov. Javni uslužbenci so se na področju pomorske stroke udeležili tudi strokovnih seminarjev in konferenc v tujini.Dosežena vrednost je bila enaka pričakovani.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08467 Realizacija kadrovskega načrta"V kadrovskem načrtu za leto 2016 je bilo načrtovanih 49 zaposlitev za nedoločen čas in 1 zaposlitev za nadomeščanje za čas odsotnosti javnegauslužbenca. Navedeno je bilo v tem obsegu realizirano. Ni pa bilo realizirano povečanje kadrovskega načrta (na podlagi katerega bi zaposlilipristaniškega kapitana in pomorskega inšpektorja). Izhajajoč iz dodatnega delovnega področja URSP (naloge varstva obalnega morja predonesnaženjem) so bili zaposleni 4 javni uslužbenci. Dosežena vrednost je bila enaka pričakovani.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08468 Zakonito in uspešno izvedeni postopki naročilblaga storitev in gradenj na osnovi predlaganih potreb"

Postopki oddaje javnih naročil niso bili izvedeni povsem skladno s planom. Realizirani so bili v omejenem obsegu, tako zaradi revizijskihpostopkov kakor zaradi ukrepov zadržanja izvrševanja proračuna.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08469 Pravočasnost reševanja zadev"Upoštevajoč razmerje med uporabljenimi vložki in doseženimi izidi ter rezultati je bilo doseganje zastavljenih ciljev učinkovito, doseženi cilji sobili realizirani ob hkratnem zniževanju materialnih stroškov poslovanja. V letu 2016 je bilo v reševanju 27.453 upravnih zadev (od tega je bilo vletu 2016 začetih 27.271 upravnih zadev, 182 pa je bilo prenešenih iz leta 2015). V zakonitem roku je bilo rešenih 27.200 upravnih zadev, 253 jih jebilo prenesenih skladno z zakonitim rokom reševanja v leto 2017. V zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v tem obdobju nisMo imeli v reševanjunobene zadeve, kakor tudi ni bilo upravnih izvršb oziroma izvršb za nedenarne obveznosti. Iz navedenega izhaja, da poteka reševanje upravnihzadev (odločanje v upravnih zadevah na prvi stopnji) tekoče in zelo uspešno. Največkrat so upravne zadeve rešene celo veliko pred zakonskodoločenimi roki.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08471 Realizacija letnega načrta razpolaganja s stvarnimpremoženjem"

Realizacija je bila skladna s planom.


I08466 S ciljem dviga ravni strokovne usposobljenosti zaposlenih kakor tudi zaradi izpolnjevanja zakonskih in drugih zahtev v povezavi z usposobljenostjokadra se vsakoletno pripravlja načrt izobraževanj in usposabljanj. Skladno s proračunskimi zmožnostmi je potrebno ta načrt tudi realizirati.

I08467 Cilj je vsekakor, da se potrjen kadrovski načrt realizira v načrtovanem obsegu. Gre za zakonito in uspešno izpeljavo postopkov tako za morebitne novezaposlitve, kakor tudi za nadomestne zaposlitve.

I08468 Za zagotavljanje nemotenih pogojev za delo organa je meddrugim potrebno uspešno in v načrtovanh rokih izvajati postopke oddaje javnih naročil, zupoštevanjem transparentnosti in drugih načel javnega naročanja v izogib zahtevkom za revizijo postopkov javnega naročanja.

I08469 Zadeve, ki jih zaposleni prejmejo v reševanje, morajo biti rešene v določenem roku. Cilj je, da bi bilo čim več zadev (čim višji %) pravočasno rešenih(razen v primerih, ko za zamudo obstoja objektiven razlog).

I08471 Cilj je zakonita in gospodarna izpeljava vseh načrtovanih postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem.


ZDIJZ-UPB2 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2)ZDR Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)ZDU-1-UPB4 Zakon o državni upravi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDU-1-UPB4)ZEPEP-UPB1 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (uradno prečiščeno besedilo) (ZEPEP-UPB1)ZJF-UPB4 Zakon o javnih financah (uradno prečiščeno besedilo) (ZJF-UPB4)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZJU-UPB3 Zakon o javnih uslužbencih (uradno prečiščeno besedilo) (ZJU-UPB3)ZRPJN-UPB5 Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (uradno prečiščeno besedilo) (ZRPJN-UPB5)ZSPDPO Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)


Stran 139 od 163

ZUT-UPB3 Zakon o upravnih taksah (uradno prečiščeno besedilo) (ZUT-UPB3)

19 - IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT1904 - Srednje splošno in poklicno šolstvo 190403 - Izobraževanje in usposabljanje pomorščakovOpis podprograma

Upoštevajoč določilo Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija spodbujala razvoj pomorskega inprometnega šolstva in podpirala razvoj znanstveno - raziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi, je za šolanje bodočihpomorščakov z mednarodno priznanimi spričevali, bistvenega pomena zagotovitev potrebne opreme. Določila STCW konvencije - InternationalConvention on Standards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje,izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov), ki jih predpisuje IMO - International Maritime Organization (Mednarodna pomorskaorganizacija), določajo, da je potrebno šole, ki usposabljajo bodoče pomorščake opremiti s predpisano učno opremo. Zagotavljati je potrebno,da so izobraževalni programi in programi usposabljanja kakovostni in skladni z zahtevami STCW konvencije - International Convention onStandards of Training, Certification and Watchkeeping for Seafarers (Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričevalin ladijsko stražarjenje pomorščakov), spodbujati je potrebno zanimanje za pomorske poklice med mladimi in povečati število slovenskihpomorščakov, zaposlenih na ladjah. Ključna prioriteta programa je skrb za doseganje vse višjega nivoja kakovosti izobraževanja, vezanega napodročje pomorstva in zagotavljanje povezanosti izobraževalnih programov s potrebami trga dela.

2412-11-S002 - Izobraževanje in usposabljanje pomorščakov


PV Proračunski viri 200.000,00 0,00 0,00 0,00

Neposredni učinki

C3717 - Praktično usposabljanje pomorščakovPrispeva k rezultatu: C6871 - Izpolnjevanje mednarodnih zahtev na področju izobraževanja pomorščakov


Slovenija se je s podpisom konvencije STCW zavezala, da bo v svojih izobraževalnih zavodih in procesih izobraževanja izpolnjevala zahteve, kijih konvencija predpisuje za šolanje pomorščakov. Poleg tega pa vse večja tehnična in tehnološka zahtevnost sodobnih ladij zahteva visokousposobljene častnike in člane posadke, ki morajo imeti čedalje obsežnejše in bolj specializirano znanje. Vsled navedenemu je cilj v procesuizobraževanja pridobiti kakovostno usposobljen kader za opravljanje del in nalog na področju pomorstva.


Neposredni učinek ni bil dosežen v načrtovanem obsegu predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dokumentacije in potekapripravljalnih aktivnosti.


Praktično usposabljanje je del letnih delovnih načrtov. Z možnostjo simuliranja reševanja na morju, ki bo omogočeno z nakupom opreme, bousposabljanje kvalitetnejše.

Kazalniki




I08472 Oprema za izvajanje usposabljanja v tehnikah za osebno preživetje ter zaupravljanje rešilnih in reševalnih čolnov

% 2016 100,00 2016 50,00 10,002017 50,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I08472 Oprema za izvajanje usposabljanja v tehnikah zaosebno preživetje ter za upravljanje rešilnih in reševalnih čolnov"

Dosežena vrednost je nižja od načrtovane, predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dokumentacije in poteka pripravljalnihaktivnosti.


Stran 140 od 163


Uprava Republike Slovenije za pomorstvo je imela na dan 31.12.2016 v sistemu enotnih zakladniških računov države odprte sledeče vplačilneračune oziroma podračune: - 01100-1003019027 – Tarifa za varnost plovbe- 01100-8450017196 – Državne upravne takse Uprave RS za pomorstvo- 01100-8450014674 – Drugi prihodki Uprave RS za pomorstvo- 01100-8450047654 – Stroški postopka za prekrške- 01100-8450047557 – Globe za prekrške- 01100-8450045423 – Prihodki po prejetih plačilnih oziroma kreditnih karticah.

Poleg navedenih ima Uprava RS za pomorstvo pri Banki Koper d.d. odprt tudi gotovinski račun štev. 01100-035705889. Stanje denarnih sredstevna teh računih na dan 31.12.2016 je bilo 0 EUR.


Stanje terjatev iz naslova dolgoročnih finančnih naložb na dan 31.12.2016 je bilo 0 EUR.


Opredmetena osnovna sredstva sestavljajo naslednje postavke: nepremičnine ter oprema in druga opredmetena osnovna sredstva.

