17
Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik Šolsko leto 2018/2019 23. marec 2019 TEKMOVALNA POLA Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne bodo upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za odgovor ne dobite nobene točke. Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali. Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov. Veliko uspeha in sreče na tekmovanju! Čas reševanja 90 minut.

23. marec 2019 - ZOTKS 34..pdf23. marec 2019 TEKMOVALNA POLA Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na

  • Upload
    others

  • View
    6

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

  • Državno tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole – 3. in 4. letnik

    Šolsko leto 2018/2019

    23. marec 2019

    TEKMOVALNA POLA

    Draga tekmovalka, dragi tekmovalec!

    Na ocenjevalno polo v zgornji okvirček nalepite svojo šifro. Preden odgovorite na vprašanja, pozorno

    preberite navodilo in vprašanje. Če se zmotite, prečrtajte napačni odgovor in jasno označite, kateri

    odgovor je pravilen. Odgovore vpisujte le na ocenjevalno polo, saj se odgovori na poli z vprašanji ne

    bodo upoštevali! Če popravljavec ne bo mogel razbrati, kateri odgovor je označen kot pravilen, za

    odgovor ne dobite nobene točke.

    Pišite čitljivo! Za pisalo lahko uporabljate kemični svinčnik ali nalivno pero, drugih pisal in brisalca ni

    dovoljeno uporabiti. Po poli z vprašanji lahko poljubno pišete, odgovori na njej se ne bodo upoštevali.

    Po končanem tekmovanju oddajte samo ocenjevalno polo, polo z vprašanji lahko odnesete domov.

    Veliko uspeha in sreče na tekmovanju!

    Čas reševanja 90 minut.

  • 1. Naštete strukture razvrstite po velikosti tako, da najmanjši določite številko 1, največji pa številko 5.

    Ime strukture

    a Kožna celica

    b Zrno kuhinjske soli

    c Hemoglobin

    d Molekula vode

    e Virus, ki povzroča rdečke

    2. Trditve opisujejo prehajanje molekul skozi celične membrane. Izpolnite tabelo tako, da pri vsaki trditvi označite s ¨+¨, če trditev za omenjeni način transporta velja, in z ¨-¨, če trditev za omenjeni način transporta ne velja.

    Št. Značilnost

    1. Transport v smeri koncentracijskega gradienta.

    2. Transport omogoča reakcija ATP ADP + P

    3. Smer transporta se lahko obrne iz ene strani membrane na drugo.

    4. Potreben je membranski protein.

    3. Slika prikazuje transport saharoze skozi membrano. Protonska črpalka aktivno črpa protone iz celice.

    Ko se H+ ioni vračajo nazaj v celico, z njimi potujejo tudi molekule saharoze. To omogočajo

    beljakovinski prenašalci v celični membrani, imenovane kotransporterji. Kaj od navedenega bi

    povečalo transport saharoze v celico?

    (Vir slike: https://www.slideshare.net/jayswan/ap-biology-chapter-7. Pridobljeno: 6. 2. 2019.)

    A. Povečanje koncentracije saharoze v celici.

    B. Povečanje koncentracije saharoze izven celice.

    C. Zmanjšanje koncentracije H+ ionov izven celice.

    D. Povečanje koncentracije H+ ionov izven celice.

    4. Za ljudi s krvno skupino A je značilno, da je na beljakovine v plazmalemi njihovih eritrocitov vezan

    oligosaharid N-acetilgalaktozamin. V katerem celičnem organelu poteka vezava oligosaharida na

    beljakovino?

    A. Ribosomih, ki so prosto v citoplazmi

    B. Zrnatem endoplazemskem retiklu.

    C. Golgijevem aparatu.

    D. Lizosomih.

    saharoza

    https://www.slideshare.net/jayswan/ap-biology-chapter-7

  • 5. Biokemijska pot glikolize vključuje več vmesnih reakcij. Ena izmed teh je prikazana na spodnji shemi.

    V tej reakciji fosfofruktokinaza

    A. predstavlja substrat.

    B. opravlja vlogo koencima.

    C. omogoča pretvorbo substrata.

    D. sprošča energijo v obliki ADP.

    6. NADP+ je molekula, ki sodeluje pri mnogih biokemijskih reakcijah. Trdimo lahko, da

    A. NADP+ postane NADPH, ko sprejme energijo v obliki protonov in elektronov.

    B. NADPH z oddajanjem protonov in elektronov pridobi energijo.

    C. ima NADP+ visok energijski nivo, ko nanj niso vezani protoni in elektroni.

    D. se energija sprošča, ko se NADP+ pretvori v NADPH.

    7. Pri Novakovih so letos naredili grozdni sok, pri Kranjčevih pa jabolčnega. Nekaj steklenic Novakovih

    je po nekaj dneh razneslo, steklenice pri Kranjčevih pa so vse ostale cele. Kaj najbolje razloži vzrok

    za opisano dogajanje?

