2. dan 3. dan 4. dan 5. dan · Elementarne igre Vrste hoje LVZ Risanje: Črta in pika (točka in linija) (2 uri) GVZ Radi pojemo Pesem: Tri luţe. 11. dan 12. dan 13. dan 14. dan

1. sklop: V ŠOLI

Čas: 20 dni

1. dan

2. dan

3. dan

4. dan

5. dan

SPO

Ogled učbenikov,

delovnega zvezka in

berila

Kdo sem

Moj najljubši predmet

Jaz šolar – DZ 1/6, 7

SLJ

Pravljica - po lastnem

izboru

(2 uri)

Piktogrami v DZ

Berem sličice – DZ 1/8, 9

Poslušam – DZ 1/13

Predstavim se – DZ 1/14,

15

Pogovarjamo se vljudno –

U/6, 7

Pozdravi – U/6, 7

Igra vlog

MAT

Igra: Igramo se

Opazujem (razlike) – U/6

Iščem razlike –DZ 1/9,10,

11, 12

Opazujem (barve) – U/6

Barve – DZ 1/16, 17

ŠVZ

Elementarne igre

Elementarne igre

Izštevanke

LVZ

Slikanje: Opazovanje in

poimenovanje barv

(2 uri)

GVZ

Ustvarjanje: Izštevanke

Izštevanka: En, ten, tenera

6. dan

7. dan

8. dan

9. dan

10. dan

SPO

Podobni, a različni – U/8

V šoli – U/6, 7

Vsaka igra ima pravila –

U/9

Kaj je prav in kaj narobe?

– DZ 1/19

SLJ

Pravljica: Muca

Copatarica – B/56, 57

(2 uri)

Tikanje/vikanje - igra

vlog

Ogovori oseb – U/6, 7

Igra vlog

Orientacija na telesu –

poslušanje navodil

Levo in desno, zgoraj in

spodaj – DZ 1/22

MAT

Barve – DZ 1/18

Veliko in majhno – U/6,7

Veliko in majhno –

DZ 1/20, 21

Dolgo in kratko – U/6, 7

ŠVZ

Igre s padalom

Elementarne igre

Vrste hoje

LVZ

Risanje: Črta in pika

(točka in linija)

(2 uri)

GVZ

Radi pojemo

Pesem: Tri luţe

11. dan

12. dan

13. dan

14. dan

15. dan

SPO

Naša šola – DZ 1/24

Šolski prostori in delavci

v šoli

Naša šola – U/11, DZ

1/24

V šoli se orientiram

Kako se počutim ?–

U/10

Naš mali projekt: Naša

hišica počutja – U/13

SLJ

Pravljica: Ţabji kralj –

B/20, 21

(2 uri)

Prošnja, zahvala - igra

vlog

Pišem – DZ 1/27

(drţa telesa pri pisanju,

drţa pisala)

Vodoravna črta – DZ 1/28

(predopismenjevalne vaje)

Vodoravna črta – DZ 1/29


MAT

Dolgo in kratko –

DZ 1/23

Visoko in nizko – U/7,

DZ 1/25

Reši, saj zmoreš –

DZ 1/26

Urejam – U/8

Kje je? (znotraj, zunaj,

na robu) – U/9

Znotraj – zunaj - na robu –

DZ 1/30

ŠVZ

Igre v naravi

Spoznajmo telovadnico

Hoja in tek

LVZ

Oblikovanje v

tridimenzionalnem

prostoru: Izdelava hišice

počutja – DZ 1/78

(2 uri)

GVZ

Pesem: Lisička je prav

zvita zver

Pesem: Ko si srečen

16. dan

17. dan

18. dan

19. dan

20. dan

SPO

V šoli – U/6, 7

Naš razred – urejanje,

razvrščanje

Okolica šole –

opazovalni sprehod

Spoznali smo – U/12

SLJ

Pravljica: Sneguljčica -

B/38, 39

(2 uri)

Navpična črta – DZ 1/32


Navpična črta –

DZ 1/33

(predopismenjevalne

vaje)

Berem piktograme –

DZ 1/34

Vljudni smo – U/8

Zvoki v šoli

Spoznali smo – U/9

MAT

Kje je? (nad, pod,

zgoraj, spodaj) – U/10

Nad in pod – DZ 1/31

Kje je? (levo, desno)

– U/10

Levo in desno –

DZ 1/35

Reši, saj zmoreš – U/11

Potujem – U/12, 13

Potujem po labirintu –

DZ 1/36

ŠVZ

Zibanje na blazinah

Igre na igrišču

Okrog ovir

LVZ

Risanje: Črta in barvna

ploskev

(2 uri)

GVZ

Ploskamo, trkamo,

topotamo

Pesem: Abraham ma

sedem sinov

Ustvarjanje, izvajanje:

Raziskujemo in igramo na

zvočila okrog nas

5

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 1.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Pridobivajo si zaupanje do novega okolja ter razvijajo pripravljenost za pogovarjanje s

sošolci, učiteljem in ostalimi sogovorci. Poslušajo umetnostno besedilo in ga

poustvarjajo.

MAT: Preko igre predstavijo svoje predznanje.

ŠVZ: Ob igri se sprostijo in razvedrijo.

Učne metode: verbalno tekstualna - razlaga, razgovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje,

grafično delo,branje, pisanje, opazovanje

demonstrativno ilustracijska - prikazovanje oz. demonstracija, metoda odmeva

eksperimentalna - eksperimentiranje

izkustveno učenje - igra, praktično delo

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah

Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

rutka, zbirka iger

MAT

SLJ

glede na dejavnost

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Sprejmemo učence in starše. Ob sprejemu se z njimi priloţnostno pogovarjamo.

Učence povabimo, naj se usedejo v krog.

Predstavimo se. Tudi učenci se predstavijo.

Vodimo pogovor o njihovem prihodu v šolo, o počutju, počitnicah …

II. dejavnost

Preberemo/odigramo (z lutkami) umetnostno besedilo z ustrezno vsebino - po lastnem

izboru.

Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

Predstavimo ideje za poustvarjanje - likovno ustvarjanje.

Razstavimo izdelke.

III. dejavnost

Igra: Igramo se

Vodimo igro. Učenci izvajajo dejavnosti po navodilih.

- Počepnite/poskočite vsi, ki imate rdeče majice (dolge hlače, kratke lase, rumene rutice …).

- Pokaţite tri prste (en prst, pet prstov, toliko prstov, kot ste stari …).

- Roko poloţite na glavo (sosedu na ramo, na koleno …).

Elementarne igre - glej zbirko iger

- Zvijanje polţka

- Mačka in mi

- Gnilo jajce

6

Opomba: Prvi dan organiziramo na način, kot je v navadi na šoli.

Pregled realizacije

PREDMET UČNA ENOTA ZAPOREDNA

URA

SPO

SLJ Pravljica – po lastnem izboru; poslušanje in poustvarjanje

umetnostnega besedila

1.,2.

MAT Igra: Igramo se 1.

ŠVZ Elementarne igre 1.

LVZ

GVZ

7

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 2.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Ogledajo si berilo, učbenike in delovni zvezek. Primerjajo jih med seboj.

SLJ: Poimenujejo predmete/bitja na sliki s knjiţnimi besedami.

MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo predmete (delovni zvezek, učbenik). Poimenujejo in

opišejo podobnosti in razlike med konkretnimi predmeti in na slikovnem gradivu.

SLJ, GVZ: Ritmično izrekajo izštevanke. Spremljajo izreko z lastnimi glasbili.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

učbeniki SLJ, SPO,

MAT, DZ 1 in

berilo

MAT

U/6, DZ 1/10, 11,

12, različni

predmeti

GVZ

B/10

SLJ

maskoti Lili in Bine,

DZ 1/8, 9

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Prosimo dva učenca, naj prineseta svoji torbici.

Torbici si ogledamo in ju primerjamo.

Ogledamo si šolske potrebščine in jih poimenujemo (brez učbenikov in DZ).

Igra: Predvidevanje

Učence pozovemo, naj predvidevajo, katero šolsko potrebščino lahko potegnemo iz torbice.

Prvi učenec potegne šolsko potrebščino iz svoje torbice, npr.: puščico. Predmet

poimenujemo, povemo, kdaj in za kaj ga uporabljamo.

Nato poišče drugi učenec v svoji torbici podobno šolsko potrebščino (puščico).

Oba predmeta opišemo in ju primerjamo. Povemo, kaj imata skupnega in v čem se

razlikujeta.

II. dejavnost

Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop. Na mizo poloţijo učbenike za SLO,

SPO in MAT.

Ogledamo si zunanjost učbenikov. Povedo, v čem so si podobni in v čem se razlikujejo.

Prelistamo vsak učbenik. Ugotovimo, katera junaka nas bosta spremljala skozi šolsko leto.

Pokaţemo maskoti Lili in Bineta.

8

Dogovorimo se: Z učbeniki ravnamo lepo, pazimo, kako jih listamo, vanje ne pišemo,

pospravimo jih na dogovorjeno mesto ...

Naročimo, naj pripravijo DZ in puščice z barvicami.

Ogledamo si zunanjost in notranjost DZ 1.

Dogovorimo se: V DZ pišemo, rišemo, rešujemo naloge ...

DZ 1 - Kaj pomenijo piktogrami?

Ogledamo si piktograme in povemo, kaj pomenijo.

III. dejavnost

DZ 1, str. 8

Povabimo učence, naj poiščejo piktograme na strani 8. Preberejo piktograme in povedo, kaj

pomenijo.

Preberemo naslov in navodilo.

Vodimo usmerjeno branje sličic, npr.:

Poimenujte sličice, ki so pobarvane.

Poimenujte nepobarvane sličice.

Kako bi z eno besedo poimenovali vse predmete, ki so narisani na tej strani?

Naročimo, naj natančno poslušajo navodilo in po vsakem navodilu opravijo nalogo.

Navodila:

- Pobarvajte škarje z modro barvo.

- Zvezek pobarvajte z rumeno barvo.

- Pobarvajte svinčnik z zeleno barvo.

- Z različnimi barvami pobarvajte flomastre.

- Barvne svinčnike pobarvajte z različnimi barvami.

- Z rdečo barvo pobarvajte šilček.

- Pobarvajte čopič s črno barvo.

- Poimenujte šolske potrebščine, ki niso pobarvane.

Preverimo pravilnost rešitve. Vodimo pogovor o šolskih potrebščinah, npr.: za kaj jih

uporabljamo, kako ravnamo z njimi ...

DZ 1, str. 9 - lilibi/šolska ulica 1-2/matematika/vzorci/vzorci Zgornja naloga

Preberemo piktogram in navodilo.

Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi.

Povedo, kateri predmeti so na obeh slikah in jih obkroţijo.

Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice

prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?

Spodnja naloga

Preberemo piktograma in navodilo.

Učenci poimenujejo predmete na prvi sliki, nato še na drugi.

Povedo, katerih predmetov ni na obeh slikah in jih prečrtajo.

Preverimo pravilnost rešitev. Vodimo pogovor o opravljeni nalogi, npr.: Ali vse sličice

prikazujejo šolske potrebščine? Katere ne?

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Z izštevanko določimo enega izmed otrok, ki odide iz razreda, na sebi spremeni tri stvari in

se vrne.

Učenci ugotovijo, kaj je na njem spremenjeno, npr.: zavihana hlačnica, brez copat, speti

lasje ...

Vodimo pogovor o izštevankah, npr.: kaj so izštevanke, zakaj jih otroci uporabljajo ...

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/00c18bc1-bfd7-4645-aba8-9ebc00aacb8d

9

Poslušanje in izrekanje izštevank

- Berilo, str. 10

Preberemo izštevanko brez slikopisa.

Ogledamo si zapis izštevanke s slikopisom. Povemo, da se oblika zapisa imenuje slikopis.

Preberemo izštevanko s slikopisom tako, da s prstom kaţemo na sličice.

Povabimo učence, da preberejo izštevanko in kaţejo s prstom.

- Izštevanke, ki jih poznajo, skupaj izrekamo, npr.: Pika nogavička, En kovač ...

Spremljanje ob izvajanju izštevank

Učenci za učiteljem ponavljajo izštevanko An ban pet podgan z dodanimi gibi.

Primer:

I - plosk

D- udarec z dlanjo po desni nogi

L- udarec z dlanjo po levi nogi

DL- udarec z dlanema hkrati po obeh nogah

AN BAN PET POD-GAN, ŠTIRI MIŠI V UH ME PIŠI VIJA VAJA VEN

I I D L D I I D L D I I DL

Ustvarjanje - zvočna improvizacija ob izvajanju izštevank

Učenci se razdelijo v tri skupine. Vsaka skupina izvaja svojo izštevanko in ob izrekanju

dodaja še gibe. Na koncu se predstavijo.

1. skupina: An ban s ploskanjem

2. skupina: Pika nogavička s topotanjem po kolenih

3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest

V. dejavnost

Igra: Opazujemo in iščemo razlike

Učenci se posedejo v krog.

Z izštevanko izštejemo dva otroka, ki ju povabimo pred tablo.

Ogledamo si njune šolske copate. Učenci ugotavljajo, v čem se copati razlikujejo in v čem

so si podobni.

Pozovemo dečka in deklico, ki imata različni dolţini in barvi las. Ugotavljajo, v čem se

otroka razlikujeta (spol, dolţina, barva las, oči, obleka, višina...).

Učbenik MAT, str. 6, prva slika

Učenci si ogledajo sliko.

Poimenujejo predmete, osebe in rastline.

S pomočjo vprašanj ugotavljajo podobnosti in razlike med osebami, predmeti in rastlinami,

npr.: V čem sta si drevesi podobni? V čem se drevesi razlikujeta? …

DZ 1, str. 10

Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko.

Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki.

Poiščejo razlike in jih obkroţijo na spodnji sliki.

Preverimo pravilnost rešitev.

DZ 1, str. 11

Učenci si ogledajo zgornjo in spodnjo sliko.

Ugotovijo, da sliki nista popolnoma enaki.

Poiščejo razlike in jih označijo na spodnji sliki.


DZ 1, str 12


10

Poimenujejo osebe, ţivali in predmete na sliki.

Na spodnji sliki prepoznajo ţivali in predmete ter jih poimenujejo.

Pobarvajo ţivali in predmete na spodnji sliki tako, kot so pobarvani na zgornji sliki.


Pregled realizacije


URA

SLJ Piktogrami v DZ 1

Berem sličice

3.

SPO Ogled učbenikov, delovnega zvezka in berila 1.

MAT Opazujem (razlike)

Iščem razlike

2.

LVZ

ŠVZ

GVZ Izštevanke 1.

11

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 3.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki. Prepoznavajo podobnosti in razlike med

ljudmi.

SLJ: Spoznajo pravila poslušanja. Razvijajo zmoţnosti poslušanja kratkega govorjenega

besedila. Zapomnijo si osnovne podatke.

MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo zastavljeni problem s svojimi

besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili.

ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil. Razvijajo hitrost in spretnost. Ob igri se

sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

maskota – Lili/Bine,

listi z imeni učencev,

klobčič volne

MAT

U/ 6, šest kock

različnih barv, šest

listov različnih

barv, različni

predmeti, šest

obročev

SLJ

DZ 1/13, 14, 15

ŠVZ

rutka, zbirka iger in

gimnastičnih vaj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Pridruţi se nam maskota, ki se predstavi. Z imenom, priimkom in naslovom se predstavita

tudi učiteljica in vzgojiteljica.

Predstavitev učencev vodimo s pomočjo maskote, ki učencem zastavlja različna

vprašanja.

Pogovarjamo se o imenih in priimkih: Zakaj imamo imena? Kdo izbira imena otrokom?

Kdo ima isti priimek? Zakaj imamo naslov? Kdaj jim to koristi? Kje so ti podatki zapisani?

Moje ime- moj podpis:

Za vsakega otroka pripravim list papirja z njegovim imenom. Otrok poišče svoje ime, ga

pobarva ali okrasi in okrog njega nariše nekaj svojih najljubših stvari (igrače, ţivali, jedi,

barve...).

V krogu vsak pokaţe svoje ime in razloţi, kaj je narisal.

Pogovorimo se, kaj smo se naučili o drugih, ali smo risali enake ali različne stvari ...

Izdelke razstavimo.

Igra

Igramo se različne socialne igre s ciljem spoznavanja imen sošolcev (Zeleni krokodil, Krog

12

imen, Sedeţ na moji desni je prazen, Kaj imam rad, Potujoči klobčič).

II. dejavnost

Vprašamo: Zakaj smo morali biti pri igri tiho, poslušati sošolce? Poglejmo, kako se posluša.

Učencem naročimo, naj se usedejo vsak v svojo klop in na mizo poloţijo DZ 1.

DZ 1, stran 13

Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko, ki prikazuje poslušanje v razredu.

Ob sliki vodimo pogovor.

Kaj dela učiteljica/vzgojiteljica?

Zakaj je narisan radio? Zakaj je narisan računalnik?

Kaj delajo učenci?

Zakaj moramo biti pri poslušanju tiho?

Kaj pomeni, da poslušamo zbrano?

Pozornost učencev usmerimo na narisana okvirčka. Povemo, da bomo vanju narisali

piktograma za pravila, ki jih bomo upoštevali pri poslušanju. Učenci predstavijo svoje ideje.

Odločimo se za dva piktograma, npr.: prst na ustih ...

Učenci narišejo oba piktograma v svoj DZ.

III. dejavnost

Rečemo: Zdaj smo se predstavili in se naučili poslušati.

Poznam deklico ki je postala učenka 1. razreda. Poslušajte, kako se je predstavila.

Preberemo besedilo Predstavim se.

Predstavim se

Ime mi je Jagoda. Pišem se Vidic. Stara sem šest let. Rodila sem se pozimi. Doma sem v

mestu/na vasi (ime kraja). Stanujem v … (naslov).

Opomba:Vnesemo podatke za svoj kraj - mestu/na vasi (ime kraja), (naslov).