Vrednost nepremičnin na dan 31.12.2015 je bila 8.984.061 EUR, na dan 31.12.2016 pa 8.998.830 EUR (povečanje vrednosti za 0,165%). Ob tem se jevrednost zemljišč povečala za 8.692.562 EUR iz naslova prenosa iz priprave (zaključek projekta - investicijskih vlaganj v koprsko tovornopristanišče), v isti višini se je zmanjšala vrednost drugih nepremičnin (ki pa se je obenem povečala za 14.769 EUR iz naslova prevzema vpripravo). Vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2015 je bila 2.584.306 EUR, na dan 31.12.2016 pa 2.878.812 EUR(povečanje vrednosti za 11,4%). Spremembe vrednosti so nastale tako zaradi nabave opreme kakor tudi zaradi izločitve opreme iz uporabe.Vrednost dodatne opreme je 423.400 EUR (od tega za: sredstva za transport 400.750 EUR, naprave 7.729 EUR, računalniško opremo 3.948 EUR,pohištvo 460 EUR, sredstva za zveze 5.563 EUR, standardno in specialno orodje 352 EUR, drobni inventar 210 EUR, drugo opremo 2.192 EUR terza prevzeto v pripravo 2.196 EUR). Vrednost opreme se je povečala predvsem kot posledica izvajanja novih nalog v okviru pristojnosti UpraveRS za pomorstvo, in sicer nalog varstva obalnega morja pred onesnaženjem, pri čemer so bili za namene izvajanja teh nalog prevzeti (od organa,ki je bil za izvajanje teh nalog pristojen pred spremembo Zakona o vodah) tako kadri kot oprema, ki je za izvajanje tovrstnih nalog potrebna.Znižanje vrednosti opreme in drugih osnovnih sredstev v višini 128.894 EUR izhaja iz izločitve zaradi prodaje v vrednosti 105.445 EUR, izločitveizven DU v vrednosti 5.986 EUR ter izločitve zaradi izrabljenosti v vrednosti 17.463 EUR.


Stanje terjatev za sredstva dana v upravljanje na dan 31.12.2015 je bilo 0 EUR, prav tako je bilo 0 EUR stanje terjatev za sredstva dana vupravljanje na dan 31.12.2016.


Kratkoročne terjatve iz poslovanja se nanašajo na terjatve do kupcev v državi, terjatve do zaposlenih iz preveč izplačanih plač, terjatve doZZZS-boleznine.

31.12.2015 31.12.2016Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 79.485 96.635Druge kratkoročne terjatve 2.242 3.018(terjatve do ZZZS, terjatve iz naslova preveč izplačanih plač)SKUPAJ 81.727 99.653

Stanje terjatev do kupcev na dan 31.12.2015, zapadlih do 31.12.2015, je bilo 70.178 EUR, zapadlih po 31.12.2015 pa 9.307 EUR. Razloga zaneporavnavo terjatev, zapadlih pred 31.12.2015, sta bila plačilna nedisciplina, nepriznavanje terjatev s strani dolžnika. Ukrepi za izterjavo: tožba(za terjatev v višini 70.071 EUR), preostali znesek – zapiranje v letu 2016 (plačila izvršena v januarju 2016).

Stanje terjatev do kupcev na dan 31.12.2016, zapadlih do 31.12.2016, je bilo 70.251 EUR, zapadlih po 31.12.2016 pa 26.384 EUR. Razloga zaneporavnavo terjatev, zapadlih pred 31.12.2016, sta bila plačilna nedisciplina, nepriznavanje terjatev s strani dolžnika. Ukrepi za izterjavo: tožba(za terjatev v višini 70.071 EUR), preostali znesek – poravnava obveznosti v letu 2017 (plačila izvršena v januarju 2017).

Stanje terjatev do ZZZS na dan 31.12.2015, zapadlih do 31.12.2015 je bilo 0 EUR, zapadlih po 31.12.2015 pa 520 EUR. Stanje terjatev iz naslovapreveč izplačanih plač na dan 31.12.2015, zapadlih do 31.12.2015 je bilo 1.722 EUR, zapadlih po 31.12.2015 pa 0 EUR. Ukrepi za odpravo:poravnava terjatev v letu 2016.

Stanje terjatev do ZZZS na dan 31.12.2016, zapadlih do 31.12.2016 je bilo 0 EUR, zapadlih po 31.12.2016 pa 1.296 EUR. Stanje terjatev iz naslovapreveč izplačanih plač na dan 31.12.2016, zapadlih do 31.12.2016 je bilo 1.722 EUR, zapadlih po 31.12.2016 pa 0 EUR. Ukrepi za odpravo:poravnava terjatev v letu 2017.


Stran 141 od 163


Kratkoročne obveznosti iz poslovanja se nanašajo na kratkoročne obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev v državi in druge kratkoročneobveznosti iz poslovanja.

31.12.2015 31.12.2016Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 97.310 109.278Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 35.545 50.130Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 22.242 30.146Krat. obveznosti do uporabnikov enot. kont. načrta 13.015 748 SKUPAJ 168.112 190.302

a) Stanje obveznosti na dan 31.12.2015 je 168.112 EUR.

Neporavnane obveznosti, nastale v letu 2015 in zapadle do 31.12.2015, so bile kratkoročne obveznosti do uporabnikov enot. kontnega načrta, insicer v višini 790 EUR.

Neporavnane obveznosti, nastale v letu 2015 in zapadle po 31.12.2015, izplačane iz proračuna 2016 v višini 167.322 EUR, so bile obveznosti za:? čiste plače in nadomestila plač ? prispevke iz plač in nadomestil plač ? davke iz plač in nadomestil plač ? druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih ? kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi ? ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja ? kratkoročne obveznosti do uporabnikov enot. kontnega načrta.

b) Stanje obveznosti na dan 31.12.2016 je 190.302 EUR.

Neporavnanih obveznosti, nastalih v letu 2016 in zapadlih do 31.12.2016, ni bilo.

Neporavnane obveznosti, nastale v letu 2016 in zapadle po 31.12.2016, izplačane iz proračuna 2017 v višini 190.302 EUR, so bile obveznosti za:? čiste plače in nadomestila plač ? prispevke iz plač in nadomestil plač ? davke iz plač in nadomestil plač ? druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih ? kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi ? ostale kratkoročne obveznosti iz poslovanja ? kratkoročne obveznosti do uporabnikov enot. kontnega načrta.

Skladno s Pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2015 (Uradni list RS, št. 67/2015) je bil rok zapredložitev odredb za plačilo računov (razen odredb iz naslova namenskih sredstev EU in pripadajočih sredstev lastne udeležbe ter odredb zastroške, povezane s službenimi potovanji), zapadlih v plačilo do 31.12.2015 v breme proračuna 2015 najkasneje do vključno 03.12.2015,najkasnejši datum za predložitev odredb za plačilo - obračun drugih stroškov dela, pa je bil 28.12.2015.

Skladno s Pravilnikom o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2016 (Uradni list RS, št. 55/2016) je bil rok zapredložitev odredb za plačilo računov (razen odredb iz naslova namenskih sredstev EU in pripadajočih sredstev lastne udeležbe ter odredb zastroške, povezane s službenimi potovanji), zapadlih v plačilo do 31.12.2016 v breme proračuna 2016 najkasneje do vključno 5.12.2016, najkasnejšidatum za predložitev odredb za plačilo - obračun drugih stroškov dela, pa je bil 27.12.2016.


Stran 142 od 163


Uprava Republike Slovenije za pomorstvoSpodaj podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ternotranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljevposlovanja in uresničevanje proračuna.



Uprava Republike Slovenije za pomorstvo

Oceno podajam na podlagi:- ocene notranje revizijske službe za področja:

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: samoocenitev na ravni celotne Uprave RS za pomorstvo

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) zapodročja: revizija smotrnosti ravnanja z nepremičninami v obdobju od 1.1.2014 do 30.9.2015

V/NaUprava Republike Slovenije za pomorstvo

je vzpostavljen(o):
























Stran 143 od 163

















naziv:

sedež:

matična št:


naziv:

sedež:

matična št:




V letu 2016 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave:- Za izboljšanje nadzora nad koncesijsko pogodbo je bila sklenjena pogodba z zunanjim izvajalcem.

- Izboljšano je bilo poročanje v informacijski sistem o nadzoru pomorskega prometa (SI SSN) glede odpadkov in varnosti naladjah.

-

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem vzadostni meri:- Tveganja so opredeljena v matriki tveganj Uprave RS za pomorstvo. V oceni tveganj Uprave RS za pomorstvo je pretežni del

tveganj ocenjen kot srednje oz. nizko tveganje. V vseh postopkih si prizadevamo tveganja zmanjšati.

- Z notranjo presojo zmanjšujemo tveganja (Certifikat ISO 9001:2008).

-

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika:Jadran Klinec


Stran 144 od 163




Stran 145 od 163

2 4 3 4 - I n š p e k t o r a t R epub l i k e S l o v e n i j e z ai n f r a s t r uk t u r o



Stran 146 od 163

Oris PU-ja

Inšpektorat RS za infrastrukturo (v nadaljevanju Inšpektorat), kot organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo, opravlja naloge inšpekcijskeganadzora nad izvajanjem predpisov na področju železniškega prometa, cestnega prometa in prometne infrastrukture za vse vrste prometa ter napodročju žičniških naprav in varnosti na smučiščih, naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb predpisov, ki določajo pravilacestnega prometa, in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, predpisov, povezanih z delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznikemotornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike in izvajajo programe dodatnih izobraževanj in usposabljanj voznikov ter spremljevalcevizrednih prevozov, predpisov, ki urejajo pogoje za dajanje motornih in priklopnih vozil na trg, njihovo registracijo in udeležbo v cestnem prometu,pogoje za opravljanje nalog tehničnih služb, strokovnih in registracijskih organizacij, predpisov, ki določajo pogoje za prevoz nevarnega blaga zaposamezne vrste prometa, naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem zakona, ki ureja energijo in podzakonskih predpisov, izdanih napodlagi zakona ter drugih predpisov, ki pooblaščajo energetske inšpektorje za izvajanje nadzora, in naloge inšpekcijskega nadzora nadizvajanjem določil zakona, ki urejajo rudarstvo in na njegovi podlagi izdanih predpisov, tehničnih predpisov in predpisov s področja varnosti inzdravja pri delu ter drugih predpisov pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter pri izvajanju drugih rudarskih del.