    A. Mlečnokislinsko vrenje, pri katerem nastaja CO2, je povzročilo, da je steklenice Novakovih

    razneslo. Mlečnokislinsko vrenje vedno poteka v grozdnem soku, v jabolčnem skoraj nikoli.

    B. Zaradi kvasovk na grozdju je potekalo alkoholno vrenje, pri katerem nastane etanol. Ta je zaradi

    prekuhavanja grozdnega soka izparel, njegova para pa je povzročila, da je steklenice z grozdnim

    sokom razneslo. Teh kvasovk na jabolkih ni, zato steklenic Kranjčevih ni razneslo.

    C. Novakovi so grozdni sok prekuhavali pri nižji temperaturi kot Kranjčevi jabolčnega. Zato so

    kvasovke v steklenicah Novakovih opravljale proces celičnega dihanja, pri katerem se sprošča

    CO2. Nastajanje CO2 poviša tlak v steklenici kar je razlog, da steklenica poči.

    D. Kranjčevi so jabolčni sok prekuhavali pri višji temperaturi kot Novakovi in tako povzročili propad

    kvasovk, ki omogočajo alkoholno vrenje. Ker proces ni potekel, ni nastajal CO2, ki je vzrok, da je

    steklenice razneslo.

    8. Če primerjamo vrednost pH v lumnu tilakoid podnevi in ponoči ugotovimo, da je različna. V katerem

    odgovoru je pravilno navedena vrednost pH v lumnu tilakoid podnevi in ponoči?

    pH v lumnu tilakoid podnevi pH v lumnu tilakoid ponoči

    A. Kisel Nevtralen

    B. Kisel Bazičen

    C. Bazičen Nevtralen

    D. Bazičen Kisel

    9. V proces podvajanja DNA so vključeni različni encimi. Kateri izmed odgovorov pravilno povezuje

    encim z njegovo nalogo?

    A. DNA polimeraza omogoča nastanek fosfodiesterske vezi med komplementarnimi dušikovimi

    bazami v novo nastajajočih verigah.

    B. DNA polimeraza cepi fosfodiesterske vezi med nukleotidi v enojni verigi in s tem odvija DNA.

    C. Helikaza odvija dvojno vijačnico tako, da cepi vodikove vezi med komplementarnimi dušikovimi

    bazami.

    D. DNA primaza izgradi RNA začetnik (primer) z dodajanjem nukleotidov na 5' konec.

    fruktoza 6-fosfat fosfofruktokinaza

    fruktoza 1,6-bifosfat

  • A B C D

    E

    F G

    10. Pri podvajanju DNA nastane nova veriga nukleotidov.

    Zaporedje na starševski verigi je: 5′ GGCATCGAG 3′

    Katero je pravilno zapisano zaporedje nukleotidov novonastale verige DNA?

    A. 5' CTCGATGCC 3'

    B. 5′ GGCATCGAG 3′

    C. 5′ GAGCTACGG 3′

    D. 5′ CCGTAGCTC 3′

    11. Naslednja tri vprašanja se nanašajo na sintezo beljakovin.

    11.1. Kje v evkariontski celici poteka sinteza rRNA?

    A. V citosolu.

    B. Na zrnatem endoplazemskem retiklu.

    C. V jedru.

    D. Na jedrni membrani.

    11.2. RNA trojček UAG kot stop kodon zaključi sintezo beljakovine. V tabeli je prikazano zaporedje 12

    nukleotidov, ki kodirajo štiri aminokisline. Številke označuje zaporedno mesto nukleotida v tem delu

    zaporedja. Katera izmed navedenih mutacij bi povzročila zaključek prevajanja (translacije)?

    1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.

    T C C T C T C A G T C C

    A. Zamenjava 5. nukleotida s timinom.

    B. Zamenjava 6. nukleotida z adeninom.

    C. Vrinjenje adenina med 3. in 4. nukleotid

    D. Izpad 8. nukleotida.

    11.3. Shema prikazuje sintezo encima. S črkami so označeni posamezni procesi. Katera izmed črk

    označuje proces, pri katerem hkrati sodelujejo molekule tRNA, mRNA in rRNA?