Vodimo pogovor o poslušanem besedilu.

- Kako je ime deklici?

- Kako se piše?

- V katerem letnem času se je rodila?

- Kje je doma Jagoda, na vasi ali v mestu?

- Kje stanuje Jagoda?

Še enkrat bodo poslušali besedilo. Poudarimo, naj si zapomnijo, kako se Jagoda piše, kje je

doma in kje stanuje, ker bodo reševali naloge v DZ.

Preberemo besedilo še enkrat.

DZ 1, str. 14 - lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar

Učencem naročimo, naj v DZ poiščejo str. 14 (pokaţemo).

Preberemo piktograme in navodilo za vsako nalogo.

Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve.

Lili in Bine: Predstavite se še vi tako, kot se je predstavila Jagoda.

Učiteljica in vzgojiteljica se predstavita po vzoru poslušanega besedila.

Povabimo učence, naj se predstavijo. Pri predstavitvi jim pomagamo z lutko, ki zastavlja

vprašanja.

- Kako ti je ime?

- Povej, kako se pišeš.

- Kje si doma, na vasi ali v mestu?

- Kje stanuješ?

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/158be989-2659-4b06-9dda-9f0c008d1dc7

13

DZ 1, str. 15 – lilibi/šolska ulica 1-2/spoznavanje okolja/koledar

Tako kot smo reševali naloge za Jagodo, bomo zdaj rešili naloge v DZ 1, str. 15, s svojimi

podatki.

Za vsako nalogo preberemo navodilo. Učenci rešijo naloge. Sproti preverjamo rešitve.

Opomba: Pri zadnji nalogi si pomagamo z nalogo iz deţele Lilibi, kjer so letni časi.

Vprašamo:

Ali imamo vsi enaka imena?

Smo vsi enako stari? Zakaj ne?

Smo se vsi rodili v istem letnem času?

Učence spodbudimo, naj opazujejo drug drugega in iščejo razlike na oblačilih, obutvi, barvi

oči, las.

IV. dejavnost

Pred učence postavimo šest predmetov, ki so po obliki popolnoma enaki, razlikujejo pa se v

barvah, npr.: šest kock, šest različnih barvnih listov.

Ugotovijo, da se predmeti razlikujejo po barvah. Poimenujejo barve.

Prinesemo košaro z različnimi predmeti in jih razdelimo med učence.

Vsak učenec svoj predmet poimenuje in pove, kakšne barve je.

Po učilnici razporedimo 6 obročev. V vsak obroč poloţimo eno barvno kocko ali barvni list.

Učenci povedo, kakšne barve so kocke ali listi v obročih.

Vsak učenec poloţi svoj predmet v ustrezen obroč.

Učbenik MAT, str. 6

Zgornja slika

Ogledajo si sliko.

Poimenujejo predmete, osebe in rastline na sliki.

Odgovarjajo na vprašanja, npr.: Kakšne barve sta krošnji dreves? Kakšne barve je deblo?

Kakšne barve sta ţogi? Kakšne barve so majice? ...

Spodnja slika

Ogledajo si sliko.

Povedo, kakšne barve so majice.

Učence povabimo v krog in pričnemo igro Palček Skakalček.

Igra: Palček Skakalček

Vodja pove: Palček Skakalček na veji sedi in sprašuje, kakšne barve si pa ti. Ob besedi TI

pokaţe na sošolca in ta pove barvo svojega oblačila. Igro nadaljuje učenec, ki je povedal

barvo svojega oblačila in pove: Palček Skakalček na veji ...

V. dejavnost

Igra: Objemi soseda – glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Elementarni igri – glej zbirko iger

- Ribič gre na lov

- Barvice

Igra: Sproščanje – glej zbirko iger

POMEMBNO: Naročimo, naj naslednji prinesejo v šolo svoj najljubši predmet.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/158be989-2659-4b06-9dda-9f0c008d1dc7

14

Pregled realizacije


URA

SPO Kdo sem 2.

SLJ Poslušam

Predstavim se

4.

MAT Opazujem in poimenujem barve 3.


LVZ

GVZ

IGRE

Zeleni krokodil: Sedimo v krogu. Prvi pove svoje ime, sosedu pa reče: “Ti si zeleni krokodil.”

Npr.: “Jaz sem Nataša in ti si zeleni krokodil.” Sosed ponovi prejšnje ime, doda svoje in

naslednjemu reče: “Ona je Nataša, jaz sem Matic in ti si zeleni krokodil.”

Sedeţ na moji desni je prazen: Sedimo v krogu, en stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni

prazen stol, reče: “Sedeţ na moji desni je prazen. Hočem, da na njem sedi...” (Pokliče nekoga

iz skupine.)

Krog imen: Stojimo v krogu. Vsak pove svoje ime in mu doda spremno kretnjo. Skupina

ponovi ime in kretnjo.

Potujoči klobčič: Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da

pridrţi začetek vrvice. Kdor je dobil klobčič, pravtako pove ime, poda klobčič in pridrţi

vrvico. Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mreţo razpletejo v obratni smeri in

ponovijo imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodja. Podajamo lahko neurejeno po krogu,

besedna sporočila lahko spremin

15

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 4.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.

SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb,

vikanje/tikanje. Spoznavajo pomen, okoliščine in načine pozdravljanja.

LVZ: Opazujejo barve in jih poimenujejo. Ločijo in poimenujejo tudi svetlejše in temnejše

različice barv. Se navajajo na spontano mešanje barv. Navajajo se na slikanje na svoj,

individualen način. Razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 1/6,7

predmeti, ki so jih

prinesli učenci

LVZ

voščenke, gladek

risalni list (v beli

ali v svetlejši

barvi)

SLJ

U/6, 7

maskoti Lili in

Bine

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Vsak otrok v krogu predstavi sošolcem predmet, ki ga je prinesel. S pomočjo lutke lahko

sprašujemo otroke: Kako se ta predmet imenuje? Za kaj se uporablja? Kje si ga dobil? Zakaj

je tvoj najljubši predmet?...

Spodbujamo učence, da tudi oni postavljajo vprašanja.

Po predstavitvi skupaj uredimo razstavo predmetov. Izberemo kriterije za postavitev

razstave, npr.: skupaj igrače, skupaj knjige ....

Vprašamo: Kaj imate še radi?

Učenci pripovedujejo.

Igra: Kaj imam rad

Prvi npr. reče: ”Jaz sem Nataša. Rada imam sonce. Kdo pa si tI?” Obrne se k desnemu

sosedu. Sosed nadaljuje: “Ti si Nataša in imaš rada sonce. Jaz sem Neţa. Rada pojem. Kdo

pa si ti?”

II. dejavnost

Z maskoto Binetom povemo zgodbico.

Moja prijateljica je Lili. Imam jo rad. Rad bi ji poklonil darilo. Vzel sem list papija. Nanj sem

narisal sebe, svoje oči in svojo najljubšo igračo. Vse sem pobarval s svojimi najljubšimi

16

barvami.

Vprašamo: Bi tudi vi narisali sebe, svojo najljubšo igračo? V DZ je prostor za to.

DZ 1, str 6, 7

Povemo navodilo za vsako nalogo. Učenci rešijo naloge.

Z Binetom si ogledamo naloge in pohvalimo učence.

III. dejavnost

Maskota Lili pove:

Prvi šolski dan sem pred šolo opazovala vas šolarje in vaše starše. Slišala sem pozdrave

dobro jutro, živijo in tudi dober dan. Videla sem, da ste se nekateri objeli, nekateri ste si

pomahali, odrasli pa so se rokovali. Slišala sem tudi besedi gospod in gospa. Ugotovila sem, da

ste vljudni. Vse to, kar se je dogajalo prvi šolski dan pred šolo, je naslikal moj prijatelj slikar.

Bi radi videli, kako mu je uspela slika? Poglejte v učbenik.

Učbenik SLJ, str. 6, 7

Naročimo, naj si ogledajo sliko.

Pripovedujejo ob sliki.

Vodimo pogovor ob sliki.

- Katere osebe so na sliki?

- Kaj delajo osebe?

- Pozornost učencev usmerimo na sliko v prvem krogu. Vprašamo: Kako je učiteljica

pozdravila dečkovo mamo? Kako se pozdravljajo odrasli, ki se ne poznajo?

- Pozornost učencev usmerimo na sliko v drugem krogu. Vprašamo: Zakaj sta se dečka

objela? Koga ti pozdraviš z objemom?

- Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu. Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi ji

rekli teta ali gospa? Komu ti rečeš teta ali stric? Komu ti rečeš gospa ali gospod?

- Komu na sliki bi rekli gospod?

- Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu. Rečemo: Na klopi sedijo deklica,

njen očka in gospa. Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo deklica

rekla: Poglejte, Metka je pritekla.

Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj naslov

pomeni.

Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo.

IV. dejavnost

Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo voščenke

in risalne liste.

Izhodišče in vpeljava likovnega problema

Ogledajo si oblačila, torbe, predmete v razredu in jim določijo barve. Pozorni smo tudi na

temnejše in svetlejše različice barv. Učenci poiščejo določeno barvo tudi v svoji škatli z

voščenkami.

Likovna naloga

Vodimo pogovor o likovnem motivu (predlog: moja šolska torba, avtoportret s torbo in

rutko, z najljubšim predmetom …)

Demonstracija postopka uporabe voščenk:

Izberemo črno ali temnejšo barvo in z njo črtno narišemo motiv (motiv poenostavljeno

skiciramo, na veliko, čez cel format, da si bodo pridobili občutek za velikost …)

Barvamo posamezne dele motiva. Barvamo tudi z več barvami drugo preko druge, saj na ta

način doseţemo lepe učinke in bogato barvitost (demonstriramo samo na delčku slike).

Individualno delo učencev

Učenci rišejo oz. slikajo. Individualno spodbujamo in svetujemo. Če slikajo na belo

17

podlago, jih spodbudimo k barvanju ozadja. Lahko pa ozadje premaţejo tudi z razredčeno

vodeno barvo. Slike spredaj podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

Vrednotenje

Ko so slike dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih slikarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov … Učenci tudi pripovedujejo o

svojih slikah.

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

Opomba: Če so učenci narisali avtoportret, jih spodbudimo, da primerjajo svojo sliko v DZ Jaz

šolar s svojim likovnim izdelkom.

Pregled realizacije


URA

SPO Moj najljubši predmet

Jaz šolar

3.

SLJ Pogovarjamo se vljudno 5.

MAT

ŠVZ

LVZ Slikanje: Opazovanje in poimenovanje barv 1., 2.

GVZ

18

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 5.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – pozdravljanje.

V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci. Spoznajo pomen, okoliščine in

načine pozdravljanja.

MAT: Opazujejo in poimenujejo barve. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo.

Označijo barvo predmeta. Obnovijo problem s svojimi besedami. Prikaţejo odnos med

elementi/pojmi (barvami) s puščičnim prikazom.

ŠVZ: Gibljejo se po ritmu. Poslušajo in upoštevajo navodila. Izvajajo izštevanke.

GVZ: Ritmično izrekajo in pojejo izštevanko. Primerjajo in razlikujejo govorjeno besedo in

petje.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

tamburin, glasba,

rutka, zbirka iger in

gimnastičnih vaj

MAT

U/6, DZ 1/16, 17,

predmeti različnih

barv, kartončki za

označevanje barv,

voščenke, hišice iz

barvnega papirja

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Hodimo od učenca do učenca, mu podamo roko, ga pogledamo v oči, se mu nasmehnemo in

ga pozdravimo: »Dobro jutro … (ime).« Učenci odzdravijo.

Vprašamo: Kaj smo delali? Kaj smo izrekli? Kako smo se pozdravili?

S pomočjo vprašanj vodimo pogovor o pozdravljanju. Učenci pripovedujejo o svojih

izkušnjah in občutkih.

- Koga zjutraj pozdravite? Kako ga pozdravite?

- Ali vam vedno vsi odzdravijo? Kako vam odzdravijo?

- Kako se počutite, kadar vam kdo ne odzdravi?

- Ali si vedno damo roke v pozdrav?

- Koga pozdravite v šoli? Kdaj ga pozdravite? Kako ga pozdravite?

- Kdaj rečemo lahko noč/dober večer?

- Kako se pozdravljamo, ko odhajamo?

- Kdaj rečemo adijo in komu to rečemo? Ali lahko rečemo adijo tudi zdravniku, prodajalcu,

učitelju?

19

Igra vlog

Učence razdelimo v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaţe pozdravljanje.

Primeri tem in okoliščin:

- prideš na obisk k sošolcu;

- prideš na obisk k sorodnikom zjutraj/popoldne/zvečer;

- prideš v šolo…

II. dejavnost

Napovemo: Igrali se bomo igro Obisk

Igra: Obisk

Na tla poloţimo barvne hišice iz papirja.

Povemo navodilo za igro:

Izberite si barvo hišice in se postavite ob njo. Po navodilih boste hodili na obisk k

prijateljem. Ob prihodu boste potrkali, pozdravili in povedali, zakaj ste prišli na obisk.

Vodimo igro tako, da povemo, npr.:

Učenec iz rumene hišice gre (zjutraj, zvečer…) na obisk k učencu v modro hišico.

Učenec iz modre hišice gre na obisk k učencu v rdečo hišico.

Učenec iz rumene hišice odhaja z obiska v rdeči hišici…

Pred učence postavimo različne predmete, ki se razlikujejo po barvi.

Opazujejo jih, poimenujejo in povedo, kakšne barve je posamezni predmet.

Naročimo, naj barvne predmete razvrstijo v hišico enake barve.

Povemo, da barve lahko označimo tudi z barvno liso. Predstavimo jim primer označevanja.

Z voščenkami na kartonček narišejo ustrezne barvne lise in jih priredijo k hišici in

predmetom ustrezne barve.

Učbenik MAT, str. 6 Spodnja slika

Ogledajo si sliko.

Poimenujejo barve majic.

Ob pomoči vprašanj povedo, kako označimo barvo posameznega predmeta.

DZ 1, str. 16 – lilibi/cirkus/barve/barve1

Zgornja naloga

Poimenujejo predmete na sliki in povedo, kakšne barve je predmet.

Z barvno liso označijo barve posameznega predmeta.


Spodnja naloga - lilibi/šolska ulica 1-2/likovna vzgoja/barva/imena barv 1

Poimenujejo predmete na slikah in barve pod sliko.

Pobarvajo predmete z ustrezno barvo.


DZ 1, str. 17 - lilibi/cirkus/barve/barve2

Poimenujejo predmete in povedo barvo predmeta.

Poimenujejo barve predalov.

Poveţejo predmet in predal, ki sta enake barve.


III. dejavnost

Uvodna motivacija

Učenci izvajajo znane izštevanke v skupinah.

1.skupina: An ban - s ploskanjem

2.skupina: Pika nogavička - s topotanjem po kolenih

3. skupina: En kovač z udarjanjem pest ob pest

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/1e111b9a-d15e-4ad8-b771-9ef700e15dce

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/a30c8d5c-9896-406c-a084-9f2600f1563c

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/89e83a3d-6b20-44a1-ad17-9ef700e18515

20

Učenje izštevanke En ten tenera

Berilo, str. 11

Preberemo izštevanko.

Učence naučimo besedilo.

Izštevanko skupaj izrekamo.

Zapojemo melodijo. Naučimo učence peti izštevanko.

Izštevanko skupaj zapojemo.

Učenci oba načina izvajanja primerjajo in prepoznajo razlike med govorjeno besedo in

petjem.

Ustvarjanje: Učenci predlagajo in izvajajo gibe ob petju izštevanke.

IV. dejavnost

Hoja na glasbo

Enakomerno udarjamo na tamburin.

- Učenci najprej ploskajo na dani ritem, nato ploskajo in hodijo na mestu.

- Prosto hodijo na dani ritem na različne načine (naprej, nazaj, bočno), na glasen udarec

spremenijo smer hoje, na dva glasna udarca obstanejo pri miru. Pazijo, da se v koga ne

zaletijo.

- Na glasen udarec na tamburin menjajo “nivo” hoje (visoko – po prstih, srednje – naravna

hoja, nizko – se drţijo za gleţnje/hodijo v počepu).

- Učenci hodijo ob glasbeni spremljavi prosto po prostoru. Če udarimo na tamburin npr.

dvakrat, se po dva učenca primeta za roke in hodita po glasbi naprej; en udarec – en učenec,

trije udarci – trije učenci…

Gimnastične vaje ob glasbi

Izštevanke – glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pozdravi – igra vlog 6.

MAT Barve 4.

ŠVZ Izštevanke 3.

LVZ

GVZ Izštevanka: En ten tenera 2.

21

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 6.

Datum:

Učitelj

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Razvijajo sposobnost ustvarjanja domišljijskočutne predstave knjiţevne osebe,

knjiţevnega prostora in dogajanja. Identificirajo se s knjiţevno osebo. Zaznavajo za

pravljično dogajanje bistveno značajsko lastnost knjiţevne osebe - nerednost.

V domišljiji nadaljujejo literarno besedilo – pripovedujejo nadaljevanje pravljice.

MAT: Natančno opazujejo in poimenujejo barve. Obnovijo problem s svojimi besedami.

Uredijo elemente po barvi. Razvrščajo predmete glede na izbrano barvo. Prepoznajo

nadaljujejo in oblikujejo barvni vzorec.

ŠVZ: Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo moč in koordinacijo. Razvijajo občutek

za ritem.







Učni

pripomočki/sredstva/

priprava

MAT

DZ 1/18

kroglice za nizanje,

vrvice ali barvni

lističi, barvice,

ŠVZ

padalo, tamburin,

zbirka iger

SLJ

B/56, 57,

knjiga Muca

Copatarica

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Vodimo pogovor o pospravljanju – kdo, kdaj in zakaj pospravlja.

Povabimo učence, naj z igro vlog ponazorijo, kako iščejo nek predmet, ki ga niso pospravili

na svoje mesto.