Organiziranje in planiranje dela Inšpektorata temelji na programskih ciljih dela Ministrstva za infrastrukturo in dokumentih Evropske unije.Inšpekcijski nadzori se opravljajo z namenom preverjanja spoštovanja zakonskih določb in so usmerjeni predvsem na področja, v okviru katerihse v praksi iz preteklih izkušenj zaznava nespoštovanje predpisov oziroma problemi pri izvajanju le-teh. Posebna pozornost je namenjenapodročjem, v okviru katerih bi lahko bila, zaradi nespoštovanja predpisov, neposredno ogrožena človeška življenja ali zdravje ljudi ter storjenavečja materialna škoda.

Glede na obseg rednih inšpekcijskih nadzorov Inšpektorat izvaja tako celovite kot tudi tematske inšpekcijske nadzore. Celoviti nadzori seizvajajo z namenom ugotavljanja celotnega pregleda nad zakonitostjo in strokovnostjo dela zavezanca s področja dela posamezne inšpekcije.Tematski nadzori se pri zavezancih opravljajo na delu posameznega dela področja inšpekcije, ki z vidika uresničevanja posameznegamaterialnega predpisa predstavlja posebno problematiko ali pa z namenom pridobivanja podatkov o realnem stanju (posnetek stanja) nadoločenem upravnem področju. V ta namen se vsako leto za posamezno inšpekcijo predvidi število inšpekcijskih pregledov, ki pa lahko temeljijona večjem številu predpisov. Glede na način izvedbe inšpekcije opravljajo tako napovedane kot tudi nenapovedane inšpekcijske preglede. Znamenom preverjanja, ali so zavezanci v odrejenem roku uresničili oziroma izpolnili odrejene upravne inšpekcijske ukrepe za odpravopomanjkljivosti in nepravilnosti se izvajajo kontrolni inšpekcijski pregledi.

Inšpektorat obravnava prejete prijave, pobude, pritožbe in obvestila fizičnih ali pravnih oseb in v primeru obstoja domnevne kršitve zakonodajeuvede izredne inšpekcijske nadzore.

Inšpektorat izvaja različne usmerjene akcije na področjih, kjer so bile v preteklem obdobju ugotovljene večje nepravilnosti in na področjih, kjerna novo nadzor določa sprememba posamezne področne zakonodaje. Glede na področje nadzora se Inšpektorat aktivno vključuje v skupneakcije različnih Inšpektoratov RS in s tem nadaljuje z že vzpostavljeno prakso.

Za strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog ter za učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog na posameznih ožjihdelovnih področjih, so v inšpektoratu organizirane notranje organizacijske enote: - Inšpekcija za cestni promet, - Inšpekcija za ceste, železniškipromet, žičniške naprave in smučišča, - Inšpekcija za energetiko in rudarstvo in Služba za skupne in pravne zadeve.


Namen poslovanja inšpektorata je zagotoviti spoštovanje predpisov in izvajanje nadzora nad spoštovanjem predpisov na področjihž e l e z n i š k e g a p r o m e t a , c e s t n e g a p r o m e t a , p r o m e t n e i n f r a s t r u k t u r e z a o m e n j e n i v r s t i p r o m e t a ,žičniških naprav in varnosti na smučiščih, elektroenergetike, termoenergetike in rudarstva.

Učinkovito poslovanje Inšpektorata se odraža v ustreznem spoštovanju zakonskih in podzakonskih predpisov s strani tako pravnih kot tudifizičnih oseb na vseh področjih nadzora.

Z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom na področju elektro energetike se zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje vseh elektroenergetskihnaprav, to je naprav za proizvodnjo in soproizvodnjo toplotne in električne energije, prenosnega in distribucijskega omrežja za električnoenergijo in drugih naprav za oskrbo z električno energijo. Z nadzorom se dosega ustrezno spoštovanje zakonskih in podzakonskih predpisov sstrani tako pravnih kot tudi fizičnih oseb, sam inšpekcijski nadzor pa prispeva tudi k optimalni elektrodistribuciji in ustrezni uporabielektroenergetskih naprav ter zanesljivi oskrbi potrošnikov z električno energijo.

Učinkovit inšpekcijski nadzor na področju strojne energetike prispeva k spoštovanju in učinkovitemu izvajanju zakonov, tehničnih predpisov instandardov, ki veljajo za področje strojne energetike, na energetskih objektih, napravah, postrojih in napeljavah vseh subjektov s čimer sezagotavlja zanesljivo oskrbo potrošnikov z različnimi vrstami energije ter varno obratovanje različne, s strani inšpekcije, nadzorovane opreme.

Učinkovit inšpekcijski nadzor na področju rudarske inšpekcije teži predvsem k skladnosti izkoriščanja mineralnih surovin v skladu z določilikoncesijskih pogodb ter k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del pri podzemnem in površinskem izvajanju rudarskihdel in k minimalnem vplivanju rudarskih del na okolje.

Učinkovit inšpekcijski nadzor inšpekcije za cestni promet je usmerjen predvsem v nadzor izvrševanja mednarodnih sporazumov, zakonodaje EU,zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti v cestnem prometu, »socialne zakonodaje«, vozil, voznikov ter prevozovnevarnega blaga. Z nadzorom se zagotavlja enakost pogojev dostopa na trg vseh izvajalcev cestnih prevozov, strokovnost pooblaščenihstrokovnih organizacij, ki skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, strokovnost organizacij za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozilin voznikov, enakost in ustreznost izpolnjevanja pogojev ter odgovornosti izvajalcev cestnih prevozov glede spoštovanja določil Zakona oprevozu nevarnega blaga in ADR sporazuma.


Stran 147 od 163

Inšpekcijski nadzor inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča je prav tako usmerjen v nadzor izvrševanja mednarodnihsporazumov, zakonodaje EU, zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti v železniškem prometu, področja varnosti inbrezhibnosti žičniških naprav ter predpisov, ki urejajo varnost na smučiščih.

Učinkovit inšpekcijski nadzor inšpektorjev za ceste prispeva predvsem k ustreznemu stanju državne cestne infrastrukture, nadzor inšpektorjevza železniški promet k ustreznemu stanju železniške infrastrukture in vozil, nadzor inšpektorjev na področju žičniških naprav k varnosti inbrezhibnosti žičniških naprav ter učinkovit nadzor inšpektorjev na področju smučišč k varnosti na smučiščih.

Inšpektorat v okviru svojega poslovanja teži k dolgoročni racionalizaciji porabe proračunskih sredstev, ki lahko predstavljajo tudi prihranekdrugih sredstev in dobrin (npr. porabe časa za opravo birokratskih opravil). V tej smeri inšpektorat teži k učinkovitemu in racionalnemuinšpekcijskemu nadzoru in posledično k izdelavi ustreznih računalniških rešitev, ki so nujno potrebne za izdelavo posameznih upravnih aktov,rešitev potrebnih za vodenje evidenc, izdelavo materializiranih obrazcev (plačilni nalogi), kot tudi rešitev pri povezavah z bazami podatkovdrugih organov.


Stran 148 od 163




Sredstva na nivoju podskupine 400 - Plače in drugi izdatki zaposlenim so namenjena za plače in druge izdatke zaposlenim (brez prispevkovdelodajalcev za socialno varnost). Plače smo izplačevali na podlagi sprejetih zakonov in pravilnikov, ki urejajo sistem plač v državni upravi,sprejeto sistemizacijo delovnih mest, kadrovskim načrtom in sklepi vlade o izplačevanju uspešnosti in dodatkov. Zaposleni so plače prejemali vskladu z oceno delovnega mesta, ki ga zasedajo in doseženo uspešnostjo pri opravljanju dela. Za plače in druge izdatke zaposlenim (brezprispevkov delodajalcev za socialno varnost) je bilo v letu 2016 porabljenih 2.403.380 EUR, kar je poraba 99,87% od veljavnega proračuna za leto2016 (2.406.511 EUR).


Sredstva na nivoju podskupine 401 - Prispevki delodajalcev za socialno varnost so namenjena za plačilo prispevkov delodajalcev za socialnovarnost. Za prispevke delodajalcev za socialno varnost smo v letu 2016 porabili 373.915 EUR, kar je poraba v višini 99,86% od veljavnegaproračuna za leto 2016 (374.416 EUR).


Sredstva na nivoju podskupine 402 - Izdatki za blago in storitve so bila porabljena za nemoteno delovanje Inšpektorata RS za infrastrukturo. Zaizdatke za blago in storitve je bilo v letu 2016 porabljeno 374.789 EUR, kar je v višini 72,92% veljavnega proračuna za leto 2016 (514.003 EUR).


Sredstva na nivoju podskupine 420 – Nakup in gradnja osnovnih sredstev so bila porabljena za nemoteno delovanje Inšpektorata RS zainfrastrukturo v skladu z načrtom nabav za leto 2016. Za nakup in gradnjo osnovnih sredstev je bilo v letu 2016 porabljeno 158.899 EUR, kar je95,28% veljavnega proračuna za leto 2016 (166.764 EUR).

Sredstva so bila porabljena za nakup najnujnejše informacijske opreme, nakup službenih avtomobilov, pisarniškega pohištva, arhivskih regalov,klimatskih naprav ter drugih osnovnih sredstev.