    12. Anemija srpastih eritrocitov je genska bolezen. Če je oseba moškega spola za to bolezen

    heterozigotna, je mutiran recesivni alel prisoten

    A. samo v zrelih eritrocitih.

    B. v vseh živčnih celicah v možganih.

    C. v vseh spolnih celicah.

    D. v vseh spolnih celicah s kromosomom Y.

  • 13. Oswald Avery, Colin MacLeod in Maclym McCarty so s svojimi poskusi dokazali, da so nukleinske

    kisline nosilke dednega materiala. V poskusu so uporabil dva seva pnevmokoknih bakterij, od katerih

    je bil sev S patogen, sev R pa ne.

    Korak 1: Celice seva S so izpostavili visoki temperaturi, nato pa iz raztopine odstranili lipide in ogljikove

    hidrate.

    Korak 2: Preostalo vsebino so razdelili v tri epruvete in v vsako izmed njih dodali različne encime.

    Korak 3: Po določenem času so vsebino epruvete prenesli na gojišče s sevom R.

    Sev S se je razvil na gojišču 1 in 2, na gojišču 3 pa ne.

    Postopek je prikazan na spodnji shemi.

    Katere vezi razgrajujejo encimi, ki jih označujejo črke X, Y in Z?

    Encim X Encim Y Encim Z

    A. Med aminokislinami Med ribozo in fosfatno skupino

    Med deoksiribozo in fosfatno skupino

    B. Med ribozo in fosfatno skupino

    Med deoksiribozo in fosfatno skupino

    Med aminokislinami

    C. Vodikove vezi med komplementarnimi bazami

    Med aminokislinami Med ribozo in fosfatno skupino

    D. Med deoksiribozo in fosfatno skupino

    Vodikove vezi med komplementarnimi bazami

    Med ribozo in fosfatno skupino

    14. V farmaciji pospešeno razvijajo nove vrste zdravil za uničevanje bakterij, ki povzročajo bolezni pri

    človeku in živalih. Katere molekule ali strukture bakterijskih celic so lahko tarče delovanja teh zdravil,

    da le-ta ne bi škodovala človekovim (živalskim) celicam?

    A. Ribosomi.

    B. Sestavni deli celičnih membran.

    C. Encimi, ki katalizirajo procese glikolize.

    D. Prenašalci elektronov v elektronski transportni verigi pri celičnem dihanju.

    KORAK 1

    KORAK 2

    KORAK 3

    encim X encim Y encim Z

    lipidi

    ogljikovi hidrati

    GOJIŠČE 1 GOJIŠČE 2 GOJIŠČE 3

  • 15. Rodovnik prikazuje dedovanje zmožnosti okušanja snovi, imenovane feniltiokarbamid (PTC). V

    rodovniku so ženske označene s krogci, moški pa s kvadratki. Potemnjene osebe PTC-ja ne okušajo.

    V katerem odgovoru je pravilno zapisan genotip osebe 2 v generaciji IV?

    A. FF

    B. ff

    C. XfXf

    D. XFXf

    16. Diploidne celice avtohtone slovenske pasme konjev lipicancev vsebujejo 64 kromosomov. Koliko

    kromosomov bo vsebovala vsaka celica lipicancev po prvi in drugi mejotski delitvi?

    Po prvi mejotski delitvi Po drugi mejotski delitvi

    A 32 32

    B 64 32

    C 128 64

    D 32 16

    17. Spodnja slika prikazuje konjugacijo bakterij. V katerem odgovoru je opis konjugacije pravilen?

    A. Konjugacija vključuje spojitev jeder dveh bakterij in nastanek zigote.

    B. Pri konjugaciji si bakterije izmenjajo bakterijski kromosom.

    C. C Pri konjugaciji se kopija plazmida prenese iz ene bakterije v drugo.

    D. Pri konjugaciji sodelujejo bakteriofagi, ki prenesejo dele plazmida iz ene v drugo bakterijo.

    (Vir slike: https://proxy.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Fwww.extremetech.com%2Fwp-content%2Fuploads%2F2016%2F09%2Fbacterial_conjugation_charles_brinton.png&f=1)

    https://proxy.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Fwww.extremetech.com%2Fwp-content%2Fuploads%2F2016%2F09%2Fbacterial_conjugation_charles_brinton.png&f=1https://proxy.duckduckgo.com/iu/?u=https%3A%2F%2Fwww.extremetech.com%2Fwp-content%2Fuploads%2F2016%2F09%2Fbacterial_conjugation_charles_brinton.png&f=1

  • 18. Preberite besedilo o bakteriji Ralstonia eutropha.