Najava besedila: V Mali vasi so majhne hiše in v vsaki hiši so otroci. Poslušajte, kaj se je

nekega jutra dogajalo v Mali vasi.

Priprava na poslušanje

Pripravijo se na poslušanje.

Pripovedovanje/branje pravljice

Povemo/preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo pravljico.

Čustveni odmor

Poglobijo doţivetja in čustva ter uredijo vtise, ki jih je nanje naredilo besedilo.

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

22

- Knjiţevni prostor

Berilo, str. 56; preberemo 1. odstavek

Vodimo pogovor o majhni vasici.

Naročimo, naj list papirja razdelijo na dve polovici. Na levo stran naj narišejo majhno

vasico.

- Knjiţevne osebe

Naročimo, naj si izberejo enega izmed otrok iz pravljice. Na desno stran lista narišejo

njegovo sobo zvečer, ko je šel spat.

Spodbudimo učence, naj primerjajo obe ilustraciji in utemeljijo, zakaj je morala priti muca

Copatarica.

Branje pravljice

Preberemo pravljico. Učenci spremljajo pravljico ob gledanju ilustracij.

Poglabljanje doživetja

- Igra vlog

Učence razdelimo v skupine.

Vprašamo: Kaj mislite, kaj se pogovarjajo otroci na poti domov?

Naročimo, naj se o tem pogovorijo.

Povabimo jih k igranju prizora.

- Nadaljevanje pravljice: Tri tedne kasneje

Preberemo konec pravljice: Kdo ve, ali bodo …

Naročimo, naj se pogovorijo, kakšne so sobe otrok, ki so jih narisali, čez tri tedne.

Spodbudimo učence k pripovedovanju nadaljevanja pravljice.

II. dejavnost

Maskota Bine pove:

Kakšen nered so imeli ti otroci! Še dobro, da je prišla muca Copatarica in naredila red.

Poglejte zapestnico, ki mi jo je dala muca Copatarica (pokaţe zapestnico z nanizanimi

kroglicami, kjer je dobro viden red, npr.: bela, rdeča, bela …). Bi znali povedati, kako je

nanizala kroglice?

Ob nanizanih kroglicah povedo, da je najprej nanizala rdečo kroglico, potem belo, nato spet

rdečo ...

Razdelimo vrvice in kroglice. Delajo v parih. Eden v paru narekuje pravilo nizanja, drugi

niza kroglice. Nato zamenjata vlogi.

Opomba: Namesto kroglic, lahko nizamo (oz. polagamo) barvne lističe, ali polagamo barvice.

V zvezek po navodilu narišejo packo določene barve (npr. modro), zraven narišejo (npr.

rumeno), nato spet modro in samostojno nadaljujejo vzorec.

Vzorec lahko oteţimo z uporabo treh ali več barv.

Pregledamo pravilnost rešenih nalog.

DZ 1, str. 18

Skupaj si ogledamo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.

Nadaljujejo barvne vzorce na kačah.


III. dejavnost

Sprehod do travnika ali igrišča

Vaje s padalom za ogrevanje

- Na morju

Učenci stojijo okrog padala in ga drţijo z obema rokama. Z gibanjem padala gor-dol delajo

valove, ki so lahko nizki, srednje visoki ali visoki.

- Veter

23

Na znak začnejo vsi hkrati valoviti s padalom gor-dol. Še bolje je, da učenci ob gibu rok

navzgor vstanejo, ob gibu navzdol počepnejo. Zraven štejemo in jim s tem dajemo ritem.

- Vrtiljak

Učenci se postavijo okrog padala. Določimo smer teka. Na znak začnejo vsi hoditi (teči,

skakljati, skakati po eni ali obeh nogah, hoditi po vseh štirih, po treh, nazaj, bočno…) v

določeno smer. Hitrost vrtenja določimo z udarjanjem na tamburin. Na poseben znak

morajo učenci zamenjati smer vrtenja.

Igre s padalom

- Deţnik

Učenci klečijo na enem kolenu in drţijo padalo z obema rokama. Vsi hkrati vstanejo,

dvignejo padalo in iztegnejo roke nad glavo. Nato spustijo drţala in stečejo proti sredini,

kjer počakajo, da jih padalo prekrije.

- Goba

Padalo leţi na tleh, učenci stojijo okoli njega. Padalo močno primejo z obema rokama in z

enim kolenom pokleknejo. Na znak hitro vstanejo in dvignejo padalo, da se napolni z

zrakom. Nato stopijo tri korake proti sredini. Nastala figura spominja na gobo.

Igra: Trden most – glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Muca Copatarica 7., 8.

MAT Barve – barvni vzorci in kombinacije 5.

ŠVZ Igre s padalom 4.

LVZ

GVZ

24

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 7.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi.

MAT: Pravilno uporabljajo izraza večji-manjši. Natančno opazujejo in poimenujejo velikost

predmetov.

GVZ: V skupini in samostojno pojejo pesmi. Spoznavajo in uporabljajo izraze pevec, solist,

pesem. Likovno izrazijo vsebino najljubše pesmi.

SLJ: Spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliščine za tikanje oz. vikanje. V pogovorih vadijo

ustrezno različico.


grafično delo, branje, pisanje, opazovanje





Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/8, listki z

narisanimi očmi,

obroči, kartončki z

različnimi simboli

MAT

U/6, 7, predmeti

različnih velikosti

GVZ

notni zapis in

posnetek pesmi

Ko si srečen

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Jutranji pozdrav

Učiteljica poda desno roko učencu poleg sebe, pogleda ga v oči in mu zaţeli: Dobro jutro,

(ime učenca); učenec odgovori: Dobro jutro, učiteljica (ime učiteljice). Učenec poda roko

naslednjemu ob sebi. Pozdravljanje je končano, ko pride pozdrav nazaj do učiteljice.

Igra: Vstane naj tisti, ki ima ...

... dolge lase...

... modre hlače...

... dvoje oči ...

Ko končamo z igro, se pogovorimo. Ugotovimo, da imamo nekaj skupnega, v mnogočem pa

se razlikujemo.

II. dejavnost

Učbenik SPO, str. 8

Opazujejo deklici.

S pomočjo vprašanj primerjajo njuno višino, dolţino in barvo las, oblačila, obutev, npr.:

Sta deklici enako visoki? Kakšne lase imata? Kako je oblečena visoka deklica?

Ogledajo si spodnje štiri slike in povedo, kaj delajo osebe.

25

Učence razdelimo v pare.

- Dejavnosti izvedemo po postajah.

1. postaja: Merjenje višine

Na stenskem metru izmerimo višino vsakega učenca in ob izmeri napišemo njegovo ime.

2. postaja: Obris stopala

Naredijo obris stopala in ga izreţejo. Obrise uredijo po velikosti, jih primerjajo z obrisom

stopala učiteljice.

3. postaja: Odtis dlani

Naredijo odtis dlani.

4. postaja: Barva oči

Pobarvajo oči na pripravljenih listih in jih glede na barvo uvrstijo v ustrezen stolpec.

- Po končanem delu si ogledajo zapise na metru, obrise stopal, odtise dlani in stolpce, kamor

so nalepili pobarvane oči.

Ugotavljajo podobnosti in razlike.

Igra: Potovanje

Po prostoru razporedimo več obročev, ki predstavljajo različne deţele: deţela otrok z

modrimi očmi, deţela deklic, deţela otrok, ki imajo brata.... Najbolje je, da jih označimo s

simboli. Cela skupina potuje od deţele do deţele in v vsaki ostane nekaj učencev z

zahtevano značilnostjo. Pri potovanju se gibajo na različne načine: hoja po štirih, hoja po

prstih ... Ko se razporedijo, jim damo naloge, npr.: Vsi otroci v deţeli modrih oči naj se

objamejo, se veselijo, pomahajo... Pomembno je, da otroci v svoji deţeli delajo nekaj

skupnega.

III. dejavnost

Pred učence postavimo istovrstne predmete, ki se razlikujejo samo po velikosti, npr.: velik

in majhen avto-igrača, veliko in majhno ţogo, veliko in majhno torbo... Na različna

predmeta poloţijo prsta.

Predmete opazujejo, jih pokaţejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (po velikosti).

Učence razdelimo v pare. Eden izmed učencev pove navodilo: »Prinesi veliko ţogo.« Drugi

učenec opravi nalogo. Nato vlogi zamenjata.

Opomba: Izbirajo med predmeti, ki smo jih razporedili po učilnici.

Učbenik MAT, str. 6, 7

Na sliki str. 6 poiščejo veliko ţogo in povedo, kakšne barve je. Poiščejo majhno ţogo in

povedo, kakšne barve je.

S prstom pokaţejo zeleno ţogo. Povedo: Zelena ţoga je velika.

S prstom pokaţejo rdečo ţogo. Povedo: Rdeča ţoga je majhna.

Pozovemo učence, naj si ogledajo sliko na str. 7 – zgoraj in povedo, kakšni sta ţogi; po čem

se razlikujeta.

V zvezek narišejo velik predmet in zraven majhen predmet (npr. avto, knjigo, torbo...)

Preverimo pravilnost opravljene naloge.

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

Petje pesmi po izboru učencev.

Priložnosti, ob katerih pojemo

lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/kaj je petje

Vodimo pogovor o priloţnostih, ob katerih pojemo doma (rojstni dnevi, prazniki, uspavanke

dojenčkom,…) in v šoli (pri pouku, pri pevskem zboru, na proslavah, ob rojstnih dnevih

sošolcev…). Učenci pripovedujejo, kdaj in kakšne pesmi pojejo ob raznih priloţnostih in

katere so jim ljube. Kdor ţeli, lahko zapoje.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/b8c735a6-ea78-4e11-9481-9f2600d7d5cf

26

Petje pesmi

- Pojejo pesem v skupini.

Vprašamo: Kako imenujemo osebo, ki poje? Koliko pevcev je pelo pesem?

- Povabimo učenca, da samostojno zapoje pesem po lastnem izboru.

Vprašamo: Kako imenujemo pevca, ki poje sam?

Likovno izražanje vsebine najljubše pesmi

Učenci narišejo vsebino svoje najljubše pesmi in jo predstavijo.

Učencem naročimo, naj jim starši in stari starši zapišejo v zvezek naslov ene slovenske ljudske

pesmi, ki so jo peli v otroštvu.

VI. dejavnost

Lutka pohvali učence, ker znajo ţe toliko pesmi.

Lili demonstrira pogovor z učiteljico/vzgojiteljico.

Lili: »Danes smo ugotavljali, kakšne barve oči ima kdo. Pa poglejmo, kakšne barve oči imate

Vi, gospa učiteljica . O, Vaše oči so pa rjave, zato je Vaš listek v stolpcu, kjer so rjave oči.

Poglejte, kakšne oči imam pa jaz?«

Učiteljica/vzgojiteljica: »Ti imaš pa modre oči. Imam pripravljen listek tudi za tebe. Oči na

tvojem listku bomo pobarvali modro. Kaj misliš, v kateri stolpec bomo pritrdili tvoj listek?«

Lili poprosi učence, naj ji pomagajo. Prilepijo listek v ustrezen stolpec. Lili se zahvali in se

poslovi.

Povemo, da je Lili učiteljico vikala, učiteljica pa je Lili tikala.

Učenci iz lastnih (ţivljenjskih) izkušenj povedo in utemeljijo, kdaj koga vikamo in kdaj

koga tikamo.

Igra vlog: Vikanje - tikanje

Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaţe vikanje

in tikanje.


- otrok in zdravnik v ambulanti,

- otrok in policist pred šolo,

- dve mamici na igrišču.

Pari predstavijo igro vlog.

Vodimo pogovor o izvedenih igrah vlog (nalogah).

Pregled realizacije


URA

SPO Podobni, a različni 4.

SLJ Tikanje, vikanje – igra vlog 9.

MAT Veliko in majhno 6.

ŠVZ

LVZ

GVZ Radi pojemo – pesem, pevec, solist 3.

27

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 8.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje.

Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih.

Vedo, da je treba v ţivljenju upoštevati določena pravila

MAT: Pravilno uporabljajo izraza veliko – majhno. Natančno opazujejo in poimenujejo

velikost predmetov. Narišejo velike/majhne predmete. Prikaţejo odnos velikosti s

puščičnim prikazom.

ŠVZ: Navajajo se na poslušanje in upoštevanje navodil in pravil. Razvijajo hitrost in spretnost.

Ob igri se sprostijo in razvedrijo.

SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja - pozdravljanje, ogovarjanje oseb,

vikanje/tikanje, opravičevanje, zahvaljevanje. V igri vlog vadijo pogovarjanje z

različnimi sogovorci.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/6,7,9, druţabne

igre

MAT

DZ 1/20, 21,

predmeti različnih

velikosti

ŠVZ

rutka

zbirka iger in

gimnastičnih vaj

SLJ

U/6,7

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Jaz sem

V krogu nekaj časa korakamo na mestu, da pridemo v enakomeren ritem.

Učiteljica začne igro tako, da enakomerno izgovarja: JAZ SEM (ime). Učenci rečejo: TI SI

(ime). Nadaljuje učenec ob učiteljici: JAZ SEM (ime), vsi skupaj: TI SI (ime). Lahko s

prstom pokaţejo na poimenovanega. Igra se zaključi, ko vsi učenci povedo svoje ime.

Igro nadaljujemo sede. Namesto korakanja, ploskamo. Dogovorimo se, da bodo učiteljici in

vzgojiteljici rekli: VI STE. Igro začne učiteljica/vzgojiteljica in reče: JAZ SEM (ime),

učenec ob njej reče: VI STE (ime), JAZ SEM (ime). Učiteljica in vzgojiteljica se izmenoma

predstavita vsakemu učencu, on pa jima odgovarja tako, da ju vika.

II. dejavnost

Učence spomnimo na ilustracijo v učbeniku za SLJ, ki prikazuje šolsko dvorišče.

28

Spodbudimo jih, naj jo poiščejo.

Učbenik SLJ, str. 6,7

Naročimo, naj si ogledajo sliko.

Ponovimo pozdravljanje – usmerjamo opazovanje slike in dejavnosti oseb z vprašanji (Kdaj

in kako koga pozdravimo?).

Pozornost učencev usmerimo v drugi krog. Dečka sta se pozdravila. Kako sta se pozdravila?

Zakaj sta se tako pozdravila?

Učencem naročimo, naj si izberejo situacijo na sliki in povedo, kako bi se osebe pozdravile.

Odgovor naj utemeljijo.

Vodimo pogovor o tikanju in vikanju.

Pripovedujejo ob sliki. Z vprašanji usmerjamo pripovedovanje in pogovor.

Pozornost učencev usmerimo na sliko v tretjem krogu.

Vprašamo: Kdo je na sliki? Bi odrasli osebi na sliki rekli teta ali gospa? Komu na veliki

sliki bi rekli gospod namesto stric?

Pozornost učencev usmerimo na sliko v četrtem krogu.

Vprašamo: Kdo sedi na klopi? Komu bo deklica rekla: Poglej, Metka je pritekla. Komu bo

deklica rekla: Poglejte, Metka je pritekla.

Pozornost učencev usmerimo na prvi krog.

Vprašamo: Kaj delata osebi na sliki? Se bosta osebi vikali ali tikali? Povejte, zakaj ste tako

odgovorili?

Na veliki sliki izberemo situacije, v katerih se pogovarjata otrok in odrasel ali sami odrasli

(na elektronskem učbeniku te situacije osvetlimo) npr.: učiteljica in mamica pri vhodu; oče

z otrokoma pri vhodu; starši na in ob klopi; deklica na vozičku, njena mamica in gospod, ki

sedi na klopi; policist in gospa ob njem ...

Preberemo naslov Pogovarjamo se vljudno. Učenci iz lastnih izkušenj pojasnijo, kaj pomeni

naslov.

Preberemo vprašanja pod sliko, učenci nanje odgovorijo.

Igra vlog: Ogovori oseb

Učence povabimo k igri vlog. Razdelimo jih v skupine. Vsaka skupina v igri vlog prikaţe

vikanje in tikanje, ogovore gospa, gospod, pozdrave.


- pri frizerju,

- na trţnici,

- pred šolo,

- na obali.

Vloge zamenjajo.

Skupine predstavijo igre vlog.

Vodimo pogovor o izvedenih (igrah vlog) nalogah.

III. dejavnost

Družabne igre

Otroci se v manjših skupinah igrajo druţabne igre, ki jih ţe poznajo (Spomin, Enka...).

Po končani igri sledi pogovor: Ali so naleteli na teţave? Kakšne in zakaj?

Kaj nam omogoča, da se lahko igramo brez prepirov?

Zakaj je potrebno, da govorimo resnico, se ne laţemo in ne goljufamo?

Otroke spodbudimo k naštevanju pravil, ki jih moramo upoštevati pri igranju različnih iger

in v ţivljenju. Razmišljajo naj, zakaj so pravila potrebna.

Ob različnih priloţnostih igrajo igre, ob katerih spoznavajo nova pravila.


29

Ogledamo si sliko otrok na igrišču. Otroci pripovedujejo, kaj se otroci igrajo in katera

pravila morajo pri različnih igrah upoštevati.

Vprašamo: Ali so pravila elementarnih iger drugačna od pravil druţabnih iger?

Učbenik SPO, str. 6,7

Opazujemo sliko učilnice, učenci pripovedujejo, kaj se dogaja v razredu. Poiščemo primere,

kjer moramo upoštevati pravila (pospravljanje igrač, čakanje v koloni …) Kateri otroci

upoštevajo pravila? Kateri otroci ne upoštevajo pravil?

Pogovarjamo se o izpolnjevanju danih obljub (če nekomu nekaj obljubimo, moramo to tudi

izpolniti).

IV. dejavnost

V telovadnici ponovimo pravila, ki veljajo za elementarne skupinske igre:

sodelovanje, pomoč, varnost, upoštevanje pravila vsake igre.