Obrazložitev večjih odstopanj med sprejetim in realiziranim finančnim načrtomInšpektorat RS za infrastrukturo nima večjih odstopanj na področju plač in na področju investicij med sprejetim in realiziranim finančnimnačrtom. Do nekoliko večjega odstopanja je prišlo le na področju materialnih stroškov, predvsem zaradi izvrševanja varčevalnih ukrepov s straniInšpektorata.

Obrazložitev prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta v skladu s 44. členom ZJF

Sredstva na namenski postavki – Najemnina poslovnih prostorov so namenjena za vzdrževanje poslovne stavbe Graščina na naslovu Grajska 2,Zagorje ob Savi. Sredstva na tej postavki niso bila porabljena zaradi zakonsko predvidene spremembe uporabnika poslovne zgradbe v skladu zZakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Prenos nepremičnine na novega uporabnika v letu 2016 še ni bilrealiziran. V letu 2016 so bila sredstva namenjena za notranjo obnovo poslovne stavbe, predvsem za pleskanje sten. Sredstva na namenskipostavki – Stvarno premoženje - sredstva kupnine od prodaje državnega premoženja so namenjena za namensko porabo nabave stvarnegapremoženja v okviru razpoložljivih sredstev.

Neporabljena sredstva iz namenske proračunske postavke se bodo v letu 2017 prenesle na ustrezno proračunsko postavko MJU.

Obrazložitev plačil neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skladu s 46. členom ZJFV skladu s 46. členom Zakona o javnih financah neporavnanih obveznosti iz preteklih let ni bilo.

Obrazložitev vključitve novih obveznosti v finančni načrt v skladu z 41. členom ZJFVključitev novih obveznosti v finančni načrt v letu 2016 ni bilo.


Stran 149 od 163

Obrazložitev višine izdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov iz naslova poroštevIzdanih in unovčenih poroštev ter izterjanih regresnih zahtevkov v letu 2016 ni bilo.

Obrazložitev porabe proračunskega skladaV letu 2016 ni bilo porabe proračunskega sklada.


Stran 150 od 163




120102 - Nadzor na področju energetike13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA

1301 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju prometa130102 - Nadzor na področju prometa

Poročilo o doseženih ciljih12 - VIRI ENERGIJE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST1201 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju energetike120102 - Nadzor na področju energetikeOpis podprograma

Namen podprograma je zagotavljanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, uredb in predpisov EU, drugih predpisov insplošnih aktov na področju inšpekcije za energetiko in rudarstvo. S tem namenom izvajainšpekcija za energetiko in rudarstvo v skladu s splošnimi načeli inšpekcijskega nadzora opredeljenimi v Zakonu o inšpekcijskem nadzorupredvsem nadzor: - nad spoštovanjem predpisov iz termoenergetike, elektroenergetike in rudarstva, ki vsebuje redni, izredni in periodični inšpekcijski nadzor nadzavezanci, s poudarkom na varnosti in zanesljivosti obratovanja; - nad zagotavljanjem varne in zanesljive proizvodnje električne in toplotne energije in tehnično pravilnega in varnega obratovanja energetskihnaprav, napeljav in postrojenj na področju elektroenergetike, termoenergetike, tlačnih posod, parnih, vročevodnih, plinovodnih in naftovodnihomrežij; - na področju rudarstva in varnosti pri delu pri izkoriščanju mineralnih surovin ter pri izvajanju drugih rudarskih del.

2128-11-0001 - Opravljanje inšpekcijskih pregledovOpis ukrepa

Namen ukrepa je zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje Inšpekcije za energetiko in rudarstvo potrebnih za učinkovito izvajanjeinšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, uredb in odločb EU, drugih predpisov in splošnih aktov .



Neposredni učinki

C6512 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledovPrispeva k rezultatu: C1762 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledov


Inšpekcijski nadzor na področju elektroenergetike je usmerjen v nadzor pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, naprav innapeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu, distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi električne energije. Inšpekcijskinadzor na področju termoenergetike je usmerjen v nadzor pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki sonamenjene za proizvodnjo, prenos, shranjevanje, distribucijo, merjenje in porabo toplote, plinov, nafte in naftnih derivatov Inšpekcijski nadzorna področju rudarske inšpekcije je usmerjen predvsem v nadzor nad gospodarskimi družbami, ki raziskujejo in izkoriščajo mineralne surovine, kottudi nad gospodarskimi družbami, katere izvajajo druga rudarska dela in na področju graditve podzemnih objektov.


Z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom na področju elektro energetike se dosega ustrezno spoštovanje zakonskih in podzakonskih predpisov sstrani tako pravnih kot tudi fizičnih oseb pri čemer se zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje vseh elektroenergetskih naprav, to je naprav zaproizvodnjo in soproizvodnjo toplotne in električne energije, prenosnega in distribucijskega omrežja za električno energijo in drugih naprav zaoskrbo z električno energijo.

Inšpekcijski nadzor na področju strojne energetike je usmerjen v dosego spoštovanja in izvajanja zakonov, tehničnih predpisov in standardov, kiveljajo za področje strojne energetike. Z nadzorom se na energetskih objektih, napravah, postrojih in napeljavah vseh subjektov zagotavljazanesljivo oskrbo potrošnikov z različnimi vrstami energije ter varno obratovanje različne opreme.

Inšpekcijski nadzor na področju rudarske inšpekcije teži predvsem k skladnosti izkoriščanja mineralnih surovin v skladu z določili koncesijskih


Stran 151 od 163

pogodb ter k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del pri podzemnem in površinskem izvajanju rudarskih del in kminimalnem vplivanju rudarskih del na okolje.


Inšpekcijski nadzor na področju elektro energetike prispeva k ustreznemu spoštovanju zakonskih in podzakonskih predpisov s strani takopravnih kot tudi fizičnih oseb, sam inšpekcijski nadzor pa prispeva tudi k optimalni elektrodistribuciji in ustrezni uporabi elektroenergetskihnaprav ter zanesljivi oskrbi potrošnikov z električno energijo.

Inšpekcijski nadzor na področju strojne energetike prispeva k spoštovanju in učinkovitemu izvajanju zakonov, tehničnih predpisov instandardov, ki veljajo za področje strojne energetike, na energetskih objektih, napravah, postrojih in napeljavah vseh subjektov s čimer sezagotavlja zanesljivo oskrbo potrošnikov z različnimi vrstami energije ter varno obratovanje različne, s strani inšpekcije, nadzorovane opreme.

Inšpekcijski nadzor na področju rudarske inšpekcije pa prispeva k skladnosti izkoriščanja mineralnih surovin v skladu z določili koncesijskihpogodb ter k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju rudarskih del pri podzemnem in površinskem izvajanju rudarskih del in kminimalnem vplivanju rudarskih del na okolje.

Inšpekcijski nadzor je načrtovan pretežno na podlagi tveganj na posameznem področju delovanja in je odvisen tudi od števila prejetih prijav,predvsem pa je naloga inšpekcije čim hitrejše ukrepanje za vzpostavitev zakonitega stanja in tudi delovati preventivno.

Kazalniki




I07659 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – energetska inšpekcija;strojno področje

št 2012 1.250,00 2014 1.000,00 728,002015 595,00 484,002016 595,00 584,002017 595,00 2018 595,00 2019 595,00 2020 595,00

I07667 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – energetska inšpekcija;elektro področje

št 2012 1.766,00 2014 1.400,00 1.407,002015 1.065,00 1.039,002016 1.065,00 1.068,002017 1.065,00 2018 1.065,00 2019 1.065,00 2020 1.065,00

I07668 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – inšpekcija za rudarstvo št 2012 300,00 2014 300,00 310,002015 280,00 216,002016 280,00 285,002017 280,00 2018 280,00 2019 280,00 2020 280,00

I07669 Vrednost izdanih glob - skupaj EUR 2012 0,00 2014 100.000,00 18.094,882015 100.000,00 6.700,002016 100.000,00 18.200,002017 100.000,00 2018 100.000,00 2019 100.000,00 2020 100.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07659 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –energetska inšpekcija; strojno področje "

Število inšpekcijskih pregledov le minimalno odstopa od ciljne vrednosti, kar je predvsem posledica nenadomestitve inšpektorja upokojenega žev letu 2015. Inšpekcijski pregledi so bili po obsegu opravljeni v skladu z načrtovanim, z le minimalnim odstopanjem od planirane vrednosti in ponačrtovanih področjih inšpekcije.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07667 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –energetska inšpekcija; elektro področje "

Število inšpekcijskih pregledov je bilo opravljeno v načrtovanem obsegu in po načrtovanih področjih nadzora inšpekcije.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07668 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –inšpekcija za rudarstvo "



Stran 152 od 163

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07669 Vrednost izdanih glob - skupaj "Dosežena vrednost ne dosega planirane vrednosti, saj na nekaterih področjih inšpekcijskega nadzora določene nepravilnosti niso določene kotkršitve in za njih niso predpisane sankcije. Prav tako niso bile v letu 2016 odkrite in sankcionirane kršitve, s katerimi bi se dosegla planiranavrednost izrečenih glob.


I07659 Število načrtovanih inšpekcijskih pregledov je določeno ob predpostavki, da inšpektor opravi enako število inšpekcijskih pregledov, kot v preteklihletih, da bodo zagotovljeni vsi pogoji za izvajanje del in nalog inšpektorjev in ob upoštevanju nespremenjenega števila inšpektorjev.