    Bakterija Ralstonia eutropha živi v tleh in vodi. Njeni presnovni procesi so odvisni od virov energije v okolju,

    tako lahko deluje kot kemoavtotrof, pri čemer kot primarni vir energije uporablja vodik, kot vir ogljika pa

    CO2, ali kot kemoheterotrof. Kadar v okolju ni kisika v celicah poteka proces denitrifikacije, pri katerem se

    v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2). Pri reakciji se sprosti energija, ki jo bakterije

    izrabljajo, hkrati pa se v prisotnosti nitrata kot oksidanta kljub odsotnosti kisika oksidirajo oksidirajoče

    kemijske zvrsti (skupina sorodnih spojin, radikalov in molekul določene kemične prvine), donorji

    elektronov. Danes bakterijo uporabljajo v procesih bioremediacije, saj lahko razgradi veliko število

    kloriranih aromatskih spojin. Prav tako lahko v celicah bakterije poteka sinteza spojine poli 3-hidroksi

    butirata (PHB), ki je osnova za izdelavo biorazgradljive plastike. Spodnja shema prikazuje metabolno pot

    sinteze PHB v bakteriji Ralstonia eutropha. Posamezne puščice označujejo reakcije, ki jih katalizirajo

    specifični encimi (četudi njihova imena niso navedena).

    Na osnovi zapisanega besedila in prikazane sheme presodite, ali so zapisane trditve o bakteriji Ralstonia

    eutropha pravilne (zapišite črko P) ali napačne (zapišite črko N).

    Trditev

    1. Je fakultativen anaerob.

    2. Aktivnost citrat sintaze omogoča začetek poteka sklopa encimskih reakcij pri katerih nastaja tudi

    CO2.

    3. Sinteza PHB poteče samo v aerobnih razmerah.

    4. Reakcije Krebsovega cikla potekajo v matriksu mitohondrija.

    19. Shema prikazuje zgradbo glive prostotrosnice. V katerem odgovoru so pravilno navedene oznake

    struktur, kjer potekajo mejotske delitve?

    A. 1, 2 in 6.

    B. 6 in 4

    C. Samo 6

    D. Samo 4.

    1

    2

    3

    4

    5

    6

    https://sl.wikipedia.org/wiki/Nitrathttps://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1ikhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1ikhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Energijahttps://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Oksidant&action=edit&redlink=1

  • 20. S pomočjo naslednjih dveh shem odgovorite na vprašanja.

    Shema 1: Del prevajalnega rastlinskega

    tkiva.

    Shema 2: Prečni prerez skozi enega izmed tipov lista.

    20.1. Koliko meri celica Y v širino?

    A. 1,3 μm

    B. 13 μm

    C. 130 μm

    D. 1300 μm

    20.2. Celice Y so zgrajene iz številnih celičnih struktur in organelov, ne gradijo pa jih

    A. kloroplasti.

    B. mitohondriji.

    C. celična stena.

    D. plazmodezme.

    20.3. Katerega izmed delov lista gradi celica Y? Napišite črko, ki ta del lista označuje na shemi 2.

    21. V katerem izmed odgovor so pravilno navedeni učinki rastlinskih hormonov?

    Avksini Abscizinska kislina Eten

    A. Rast stebelnega poganjka

    proti svetlobi.

    Zapiranje listnih rež. Pospešuje zorenje plodov.

    B. Rast koreninskega vršička v

    smeri težnosti.

    Zapiranje listnih rež. Zavira zorenje plodov.

    C. Usmerjajo rast stebelnega

    poganjka proti svetlobi.

    Odpiranje listnih rež. Pospešuje zorenje plodov.

    D. Rast koreninskega vršička v

    smeri težnosti.

    Odpiranje listnih rež. Zavira zorenje plodov.

    22. Kaj izmed naštetega NI prilagoditev na preprečitev samooprašitve in/ali samooploditve pri različnih

    vrstah rastlin?

    A. Avtosterilnost (spremalne celice iste rastline ne morejo oploditi jajčeca isti rastline).

    B. Različno dolgi vratovi pestiča in različen položaj prašnikov v istem cvetu.

    C. Različen čas nastajanja spolnih celic v dvospolnih cvetovih.

    D. Enodomnost rastlin.

    23. Če hormon A vpliva na hormon B po principu negativne povratne zanke, lahko pričakujemo, da

    A. bosta koncentraciji obeh hormonov ves čas enaki.

    B. bo koncentracija hormona B najnižja, ko bo koncentracija hormona A najvišja.

    C. bo koncentracija hormona B najnižja, ko bo koncentracija hormona A najnižja in obratno.

    D. spreminjanje koncentracije hormona B ne bo imelo vpliva na spreminjanje koncentracije

    hormona A.