Igra: Kdo se boji črnega moţa

Gimnastične vaje

Elementarni igri

- Zelenjavna juha

- Lovljenje barv

Igra: Gnilo jajce.

Opomba: Zbirka iger in gimnastičnih vaj.

V. dejavnost

Pred učence postavimo dva predmeta različne velikosti.

Učenci poimenujejo predmeta in povedo, kateri predmet je velik, kateri je majhen.

DZ 1, str. 20 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen in velik

Ogledajo si sliko.

Poimenujejo predmete in bitja na sliki.

Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja naloge.

Poveţejo velika oblačila z veliko omaro, majhna oblačila z majhno omaro.


DZ 1, str. 21

Ogledajo si slike.

Poimenujejo predmete na slikah.

Preberejo piktogram in povedo kaj pomeni.


K veliki ţogi narišejo majhno ţogo. K majhnemu srcu narišejo veliko srce.

Povedo, kaj so narisali v posameznem okencu.


Pregled realizacije


URA

SPO V šoli

Vsaka igra ima pravila

5.

SLJ Ogovori oseb – igra vlog 10.

MAT Veliko in majhno 7.


LVZ

GVZ

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/1fa68cab-59f9-4134-9a44-9ef700e957d5

30

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 9.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Spoznavajo pomen sporazumevanja in razvijajo sposobnost za sporazumevanje

Vedo, da je treba upoštevati tudi lastne interese in potrebe ter interese in potrebe drugih.

LVZ: Ločijo med črto in piko. Opazujejo zglede črt in pik v naravi, okolju in na umetniških

stvaritvah. Rišejo podobe predmetov/bitij z različnimi črtami in pikami. Ob uporabi risal

razvijajo motorično spretnost.

SLJ: Razumejo govorjena navodila. Vadijo orientacijo na svojem in tujem telesu.







Učni pripomočki,

sredstva

LVZ

umetniške risbe,

črn ali temnejši

flomaster, plastična

jajčka

SPO

DZ1/19,

kuverte z

razrezanimi

koledarskimi

slikami, sličice

obrazov z

različnimi izrazi

počutja

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Neslišni pozdrav

Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne.

Učenec z glavo nakaţe, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje

pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog

do učiteljice.

II. dejavnost

Igra: Poznam dele telesa

Navodilo: Pozorno poslušajte in opravite nalogo.

Primi se za uho/nos/oko/ramo/koleno …

Pomahaj z roko.

Dvigni palec/kazalec.

Z roko se dotakni noge/las/čela/očesa/uhlja …

Učenje pesmi: Leva, desna

Po korakih naučimo učence pesem, ki jo prikazujemo z gibanjem – glej prilogo.

31

Orientacija na telesu

Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Učiteljica in vzgojiteljica skupaj vodita dejavnost. Ena

govori navodila in opazuje učence, druga stoji pred njimi, s hrbtom obrnjena proti njim.

Učiteljica/vzgojiteljica govori navodila in ob tem izvaja gibe. Učenci ponavljajo za njo.

- Dvigni desno roko. Dvigni levo roko.

- Pomahaj z levo roko. Pomahaj z desno roko.

- Desno roko poloţi na desno ramo, levo roko poloţi na levo ramo.

- Z levo roko se primi za nos. Z desno roko si pokrij desno oko.

- Z levo roko si pokrij desno oko.

- Z desno roko se primi za levo koleno.

- Dvigni desno roko, nato pa še levo nogo.

- Z desno roko poţugaj sošolcu na tvoji levi strani.

- Poglej sošolca na tvoji levi strani.

Orientacija na tujem telesu

Delajo v parih. Začne učiteljica, učenci po vrsti opravijo nalogo.

Levo roko poloţi sošolcu na desno ramo.

Neţno primi sošolca za levi uhelj.

Nasvet: Učencem, ki imajo teţave, lahko na desno roko narišemo modrega metuljčka ali

priveţemo moder trak.

III. dejavnost

Povemo zgodbico, ki predstavlja neko konfliktno situacijo; pomaga nam lahko maskota Lili.

Zala in Andrej hodita v 1.razred. Vsi se radi igrajo z njima, ker se vedno spomnita novih

igric. Ko je njuna sošolka Mojca dobila nova očala, sta jo začela klicati “špeglarca” in se ji

posmehovala. Nekaterim otrokom se je to zdelo zabavno, zato so ponavljali za njima ...

Učence spodbudimo h komentiranju dogodka. Kako se je počutila deklica? Je bilo v

zgodbici kaj smešnega? Kako bi vi ravnal?....

Otroke razdelimo v skupine. Vse skupine dobijo material in enako nalogo. Primer

dejavnosti: dobijo škarje, lepilo, barvice in kuverto, v kateri je na več večjih kosov

razrezana koledarska slika, ki ji manjka en del. Skupina mora sestaviti sliko, jo prilepiti na

risalni list in dopolniti - narisati manjkajoči del slike. Nastale slike obesimo.

Po končanem delu se pogovorimo o tem, kaj jim je bilo in kaj jim ni bilo všeč pri skupnem

delu. Vsak učenec izbere sličico obraza, ki prikazuje njegovo počutje. Sličice na tabli

razvrstimo v stolpce.

Dejavnost izkoristimo za skupno oblikovanje razrednih pravil in se pogovorimo, zakaj so

potrebna.

Vsak otrok si izbere eno od pravil in nariše piktogram. Piktograme predstavijo sošolcem in

se o njih pogovarjajo. Obesimo jih na ustrezno mesto v razredu.

DZ 1, str. 19

Ogledamo si sličice otrok in odraslih v različnih situacijah. Otroci ob njih pripovedujejo in

se pogovarjajo. Pobarvajo le tiste sličice, kjer otroci ravnajo pravilno in upoštevajo pravila.

Po končanem delu pregledamo nalogo.

IV. dejavnost

Navodila

Pozovemo učence, da pripravijo črn ali temnejši flomaster in risalni list.

Na tabli ali projekciji pripravimo nekaj značilnih risb, ki si jih bomo pozneje ogledali.


32

Posedemo se na tla v krog.

Pred učence poloţimo vrv – »črto«. Z vrvjo sestavljamo različne »črte«, posamezni učenci

jih opisujejo.

Uporabimo tudi »pike« (npr. majhni plodovi, kocke, kroglice, plastična jajčka…)

Pogovorimo se o razliki med piko in črto.

Opazujemo motiv na umetniški risbi in ga opišemo.

Na risbi si ogledamo tudi črte in pike. Poiščemo zglede črt v učilnici, zunaj …

Likovna naloga

Risali bomo z uporabo pike in črte.

Slikovito predstavimo likovni motiv. Nekaj idej: naša šola (če imamo moţnost, gremo ven

in rišemo po opazovanju), moja učiteljica, knjiţničarka, kuharica, hišnik …


Učenci rišejo. Pri tem so pozorni tudi na številne podrobnosti, ki jih izrazijo z različnimi

črtami in pikami. Posamezne dele risbe lahko tudi črno pobarvajo. Individualno spodbujamo

posamezne učence.

Vrednotenje

Dokončane risbe razstavimo in si jih skupaj ogledamo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih črt, pik, oblikovnih rešitev.

Učenci pripovedujejo o svojih risbah.

Opazimo in spodbudno komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.

Pregled realizacije


URA

SPO Kaj je prav in kaj narobe 6.

SLJ Orientacija na telesu – poslušanje navodil 11.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje: Črta in pika 3., 4.

GVZ

33

LEVA, DESNA

(Ksenija Šoster Olmer)

TO JE MOJA DESNA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

SEŢE DO NEBA.

(Dvignemo roko.)

TO JE MOJA LEVA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

DOTAKNE SE SRCA.

(Dlan poloţimo na srce.)

DESNA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

LEVA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

OKROG, OKROG, OKROG!

(Kroţimo v zapestju z obema rokama.)

LEVA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

DESNA ROKA,

(Pokaţemo dlan.)

POK, POK, POK!

(Ploskamo.)

34

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 10.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

MAT: Pravilno uporabljajo izraza dolgo-kratko. Natančno opazujejo in poimenujejo dolţino

predmetov.

SLJ, GVZ: Naučijo se pesem. Pesem doţiveto zapojejo. Oblikujejo lastne glasbene zamisli za

spremljavo z lastnimi glasbili. Petje spremljajo z lastnimi glasbili in Orffovimi

ritmičnimi glasbili. Likovno izrazijo glasbeno vsebino pesmi.

ŠVZ: Spoznajo razne oblike hoje. Navajajo se na pravilno drţo telesa. Razvijajo dobre

medsebojne odnose.

SLJ: Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

U/6, 7, predmeti

različnih dolţin

GVZ

B/49, notni zapis

pesmi Tri luţe,

Orffova glasbila

ŠVZ

tamburin, rutke,

obroči, zbirka vaj

in gimnastičnih vaj

SLJ

DZ 1/22, sličice

piktogramov iz

priloge v DZ

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Neslišni pozdrav

Učiteljica pogleda v oči učencu, ki sedi ob njej, prime njegovo levo roko in jo rahlo stisne.

Učenec z glavo nakaţe, da je prejel pozdrav in se obrne k sošolcu, ki sedi ob njem. Pošlje

pozdrav, kot ga je pokazala učiteljica. Pozdravljanje se zaključi, ko pride pozdrav naokrog

do učiteljice.

II. dejavnost

Učence povabimo k poslušanju pripovedi.

Miha in Maja sta obiskala babico in dedka. Skupaj so odšli na travnik. Zgoraj na nebu je sijalo

sonce. Ko so pogledali navzgor, so videli padalca. Maja je na svoji levi strani zagledala

jablano in na njej rdeče jabolko. Miha je z desno roko pokazal modrega metulja. Kaj mislite,

kaj pa je bilo spodaj, pod njihovimi nogami? (trava)

Orientacija na listu

- Na tablo prilepimo bel list.

Učenci se postavijo v vrsto pred tablo tako, da gledajo naravnost na tablo in list.

Postavljamo vprašanja iz pripovedi: Kje je sonce? Kje je trava? Kje je jabolko? Kje je

35

metulj?

Učenci odgovorijo na posamezno vprašanje in pokaţejo z roko, kje na listu (tabli) je mesto

soncu, travi, jabolku, metulju.

Na list narišemo:

ZGORAJ – sonce

SPODAJ – travo

LEVO – jabolko

DESNO – metulj

- List poloţimo pred učence na tla. Pokaţemo predmete, narisane na listu. Učenci povedo,

kje se nahaja imenovani predmet/rastlina: sonce je zgoraj na listu, trava je spodaj na listu,

jabolko je na levi strani lista, metulj je na desni strani lista.

- Učencem pokaţemo sličice piktogramov iz priloge v DZ 1.

Ogledajo si piktograme in povedo, kaj pomenijo.

DZ 1, str. 22

- Ogledajo si sličice in povedo, kje so narisani: deklica, padalec, drevo, deček.

Pokaţejo piktograme v svojih DZ in povedo, kaj pomenijo.

III. dejavnost

Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolţin, npr.: dolg in kratek pas, dolgo

in kratko ravnilo ...

Predmete opazujejo in ugotavljajo, v čem se razlikujejo.

Delo v parih. Prvi v paru pove navodilo, npr.: Postavi dolgo ravnilo na mizo.

Drugi navodilo izpolni. Nato vlogi zamenjata.

Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili pred učence.


Zgornja slika


Povedo, kateri otroci imajo kratke in kateri dolge lase; kateri dolge in kateri kratke hlače.

S prstom pokaţejo posamezne otroke.


Učenci si ogledajo dvojčka Sebastjana in Ţana in ju opišejo.

Preberemo navodilo.

Ugotovijo, v čem sta si podobna, v čem se razlikujeta.

V zvezek narišejo dolg predmet in zraven kratek predmet (izbirajo med predmeti, ki smo

jih uporabili na začetku dejavnosti).


IV. dejavnost

Igra: Lov v parih – glej zbirko iger

Gimnastične vaje – glej zbirko vaj

Različne oblike hoje

- naravna hoja

Učenci se razporedijo po prostoru. Udarjamo na tamburin, učenci hodijo po ritmu (drţijo se

zravnano, trebuh noter, gibi rok so naravni, stopajo peta-prsti).

- dolgi/kratki koraki

Maja in Miha iz današnje zgodbe sta tekala po travniku. Delala sta kratke in dolge korake.

Posnemajo njune korake.

- hoja po ritmu

Udarjamo na tamburin. Učenci hodijo po ritmu in zraven ploskajo. Pri tem pazijo, da se v

koga ne zaletijo. Na glasen udarec na tamburin zamenjajo smer hoje.

36

- hitro/počasi, naprej/nazaj

Na ukaz hodijo učenci hitro, počasi, naprej in nazaj.

- hoja z odročenjem

Učenci hodijo in pri tem kroţijo z rokama. Najprej delajo velike kroge, nato pa vedno

manjše, in obratno.

- z visokim dvigovanjem kolen

Pri hoji čim više dvigajo kolena.

- po prstih in petah

Hodijo samo po prstih, hodijo samo po petah.

- hoja vstran s kriţanjem nog

Hodijo vstran, pri tem kriţajo nogi.

- prsti obrnjeni noter/ven

Hodijo s stopali obrnjenimi navznoter, hodijo s stopali obrnjenimi navzven.

- hoja v krogu, spirali, osmici

Hodijo v krogu, v spirali (delajo vedno večje kroge), v osmici.

- hoja v koloni

Naredimo dolgo kolono - vlak. Naredimo kratke kolone.

- ţivalska hoja

Znaš hoditi kot pajek, gorila, pingvin? Izmisli si lasten način hoje.

Igra: Potovanje – glej zbirko iger

IV. dejavnost

Uvodna motivacija

lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/ali znamo vsi peti?

lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/se bojiš petja?

Vodimo pogovor o deţevnih dneh.

Deţuje, deţuje, deţuje …

Kako je, kadar neprenehoma deţuje? Kakšne so takrat ulice? Kaj se zgodi z rekami?

Kaj v deţevnih dneh počnejo ptičke? Kaj pa medved, srna, lisica in druge ţivali? Kaj

počnete vi, ko deţuje?

Berilo, str. 49

Preberemo pesem.

Vodimo pogovor o vsebini pesmi; o vremenu, junakih v luţah, kako se oglašajo…

Učence naučimo besedilo pesmi.

Učenje pesmi po metodi odmeva

Doţiveto zapojemo pesem.

Zapojemo krajše glasbene fraze. Učenci ponavljajo.

Na koncu doţiveto zapojemo pesem v celoti.

Dodajanje gibov

Učenci predlagajo in se dogovorijo, kako bodo izvajali gibe-zvoke lastnih glasbil ob petju:

- za ţabico pri verzu »v prvi luţi ţabica«

- za račko pri verzu »v drugi luţi račkica«.

- pri verzu »v tretji luţi sem pa jaz« bo vsak učenec izvajal svoj gib oz. zvok.

Zapojejo najprej krajše dele, nato ponovno pesem v celoti z gibi.

Igranje na Orffova glasbila

Dva učenca (učitelj ju izbere z izštevanko) izbereta glasbili, s katerima bosta predstavila

ţabico (npr. strgalo) in račko (npr. ropotuljo), ostali učenci dobijo druga glasbila, ki jih bodo

uporabili pri »tretji luţi«.

Petje spremljajo z igranjem na Orffova glasbila. Glasbila igrajo ritem besedila:

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/e9f766bf-44d5-4d63-9a59-9f2600d92cbf

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/763f16f5-c7c6-406d-938a-9f2600da0333

37

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Levo in desno, zgoraj in spodaj – orientacija na listu 12.

MAT Dolgo in kratko 8.

ŠVZ Vrste hoje 6.

LVZ

GVZ Pesem: Tri luţe 4.

»v prvi luţi ţabica« - strgalo,

»v drugi luţi račkica« - ropotulja,

»v tretji luţi sem pa jaz« - vsa glasbila.

Likovno izražanje

Učenci narišejo tri luţe. V prvo narišejo ţabico in glasbilo, s katerim so jo predstavili, v

drugo luţo narišejo račko in glasbilo, s katero so jo predstavili, v tretjo pa vsak učenec

nariše sebe in glasbilo, na katero je igral.

38

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 11.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

MAT: Pravilno uporabljajo izraza dogo - kratko. Opazujejo in poimenujejo dolţino predmetov.

Obnovijo problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi

didaktičnimi ponazorili. Prikaţejo odnos med elementi s puščičnim prikazom

ŠVZ: Razvijajo hitrost in eksplozivnost. Pridobivajo vzdrţljivost.

SLJ: Razvijajo sposobnost razumevanja motivov za ravnanje knjiţevnih oseb. Pripovedujejo o

knjiţevnem dogajanju. Poustvarjajo umetnostno besedilo.







Učni pripomočki,

sredstva

MAT

DZ 1/23, predmeti

različnih dolţin, dva

obroča različnih barv,

listi A4

ŠVZ

rutka, papirnata

paličica, zbirka iger

in gimnastičnih vaj

SLJ B/20,21, knjiga

Ţabji kralj

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Kaj bi bil, če bi bil ...

Učencem povemo, da bodo predstavili, kaj bi bili, če bi bili, npr.: cvet, barva, ptica ...Npr.: Če

bi bil cvet, bi bil marjetica/vijolica/tulipan ...Če bi bil barva, bi bil modra/rdeča, zelena ...Če

bi bil ptica, bi bil labod/sinica/lastovica ...

Kaj bi bil, če bi bil pravljica? Če bi bil pravljica, bi bil princ/princesa/volk/kočija/čarobni

ključ ...

II. dejavnost

Motivacija

Preberemo prvo poved iz pravljice.

Povabimo učence naj povedo, kako si predstavljajo ţivljenje kraljičen, npr.: kako so bile

oblečene, kakšne so bile njihove sobe, kaj so jedle, kako in s čim so se igrale ...

Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Ţabji kralj.