I07669 Predvidena je višina izrečenih glob, ki je primerljiva s prejšnjimi leti, pri čemer se ne predvideva povečanja višine izrečenih glob in sicer zaradi urejanjanadzorovanega področja inšpekcije, kot tudi zaradi gospodarske krize in manjše gospodarske aktivnosti.


EZ-UPB2 Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (EZ-UPB2)ZDDO Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)ZIN Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)ZIntPK Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)ZIN-UPB1 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (uradno prečiščeno besedilo) (ZIN-UPB1)ZJU Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)ZRud-1 Zakon o rudarstvu (ZRud-1)ZSPJS Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)ZUJF Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)ZVZD-1 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

13 - PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA1301 - Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju prometa130102 - Nadzor na področju prometaOpis podprograma

Namen podprograma je zagotavljanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, uredb in predpisov EU, drugih predpisov insplošnih aktov. S tem namenom izvaja inšpekcija za cestni promet v skladu s splošnimi načeli inšpekcijskega nadzora opredeljenimi v Zakonu oinšpekcijskem nadzoru in materialnih predpisih nadzor nad: - licencami za opravljanje prevozne dejavnosti in s tem nad prevozi potnikov in blaga v cestnem prometu, - predpisi na področju “socialne zakonodaje”, - delavnicami za tahografe in izdajateljem kartic za digitalne tahografe, zapisovalno opremo-tahografi, - prevozi nevarnega blaga, - podjetji, ki so dolžna izvajati kontrolo dovolilnic za prevoz blaga, - tehnično brezhibnostjo vozil, skladnostjo vozil, njihovih delov in opreme, - pooblaščenimi strokovnimi organizacijami v zvezi z izvajanjem postopkov homologacije, - organizacijami za tehnične preglede vozil, - pooblaščenimi organizacijami za usposabljanje učiteljev predpisov in vožnje ter kandidatov za voznike motornih vozil, - pooblaščenih centrov ter programa rednega usposabljanja glede kvalifikacij voznikov,

ter

inšpekcija za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča v skladu s splošnimi načeli inšpekcijskega nadzora opredeljenimi v Zakonu oinšpekcijskem nadzoru in materialnih predpisih nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja: - državne cestne infrastrukture in cestninjenjem; - železniškega prometa in varnosti v železniškem prometu, ki opredeljujejo vodenje železniškega prometa, tehnologijo dela v železniškemprometu, železniško infrastrukturo, vlečna in vlečena železniška vozila, stabilne naprave elektrovleke in energije, delavnice za vzdrževanježelezniških vozil, signalno varnostne in telekomunikacijske naprave in prevoz nevarnega blaga v železniškem prometu, s pripadajočimi izvršilnimiželezniškimi delavci; - žičniških naprav za prevoz oseb in varnosti na smučiščih, ki določajo obveznosti upravljavcev žičniških naprav in smučišč ter izvajalcevorganiziranega poučevanja smučanja.

V okviru podprograma se zagotavljajo tudi sredstva za ustrezno opremljenost inšpektorata za nemoteno poslovanje in opravljanje inšpekcijskihnadzorov IRSI.


Stran 153 od 163

2418-11-0001 - Inšpekcijske službe v prometuOpis ukrepa

Namen ukrepa je zagotavljanje pogojev za nemoteno delovanje Inšpekcije za cestni promet ter Inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniškenaprave in smučišča potrebnih za učinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, uredb in odločb EU, drugih predpisov insplošnih aktov.



Neposredni učinki

C6513 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledovPrispeva k rezultatu: C6315 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledov


- Področje delovanja inšpekcije za cestni promet: Inšpekcijski nadzor na področju cestnega prometa je usmerjen predvsem v nadzor izvrševanjamednarodnih sporazumov, zakonodaje EU, zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo izvajanje prevozov v cestnem prometu, »socialnezakonodaje« ter prevozov nevarnega blaga, vozil in voznikov, predvsem glede spoštovanja določb, ki se nanašajo na pravice in obveznostiizvajanja prevozov v cestnem prometu, spoštovanja določil glede delovnega časa mobilnih delavcev v cestnih prevozih in zapisovalne opreme vcestnih prevozih ter nadzor nad delom subjektov, ki usposabljajo kandidate za voznike motornih vozil, izvajajo programe za voznike začetnike,izvajajo programe usposabljanja in dodatnega usposabljanja za učitelje voženj, učitelje predpisov in strokovne vodje avto šol, opravljajoregistracijo motornih in priklopnih vozil ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil. Inšpekcijsko nadzorstvo za cestni promet urejajorazlični predpisi in sicer 27 uredb in direktiv EU ter odločb Komisije, dva mednarodna multilateralna sporazuma, 6 zakonov in 107 podzakonskihpredpisov. - Področje delovanja inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča Inšpekcijski nadzor na področju cestneinfrastrukture je usmerjen predvsem v nadzor nad izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo vzdrževanje državnih cest in varstvodržavnih cest in prometa na njih ter zakonov in drugih predpisov, ki urejajo obveznost plačevanja cestnine, način določitve višine cestnine innačin cestninjenja za uporabo cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov. Inšpekcijski nadzor na področju železniškega prometa jeusmerjen predvsem v nadzor nad organiziranjem in izvajanjem vzdrževanih del ter gradnje na javni železniški infrastrukturi po zakonu o varnostiv železniškem prometu, ter nad izvajanjem določb Zakona o železniškem prometu, predvsem glede izpolnjevanja pogojev upravljavcev inprevoznikov za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Inšpekcijski nadzor na področju žičniških naprav in smučišč je usmerjenpredvsem v nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov na področju žičniških naprav ter upoštevanje tehničnih standardov in normativov priuporabi materialov, ter nad izvajanjem ukrepov pri obratovanju smučišč.


Z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom inšpekcije za cestni promet se dosega izvrševanje mednarodnih sporazumov, zakonodaje EU, zakonov terdrugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti v cestnem prometu, »socialne zakonodaje«, vozil, voznikov ter prevozov nevarnegablaga s strani inšpekcijskih zavezancev. Z nadzorom se zagotavlja enakost pogojev dostopa na trg vseh izvajalcev cestnih prevozov,strokovnost pooblaščenih strokovnih organizacij, ki skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, strokovnost organizacij za usposabljanje kandidatovza voznike motornih vozil in voznikov, enakost in ustreznost izpolnjevanja pogojev ter odgovornosti izvajalcev cestnih prevozov gledespoštovanja določil Zakona o prevozu nevarnega blaga in ADR sporazuma.

Inšpekcijski nadzor inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča s svojo učinkovitostjo prav tako dosegaučinkovito izvrševanje mednarodnih sporazumov, zakonodaje EU, zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti vželezniškem prometu, področja varnosti in brezhibnosti žičniških naprav ter predpisov, ki urejajo varnost na smučiščih.

Z učinkovitim inšpekcijskim nadzorom inšpektorjev za ceste se dosega ustrezno stanje državne cestne infrastrukture, nadzorom inšpektorjev zaželezniški promet ustrezno stanje železniške infrastrukture in vozil, nadzorom inšpektorjev na področju žičniških naprav varnost in brezhibnostžičniških naprav ter z učinkovitim nadzorom inšpektorjev na področju smučišč varnost na smučiščih.


Inšpekcijski nadzor inšpekcije za cestni promet prispeva k učinkovitemu izvrševanju mednarodnih sporazumov, zakonodaje EU, zakonov terdrugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti v cestnem prometu, »socialne zakonodaje«, vozil, voznikov ter prevozov nevarnegablaga. Nadzor prispeva k zagotavljanju enakosti pogojev dostopa na trg vseh izvajalcev cestnih prevozov, strokovnosti pooblaščenihstrokovnih organizacij, ki skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, strokovnosti organizacij za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozilin voznikov, enakosti in ustreznosti izpolnjevanja pogojev ter odgovornosti izvajalcev cestnih prevozov glede spoštovanja določil Zakona oprevozu nevarnega blaga in ADR sporazuma.

Inšpekcijski nadzor inšpekcije za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča prispeva k zakonitemu in učinkovitemu izvrševanjumednarodnih sporazumov, zakonodaje EU, zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo področja prevozov in varnosti v železniškem prometu,področja varnosti in brezhibnosti žičniških naprav ter predpisov, ki urejajo varnost na smučiščih.

Inšpekcijski nadzor je načrtovan pretežno na podlagi tveganj na posameznem področju delovanja in je odvisen tudi od števila prejetih prijav,predvsem pa je naloga inšpekcije čim hitrejše ukrepanje za vzpostavitev zakonitega stanja in tudi delovati preventivno.