  • 24. Listne uši (Aphidoidea) se prehranjujejo tako, da z bodalom predrejo povrhnjico lista in s sesalom,

    zabodenim v tkivo floema, črpajo hranilne snovi (slika 1). Znanstveniki so listne uši omamili z

    anestetikom in jim odrezali sesalo (slika 2). Po tem postopku je floemski sok še naprej tekel iz

    odrezanega sesala (slika 2). Na ta način so lahko preučevali hitrost floemskega toka in sestavo

    floemskega soka na določenih delih rastline. Floemski sok vedno teče od izvora (dela rastline, kjer

    nastaja) do ponora (dela rastline, kjer se porablja). Katera izmed zapisnih trditev pravilno opisuje

    značilnosti toka floemskega soka na različnih delih rastline?

    A. Bližje kot je bilo sesalo ponoru, počasneje je floemski sok iztekal skozi odrezano sesalo.

    B. Bližje kot je bilo sesalo viru, počasneje je floemski sok iztekal skozi odrezano sesalo.

    C. Bližje kot je bilo sesalo ponoru, hitreje je floemski sok iztekal skozi odrezano sesalo.

    D. Ne glede na to, kje na rastlini so znanstveniki preučevali hitrost floemskega toka in sestavo

    floemskega soka, sta bili ti dve zmeraj konstantni.

    25. Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih

    območjih. Evolucijske prilagoditve mangrov na okolje mehkih tal z nizko vsebnostjo kisika in

    spreminjajočo slanostjo so povezane s prilagoditvami v zgradbi listov, korenin in strategij

    razmnoževanja. Kateri odgovor pravilno pojasnjuje prilagoditev mangrov na zahtevne življenjske

    razmere?

    (Vir slike: https://www.exploringnature.org/db/view/Mangrove-Swamp. Pridobljeno: 6. 2. 2019.)

    A. Številne vrste mangrov imajo žleze, ki jim omogočajo sprejemanje soli iz okolja.

    B. Korenine, ki so dvignjene nad podlago, omogočajo vnos ogljikovega dioksida direktno v korenino

    preko por v koreninski skorji .

    C. Pri nekaterih mangrovah semena kalijo na matični rastlini, saj to poveča možnost preživetja

    potomcev.

    D. Mangrove omejujejo izgubo vode z zapiranjem listnih rež in obračanjem listov proti soncu.

    https://sl.wikipedia.org/wiki/Zalivhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Lagunahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Rekahttps://www.exploringnature.org/db/view/Mangrove-Swamp

  • 26. Shema prikazuje poskus, pri katerem so proučevali kalitev semen. Pripravili so dva kompleta

    prikazanih epruvet: enega so postavili na svetlobo, drugega v temo. Oznaka v preglednici pomeni,

    da je seme vzkalilo, oznaka , pa da seme ni vzkalilo. Katera preglednica pravilno prikazuje

    rezultate tega poskusa?

    A

    Razmere 1 2 3

    na svetlobi v temi

    B

    Razmere 1 2 3

    na svetlobi v temi

    C

    Razmere 1 2 3

    na svetlobi v temi

    D

    Razmere 1 2 3

    na svetlobi v temi

    27. Podobno kot inzulin ima tudi glukagon učinek na različne metabolne poti, ki so navedene v

    preglednici. Nekatere izmed njih pospeši (oznaka +), druge pa zavre (-). V katerem odgovoru so

    pravilno navedeni učinki glukagona na izbrane metabolne poti?

    Razgradnja glikogena Izgradnja glukoze iz

    aminokislin in glicerola

    Razgradnja lipidov Izgradnja glikogena

    A. + - + -

    B. + + + -

    C. + - - -

    D. - + - +

    28. Kaj se dogaja s koncentracijo progesterona in FSH v prvih dneh menstrualnega cikla?

    A. Koncentracija obeh ostaja nizka.

    B. Koncentracija progesterona ostaja nizka, koncentracija FSH prične naraščati

    C. Koncentracija progesterona prične naraščati, koncentracija FSH ostaja enaka.

    D. Koncentracij obeh prične naraščati.

  • 29. Običajno ima skeletna mišica narastišče (origo) na eni kosti in prirastišče (insertio) na drugi kosti

    preko sklepa. Na osnovi sheme ugotovite, katera izmed trditev je pravilna.

    A. Mišica Y omogoča vrtenje čez sklep.

    B. Mišica X omogoča iztezanje in Y upogibanje.

    C. Mišica X omogoča močnejše upogibanje, medtem ko Y prispeva šibkejši upogib.

    D. Mišica X omogoča hitrejše upogibanje, medtem ko Y omogoča močno upogibanje.

    30. Krivulje na spodnjem grafu prikazujejo spreminjanje telesne temperature v odvisnosti od temperature

    okolja ter porabo kisika pri živalih s stalno telesno temperaturo (homeotermnih) in živalih z nestalno

    telesno temperaturo (poikilotermnih). V katerem odgovoru je pravilno navedena skupina živali in

    oznaka krivulje?