39

Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Preberemo zadnjo poved v pravljici.

Interpretacija

Vodimo pogovor, vprašamo.

- Knjiţevne osebe

Kako je ţivela kraljična, ki smo jo srečali v pravljici?

S čim se je ţogala?

Kaj je imela na glavi? S kakšnega kroţnika je jedla? …

- Knjiţevno dogajanje

Berilo, str. 20, 21

- Kaj se je dogajalo nekega dne ob tolmunu?

Kaj je kraljična ponujala ţabi, če ji prinese iz tolmuna njeno zlato kroglo?

In kaj je zahtevala ţaba?

Ste v pravljici zasledil pravilo obljuba dela dolg? Pripovedujte, kaj je o tem mislila

kraljična? In kaj je mislil kralj?

- Spodbudimo učence k pripovedovanju pravljice.

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico.


- Pred mnogimi leti

(Za poglabljanje doţivetja uporabimo moţnost domišljijskega dopolnjevanja literarnega

sveta »In potem… ?«, in sicer »Kaj se je zgodilo pred tem?« Učenci si izmislijo

predzgodbo, ki pa ne more biti poljubna, ampak verjetnostno povezana z literarnim svetom,

ki smo ga spoznali.)

Vprašamo: Ste v pravljici spoznali kakšno čarovnico?

Naročimo, naj si izmislijo tisti del pravljice, ki se je zgodil pred mnogimi leti.

Pripovedujejo, kaj se je zgodilo.

- Čarovnik in čarovnica

Spodbudimo učence naj povedo, v katerih pravljicah in risankah nastopajo čarovniki ali

čarovnice. Povedo tudi, kaj sta čarala.

Vprašamo: Ali so čarovnice in čarovniki večkrat dobri ali jih je večina hudobnih?

III. dejavnost

Vodimo pogovor.

Se vam je zdela pravljica dolga ali kratka? Učenci svoje odgovore utemeljijo.

Rečemo: Torej niso dolgi ali kratki samo predmeti, dolge so lahko tudi pravljice. Kaj je še

lahko dolgo/kratko? (pesmi, melodije, sprehod ...)

Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih dolţin (npr. dog in kratek pas, dolgo in

kratko ravnilo,... ter dva barvna obroča npr. rdečega in modrega.)

Povemo navodilo: »V moder obroč razvrstite vse dolge predmete, v rdečega pa vse kratke .

Učence razdelimo v pare. Vsak otrok dobi list velikosti A4, ki je razdeljen na dve polovici.

Vsak otrok na levo stran nariše kratko barvico, nato liste zamenjata. Prvi otrok pove:

»Narisal sem kratko barvico, ti nariši dolgo barvico.« Nato vlogi zamenjata.

Pregledamo pravilnost izvedene vaje.

DZ 1, str. 23


Učenci poimenujejo predmete, pokaţejo predal z dolgim in predal s kratkim

ročajem.


40

IV. dejavnost

Igra: Dobra vila

Gimnastične vaje

Elementarni igri

- Lastovke se selijo

- Ujeti ptički

Igra: Jakec, kje si?

Opomba: Glej zbirko iger in gimnastičnih vaj.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Ţabji kralj 13., 14.

MAT Dolgo in kratko 9.

ŠVZ Igre v naravi 7.

LVZ

GVZ

41

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 12.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SPO: Poznajo ime šole, v katero hodijo. Poimenujejo prostore in delavce na šoli. V

šoli se orientirajo.

SLJ: Spoznavajo in usvajajo načela vljudnega pogovarjanja – prošnja, zahvala.

V igri vlog vadijo pogovarjanje z različnimi sogovorci.

MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, niţje. Opazujejo in

poimenujejo višino predmetov. Odkrivajo in ubesedijo kriterij po katerem so bili

elementi urejeni. Obnovijo problem s svojimi besedami.

GVZ: Analizirajo besedilo ljudske pesmi Lisička je prav zvita zver. Naučijo se pesem in

jo doţiveto zapojejo. Spoznajo značilnosti ljudske pesmi. Ustvarjalno izraţajo glasbena

doţivetja v likovni komunikaciji.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

DZ 1/24,

plakat z imenom in

znakom šole,

listki s kopiranim

znakom šole

MAT

U/7, DZ 1/25,

predmeti različnih

višin

SLJ

pripomočki za

slušno zaznavanje

zvokov

GVZ

notni zapis pesmi

Lisička je prav

zvita zver

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke, ki jih lahko slišijo v šoli. Prepoznati morajo

zvok in povedati izvor zvoka.

Naročimo, naj zaprejo oči in tiho poslušajo zvoke, ki prihajajo v naš razred od zunaj.

Povedo, kaj so slišali in kdo ali kaj je povzročilo zvok, npr.: ropot, ki prihaja s hodnika;

povzroča ga glas osebe; povzroča ga … itd.

Izvajamo zvoke v razredu, npr.: odpremo pipo, učenci povedo, da so slišali šumenje vode;

povzročitelj (izvor) zvoka je voda itd. (izvajamo zvoke s presipavanjem zrnja, zdroba, peska

… Topotamo z nogami, ploskamo …

II. dejavnost

Učencem povemo, da si bomo ogledali šolo.

Pred ogledom šole se pogovorimo, kako se bomo obnašali, na kaj bomo pozorni, kako bomo

ogovarjali ljudi, kako pozdravljali, kako se bomo predstavili, kako bomo izrekali zahvalo in

prošnjo.

Učenci povedo, katere prostore ţe poznajo, kdo tam dela ter česa še ne poznajo in kaj bi še

42

ţeleli spoznati. Dogovorimo se, kaj bomo opazovali, kaj poslušali in kaj vprašali.

Pozorni smo na besede, ki jih bomo uporabljali za orientacijo po šoli – nadstropje,

levo/desno, spredaj/zadaj.

Skupaj si ogledamo šolske prostore. Prostore poimenujemo in si v njih ogledamo predmete

in opremo. Otroci ugotavljajo, kdo uporablja te predmete in zakaj so v prostoru.

V posameznih prostorih se pogovarjamo o osnovnih šolskih pravilih.

Ob ogledu prostorov otroci prihajajo v stik z delavci šole. Delavce poimenujejo. Prosijo jih,

naj jim povedo, kaj delajo. Vljudno se zahvalijo.

Delo v razredu, po ogledu šole

Učenci povedo, v katero šolo hodijo, kako se šola imenuje.

Pripravimo plakat z znakom šole in njenim imenom. Ob plakatu se pogovorimo o imenu šole

ter o simbolih in barvah znaka šole.

Manjše kopije na listih učenci pobarvajo, izreţejo in prilepijo v zvezek.

Povedo v katerih prostorih smo bili, kaj smo tam videli, katere zvoke smo slišali in koga smo

srečali; koga bi prosili za pomoč, če bi npr. potrebovali krpo za brisanje tal, če bi nam

zmanjkalo selotejpa, če bi radi na steno pritrdili ţebelj za sliko…

Pozorni smo, da učenci uporabljajo izraze nadstropje, levo/desno, spredaj/zadaj.

DZ 1, str. 24

Učenci samostojno rešijo spodnjo nalogo, kjer poveţejo predmete in delavce na

šoli.

O rešitvah se pogovorimo.

III. dejavnost

Učence vzpodbudimo, naj povedo koga so med ogledom šole prosili in komu so se zahvalili.

Vodimo pogovor o prošnji, oziroma izhajamo iz pripovedi učencev.

- Kdaj prosimo? Za kaj prosimo? Koga prosimo? Kako izrečemo prošnjo (mami, bratcu,

učiteljici, policistu ...)?

- Kaj rečemo, ko nam očka nalije sok, za katerega smo ga prosili?

Povemo: Kadar ţelimo nekoga prositi, uporabljamo besedo prosim, zahvalimo se z besedo

hvala. Neznane, starejše osebe prosimo drugače kot znance, sorodnike, prijatelje (pazimo na

vikanje/tikanje in ogovore).

Učencem predstavimo temo/e za igro vlog. Povemo, da bomo odigrali prizore, kjer bomo

izrekali prošnjo in zahvalo. Pozornost usmerimo na delavce šole in osebe, ki jih učenci vsak

dan srečujejo

Opozorimo jih, da morajo biti pri tem vljudni.

Odigramo primer – Prosimo sošolca za barvico.


Skupine se pripravijo in odigrajo igro vlog.

O predstavitvah se pogovorimo.

IV. dejavnost

Učencem zastavimo problem in jih prosimo naj nam ga pomagajo rešiti.

Rečemo: Na vrtu imam visoko jablano. Ţelim odtrgati jabolko, pa ga ne doseţem. Kako naj si

pomagam?

Učenci rešujejo problem in predstavijo svoje rešitve. O rešitvah se pogovarjamo.

Igra: Visoko – nizko

Povemo, da se bomo igrali visoko/nizko. Kadar izrečemo besedo visoko, učenci stojijo, kadar

pa izrečemo besedo nizko, počepnejo.

Pred učence postavimo istovrstne predmete različnih višin (npr.visok in nizek stol ...)

Lahko tudi izrazito visokega in izrazito nizkega učenca.

43

V vrsto se postavi več učencev. Vprašamo: Kdo je višji od ______, kdo je niţji od_______,

kdo je najvišji, kdo je najniţji?

Učenci predmete (osebe) opazujejo in ugotavljajo v čem se razlikujejo (v višini).

Učence razdelimo v pare. Predstavimo, kaj bomo delali.

Povemo pravilo: Eden izmed učencev pove navodilo: »Sedi na visok stol.« Drugi navodilo

izpolni. Nato vlogi zamenjata. Izbiramo predmete, ki smo jih razporedili po učilnici.


Zgornja slika

Na sliki poiščejo visoko osebo in nizko osebo ter ju poimenujejo. Poiščejo visoko in nizko

drevo.

S prstkom pokaţejo visoko in nizko osebo ter visoko in nizko drevo.

Učenci pripravijo zvezke in pisala

Naročimo jim, naj naredijo črto. Na črto naj narišejo visoko lestev in zraven nizko lestev.

Preverimo pravilnost.

DZ 1, str. 25

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja nalog.

Podčrtajo visoko hišo, obkroţijo nizko drevo, podčrtajo nizek stol, pobarvajo najniţjo

smreko.


V. dejavnost

Uvodna motivacija

Učitelj ali nekdo izmed učencev doţiveto zapoje pesem Lisička je prav zvita zver.

Vodimo pogovor o vsebini pesmi. Učenci pripovedujejo o lisici, kakšna je, kaj počne…

Učenje pesmi Lisička je prav zvita zver po metodi odmeva

Učence naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz.

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Ljudska pesem

Vodimo pogovor o značilnostih ljudske pesmi, kako je nastala in se ohranila do danes.

Učenci pripovedujejo o pesmih, ki so jih v otroštvu peli njihovi starši in stari starši.

Likovno izražanje glasbene vsebine

Naročimo, naj ilustrirajo pesem Lisička je prav zvita - vsako kitico posebej.

Pregled realizacije


URA

SPO Naša šola

Šolski prostori in delavci v šoli

7.

SLJ Prošnja, zahvala - igra vlog 15.

MAT Visoko in nizko 10.

ŠVZ

LVZ

GVZ Ljudska pesem: Lisička je prav zvita zver 5.

44

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 13.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.

Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve

proti desni, od zgoraj navzdol.

SPO: Poznajo različne prostore in delavce na šoli. Znajo se orientirati na šoli.

MAT: Pravilno uporabljajo izraze visoko, nizko, višje, niţje. Pravilno uporabljajo izraze veliko,

majhno,večji, manjši. Pravilno uporabljajo izraze kratko, dolgo, krajši, daljši. Odkrivajo in

ubesedijo kriterij, po katerem so bili elementi urejeni. Uredijo elemente po različnih

kriterijih (od najdaljšega do najkrajšega, od največjega do najmanjšega).

ŠVZ: Ogledajo si telovadnico in poimenujejo njim znana orodja. Seznanijo se s primernimi

športnimi oblačili in obutvijo. Orientirajo sev telovadnici.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/11, DZ 1/24,

kartončki s

piktogrami

MAT

U/8, DZ 1/26,

knjige treh

velikosti, ravnila

treh dolţin

SLJ

DZ 1/27,

zdrob na pladnju,

različno velik

papir, goba,

različna pisala ,

znaki iz priloge

ŠVZ

4 stoţci, zbirka iger

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Učenci sedijo v klopeh. Povemo, da se bomo igrali, da morajo pozorno poslušati navodila in

opraviti nalogo.

Navodila za orientacijo na telesu:

- Dvignite levo roko.

- Vstanite in stojte na desni nogi.

- Levo roko poloţite na klop.

- Z desno roko primite desno uho.

- Desno roko podajte sošolcu.

- Z levo roko primite stol.

- Dvignite levo roko in pomahajte.

- …

II. dejavnost

Igra: Kje je kaj v razredu?

Učenci leţejo na hrbet, zaprejo oči in se umirijo.

45

Po navodilih učiteljice z levo/desno roko, levo/ desno nogo pokaţejo imenovane dele

učilnice (strop, okna, omara...).

Učbenik, SPO str. 11

Učenci poimenujejo prostore na slikah. Primerjajo jih s prostori na svoji šoli. Povedo, ali ima

njihova šola vse narisane prostore. Povedo, v čem so si prostori podobni in v čem se

razlikujejo?

Na kartončke narišemo preproste piktograme, učenci pripovedujejo, kateri šolski prostor

označujejo.

Pogovorimo se kako bi še lahko narisali piktogram za posamezen prostor.

Otroke razdelimo v manjše skupine. Vsaka skupina izţreba kartonček s piktogramom

prostora.

Navodilo skupini: Obiščite izbran šolski prostor. Zapomnite si, kaj ste videli na poti in kaj v

prostoru. Če koga srečate ga vljudno pozdravite.

Pogovorimo se o izvedenih nalogah in morebitnih teţavah.

DZ 1, str. 24

Zgornja naloga

Učenci narišejo piktograma za šolska prostora. Moţnih je več rešitev, saj učenci sami

določijo, kateri predmet bo predstavljal posamezen prostor.

Pogovorimo se o izvedenih nalogah.

Opomba: Delo v DZ in obiski šolskih prostorov se izvajajo istočasno – učenci se

izmenjujejo.

III. dejavnost

Učence vzpodbudimo, naj narišejo s svinčnikom na list, npr.: hišo/roţo/avto…

Opazujemo in preverjamo njihovo drţo telesa pri risanju, poloţaj lista in drţo pisala.

K mizici, na kateri imamo papir in svinčnik, vabimo manjše skupine učencev in jim

pokaţemo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala ter poloţaj lista/zvezka.

Učenci nas opazujejo. (Sedimo za mizo, skupina učencev stoji za nami.)

- Položaj lista

List poloţimo na mizo tako, da ga gledamo naravnost, ni nagnjen ne v levo in ne

v desno stran.

- Položaj glave in roke, ki ne piše

Glavo drţimo pokonci. Roko, s katero pišemo poloţimo na mizo, da bo še malo počivala.

Nasprotno roko dvignemo tako, da je komolec prislonjen na mizo, z dlanjo pa si pokrijemo

obraz. Glavo pustimo v tem poloţaju, roko pa poloţimo na spodnji del lista. Roka, ki ne

piše, drţi list, da se ta ne premika.

- Položaj trupa in nog

Stol pomaknemo k mizi tako, da še vedno udobno sedimo. Hrbet naslonimo na naslonjalo

stola. Boki so obrnjeni naprej. Stegna počivajo na sedalu stola, kolena pa so upognjena v

pravem kotu. Stopala so na tleh.

- Drža pisala in položaj roke, ki piše

Sproščeno primemo svinčnik s palcem in kazalcem, pribliţno dva prstka nad konico, in ga

naslonimo na sredinec. Svinčnik drţimo rahlo. Mezinec, zunanji rob dlani in del podlakti se

dotikajo lista oz. mize. S svinčnikom rišemo črte. Roko premikamo le v komolcu in rami.

Učencem naročimo, naj pripravijo papir in svinčnik.

Po navodilih vadijo pravilen poloţaj:

- lista pri pisanju;

- glave in roke, ki ne piše;

- sedenja pri pisanju;

- drţo pisala in poloţaj roke, ki piše.

46

Narišejo poljubno risbo.

Učence opazujemo pri delu, pozorni smo na pravilno drţo telesa in pisala. Opozarjamo jih

na nepravilnosti in jih spodbujamo k pravilni drţi telesa pri pisanju in pravilni drţi pisala.

Pogovarjamo se o pomenu pravilne drţe telesa pri pisanju in pravilni drţi pisala

DZ 1, str. 27

Ogledamo si slike in se ob njih pogovarjamo. Povemo, kaj delajo učenci.

Pogovarjamo se o pravilni/nepravilni drţi telesa, lista, pisal ... Pozorni smo na roko, ki piše –

leva/desna roka.

IV. dejavnost

Učencem rečemo: Pridite pred tablo in se posedite v polkrog. Miha, ti si prvi na levi strani

polkroga, Jasna pa je prva na desni strani polkroga.

Izberemo dva učenca, ki sta različno visoka. Enemu damo v desno roko veliko knjigo,

drugemu pa v levo roko, majhno knjigo. Eden naj ima kratke rokave, drugi dolge, eden

kratke lase, drugi dolge... Učenca sta s hrbti obrnjena proti sošolcem v polkrogu.

Učenci ugotavljajo v čem se razlikujeta. Ob vprašanjih utrdimo matematična znanja - barvo,

dolţino, velikost, višino in levo/desno.

Pred učence postavimo tri knjige različnih velikosti.

Naročimo, naj uredijo knjige po velikosti, od najmanjše do največje.

Postavimo tri različno dolga ravnila.

Naročimo, naj uredijo ravnila po dolţini, od najdaljšega do najkrajšega.

Učenci ugotavljajo, katero je najdaljše, katero najkrajše in katero srednje dolgo ravnilo.