Kazalniki


Stran 154 od 163




I07661 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – inšpekcija za cestnipromet

št 2012 1.655,00 2014 1.580,00 1.937,002015 2.000,00 2.271,002016 2.000,00 2.483,002017 2.000,00 2018 2.000,00 2019 2.000,00 2020 2.000,00

I07662 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – inšpekcija za ceste št 2012 1.091,00 2014 1.035,00 1.321,002015 1.120,00 537,002016 1.035,00 980,002017 1.035,00 2018 1.035,00 2019 1.035,00 2020 1.035,00

I07663 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – inšpekcija za železnice št 2012 284,00 2014 258,00 347,002015 350,00 282,002016 350,00 356,002017 350,00 2018 350,00 2019 350,00 2020 350,00

I07664 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov – inšpekcija za žičniškenaprave in smučišča

št 2012 173,00 2014 220,00 200,002015 180,00 179,002016 180,00 189,002017 180,00 2018 180,00 2019 180,00 2020 180,00

I07665 Vrednost izdanih glob - skupaj EUR 2012 841.454,85 2014 750.000,00 1.107.355,882015 750.000,00 807.750,502016 750.000,00 1.181.759,712017 750.000,00 2018 750.000,00 2019 750.000,00 2020 750.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07661 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –inšpekcija za cestni promet"

Število inšpekcijskih pregledov na področju prometa, glede na planirano vrednost, v letu 2016 je preseženo, kar je predvsem posledicapovečanih aktivnosti inšpekcije za cestni promet na področju prijav na področju RAPEX, nadzorov nad tehničnimi delavnicami za nadzortahografov ter na področju neizpolnjevanja pogojev izdanih licenc (sedež podjetja), prav tako pa že samostojno opravljanje inšpekcijskihpregledov inšpektorja za cestni promet zaposlenega v letu 2015.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07662 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –inšpekcija za ceste"

Dosežena vrednost števila inšpekcijskih pregledov ne dosega planirane vrednosti, kar je posledica nenadomestitve inšpektorja za cesteupokojenega v letu 2015. Glede na prejšnja leta se je število inšpekcijskih pregledov zmanjšalo zaradi večjega števila prijav povezanih zzahtevnejšimi inšpekcijskimi postopki, ki zahtevajo več časa in dodatno vloženega dela za izvedbo samega inšpekcijskega postopka.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07663 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –inšpekcija za železnice"


Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07664 Število opravljenih inšpekcijskih pregledov –inšpekcija za žičniške naprave in smučišča"


Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07665 Vrednost izdanih glob - skupaj "Višina izrečenih glob je višja od ocenjene, kar je predvsem posledica v letu 2015 začetih in v letu 2016 zaključenih težjih prekrškovnih zadev zizrečenimi globami v višjem znesku ter na podlagi prejetih prijav v letu 2016, večje aktivnosti Inšpekcije za cestni promet na področju odkrivanjain kaznovanja prekrškov s področja neizpolnjevanja pogojev izdanih licenc (sedež podjetja).


Stran 155 od 163






I07665 Predvidena je višina izrečenih glob, ki je primerljiva s prejšnjimi leti, pri čemer se ne predvideva povečanja višine izrečenih glob in sicer zaradi urejanjanadzorovanega področja inšpekcije, kot tudi zaradi gospodarske krize in manjše gospodarske aktivnosti.

C6586 - Podporne dejavnosti in administracija IRSIPrispeva k rezultatu: C6315 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledov


Zagotavljanje administrativne podpore z zaposlitvijo zadostnega števila inšpektorjev in tehnične podpore z nakupom sodobne programske intehnične opreme za opravljanje inšpekcijskega nadzora ter ostalih nalog organa; zagotavljanje ekonomične, gospodarne in transparentne porabafinančnih sredstev; zagotavljanje izobraževanja in permanentno izpopolnjevanje ter s tem dvig ravni usposobljenosti zaposlenih, kar bozagotovilo kvalitetnejše in strokovnejše delo inšpektorjev ter ostalih zaposlenih ter zagotavljanje ustrezne osebne varovalne opreme vsemzaposlenim za varno opravljanje dodeljenih del in nalog.


V letu 2016 je bil namen projekta dosežen, saj je inšpektorat z zagotovitvijo ustrezne administrativne podpore in delovnih pogojev vseminšpektorjem zagotovil tako delovno okolje, ki je prispevalo k racionalnemu in učinkovitemu inšpekcijskemu nadzoru ter rednemu opravljanjuinšpekcijskih pregledov, kar je posledično pripeljalo do večjega spoštovanja zakonskih in podzakonskih predpisov s strani zavezancev.


S projektom so bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji za inšpektorje in ostale javne uslužbence ter ustrezna administrativna ter materialnapodpora. Delodajalec je dolžan zagotavljati zaposlenim ustrezne delovne pogoje (prostori, službeni avtomobili, delovna in varovalna oprema) terstalno izobraževanje. Javni uslužbenci pri svojem delu uporabljajo osebne računalnike, na terenu pa prenosne računalnike, tiskalnike inspecialno opremo, ki je nujna za uspešno izvajanje delovnih nalog. Rezultati projekta se izkazujejo v večjem spoštovanju zakonskih inpodzakonskih določb s strani zavezancev.

Kazalniki




I07864 Poraba sredstev za obratovalne stroške EUR 2015 110.000,00 2015 110.000,00 81.766,362016 110.000,00 89.729,582017 110.000,00 2018 110.000,00 2019 110.000,00 2020 110.000,00

I07865 Poraba sredstev za vzdrževanje službenih vozil EUR 2015 138.600,00 2015 138.600,00 87.737,732016 138.600,00 90.629,062017 138.600,00 2018 138.600,00 2019 138.600,00 2020 138.600,00

I07866 Poraba sredstev za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanjezaposlenih

EUR 2008 28.000,00 2015 30.000,00 8.847,622016 30.000,00 11.891,612017 30.000,00 2018 30.000,00 2019 30.000,00 2020 30.000,00

I07867 Poraba sredstev za nakup osebne varovalne opreme EUR 2015 30.000,00 2015 30.000,00 3.638,532016 30.000,00 23.814,172017 30.000,00 2018 30.000,00 2019 30.000,00 2020 30.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07864 Poraba sredstev za obratovalne stroške"


Stran 156 od 163

Dosežena vrednost je manjša od planirane zaradi manjšega tekočega vzdrževanja poslovnih prostorov, racionalizacije in varčevanja na ostalihpostavkah, ki sodijo v porabo sredstev za obratovalne stroške. V letu 2016 je bila dokončno izvedena racionalnejša umestitev IRSI na lokacijiVožarski pot 12, v tem letu pa je bila ukinjena tudi lokacija Brežice, ena pisarna v Velenju in realizirana selitev inšpektorjev v Kopru na drugolokacijo.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07865 Poraba sredstev za vzdrževanje službenih vozil"V letu 2015 in 2016 je IRSI delno obnovil vozni park z nabavo novih ekonomičnih vozil ter odprodajo starih vozil, ki so zahtevala večjo porabosredstev za vzdrževanje. Z obnovitvijo voznega parka so se znižali stroški rednega vzdrževanja kot tudi stroški porabljeni na nabavo goriv.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07866 Poraba sredstev za izobraževanje, izpopolnjevanje inusposabljanje zaposlenih"

Zaposleni IRSI so se v letu 2016 udeležili enega skupnega dvodnevnega izobraževanja, katerega je organiziral IRSI s pomočjo in predavateljiMJU. Ostala izobraževanja, ki so se jih udeleževali zaposleni IRSI, so bila predvsem brezplačna, organizirana v okviru MJU, tako da je doseženavrednost nižja od predvidene, kljub v večjem delu realiziranemu planu izobraževanj IRSI.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07867 Poraba sredstev za nakup osebne varovalneopreme"

V letu 2016 je IRSI nabavil večjo količino manjkajoče osebne varovalne opreme določene z Internim pravilnikom o osebni varovalni opremi IRSIin Pravilnikom o osebni delovni opremi inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na smučiščih. Nabavljena je bila osebna varovalna oprema in osebnadelovna oprema, ki je nujno potrebna za nemoteno in varno opravljanje inšpekcijskih nadzorov na področju nadzora IRSI.


I07864 Obratovalni stroški predstavljajo porabo vseh obratovalnih stroškov za poslovne prostore IRSI s čimer se zagotavlja ustrezne delovne pogoje vsemjavnih uslužbencem.

I07865 Ob upoštevanju staranja voznega parka IRSI se viša tudi poraba sredstev za vzdrževanje, ki pa so nujno potrebna za nemoteno in varno uporabo vozil.Varna uporaba vozil je nujna za učinkovito izvajanje inšpekcijskih pooblastil.

I07866 Zaradi pravilnosti, učinkovitosti in zakonitosti izvajanja pooblastil inšpektorjev in dela drugih javnih uslužbencev je potrebno izvajati tako osnovnokot tudi periodično izobraževanje vseh zaposlenih javnih uslužbencev.

I07867 Z nakupom in uporabo osebne varovalne opreme IRSI zagotavlja vsem zaposlenim varno opravljanje dodeljenih del in nalog.