    Telesna temperatura

    pri homeotermni živali

    Telesna temperatura

    pri poikilotermni živali

    Poraba kisika pri

    homeotermni živali

    Poraba kisika pri

    poikilotermni živali

    A. Krivulja 2 Krivulja 4 Krivulja 1 Krivulja 3

    B. Krivulja 1 Krivulja 3 Krivulja 2 Krivulja 4

    C. Krivulja 1 Krivulja 3 Krivulja 4 Krivulja 2

    D. Krivulja 2 Krivulja 3 Krivulja 1 Krivulja 4

    Temperatura okolja ( o C)

    Tem

    per

    atu

    ra t

    eles

    a (

    o C

    )

    Po

    rab

    a ki

    sika

    (O

    2)

  • 31. Znanstveniki so preučevali mehanizme, s katerimi se določene vrste rib ubranijo pred toksini morske

    vetrnice Stichodactyla haddoni v primerjavi z ostalimi ribami, za katere je dotik s to morsko vetrnico

    lahko usoden. Ribe, uporabljene v poskusu (vrsti Amphiprion sebae in Terapon jarbua), so

    znanstveniki vzgojili v laboratoriju, pred poskusom pa niso bile še nikoli v stiku s katerokoli vrsto

    morskih vetrnic. Naredili so histološke preparate njihove kože. Nato so dali ribe za 20 minut v majhen

    akvarij, v katerem so bile morske vetrnice S. haddoni. Nivo vode v akvariju je bil dovolj nizek, da se

    ribe niso mogle izmuzniti lovkam morske vetrnice. Po 20 minutah so ribe prenesli iz akvarija in

    ponovno naredili histološke preparate njihove kože.

    Spodnje fotografije prikazujejo preparat kože dveh različnih vrst rib pred in po stiku z morsko vetrnico pri

    40x povečavi. In sicer kožo Amphiprion sebae pred stikom z morsko vetrnico (slika a) in po stiku (slika

    b) ter kožo Terapon jarbua pred stikom z morsko vetrnico (slika c) in po stiku (slika d).

    (Vir slike: J., Balamurugan et al., Acclimation behaviour and bio-chemical changes during anemonefish (Amphiprion sebae) and

    sea anemone (Stichodactyla haddoni) symbiosis; Symbiosis (2014) 64:127–138. Pridobljeno: 2. 2. 2019.)

    Oznake na sliki: E - povrhnjica (epidermis), D - usnjica (dermis), HD - podkožje (hipodermis), EM -

    mišično tkivo, ML - sloj sluzi, MV - vakuola, napolnjena s sluzjo.

    Kaj lahko razberemo iz zgornjih slik o spremembah, ki se ob stiku z morsko vetrnico zgodijo v koži rib?

    A. Pri vrsti Terapon jarbua nastanejo v podkožju in povrhnjici vakuole, napolnjene s sluzjo.

    B. Pri vrsti Terapon jarbua nastane sluz, ki pokriva usnjico in podkožje .

    C. Pri vrsti Amphiprion sebae nastanejo v povrhnjici vakuole, napolnjene s sluzjo, podkožje pa

    pokrije sloj sluzi.

    D. Pri vrsti Amphiprion sebae nastanejo v usnjici vakuole, napolnjene s sluzjo, mišično tkivo pa

    pokrije sloj sluzi.

  • Delni tlak O2 ( mmHg)

    Nas

    ičen

    ost

    hem

    ogl

    ob

    ina

    z O

    2

    100%

    32.1. Vsi tipi krvnih celic nastajajo iz krvotvornih matičnih celic, ki so v rdečem kostnem mozgu. Če

    vemo, da rdeč kostni mozeg prevladuje v tako imenovanem gobastem kostnem tkivu, lahko

    zaključimo, da so krvotvorno najbolj aktivne/aktivna

    A. lobanjske kosti, kosti medeničnega obroča in dolge kosti okončin.

    B. dolge kosti okončin, lopatici in kosti medeničnega obroča.

    C. rebra, prsnica in stegnenici.

    D. vretenca, prsnica in rebra.

    32.2. Krvne celice so tudi eritrociti, katerih osnovna naloga je transport kisika po krvi. Kisik se v

    eritrocitih prenaša vezan na hemoglobin. Količina kisika v krvi je odvisna od količine hemoglobina

    v krvi, sposobnosti hemoglobina za vezavo kisika in delnega tlaka kisika. Na sposobnost vezave

    kisika na hemoglobin vplivajo različni dejavniki. Tako na primer nižji pH to sposobnost zmanjša.