DZ 1, str. 26 - lilibi/cirkus/velikostni odnosi/majhen,manjši,najmanjši

- lilibi/cirkus/velikostni odnosi/velik, večji, največji

- Preberemo navodilo za prvo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.

Največje jabolko pobarvajo z zeleno, srednje veliko z rumeno in najmanjše z rdečo barvo.


- Preberemo navodilo za drugo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.

Pobarvaj najkrajšo nogavico rumeno, srednje dolgo vijolično in najdalšo z modro barvo.


- Preberemo navodilo za tretjo nalogo in se pogovorimo o načinu reševanja.

Na najvišje drevo narišejo rdeča jabolka, na srednje visoko rumene hruške, na najniţje

modre slive.


V. dejavnost

Spoznajmo telovadnico

Ogledamo si prostore in se pogovorimo, zakaj in kako jih uporabljamo (telovadnica,

kabinet, sanitarije, garderoba…).

Ogledamo si in poimenujemo orodja v telovadnici (blazine, klopi, gred, švedska skrinja,

letvenik…)

Pogovorimo se, kakšna oblačila in obutev uporabljamo pri športni vzgoji.

Gibanje z nalogami v omejenem prostoru

- Označimo meje igrišča s stoţci ter razloţimo učencem, kje so meje igrišča.

Učenci hodijo v koloni za nami okrog igrišča oziroma označenega polja.

Učenci so znotraj polja, gibljejo se po navodilih, npr.:

- hodi, dotakni se roba igrišča s kolenom;

- teci do nasprotnega roba in se ga dotakni z obema rokama;

- hodi po vseh štirih po polju, na znak pojdi čim hitreje izven polja.

- Pri tej igri igralno polje večkrat zmanjšamo. Učenci se gibljejo znotraj polja in pazijo, da se

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/4af8485f-1cc5-44b3-b57c-9ef700e9448d

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/8ecacc7d-7f9b-4797-a275-9ef700e931c9

47

koga ne dotaknejo. Na ukaz “Ven!” igralno polje čim hitreje zapustijo, na klic “Noter!” se v

polje vrnejo.

- Učence razdelimo na prve in druge. Vsi drugi stojijo znotraj polja pri miru, prvi pa hodijo

okrog njih in pazijo, da se koga ne dotaknejo. Nato zamenjajo vlogi.

- Po dva učenca se drţita za roke. Par se mora čim hitreje gibati po navodilih:

- teče do črte (meje igrišča), ki jo pokaţemo, in se je dotakne;

- na ukaz “Stoj!” obstoji pri miru;

- na ukaz “Ven!” polje zapusti;

- na ukaz “Noter!” se vrne v polje. Pri tem pazijo, da se med seboj ne zaletavajo.

Igra: Mačka in miš – glej zbirko iger

POMEMBNO: Učencem naročimo, naj v šolo prinesejo škatle od čevljev. Razred potrebuje 6

enako velikih škatel za izdelavo hišice počutja. Vsak učenec potrebuje nekoliko večji plastični

pokrovček. Pripomočke bodo potrebovali pri likovni vzgoji.

Pregled realizacije


URA

SPO Naša šola

V šoli se orientiram

8.

SLJ Pišem - drţa telesa pri pisanju, drţa pisala 16.

MAT Reši, saj zmoreš

Urejam

11.

ŠVZ Spoznajmo telovadnico 8.

LVZ

GVZ

48

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 14.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SLJ: Razvijajo predopismenjevalne zmoţnosti. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.

Vadijo pravilno drţo telesa pri pisanju in pravilno drţo pisala. Vadijo smer pisanja od leve

proti desni, od zgoraj navzdol. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in številk. Narišejo

vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo.

SPO: Poznajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih (veselje, navdušenje, strah,

jeza,ţalost).

Vedo, da čustva vplivajo na vedenje. Spoznajo ustrezna ravnanja pri doţivljanju raznih

čustev in jih uporabljajo v konkretnih situacijah (igra vlog). Prepoznajo različne vrste

nasilja (besedno, psihično, fizično) in vedo, kam se obrniti po pomoč.

LVZ: Opazujejo prostor – učilnico in izraţajo poloţaje posameznih delov prostora in predmetov

v njem. Ugotovijo pomen barv v prostorih. Ob izraţanju lastnih idej oblikujejo hišico

počutja. Navajajo se na sodelovanje v skupini. Razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/10, 13, sličice -

situacije za različna

razpoloţenja

LVZ

DZ 1/78, škatle od

čevljev - vsaj 6

kom., tempera

barve ali kolaţ

papir, lepilo, škarje

in priloga v večji

plastični pokrovčki

SLJ

DZ 1/28, goba,

pisala, pladenj,

koruzni zdrob,

palčka, zrnje,

posodice

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih

po lastni presoji, npr.:

- Umivamo si roke.

- Z vsakega prsta snamemo prstan.

- Prebiramo zrnje (Vsak učenec dobi posodico v kateri je namešano različno zrnje, npr.: koruza,

pšenica, fiţol ...). Naročimo jim, naj zrnje preberejo tako, da bo vsako zrnje na svojem

kupčku. Prebiramo tako, da rabimo palec in kazalec in z njima vsako zrnje posebej ločujemo

na kupčke.

49

II. dejavnost

Učencem povemo, da bomo risali vodoravne črte od leve proti desni.

- Risanje z mokro gobo

Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »vrvi za perilo, ograjo...«.

Rišemo z eno potezo v dolţini roke, od leve proti desni strani.

Ogledamo si izdelke. Povemo, da smo risali vodoravne črte.

- Vlečenje vodoravne črte po zraku z iztegnjeno roko

Učencem naročimo, da bomo stoje z iztegnjeno roko vlekli vodoravne črte po zraku. Črte

vlečemo od leve proti desni strani, v dolţini roke. Vajo večkrat ponovimo. Lahko jo

izvedemo tudi miţe.

- Risanje vodoravne črte s kredo na tablo

Učencem pokaţemo pravilno drţo krede.

S kredo rišemo vodoravne črte na tablo. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti desni strani.

Nizamo jih eno pod drugo. Ugotovimo, katera črta je najbolj ravna.

- Risanje vodoravne črte na večji papir

Pri risanju uporabljajo mehka pisala – flomastre, voščenke ...

- Risanje vodoravne črte v koruzni zdrob

Opomba: Pladnje opremimo z znaki (iz priloge v DZ) za levo/desno, zgoraj/spodaj tako, da jih

nalepimo na ustrezno mesto na pladnju – levo jabolko, desno metulja, zgoraj sonce, spodaj

travo.

Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom.

Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo.

S palčko/prstom rišemo vodoravne črte z eno potezo od leve proti desni in od zgoraj navzdol.

DZ 1, str 28

Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo.

Prevlečejo vodoravne črte od leve proti desni.

Preverimo opravljeno nalogo.

Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in

zakaj.

III. dejavnost

Učence povabimo, naj se postavijo v pare.

Igra: Ogledalo

Učenca se obrneta drug proti drugemu. Eden od njiju izvaja različne gibe, drugi ga poskuša

kar najhitreje in natančno posnemati, kot da je njegova slika v ogledalu. Vlogi zamenjata.

Učenca, ki se gleda v ogledalu, spodbujamo k izraţanju različnih razpoloţenj.

Pogovarjamo se o tem, kako prepoznamo, da je nekdo vesel, ţalosten, prestrašen ...


Ogledamo si fotografije in preberemo zapise, zakaj se otroci na fotografijah tako počutijo.

Spodbujamo jih, da povedo:

- Ali lahko ţe po obrazu prepoznamo, kako se kdo počuti?

- Kaj mislijo, kako hodi otrok, katerega fotografijo opazujemo. (Hojo izvedejo.)

- Kako ta otrok govori?

- Kdaj se oni tako počutijo?

Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi sličico otroka v različnih situacijah.

Pogovorijo se, kako se počuti otrok na sliki, prikaţejo z mimiko obraza in telesa ter narišejo

njegov obraz z znakom - facko. Skupine predstavijo svoje delo.

Preberemo oblačke pri Binetu in Lili.

Pogovarjamo se o laţi in resnici.

Vzpodbudimo učence, naj predstavijo svoje ţivljenjske izkušnje.

50

Učbenik SPO, str. 13.

Z učenci si ogledamo slikovno gradivo za Naš mali projekt. Predstavimo jim sobe v hišici in

se o njih pogovorimo.

Vzpodbudimo jih, naj povedo, kako bi se počutili v veseli sobi, ţalostni sobi, jezni sobi

prestrašeni sobi ...

Povemo, da bomo izdelali Hišico počutja in figurice, ki bodo v njej stanovale.

III. dejavnost

Navodila: Organiziramo prostor za delo šestih skupin (lahko tudi več, presodimo sami).

Oblikujemo skupine. Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravijo

Tempera barve, debelejše čopiče, palete.


Ogledujemo si našo učilnico.

Ponovimo pojme zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj …

Oglejmo si barve v učilnici; poimenujmo barve sten, vrat, oken, omar, predalov …

Pogovorimo se o barvah. Kaj barve izraţajo? Katere se nam zdijo vesele, katere umirjene,

ţalostne, hladne, tople …

Likovna naloga

Napovemo, da bomo izdelali bomo hišico počutja.

Predstavimo namen in postopek izdelave hišice počutja.

Vsaki skupini ponudimo, da si izbere enega izmed listkov, na katerem je napisano določeno

počutje.

Skupinsko delo učencev

Učenci v posamezni skupini se dogovorijo, s katerimi barvami in oblikami bodo izrazili

določeno počutje.

Z njimi pobarvajo (ali oblepijo) svoje škatle – prostore hišice počutja.

Škatle sestavimo v celoto, naredimo streho …


Iz papirja izdelajo svojo figurico in jo prilepijo na plastičen pokrovček. Ali pa uporabijo

figurico iz priloge v DZ, str. 78, jo pobarvajo, izreţejo in nalepijo na plastični pokrovček.

Figurico opremijo s svojim imenom.

Vrednotenje

Ko je hišica dokončana, si jo ogledamo.

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih prostorov (škatel). Učenci pripovedujejo o

barvah, ki so jih uporabili za posamezen prostor ter o počutju, ki ga ta barva izraţa.

Opazimo in komentiramo dobre posebnosti čisto vsakega izdelka.

Na koncu postavijo učenci svoje figurice v izbrane prostore hišice – glede na svoje počutje.

Pregled realizacije


URA

SPO Kako se počutim?

Naš mali projekt: Naša hišica počutja

9.

SLJ Vodoravna črta - predopismenjevalne vaje 17.

MAT

ŠVZ

LVZ Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru – Izdelava hišice

počutja

5., 6.

GVZ

51

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 15.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji

SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer

pisanja od leve proti desni, drţo telesa pri pisanju, drţo in uporabo različnih pisal ter

poloţaj lista/zvezka. Narišejo vodoravne črte in jih pravilno poimenujejo.

MAT: Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu

poloţajev pravilno izraţajo. Znajo po sliki odčitati prikazano lego (znotraj, zunaj, na

robu). Znajo narisati predmet v zahtevani legi (znotraj, zunaj, na robu). Obnovijo

problem s svojimi besedami. Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi

ponazorili.

ŠVZ: Razvijajo koordinacijo celega telesa. Razvijajo hitrost in hitro odzivnost. Navajajo se na

poslušanje navodil.

GVZ: Poslušajo in doţivljajo posnetek švedske ljudske pesmi Ko si srečen. Prepoznajo in

razlikujejo zvoke lastnih glasbil. Izvajajo gibe (zvokov lastnih glasbil). Usvajajo

švedsko ljudsko pesem Ko si srečen. Doţiveto pojejo pesem ob spremljavi gibov (zvokov

lastnih glasbil).







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

DZ 1/29, pladnji,

zdrob, papir, škarje,

mehka pisala

MAT

U/9, DZ 1/30,

obroči, različni

predmeti

ŠVZ

tamburin, obroči,

zbirka iger

GVZ

zgoščenka -Glasba

1, notni zapis

pesmi Ko si srečen

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke. Izbiramo jih

po lastni presoji, npr.:

- Z vsakega prsta snamemo prstan.

- Reţemo s škarjami.

- Trgamo, pregibamo papir.

- Navijamo volno v klopčič.

- Igramo klavir, flavto, violino, kitaro …

52

II. dejavnost

Učenci zasedejo svoje prostore v klopi. Povemo, da bomo vlekli nevidne vodoravne črte s

pisalom nad papirjem.

Pisalo (barvico, svinčnik) drţimo v roki, kakor da bi pisali, in sicer tako, da se konica pisala

ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja. Črte vlečemo z eno potezo od leve proti

desni strani. Vajo večkrat ponovimo.

Črte rišejo po zraku od leve proti desni.

Črte rišejo s prstom sošolcu po hrbtu od leve proti desni.

Črte rišejo s prstom po klopi.

DZ 1, str 29.

Ogledamo si nalogo, preberemo piktogram in navodilo.

Ogledamo si smer pisanja vodoravne črte od leve proti desni strani.

Naročimo, naj prevlečejo nevidne vodoravne črte s pisalom nad črtami.

Učenci prevlečejo vodoravne črte s svinčnikom ali barvico..


Učence vzpodbudimo, naj nam povedo, kako so se počutili pri delu, kaj jim je bilo všeč in

zakaj. Naročimo jim, naj postavijo svojo figurico v sobo, ki ustreza njihovemu počutju.

III. dejavnost

Učence navdušimo za igro.

Igra: Mačka in miš (glej zbirko iger)

Predstavimo jim igro in pravila igranja.

Dogovorimo se, da se igra prekine, ko učitelj zaploska. Takrat vsi ostanejo na svojih

mestih in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja, npr.: Kje je muca? Kje je miš? (Od otrok

terjamo natančne odgovore, npr.: Muca je znotraj kroga. Miš je zunaj kroga.)

Učenci sedejo v krog.

Vzamemo obroč in polagamo določen predmet (npr. peresnico) znotraj, zunaj, na rob obroča.

Povedo, kje je predmet.

V parih vzamejo po en obroč in določen predmet ter drug drugemu dajejo navodila za

postavitev predmeta. Vedno povedo, kje se nahaja predmet.


Zgornja slika

Učenci si ogledajo sliko in ugotavljajo, kje so posamezni otroci, npr.: Deklica z rdečim

balonom je na robu peskovnika. Deček z rdečo črtasto majico je znotraj peskovnika. Deček z

rumenim balonom je zunaj peskovnika.

Pripravimo kartončke, na katerih so narisani piktogrami, ki označujejo: znotraj, zunaj, na

robu. Razloţimo piktograme .

Učenci ponovno pripravijo obroče in predmete, ki jih bodo polagali.

Dvigujemo kartončke, otroci pa glede na piktogram polagajo predmet znotraj, zunaj, na rob

obroča. Vedno povedo, kje se nahaja njihov predmet.

Po opravljeni dejavnosti opišejo poloţaj predmeta.


Spodnja slika

Učenci si ponovno ogledajo problemsko situacijo.

Ustno opredelijo poloţaj otrok na sliki.

Pozorni so na piktograme znotraj, zunaj, na robu.

DZ 1, str. 30

Prva naloga


Učenci v okenca vrišejo piktograme znotraj, zunaj, na robu, ki bodo ponazarjali,

53

kje je klovn.


Druga naloga


Učenci v sličico prerišejo sličico na ustrezno mesto, glede na piktogram.


IV. dejavnost

Igra: Kdo se boji črnega moţa – glej zbirko iger

Gimnastične vaje

Igramo gimnastične vaje z obroči. Povemo navodila: Stopi znotraj, zunaj, na rob obroča.

Hoja z nalogami

- Učenci hodijo prosto po prostoru, na znak (udarec na tamburin) menjajo način hoje (prsti,

peta, zunanji, notranji del stopala, veliki, majhni koraki, prsti obrnjeni ven, noter…). Na

koncu pokaţejo še pravilen način hoje.

- Učenci hodijo v različne smeri (naprej, nazaj, bočno, diagonalno). Na en udarec zamenjajo

smer, na dva obstanejo pri miru.

- Učenci hodijo naprej, na znak prehajajo iz visokega poloţaja v nizkega in obratno. Poskusijo

hoditi nazaj v nizkem poloţaju, bočno v visokem, diagonalno v srednjem…

Počasi hodijo, nato postopno pospešijo v hitro hojo in obratno.

- Hodijo na različne načine: kot vojak na paradi, s trdim kolenom, da se drţijo za gleţnje,

šepajo…

Igra: Kdo bo prej? – glej zbirko iger

Igra: Ubogi črni muc – glej zbirko iger

V. dejavnost

Uvodna motivacija

Učence spomnimo na prejšnji dan. Povedo naj, kaj so izdelali pri likovnem pouku (hišico

počutje). Pripovedujejo naj, kako so se počutili, v kateri sobi ima kdo figurico in zakaj jo je

tja postavil. Pozornost usmerimo na srečno sobo. Učence spodbudimo, naj povedo, kaj

se dogaja v srečni sobi.

Povemo, da poznamo pesem o sreči in da se jo bomo danes naučili.

Poslušanje posnetka švedske ljudske pesmi Ko si srečen

Pred poslušanjem učence opozorimo na zvoke gibov, ki jih ţe poznajo. Povemo, da jih bodo

slišali in morali prepoznati kateri so.

Analiza posnetka

Učenci poleg petja prepoznajo ploskanje, tleskanje, topotanje, udarjanje z nogo in

vzklikanje.

Naučijo se, da tako zvenijo različni gibi s katerimi igramo na naše telo – to so zvoki lastnih

glasbil.

Primerjajo zvoke med seboj po glasnosti (tihi, glasni) in jakosti (mehki, neţni, grobi,

močni,…).

Učence povabimo v krog. V krogu stoje igrajo na svoje telo-gibe. Vsak gib izvajajo po 4-krat

učitelj šteje. Ko učitelj zamenja način igranja-gib, zamenjajo način igranja tudi učenci.