ZCes-1 Zakon o cestah (ZCes-1)ZDDO Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO)ZIN Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)ZIN-UPB1 Zakon o inšpekcijskem nadzoru (uradno prečiščeno besedilo) (ZIN-UPB1)ZJN-2 Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)ZMV Zakon o motornih vozilih (ZMV)ZPrCP Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)ZUJF Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)ZVCP-1-UPB1 Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB1)ZVoz Zakon o voznikih (ZVoz)ZVRS-UPB1 Zakon o Vladi Republike Slovenije (uradno prečiščeno besedilo) (ZVRS-UPB1)ZVSmuč-UPB1 Zakon o varnosti na smučiščih (uradno prečiščeno besedilo) (ZVSmuč-UPB1)ZVZelP-UPB1 Zakon o varnosti v železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZVZelP-UPB1)ZZelP-UPB1 Zakon o železniškem prometu (uradno prečiščeno besedilo) (ZZelP-UPB1)ZŽNPO Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO)

2434-13-S001 - Upravna in tehnična infrastruktura IRSI



Neposredni učinki

C6515 - Zagotavljanje nemotenega delovanja inšpektorataPrispeva k rezultatu: C6315 - Redno opravljanje inšpekcijskih pregledov


Stran 157 od 163


Cilj projekta je zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev za inšpektorje. Delodajalec je dolžan zagotavljati zaposlenim osnovno varovalnoopremo, ki jo v inšpekcijskem postopku predstavljajo osebna varovalna sredstva (zaščitna jakna, delovni čevlji, čelade, odsevni brezrokavnik),službeni avtomobili in delovni prostori. Ker se delo opravlja na različnih lokacijah po Sloveniji, je potrebno skrbeti za investicijsko vzdrževanjeposlovnih prostorov in opreme. Inšpektorji pri svojem delu uporabljajo osebne računalnike, na terenu pa prenosne računalnike, tiskalnike inspecialno opremo, ki je nujna za uspešno izvajanje delovnih nalog predvsem na področju inšpekcije za energetiko in rudarstvo, inšpekcije zaceste, železniški promet, smučišča in žičniške naprave ter inšpekcije za cestni promet. Rezultati projekta se bodo rezultirali v večjem spoštovanjuzakonskih in podzakonskih določb, kvalitetnejšem bivalnem okolju, večji varnosti ljudi v cestnem in železniškem prometu, na smučiščih ter vprevozih z žičniškimi napravami. Obenem se bo s kvalitetnim nadzorom poskrbelo za optimalno elektrodistribucijo, varnost uporabe energetskihkotlov in varnosti pri izkoriščanju mineralnih snovi v rudnikih in kopih na površini.


Namen projekta je bil v letu 2016 dosežen, saj je inšpektorat z zagotovitvijo ustreznih delovnih pogojev vsem javnim uslužbencev zagotovil takodelovno okolje, ki je prispevalo k racionalnemu in učinkovitemu inšpekcijskemu nadzoru ter rednemu opravljanju inšpekcijskih pregledov, kar jepripeljalo do večjega spoštovanja zakonskih in podzakonskih predpisov s strani zavezancev na vseh področjih inšpekcijskega nadzora IRSI. Vokviru projekta se je zaposlenim dodatno zagotovila ustrezna pisarniška oprema, oprema za hlajenje, službeni avtomobili ter specifična licenčnaprogramska oprema.


Projekt prispeva k zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev za inšpektorje in ostale javne uslužbence. Delodajalec je namreč dolžan zagotavljatizaposlenim ustrezne delovne pogoje (službene avtomobile, delovne prostore, delovno in varovalno opremo,...). Tako javni uslužbenci zaučinkovito, racionalno in nemoteno delo uporabljajo osebne računalnike, na terenu prenosne računalnike, tiskalnike, osebno varovalni indelovno opremo ter drugo opremo in sredstva, ki je nujna za uspešno izvajanje delovnih nalog. Rezultati projekta se izkazujejo v učinkovitemizvajanju nalog zaposlenih IRSI in posledično v večjem spoštovanju zakonskih in podzakonskih določb s strani inšpekcijskih zavezancev.

Kazalniki




I07676 Poraba sredstev za nakup pisarniške opreme EUR 2014 25.000,00 2014 25.000,00 955,672015 26.206,00 5.021,582016 26.206,00 27.431,672017 26.206,00

I07677 Poraba sredstev za nakup računalniške strojne opreme instrežnikov

EUR 2014 40.000,00 2014 40.000,00 24.013,432015 45.000,00 53.020,442016 45.000,00 0,002017 45.000,00

I07678 Poraba sredstev za nakup opreme za hlajenje in ogrevanje EUR 2014 10.000,00 2014 10.000,00 0,002015 5.000,00 0,002016 5.000,00 5.131,282017 5.000,00

I07679 Poraba sredstev za inv. vzdrževanje in obnove poslovnih stavb EUR 2014 90.000,00 2014 90.000,00 1.346,492015 20.000,00 191,202016 20.000,00 7.242,642017 20.000,00

I07680 Število nakupa službenih vozil št. 2014 10,00 2014 10,00 13,002015 5,00 9,002016 5,00 5,002017 5,00

I07682 Poraba sredstev za nakup licenčne programske opreme EUR 2014 20.433,00 2014 20.433,00 0,002015 25.000,00 4.376,142016 25.000,00 3.115,002017 25.000,00

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07676 Poraba sredstev za nakup pisarniške opreme"Inšpektorat je v letu 2016 načrtoval zamenjavo zastarele in poškodovane pisarniške opreme na več lokacijah kjer opravljajo delo zaposleni IRSI.Nabava pisarniškega pohištva je bila realizirana za lokacijo Maribor, zaradi selitve zaposlenih na novo lokacijo. Nabavljeno je bilo pohištvo za 4delovna mesta ker je bila pisarniška oprema na stari lokaciji last MO Maribor. Nabavljeno je bilo tudi nekaj predalnikov kot dopolnitev obstoječepisarniške opreme, nabavljeni pa so bili tudi pisarniški stoli za vse zaposlene. V letu 2016 je bilo nabavljeno tudi 5 uničevalcev papirja zaradiustreznega uničevanja različnih dokumentov s strani zaposlenih. Dosežena vrednost v manjši meri presega planirano, predvsem zaradi selitvezaposlenih v Mariboru in posledično nabave nujne pisarniške opreme.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07677 Poraba sredstev za nakup računalniške strojneopreme in strežnikov"

V letu 2016 IRSI ni realiziral nakupa strojne računalniške opreme. Z letom 2016 je bila realizirana centralizacija informatike državne uprave, s čimerje prešla obveznost nabave računalniške opreme na MJU. Nakup specifične računalniške opreme, ki jo po centralizaciji še vedno nabavlja IRSI ni


Stran 158 od 163

bil realiziran.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07678 Poraba sredstev za nakup opreme za hlajenje inogrevanje"

IRSI je v letu 2016 nabavil klimatske naprave na lokaciji Vožarski pot 12, Ljubljana, v pisarne kjer so se zaradi visokih letnih temperatur prostoriogreli do take stopnje, da so bili delovni pogoji zelo oteženi. Prav tako je IRSI v letu 2016 pristopil k nabavi klimatske naprave v pisarni Postojna,kjer so se klimatske naprave nabavljale po postopku skupnega JN z vsemi organi na lokaciji. Dosežena vrednost malenkostno presega planirano,predvsem zaradi pristopa k skupni nabavi klimatske naprave v pisarni v Postojni.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07679 Poraba sredstev za inv. vzdrževanje in obnoveposlovnih stavb"

V letu 2016 je bil IRSI še vedno upravljavec nepremičnine - zgradbe v Zagorju, Grajska ulica 2, zato je za ustrezno ureditev delovnih prostorov inhodnikov izvedel pleskanje pritličnih pisarniških prostorov in skupnih prostorov, vseh hodnikov ter učilnic. Celotnega planiranegainvesticijskega vzdrževanja in obnove omenjene zgradba IRSI ni izvedel zaradi prenosa zgradbe v upravljanje MJU.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07680 Število nakupa službenih vozil"Nakup vozil je bil realiziran v predvidenem obsegu. V letu 2016 je bil realiziran nakup 5 novih vozil znamke Opel Astra, predvsem kot dopolnitevže obstoječega voznega parka.

Obrazložitev doseženih vrednosti na kazalniku "I07682 Poraba sredstev za nakup licenčne programskeopreme"

V letu 2016 je bila realizirana nabava le specifične licenčne opreme na potrebe inšpekcijskega nadzora inšpektorjev za cestni promet. Nakupe indobave skupne licenčne opreme po centralizaciji informatike od vključno leta 2016 naprej izvaja MJU.


I07676 S sredstvi se bo zagotovila pisarniška oprema za na novo pridobljene prostore kot tudi za zamenjavo dotrajane pisarniške opreme.

I07677 Sredstva bodo namenjena za nakup dotrajane računalniške strojne opreme, kot tudi za nabavo zmogljivejših strežnikov, ki trenutno več ne zadostujejopotrebam inšpektorata zaradi večjega števila uporabnikov.

I07678 Zaradi zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev je potrebno na določenih lokacijah zagotoviti predvsem ustrezno opremo za hlajenje.I07679 Inšpektorat upravlja s poslovno zgradbo na naslovu Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi.I07680 Inšpektorat razpolaga predvsem s starejšimi, katera je potrebno zaradi visokih vzdrževalnih stroškov nujno zamenjati z novimi.

I07682 Z nakupom licenčne programske opreme se zagotovi zakonitost uporabe programske opreme, ki jo javni uslužbenci inšpektorata nujno potrebujejo prisvojem delu.


Stran 159 od 163


Na dan 31.12.2016 je bilo vseh sredstev na računu 916.706 EUR. Dolgoročnih sredstev je bilo 634.226 EUR. Kratkoročnih sredstev, v katere nisovključene aktivne časovne razmejitve in zaloge je bilo 282.480 EUR. Sredstev zalog ni bilo. Med vsemi sredstvi v aktivi je 69,18% dolgoročnihsredstev in 30,82% kratkoročnih sredstev.


V bilanci stanja 31. 12. 2016 ni bilo izkazanih nobenih terjatev iz naslova dolgoročnih naložb in posojil.