    Spodobnost vezave kisika na hemoglobin v odvisnosti od delnega tlaka kisika lahko prikažemo z

    disociacijskimi krivuljami. Spodnji graf prikazuje 3 različne disociacijske krivulje. Komu pripadajo

    vzorci krvi, za katere so značilne prikazane krivulje?

    .

    Vzorec krvi ploda Vzorec krvi športnika po

    napornem treningu

    Vzorec krvi zdrave odrasle

    osebe

    A. Krivulja III Krivulja I Krivulja II

    B. Krivulja I Krivulja III Krivulja II

    C. Krivulja II Krivulja III Krivulja I

    D. Krivulja I Krivulja II Krivulja III

    33. Kadar je mutiran stresalni gen pri vinski mušici (Drosophili) lahko opazimo, da vinske mušice

    neprestano stresajo noge. Rezultate proučevanja akcijskega potenciala pri mutanti kaže graf. Iz

    grafa lahko razberemo, da je posledica mutacije napaka v

    A. delovanju K+ napetostno odvisnega kanala.

    B. delovanju Na+ napetostnega odvisnega kanala.

    C. delovanju Na+/K+ črpalke.

    D. velikosti električnega dražljaja.

  • 34. Za hepatitis B so značilni antigeni HBs, HBc in HBe. Antigen HBs se uporablja kot aktivna

    učinkovina cepiva proti hepatitisu B. Antigen HBe je prisoten samo pri nekaterih sevih virusa.

    Preglednica prikazuje prisotnost (oznaka +) ali odsotnost (-) antigenov in protiteles v krvi bolnikov.

    Oznaka ¨?¨ pomeni, da pri tistem pacientu niso naredili preiskave na določen antigen oziroma

    protitelo. Katera izmed trditev ni pravilna?

    HBs HBc HBe Protitelelo

    za HBs

    (IgG)

    Protitelo

    za HBs

    (IgM)

    Protitelo

    za HBc

    (IgG)

    Protitelo

    za HBe

    (IgG)

    Bolnik 1 - - ? + ? - ?

    Bolnik 2 - - - + - + +

    Bolnik 3 + ? + - + - ?

    Bolnik 4 + ? ? ? ? + +

    Bolnik 5 ? - - - + - ?

    A. Bolnika 1 je bil pred časom cepljen in trenutno ne oboleva za virusom hepatitisa B.

    B. Bolnik 2 je uspešno prebolel okužbo v virusom hepatitisa B.

    C. Bolnika 3 in 4 trenutno prebolevata okužbo z virusom hepatitisa B.

    D. Pri bolniku 5 se bodo čez nekaj časa v krvi pojavila protitelesa za HBc (IgG).

    35.1. Shema prikazuje zgradbo moških reproduktivnih organov. Zapišite črko, ki označuje žlezo, katere

    izloček predstavlja največji delež semenske tekočine?

    35.2. Med raziskavo, ki je potekala od leta 1940 do 2000, so spremljali število spermijev v semenski

    tekočini moških. Rezultati so prikazani v spodnjem grafu. Koliko znaša povprečno letno

    zmanjšanje števila spermijev v semenski tekočini?

    A. 11,25 milijonov/cm3/leto

    B. 0,75 milijonov/cm3/leto

    C. 0,92 milijonov/cm3/leto

    D. 45 milijonov/cm3/leto

    Leto

    Štev

    ilo s

    pe

    rmije

    v (m

    ilijo

    n/c

    m3 )

    A

    BC

    D

  • 36. Skica prikazuje brazdanje oplojene jajčne celice.

    36.1. V katerem odgovoru so pravilno navedeni deli ženskega reprodukcijskega sistema in stadiji, ki so

    tam prisotni v primeru normalne oploditve?

    A. Stadij 1 je prisoten v jajčniku.

    B. Stadij 5 je prisoten v jajcevodu.

    C. Stadij 1 je prisoten v maternici.

    D. Stadij 3 je prisoten v jajcevodu.

    36.2. V katerem stadiju ali stadijih so prisotne samo totipotentne matične celice, od katerih se lahko

    vsaka izmed njih razvije v katerikoli drug tip celice?

    A. V vseh stadijih.

    B. Samo v stadiju 1.

    C. V stadijih 1, 2, 3 in 4.

    D. Samo v stadiju 5.

    37. Z višanjem temperature vode se topnost kisika v vodi manjša. Krivulje na grafu prikazujejo porabo

    kisika pri aktivnih ribah (polna črta) in pri ribah v mirovanju (črtkana črta). Kateri od spodnjih grafov

    pravilno prikazuje stopnjo porabe kisika pri ribah v mirovanju in pri ribah v aktivnosti v odvisnosti od

    temperature okolja?