Ko si srečen - pogovor o pesmi

Učitelj učencem doţiveto zapoje pesem z izvajanjem gibov. Nato vodi pogovor o vsebini

pesmi.

Učenci se vključujejo v pogovor, povedo, kdaj so oni srečni in kaj takrat naredijo.

Ko si srečen - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Učenci ponavljajo za njim.

54

Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti.

Pri ponovnem petju se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje eno kitico od

prve do pete, zadnjo pa vsi skupaj.

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Vodoravna črta – predopismenjevalne vaje 18.

MAT Kje je? (znotraj, zunaj, na robu) 12.

ŠVZ Hoja in tek 9.

LVZ

GVZ Pesem: Ko si srečen 6.

55

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 16.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Prepoznajo pravljične predmete in čudeţe. Razvijajo sposobnost razumevanja motivov

za ravnanje knjiţevnih oseb. Ločijo »dobre« in »slabe« knjiţevne osebe. Narišejo za

pravljico značilen srečen konec.


poloţajev pravilno izraţajo. Poznajo piktograme za nad in pod. Piktograme berejo in jih

znajo uporabiti.

ŠVZ: Hodijo in tečejo v koloni. Izvajajo vaje za pravilno telesno drţo. Pridobivajo vzdrţljivost.

Razvijajo spretnost in koordinacijo celega telesa.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

B/38, 39, knjiga

Sneguljčica

MAT

U/10, DZ 1/31,

ţoga, različni

šolski predmeti,

piktogrami na

kartončkih

ŠVZ

blazine, zbirka iger

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Motivacija

Rečemo: Zrcalce, zrcalce na steni, povej,

katera v deželi najlepša je vsej!

Učenci pripovedujejo o čudeţnem zrcalcu. Pomagamo jim s vprašanji: Je to navadno

zrcalce? Kaj vse je mogoče videti v čudeţnem zrcalcu?

Najava besedila: Spoznali bomo pravljico z naslovom Sneguljčica.





Čustveni odmor


Izjava po čustvenem odmoru: Sneguljčica in kraljevič pa sta še dolgo in

srečno ţivela.

56

Interpretacija

Vodimo pogovor.

Berilo, str. 38, 39

- Knjiţevne osebe

Pozovemo učence, naj naštejejo knjiţevne osebe in povedo, kakšne so bile in kakšno je bilo

njihovo ravnanje. Opredelijo norme ravnanja za »dobro« in »slabo« osebo.

Spodbudimo učence, naj v dvojicah z gibi prikazujejo, kako se je mačeha ogledovala v

zrcalu - izrazijo vaţnost, nečimrnost.

- Čudeţni predmeti, čudeţi; motivi za ravnanje knjiţevnih oseb

Naštejejo, kaj vse je mačeha začarala v pravljici.

Naštejejo predmete, ki jih je uporabila, da bi uničila Sneguljčico.

Pripovedujejo, kaj je bilo s pasom, z glavnikom in jabolkom.

Povedo, zakaj palčki Sneguljčice niso pokopali.

Branje pravljice

Še enkrat preberemo pravljico. Učenci poslušajo in doţivljajo besedilo.


Risanje: Srečen konec

Povemo: Vsaka pravljica se srečno konča. Tudi ta o Sneguljčici.

Spodbudimo učence, naj narišejo srečen konec.

Predstavijo svoje delo.

II. dejavnost

Učence povabimo v krog in jim naročimo, naj sedejo.

V roke vzamemo ţogo, dvignemo jo nad glavo.

Učence pozovemo, da povedo, kje se nahaja ţoga (nad glavo).

Ţogo poloţimo pod mizo.

Učence ponovno pozovemo, da povedo, kje se nahaja ţoga (pod mizo).

Oba poloţaja predmetov večkrat ponovimo z različnimi predmeti.

Učenci se razporedijo v pare, si izberejo vsak določen predmet in ga postavljajo nad oz. pod

(določimo npr. mizo, stol...). Vedno povedo, kje se predmet nahaja.

Pripravimo kartončke, na katerih sta narisana piktograma nad, pod. Razloţimo piktograme.

Učenci se postavijo ob svoje mizice ter pripravijo izbran predmet (npr. svinčnik, radirko...)

Dvigujemo kartončke, učenci pa glede na piktogram dvignejo oz. spustijo predmet nad oz.

pod mizo .

Po opravljeni dejavnosti besedno opišejo poloţaj predmeta.


Zgornja slika - levo

Učenci si ogledajo sliko. Povedo, kaj piktograma pomenita (nad, pod).

Ugotavljajo, kje so posamezne ţivali oz. osebe, npr.: Ptica, ki leti, je nad toboganom, psiček

je pod toboganom.

Zgornja slika - desno

Učenci si ogledajo problemsko situacijo.

Ustno opredelijo poloţaj modre in rdeče kocke (rdeča kocka je zgoraj, modra je spodaj).

DZ 1, str. 31

Prva naloga


Učenci pobarvajo ptička, letalo, metulja kot zahteva piktogram ob sliki.


Druga naloga


57

Učenci narišejo polţka, balon, oblak kot zahteva piktogram ob sliki.


Tretja naloga


Učenci narišejo v okence ob sliki ustrezen piktogram – nad/pod, glede na to, kje se nahaja

rdeči balon.


III. dejavnost

Hoja in tek v koloni z nalogami:

- 1 minuta teka,

- hoja,

- dihalne vaje,

- pol minute teka,

- hoja po prstih,

- pol minute teka,

- hoja po petah.

Učenci tečejo zmerno hitro, brez prehitevanja.

Gimnastične vaje ob zidu

Zibanje na blazinah

Potrebujemo toliko blazin, da ima vsak učenec dovolj prostora za izvajanje naslednjih vaj:

- učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba naprej in nazaj,

- učenec sedi, prime se za prste na nogah in se ziba levo in desno,

- učenec sedi, ziba se levo in desno, pri tem vso teţo upre na roke,

- učenec leţi na hrbtu, z nogami se dotakne blazine nad glavo, nato zaniha v sedeč poloţaj;

komu bo uspelo vstati brez pomoči rok?

- učenec leţi na hrbtu, kolena objame z rokami; ziba se v levo in desno, tako da se s koleni

dotakne blazine,

- učenec leţi na trebuhu, roki iztegne naprej in se guga naprej in nazaj,

- vsak učenec naj si izmisli svoj način zibanja,

- učenec leţi na hrbtu, pokrči kolena in se prime za gleţnje, sedaj se ziba toliko časa, dokler

mu ne uspe priti v poloţaj na kolenih (brez pomoči rok),

- učenec kleči, roki upre pred seboj ob tla, preko hrbta se pokotali v enak poloţaj; poskusijo

naj v obe smeri.

Igra: Psiček brez utice – glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Pravljica: Sneguljčica 19., 20.

MAT Kje je? Orientacja – nad, pod; zgoraj, spodaj 13.

ŠVZ Zibanje na blazinah 10.

LVZ

GVZ

58

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 17.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer

pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol, drţo telesa pri pisanju, drţo in uporabo

različnih pisal ter poloţaj lista/zvezka. Pravilno poimenujejo navpično črto.

SPO: Razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po enem kriteriju spremenljivk).

Urejajo po eni spremenljivki.

MAT:Opredelijo poloţaj predmeta glede na sebe oz. glede na druge predmete in se pri opisu

poloţajev pravilno izraţajo. Orientirajo se na sliki.

GVZ: Pozorno poslušajo posnetek slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov …

Prepoznavajo izvajalce. Spoznajo novo pesmico ter ritem melodije spremljajo z lastnimi

in otroškimi glasbili. Naučijo se in sproščeno zapojejo slovensko ljudsko pesem.







Učni pripomočki,

sredstva

SLJ

DZ 1/32, ţogice za

tenis, padalo

SPO

U/6,7, predmeti za

razvrščanje in

urejanje, košara z

igračami in

šolskimi

potrebščinami

MAT

U/10 GVZ

A. pesek: Glasba 1,

(priročnik in CD),

notni zapis pesmi

Abraham ma sedem

sinov

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Vaja s teniško ţogico

Učencem razdelimo teniške ţogice. Učenci jih primejo v roke, jih otipajo, poimenujejo, povedo

kako se imenuje šport pri katerem rabimo ţogico ...

Navodilo:

Ţogico boste spustili na tla in jo ujeli. Pazite, da jo boste spustili tako, da se bo odbila od tal

in jo boste ponovno ujeli. Vajo ponovimo večkrat.

Vaja s padalom

Vzamemo padalo (izdelamo ga iz papirja/polivinila – izreţemo krog, naveţemo 4 nitke in na

nitke naveţemo figurico iz kinderjajčka).

Stopimo na stol in padalo dvignemo visoko nad glavo. Učence vprašamo, kje je padalo

(zgoraj).

Nato padalo spustimo in vprašamo, kako je padalo potovalo do tal. Vajo nekajkrat ponovimo

59

(lahko jo tudi učenci).

Učence vzpodbudimo, da s prstom po zraku narišejo pot padala od zgoraj navzdol in povedo,

kaj so risali. Povemo, da smo risali navpično črto.

Učenci poiščejo navpične črte na predmetih v razredu.

II. dejavnost

Učence razdelimo v skupine. Predstavimo jim delo na posamezni postaji. Rišejo navpične

črte.

- Risanje z mokro gobo

Dogovorimo se, da bomo z mokro gobo na tablo narisali »navpično desko na vrtni ograji«.

Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z

vmesnimi razmaki.

- Risanje navpične črte s kredo na tablo

Učencem pokaţemo pravilno drţo krede.

S kredo rišemo navpične črte na tablo. Rišemo z eno potezo od zgoraj navzdol, od leve proti

desni strani. Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki. Ugotovimo, katera črta je

najbolj ravna.

- Risanje navpične črte v koruzni zdrob

Na pladenj stresemo koruzni zdrob tako, da je cela površina prekrita z zdrobom.

Demonstriramo risanje v zdrob. Črte zradiramo tako, da pladenj potresemo.

S palčko/prstom rišemo navpične črte. Rišemo od zgoraj navzdol, od leve proti desni strani.

Nizamo jih eno poleg druge z vmesnimi razmaki.

- Risanje navpične črte z voščeno barvico

Pokaţemo pravilno drţo voščene barvice.

Navpične črte rišemo z eno potezo od leve proti desni strani lista, od zgoraj navzdol.

Pozorni smo na razmak med črtami in da je poteza čim bolj ravna.

DZ 1, str 32

Učenci si ogledajo sliko in preberemo navodilo.

Ogledamo si smer pisanja navpične črte, od zgoraj navzdol.

Naročimo, da bomo najprej vlekli nevidne navpične črte s pisalom nad sliko. Tako

prevlečejo vse navpične črte na sliki. Pisalo (barvico, svinčnik) drţijo v roki, kakor da bi

pisali, in sicer tako, da se konica pisala ne dotika papirja, mezinec pa drsi po listu papirja.

Učenci z barvico ali svinčnikom prevlečejo navpične črte na sliki in v vrstah.


Povemo, da lahko navpično črto rišemo tudi od spodaj navzgor. Pišemo po s prstom klopi.

III. dejavnost

Ponovimo poimenovanje črt, ki smo jih ţe risali – navpično in vodoravno. Povemo, kako ji

rišemo – smer. Navpično črto rišemo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor; vodoravno pa

od leve proti desni strani. Ogledamo si znake za levo in desno, ki so na tabli.

Učenci se postavijo v vrsto ali vrste. Vsi so enako orientirani.

Učencem povemo, naj dobro poslušajo navodila in opravijo nalogo.

Navodila: dvigni desno/levo roko, primi svinčnik z desno/levo roko,

sezuj/obuj desni/levi copat, primi se za desni/levi uhelj, pokrij desno/levo oko, skači po

desni/levi nogi ...

Navodila lahko podajajo tudi učenci.

Igre lahko izpeljemo tudi kot tekmovalne igre na izpadanje.

V desno roko primemo npr. knjigo in se s hrbtom obrnemo proti otrokom. Povprašamo jih v

kateri roki imamo knjigo. Učenci premislijo in odgovorijo.

Nato se obrnemo proti učencem, knjigo še zmeraj drţimo v desni roki. Sedaj jim zastavimo

60

enako vprašanje »V kateri roki imam knjigo?«

Učenci premislijo in odgovorijo.

Stolčke postavimo v krog. Učenci sedejo vsak na svoj stolček.

Učenci ugotavljajo, kdo sedi na njihovi levi in kdo na njihovi desni strani.


Spodnja slika

Ogledamo si sliko

Ugotavljajo, kje sedita dedek in babica ter na kateri strani od dedka sedi babica, na kateri

strani od babice sedi dedek.

IV. dejavnost

Pred učence postavimo košaro v kateri so igrače in šolske potrebščine.

Učence prosimo, naj iz košare jemljejo posamezne predmete. Povedo naj, kaj imajo v roki.

Predmete obdrţijo.

Povemo navodilo: Vsi, ki imate v roki igračo, stopite na levo stran košare. Tisti, ki imate v

roki šolske potrebščine, stopite na desno stran košare. Zdaj naročimo, naj odloţijo predmete

na tisto stran košare, kjer stojijo.

Vodimo pogovor:

Kaj je bilo v košari na začetku? Kaj smo naredili potem? Na katero stran košare smo

poloţili šolske potrebščine? Na katero stran pa smo dali igrače?

Povemo, da smo pospravili in naredili red tako, da smo dali igrače skupaj in šolske

potrebščine skupaj.

Učencem povemo, da bomo razvrstili osebe in predmete po različnih kriterijih (barvi,

velikosti obliki, spolu...).

Povedo, katero skupno lastnost imajo osebe ali predmeti v isti skupini.

Delo poteka v skupinah.

Primeri:

- razvrščanje otrok po spolu,

- razvrščanje raznobarvnih fiţolčkov po barvi,

- razvrčanje kroţcev (link kock) po barvi,

- razvrščanje Lego kock (kriteriji: barva, dolţina, velikost...),

- razvrščanje posodic (kriteriji: oblika, barva ali velikost),

- razvrščanje lesenih ţivali.

Učenci urejajo predmete po različnih kriterijih (velikost, debelina, svetlost barv,

hrapavost…). Urejajo v različnih smereh : padajoče in rastoče. Predmete, ki jih urejajo,

nizajo vzdolţ dolgega roba mize (vrsta) ali prečno nanj (stolpec).

Primeri:

- urejanje otrok po velikosti,

- urejanje barvnih kartončkov po svetlosti,

- urejanje brusnega papirja po hrapavosti,

- urejanje valjev (barva, velikost, debelina).

Učbenik SPO, str. 6, 7

Na slikovnem gradivu so ogledamo kotičke v razredu.

Vodimo pogovor: Kaj je v kotičkih? Kako so urejeni? Na kakšen način so razvrščene igrače

na policah? Kaj pa urejenost mizic? (primerjajo urejeno in neurejeno)

Pospravljanje svoje torbe:

Na mizo zloţijo potrebščine in jih poimenujejo. Med vsemi se ne znajdemo, zato jih

moramo pospraviti.

Ogledamo si prostore v torbi (ţepe, predale). Koliko jih je? Ugotovimo, da je najbolje imeti

toliko kupčkov, kolikor predalov ima torba.

61

Potrebščine razvrstijo v kupčke in povedo, katere skupne lastnosti imajo stvari na istem

kupčku.

Potrebščine zloţijo v torbo.

Pozornost učencev usmerimo na različne pripomočke, igre, potrebščine, ki jih imamo v

razredu.

Naročimo, naj jih razvrščajo na kupčke in razvrstitve utemeljijo. Dogovorimo se, kam jih

bomo pospravljali.

Učenci izdelajo piktograme, ki jim bodo pomagali prepoznati, kje je kaj shranjeno.

Zgledi: pospravljanje učbenikov (v predalčnik)

pospravljanje likovnih pripomočkov in materiala

pospravljanje didaktičnih iger in igrač ...

V. dejavnost

Uvodna motivacija

Ponovimo izštevanke po izboru učencev in pogovor o različnih gibih, ki so jih dodali pri

izvajanju. lilibi/šolska ulica 1-2/glasbena vzgoja/pojemo/naučimo se peti/petje in različna razpoloženja

Poslušanje posnetka slovenske ljudske pesmi Abraham 'ma sedem sinov

Pred poslušanjem učence opozorimo na izvajalca. Povemo, da bodo slišali in morali

prepoznati kdo pesem poje (pevka).

Zbrano poslušajo.

Analiza posnetka

Učenci poleg petja prepoznajo tudi inštrumente (harmonika, kitara). Učitelj pove, da se

melodija štirikrat ponovi.

Ponovno poslušanje in enakomerno spremljanje s ploskanjem, trkanjem in topotanjem.

Učenci ob poslušanju pesem enakomerno spremljajo z lastnimi glasbili tako, da »ujamejo

dvodobni ritem«. Ob predvajanju celotne prve kitice enakomerno ploskajo, ob predvajanju

druge kitice trkajo po klopeh, ob predvajanju tretje kitice topotajo po kolenih in ob

predvajanju četrte kitice »igra« vsak po svoje.

Abraham 'ma sedem sinov - pogovor o pesmi

Učitelj učencem doţiveto zapoje pesem z izvajanjem gibov na »vsi tako, vsi tako«. Nato

vodi pogovor o vsebini pesmi. Učenci se vključujejo v pogovor, vedo, da se besedilo

ponavlja in predlagajo nove gibe za vsako ponovitev.

Abraham 'ma sedem sinov - učenje pesmi po metodi odmeva

Učitelj nauči učence pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz z dogovorjenimi gibi.

Učenci ponavljajo za njim. Na koncu doţiveto zapojejo pesem v celoti. Pri ponovnem petju

se lahko razdelijo v skupine tako, da vsaka skupina zapoje pesem trikrat in izvaja svoje gibe

na »vsi tako, vsi tako«.