Znesek nabavne vrednosti na dan 31. 12. 2016 za opremo in druga opredmetena osnovna sredstva na Inšpektoratu RS za infrastrukturoznaša 2.180.953 EUR, ter popravek vrednosti v višini 1.516.543 EUR. Znesek povečanja nabavne vrednosti v letu 2016 naša 127.423 EUR, terznesek povečanja popravka vrednosti 462 EUR. Znesek zmanjšanja nabavne vrednosti v letu 2016 naša 602.433 EUR, ter znesek zmanjšanjapopravka vrednosti 584.317 EUR. Znesek amortizacije znaša 139.029 EUR, ter znesek neodpisane vrednosti na dan 31. 12. 2016 znaša 634.226EUR. Sredstva se nanašajo na računalniško opremo, zgradbe, pisarniško opremo in druga opredmetena sredstva.


V bilanci stanja na dan 31. 12. 2016 ni bilo izkazanih nobenih terjatev za sredstva dana v upravljanje.


Stanje neporavnanih terjatev (stanje na dan 31. 12. 2016), ki so zapadle do vključno 31. 12. 2016 je 3.429 EUR in predstavljajo kratkoročne terjatvedo uporabnikov enotnega kontnega načrta.

Stanje neporavnanih terjatev (stanje na dan 31. 12. 2016), ki so zapadle po 31. 12. 2016 je 5.586 EUR. Od tega je bilo 1.786 EUR kratkoročnihterjatev do uporabnikov enotnega kontnega načrta in 3.800 EUR drugih kratkoročnih terjatev.


Na dan 31. 12. 2016 je bilo neplačanih obveznosti, ki so zapadle po 31. 12. 2016 v višini 272.585 EUR. Od tega je bilo 208.080 EUR kratkoročnihobveznosti do zaposlenih; 28.584 EUR kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev; 32.925 EUR drugih kratkoročnih obveznosti iz poslovanjain 2.996 EUR kratkoročnih obveznosti do uporabnikov.


Stran 160 od 163


Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturoSpodaj podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ternotranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljevposlovanja in uresničevanje proračuna.



Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo

Oceno podajam na podlagi:- ocene notranje revizijske službe za področja: revizija zakonitosti porabe sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje ter

najemnine za poslovne prostore

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: samoocenitev na ravni celotnega Inšpektorata RS za infrastrukturo

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) zapodročja:

V/NaInšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo

je vzpostavljen(o):























Stran 161 od 163


















naziv:

sedež:

matična št:


naziv:

sedež:

matična št:




V letu 2016 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave:- Sprejem registra tveganj za Inšpektorat RS za infrastrukturo

- Izdaja raznih navodil in usmeritev zaposlenim na različnih področjih inšpektorata

- Izvajanje internih kontrol nad delom zaposlenih IRSI

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem vzadostni meri:- IRSI za celotno finančno poslovanje odgovarja samostojno, kljub temu, da se del finančnih nalog izvaja tudi na MzI - predlog -

neodvisnost in samostojnost finančne službe IRSI

- Na posameznih področjih inšpekcijskega nadzora je nadzor pomanjkljiv in nezadosten zaradi nezadostnega števila inšpektorjev- predlog - aktivnosti v zvezi s povečanjem kadrovskega načrta na inšpektorskih delovnih mestih in zaposlovanje inšpektorjev

-

Ime in priimek predstojnika proračunskega uporabnika:Sandra Petan Mikolavčič


Stran 162 od 163




Stran 163 od 163

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

tiso

č E

UR

Leto

Vlaganja DRSI za investicije in investicijsko vzdrževanje ter redno vzdrževanje

cest, z vrisanima trendoma, tisoč EUR, stalne cene junij 2016

Investicije in investicijsko

vzdrževanje

Redno vzdrževanje

LO

BLED

PTUJ

PIRAN

KR KO

BOVEC

ORMO

DIVA ASE ANA

VIPAVA

IDRIJA

TOLMIN KAMNIK

KO EVJE

METLIKA

RIBNICA

TREBNJE

VRHNIKA

KOBARID

MARIBOR

RADENCI

ALOVCI

RNOMELJ

POSTOJNA

CERKNICA

JESENICE

LJUTOMER

LJUBLJANA

DRAVOGRAD

RADOVLJICA

MURSKA SOBOTA

SL. GRADEC

GORNJA RADGONA

ZAGORJE

ROGA KA SLATINA

RNA

RAVNE

NOVO MESTO

NOVA GORICA

CELJE

KRANJ

VELENJE

KOPERIZOLA

TRBOVLJE

KOFJA LOKA

ILIRSKA BISTRICA

LENDAVA

70

800

37

30

35

140

360

190

900

509

380

638

330

700

115

467

200

553

660

50

300

600

990

780

745

80

458

789

542

888

845

420

707

797

120

100

353

727

260

230

4021

0

340

940

60

850

430

270

840

620

546

769 5

10

490

90

15

130

970

750

253

440

697

950

310

170

220

910

350

540

830

515

730

616

18

689

240

648

400

720

410

20

470

1000

880

500

150

690

390

820

110

621

280

590

160

790

810

770

550

817

987

25

5

320

250

324

411

969

530

760

370

672

361

135

75

844

904

650

859

180

520

450

980

757

933

96

221

27

170

1000

50

50

800

840

490

100

170

530

350

770

380

400

510

940

971

120

830

1000

360

1000

200

850

35

900

300

170

180

660

100

300200

820

100

500

150

1000

350

1000

220

500

310

30

850

800

50

910

660

840

140

800

850

60

30

200

50

600

200

420

600

250910

800

220

600

360

50

700

900

400

300

150

750

100

620

300

80

970

160

900

840

800

150

360

700

910

900

80

300

280

500

190

330

150

300

100

220

200

260

60

830

100

40

880

800

50

270

8501000

50

50

840

600

40

400

820

4783

1202

1710

2555

3825

1150

2781

3067

4356

119

7

3170

3246

2604

2649

2536

4418

1090

311528392239

1556

1113

1181

110

0

3751

2029

4132

2018

1300

1185

1961

3875

1901

2110

2993

2413

1141

2247

1500

3400

1203

1270

2490

1695

4840

2729

4522

2051

2871

2099

2100

1277

1276

4236

2896

211

1

1014

2619

1400

1704

4000

4534

1770

3376

3320

2050

3651

4033

2622

2276

2742

1102

4968 2550

2250

3239

2986

14631330

1700

1138

3900

3664

2939

3159

4492

1110

4363

4152

1080

4756

1600

2594

4334

3543

19274671

2645

3820

1965

4937

1900

1050

1370

3008

4712

1960

3046

1942

1175

1450

1315

46244847

3472

1261

3255

1830

2081

3795

119

0

2666

3653

1302

2514

2572

1898

1122

1948

2802

3600

4328

1746

2213

1934

4650

1221

2850

2671

2508

1120

2630

1933

1523

2144

4900

1279

4163

2005

4117

1800

2600

1260

1750

3828

1659

4029

3111

1153

1660

1550

1208

4926

2400

4887

3788

2500

3721

2333

3984

3750

2210

2278

3779

3150

4438

2873

1320

4211

2211

2720

4626

1804

1375

3577

1724

1357

2185

4243

4376

2880

3850

3546

1420

4550

1240

2060

3930

1096

4259

1360

2773

1624

2992

2915

1700

1100

1100

2600

3900

110

02250

1600

1901

110

0

1300

1500

1700

1300

2550

2100

1400

1100

1500

1100

1700

2211

2413

1100

1400

1400

1150

1150

7973

7154

5752

5326

5172

7100

6642

7036

9563

8831

5222

5002

8666

5678

5438

8471

6586

5625

9025

9478

5029

7100

5200

6944

7826

5064

6213

5482

6474

6356

5446

8079

5347

6146

6205

6983

6637

6625

5340

5859

5288

5184

5149

7105

6602

9893

5888

9650

6859

6747

6675

5741

6197

8506

6232

5937

5614

5587

6661

8144

6913 7429

6000

8958

7122

7800

9734

6300

8514

8804

8975

8645

9355

5514

9978

9889

8911

9378

6529

5278

8000

8190

7564

8785

8538

9342

5976

6802

6283

8905

5374

5495

5300

5123

7239

6216

9146

5254

7787

9424

8061

6027

9434

10000

7751

5100

7050

7074

8462

5936

9588

5500

6820

9200

6495

6034

10000

7000

5234

7125

6100

7163

7725

5800

6388

5507

9293

9179

6335

5200

5288

5100

7100

5347

12761

15597

117

79

11800

14584

12406

18489

19873

1335

8

1576216300

14400

12943

12338

14386

10882

14385117

62

13639

12947

15545

10852

14717

19100

12692

18600

18450

10804

16500

19500

117

90

17300

15421

17900

13552

1928

0

11435

16784

15736

15316

10239

10546

12733

1127

6

115

37

1540

0

1854

8

1380

0

114

65

13954

15000

1830

0

12350

10373

1226

7

11890

1288

1

11800

59900

3251

0

44780

47273

39354

2329

8

33720

3588

5

39692

38300

37151

52000

37800

36165

4926

9

22000

27608

21573

2136

2

27100

35059

37100

22678

22900

35310

25616

49129

38200

3060

9

52766

43163

32900

23725

3047

0

26525

32413

44206

36100

24297

2369

8

KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2015

© Direkcija RS za infrastrukturo

PLDP - POVPRE NI LETNI DNEVNI PROMET

PLDP

10.000 - 20.000

Legenda

do 1000

1000 - 5000

5000 - 10.000

nad 20.000

Documents

243 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO - mf.gov.siun/Zaključni... · 130602 - Zagotavljanje varnosti v cestnem prometu Obrazložitve zaključnega računa proračuna za leto 2016 Stran