    Stadij 1

    Stadij 2 Stadij 3 Stadij 4

    Stadij 5

  • 38. V evoluciji so se pri različnih vrstah razvile različne strategije preživetja populacij. Najbolj znani

    sta tako imenovani r in K strategiji. Krivulje na grafu prikazujejo nekatere značilnosti teh strategij

    preživetja pri treh različnih vrstah živali. Katera izmed trditev, ki opisujejo značilnosti preživetja

    vrst A, B in C je nepravilna?

    A. Umrljivost mladih osebkov vrste C je večja kot umrljivost mladih osebkov vrste A.

    B. Umrljivost osebkov vrste B je bolj enakomerna kot umrljivost osebkov vrste A in C.

    C. Najverjetneje je rodnost vrste C višja kot vrste A.

    D. Pričakovana starost osebkov vrste A je nižja od pričakovane starosti osebkov vrste C.

    39. Lišaji so organizmi, ki rastejo na drevesih. Onesnaževanje zraka vpliva na njihovo rast.

    Graf prikazuje povprečni odstotek površine vsakega drevesa, ki ga pokrivajo lišaji na različnih

    razdaljah od središča mesta.

    39.1. Na kateri razdalji od središča mesta je zrak najbolj čist?

    A. 0 km

    B. 3 km

    C. 10 km

    D. 14 km

    39.2. Na drevju po deblu se poleg lišajev razraščajo še mahovi in bršljan. V kakšnem

    medvrstnem odnosu so lišaji, mahovi in bršljan?

    A. V pravem sožitju (mutualizmu).

    B. V nasprotništvu (amenzalizmu).

    C. V priskledništvu (komenzalizmu).

    D. V tekmovanju (kompeticiji).

    Od

    sto

    tek

    pre

    žive

    lih o

    seb

    kov

    v p

    op

    ula

    ciji

    Čas

    Vrsta A

    Vrsta B

    Vrsta C

  • 40. Določene vrste klovnskih ribic živijo v pravem sožitju (mutualizmu) z določenimi vrstami morskih

    vetrnic. Katero od dejstev je dokaz, da gre med klovnskimi ribicami in morskimi vetrnicami za pravo

    sožitje?

    A. Če v notranjosti morske vetrnice odmre simbiontska alga, prične organskih molekul posledično

    primanjkovati tudi klovnski ribici.

    B. Klovnska ribica izloča zaščitno sluz, ki prepreči zastrupitev ribe s strupom iz ožigalk morske

    vetrnice, zaradi česar lahko prebiva v zavetju njenih lovk.

    C. Klovnska ribica odganja nekatere ribe, ki se hranijo z lovkami morske vetrnice. Med lovkami

    morske vetrnice najde zavetje pred plenilci in zavetje za svoja jajčeca in ribje mladice.

    D. Klovnske ribice so slabe plavalke, zaradi česar bi brez lovk morske vetrnice hitro postale plen

    različnih plenilcev.

    41. Ob koncu 19. stoletja je bila tako imenovana severna populacija slonov zaradi pretiranega lova

    skoraj iztrebljena, saj je ob začetku 20. stoletja v njej živelo samo še 20 osebkov. Danes je v

    populaciji 30000 osebkov. Številčnost tako imenovane južne populacije slonov se ni nikoli tako

    zmanjšala. Če primerjamo značilnosti obeh populacij danes, lahko med njima opazimo razlike.

    Katera izmed naštetih razlik med današnjima populacijama slonov je posledica pretiranega lova

    populacije severnih slonov v preteklosti?

    A. Večja pogostost recesivnih alelov v južni populaciji, ki povzročajo smrt organizmov.

    B. Večja pogostost recesivnih alelov v severni populaciji, ki povzročajo smrt organizmov.

    C. Večje število naključnih genskih mutacij pri osebkih severne populacije.

    D. Zmanjšana genetska variabilnost v severni populaciji.

    42. Filogenetsko drevo prikazuje razvoj nekaterih vrst tako imenovanih ledenih rib družine

    Channichthyidae. Prisotnost mišičnega dihalnega pigmenta mioglobina pri posameznih vrstah je

    označena s ¨+¨, odsotnost pa z ¨-¨. Kolikokrat se je v evoluciji pojavila mutacija, katere posledica je

    bila odsotnost mioglobina?

    A. Enkrat.

    B. Dvakrat.

    C. Štirikrat

    D. Šestkrat.

    43. Današnjega državnega tekmovanja iz znanja biologije se je udeležilo 372 tekmovalcev. Koliko med

    vsemi vami vas je najverjetneje nosilcev recesivnega alela za Rh negativno krvno skupino, če

    predpostavimo, da so med vsemi vami štirje Rh negativni?

    A. 71

    B. 104

    C. 301

    D. 368