Pregled realizacije


URA

SPO Naš razred – urejanje, razvrščanje 10.

SLJ Navpična črta - predopismenjevalne vaje 21.

MAT Kje je? (levo, desno) 14.

ŠVZ

LVZ

GVZ Ploskamo, trkamo, topotamo

Pesem: Abrahama ma sedem sinov

7.

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/1440db26-b8ec-44af-89f5-9f2600da2c1b

62

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 18.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Vadijo orientacijo na listu. Vadijo poteze, ki tvorijo prvine črk in števk. Vadijo smer

pisanja. Po poslušanih/napisanih navodilih berejo slike/piktograme.

SPO: Opazujejo in spoznavajo okolico šole.


poloţajev pravilno izraţajo. Se pravilno orientirajo na sliki.

ŠVZ: Hodijo v koloni. Razvijajo osnovno motoriko. Ob igrah se sprostijo in razvedrijo.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

bel prt, naravni

predmeti z dvorišča

SLJ

predmeti in

materiali za

dejavnost v

jutranjem krogu,

DZ 1/ 33, 34

MAT

DZ 1/35, barvice,

kocke različnih

barv

ŠVZ

rutka, zbirka iger

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Učence navdušimo za izvajanje vaj, s katerimi razgibavamo in sproščamo roke.

(Opomba: Vaje izvajamo večkrat. Izbiramo jih po lastni presoji.)

Vaje:

umivamo si roke; z vsakega prsta snamemo prstan; igramo klavir, flavto, violino, kitaro …;

tipkamo; gnetemo testo, plastelin, glino; presipamo mivko, polento …; s palcem in

kazalcem pobiramo fiţol; reţemo s škarjami; trgamo papir; navijamo volno; vlečemo vrv;

obiramo sadje; posnemamo letenje ptice; z gibanjem trupa in rok ponazarjamo različne

vremenske pojave: deţ, veter, sneţenje …; ponazarjamo ţivali s sencami rok; nizamo gumbe

na vrvico; mešamo v levo/desno ...

II. dejavnost

DZ 1, str. 33

Učence pozovemo, naj gredo v klopi. Naročimo jim, naj si ogledajo sliko v DZ in

poimenujejo črte.

Postavljamo vprašanja: Kateri deli puloverja imajo navpične črte? Kateri deli puloverja so

okrašeni z vodoravnimi črtami?

Ponovimo smer pisanja navpične in vodoravne črte.

Učencem povemo, da bomo pulover dodatno okrasili in mu dali barve. To bomo delali tako,

63

da bodo natančno poslušali navodila in opravili nalogo.

Navodila:

- Z modro barvico prevlecite vodoravne črte na puloverju.

- Z rdečo barvico prevlecite navpične črte na puloverju.

- Z vijolično barvico narišite vodoravne črte čez navpične črte na puloverju.

- Z zeleno barvico narišite navpične črte čez vodoravne črte na puloverju.

Učenci primerjajo svoje izdelke med seboj in ugotavljajo pravilnost rešitev.

DZ 1, str. 34

Učence pozovemo, naj si ogledajo sliko in poimenujejo osebe in predmete na njej.

Naročimo: S prstom pokaţite risbo traktorja (otroškega vozička, medvedka, zaboja z

ţogami, ţoge, otroškega vozička).

Ob plakatu preberemo piktograme, ki jih bomo rabili pri reševanju naloge.

Opomba: Učence razdelimo v dve skupini. V eni so učenci, ki so sposobni sami opraviti

nalogo po pisnih navodilih – piktogramih; v drugi skupini so učenci, ki jim bomo brali

navodila.

Navodila za nalogo:

- Poiščite traktor in ga obkroţite.

- Otroški voziček podčrtajte z oranţno barvico.

- Prečrtajte medvedka.

- Avto pobarvajte z zeleno barvo.

- Zaboj z ţogami pobarvajte rumeno.

- Ţogo pobarvajte z modro barvo.

Preverimo pravilnost rešitev pri obeh skupinah.

III. dejavnost

Pred otroke postavimo dva predmeta, ki se razlikujeta samo po barvi npr.: modro in rdečo

kocko.

Izberemo otroka.

Povemo navodilo: Dvigni kocko, ki je na desni strani. Kakšne barve je?

Kocko vrnemo na prvotno mesto. Vajo ponovimo še s kocko na levi strani.

Učenci delajo v parih. Postavljajo drug drugemu po dve barvici in igrajo podobno igro, kot

smo jo izpeljali s kockami.

Učenci naročimo, naj pripravijo zvezke.

S svinčnikom narišejo dva enaka predmeta (črtna risba) enega poleg drugega, npr.: dve

peresnici, dve knjigi ...

Povemo navodilo: »Poloţi prstek na predmet na desni strani. Predmet na desni pobarvaj npr.

z vijolično.«


Povemo novo navodilo: »Poloţi prstek na predmet na levi strani. Predmet pobarvaj npr. z

modro.«


DZ 1, str. 35 - lilibi/cirkus/kje je? Prva naloga

Naročimo, naj si ogledajo slikovno gradivo.


Učenci v vsakem okencu pobarvajo predmet na desni strani z zeleno, predmet na levi pa z

rumeno.


Druga naloga

Ogledamo si slikovno gradivo. Pokaţemo dečke, deklice. Učenci se orientirajo kot so

http://podium.gyldendal.no/lilibi/Page/b363e345-2c00-48ef-bd13-9eb400fb81ac

64

orientirane osebe na slikah.


Učenci deklicam v desno roko narišejo roţo, dečkom pa v levo roko balon.


IV. dejavnost

Dejavnost izvajamo jo v okolici šole

- Sprehodimo se okrog šole in opazujemo njeno okolico. Poiščemo tablo z imenom šole.

Preberemo napis na tabli .

- Vrnemo se na dvorišče.

Poimenujemo bitja in stvari, ki jih vidijo okrog sebe.

Zapremo oči in prisluhnemo zvokom. Zvoke poimenujemo in določimo njihov izvor.

Igra: Ekološki spomin

Na dvorišču naberemo nekaj naravnih predmetov (kamen, list, ...), ne da bi učenci to opazili.

Naberemo predmete, ki jih je na dvorišču dovolj. Poloţimo jih na bel prt in jih pokrijemo.

Navodilo: “Pod tem prtom leţi nekaj stvari, ki jih lahko najdete na dvorišču. Ko bom prt za

kratek čas dvignila, si predmete dobro oglejte in si jih čimveč zapomnite.”

Po ogledu predmetov učencem naročimo, naj se sprehodijo po dvorišču in iščejo enake

predmete.

Po petih minutah jih pokličemo k sebi. Ko so zbrani, potegnemo izpod prta vsak predmet

posebej in jih vprašamo, ali so tudi oni našli tak predmet.

Dogovorimo se, da bomo posvojili košček Zemlje. V ta namen si na dvorišču izberemo

kotiček, ki ga bomo večkrat obiskali, ga opazovali in zanj skrbeli.

V. dejavnost

Sprehodimo se do igrišča z igrali. Sprehod usmerjamo, npr.: Gremo pet korakov naravnost,

nato pa naredimo dva koraka v desno. Poskočite in nato nadaljujte pot s štirimi kratkimi

koraki ....

Igre na igrišču

- Poplava – glej zbirko iger

- 1, 2, 3, vsak napravi kar ţeli - Otroci poljubno tekajo ali skakljajo po igrišču. Na klic: “En,

dva, tri, vsak napravi kar ţeli!” vsak otrok napravi tisto vajo, ki jo ţeli. Pri ponovitvah naj

vaje menjajo.

- Prosta igra na igralih ali poligon po igralih.

- Gnilo jajce – glej zbirko iger

Pregled realizacije


URA

SPO Okolica šole – opazovalni sprehod 11.

SLJ Navpična črta – predopismenjevalne vaje

Berem piktograme

22.

MAT Levo in desno 15.

ŠVZ Igre na igrišču 11.

LVZ

GVZ

65

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 19.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ: Zaznavajo in prepoznavajo zvoke v razredu. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz.

predmete, s katerimi povzročamo zvoke. Poimenujejo zvoke. Uporabljajo ustrezne

pozdrave, ogovore. Vedo, kdaj koga vikamo/tikamo.

SPO: Doţivljajo sebe kot del oddelka, oddelek pa kot skupnost. Ponovijo ključne pojme in

vsebinska znanja tematskega sklopa – spoznajo, da so se nekaj naučili.

LVZ: Ločijo med črto in barvno ploskvijo. Razvijajo občutek za smeri črt. Opazujejo zglede črt

v naravi. Razvijajo smisel za ritmično nizanje oblik. Razvijajo domišljijo. Navajajo se na

vztrajnost. Ob uporabi risal razvijajo motorično spretnost.







Učni pripomočki,

sredstva

SPO

U/12, večji format

papirja

SLJ

U/8, lutka

LVZ

črn tuš, trska,

flomaster (oranţen,

oker, rdeč …),

risalni list

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

1. igra: Zvočni plaz (razloţimo besedo plaz)

Povemo navodilo za igro Zvočni plaz.

Navodilo: Povzročala bom šum ali pa zvok. Vi me boste posnemali z enakim zvokom v

enakomirnih presledkih in sicer drug za drugim. Kdaj bo vstopil naslednj, vam bom

pokazala z gibom lutke. Nastal bo zvočni plaz.

Zvočni plaz lahko oblikujemo z glasovi, s ploskanjem, s tleskanjem s prsti, cepetanjem nog..

2. igra: Zvočni plaz

Drugi del igre odigramo enako kot prvega, vendar dobi lutka novo vlogo. Postavimo jo za

nek zastor in njeno pojavljanje določa glasnost izvajanja zvokov. Pravila za lutko

(predstavimo jih učencem):

- vidna je cela lutka – izvajamo glasen zvok;

- umikanje lutke za paravan - zmanjšuje glasnost izvajanega zvoka;

- kadar se lutka skrije – nastane popolna tišina, prenehamo z izvajanjem zvoka.

66

II. dejavnost

Učence pozovemo, naj pripovedujejo, katere zvoke slišijo doma, v šoli, v trgovini, na

cesti…

Poslušanje zvokov razredu/šoli

Učencem povemo, da bodo poslušali zvoke iz okolja. Z učenci ponovimo in oblikujemo

dodatna pravila poslušanja, npr.:

- Se umirimo.

- Zapremo oči.

- Poslušamo zvoke.

- Povemo, kaj slišimo.

- Poimenujemo povzročitelje zvokov.

Poslušamo zvoke v razredu/šoli in jih poimenujemo. Povemo izvor zvoka.

Učbenik SLJ, str. 8

- Učence pozovemo, naj si ogledajo slike in poimenujejo prostore.

- Prva slika

Vprašamo: Katere zvoke bi lahko slišali v prostorih, ki ste jih poimenovali? Ali bi slišali

tudi glasove? Katere glasove bi lahko slišali? (moške, ţenske, otroške)

Učence vprašamo, ali jih zanima, kaj govorijo osebe na prvi sliki – v knjigarni.

Preberemo besedila v oblačkih (lahko prebere tudi učenec, ki ţe bere).

Učence vprašamo, na kaj jih spomnijo prebrane besede. Kje jih slišimo? Kje jih

uporabljamo? Kdaj jih uporabljamo?

Ob sliki se pogovorimo, kdo koga pozdravlja. Katere pozdrave še poznamo? Kdaj jih

uporabljamo?

- Druga slika - levo

Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih obeh oseb. Povedo, kako se

počutita osebi. Kako bi izvedeli, zakaj sta osebi veseli?


Kaj je rekel deček? Komu je rekel? Kako je ogovoril slikarja? Ga je vikal ali tikal? Kaj je

slikar rekel dečku? Ga je ogovoril z gospod? Zakaj ne? Ga je vikal? Zakaj ne?

- Tretja slika – desno

Pozornost učencev usmerimo v opazovanje izrazov na obrazih oseb. Povedo, kako se

počutijo osebe.


Koga je prosil deček za pomoč? Kako ga je prosil? Ga je vikal ali tikal? Zakaj? Komu se je

deček zahvalil za knjigo? Kako se je zahvalil?

- Preberemo naslov in se o njem pogovarjamo. Vodimo pogovor. (Pogovor vodimo glede na

situacije, ki jo ustvarijo učenci z odgovori.)

Kdaj smo vljudni? Kadar pozdravljamo, uporabljamo besedi prosim in hvala, znamo

ogovarjati ljudi in se trudimo vikati/tikati ljudi s katerimi se pogovarjamo.

- Učencem preberemo navodilo za nalogo na 8. strani spodaj. Opravijo nalogo. O izvedeni

nalogi se pogovorimo.

III. dejavnost

Učencem zastavimo vprašanje: Ali smo vljudni, če se prerivamo? Zakaj ne?

Kako pa bi se počutile ţivali, če bi bili do njih neprijazni? Predstavijo svoja mnenja.

Igra: Polţ

Učenci se razdelijo v pare. Eden je polţ, ki se zvije v klobčič in zapre oči. Drugi ga ţeli

spraviti iz hišice. Pri tem ne sme uporabljati glasu. Šele, ko se polţ dobro počuti in mu je

način vabila všeč, pokuka iz hišice. Ko v celoti prileze iz hišice, vstane in se zahvali za

povabilo. Učenca nato vlogi zamenjata.

67

Po končani igri učenci opisujejo svoja občutja.

Igra: Potujoči klobčič

Sedimo v krogu. Vodja pove svoje ime in klobčič poda prvemu tako, da pridrţi začetek

vrvice. Kdor je dobil klobčič, prav tako pove ime, poda klobčič naprej in pridrţi vrvico.

Nikogar ne izpustimo. Ko so vsi na vrvici, mreţo razpletejo v obratni smeri in ponovijo

imena. Klobčič pripotuje nazaj do vodje. Podajamo lahko neurejeno po krogu, besedna

sporočila lahko spreminjamo. Ko vsi drţijo vrvico, učiteljica narahlo potegne vrvico s

prosto roko. Tako odda impulz. Tisti, ki ga je sprejel, spremeni poloţaj - v sedeč, klečeč... in

nadaljuje.

Pripravimo velik format papirja razdeljen na toliko delov, kot je otrok. Vsak otrok prispeva

v svoj del nekaj svojega, npr.: nariše, nalepi, odtisne (portret, odtis roke, risbo frizure...).

Pogovarjamo se o pojmu “MI”, o razredni skupnosti.

Na plakat napišemo naslov, npr.: TO SMO MI.


- Ob ilustracijah ponovimo in razloţimo ključne pojme, ki smo se jih naučili in ponovimo

vsebinska znanja tematskega sklopa.


Vsaki skupini določimo, katero sliko si bo natančno ogledala in se o vsebini nasliki

pogovorila. Opozorimo jih, da naj prelistajo učbenik in poiščejo sliko, katere del je

opazovana sličica. Pogovarjajo naj se, kaj so se ob njej naučili.

Povemo, da bodo poročali celotnemu razredu.

Dogovorimo se, kdaj bomo prestavljali figurice v hišici počutja.

Opomba: Dogovor sprejmemo v sodelovanju z učenci. Moţnosti je več, npr.:

V sobo, ki ustreza počutju posameznika, postavimo figurice ob prihodu v razred.

Prestavimo jih lahko ob odhodu iz razreda, če je počutje drugačno.

Učencem lahko damo moţnost, da prestavijo figurico po določeni dejavnosti.

Prav tako je moţno, da figurico prestavijo, če se njihovo razpoloţenje močno spremeni.

Prestavimo jo lahko po neki dejavnosti …

IV. dejavnost

Navodila: Pozovemo učence, da zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo črn tuš in

trske. (Pozor: Steklenice s tušem so zelo nestabilne, zato steklenico poloţimo v lonček ali

skodelico, da se izognemo razlitju.) Pozneje bodo potrebovali tudi flomaster izbrane barve.


Pogovorimo se o črtah, o smereh (vodoravna, navpična …)

Ogledamo si prizor pred šolo in opazujemo zglede črt v okolici (npr. ograje – navpične črte,

ţice daljnovoda – vodoravne črte, prehod za pešce – vodoravne črte, veje drevesa – poševne

črte …)

Likovna naloga

Čim bolj slikovito se pogovorimo o likovnem motivu (nekaj predlogov: ptice na ţicah, ptice

na drevesih, perilo, ki se suši na ţici itn.)

Demonstracija postopka uporabe voščenk:

Trsko pomakamo v tuš in rišemo, direktno, brez podrisovanja s svinčnikom.


Učenci rišejo. Individualno jih spodbujamo in svetujemo, da laţje sledijo svoji zamisli.

Ko se risba s tušem posuši učenci po lastnem občutku izberejo (samo) eno barvo flomastra

in posamezne ploskve (npr. vse ptice) kolorirajo. Na ta način postane risba bolj ţlahtna, še

vedno pa ohrani prvoten značaj.

Pri tem spoznajo pojem barvna ploskev.

Risbe spredaj na majhno podpišejo (pomagamo tistim, ki ne znajo).

68

Vrednotenje

Ko so risbe dokončane, jih razstavimo. Medtem, ko obešamo izdelke na pano, učenci

pospravijo svoje mize.

Pogovorimo se o vrstah črt, ki so jih učenci uporabili na risbah. Učenci lahko tudi

predstavijo svoje risbe, pohvalijo drug drugega …

Usmerjamo pogovor v opazovanje različnih risarskih rešitev, prizadevnost posameznih

učencev, domišljijo in ustvarjalnost pri upodobitvi motivov …

Pozorni smo, da opazimo in omenimo dobre posebnosti čisto vsakega likovnega izdelka.

Pregled realizacije


URA

SPO Spoznali smo 12.

SLJ Vljudni smo

Poslušanje zvokov v razredu/šoli – razločujoče

poslušanje

23.

MAT

ŠVZ

LVZ Risanje: Črta in barvna ploskev 7., 8.

GVZ

69

DNEVNA PRIPRAVA

Razred: 1.

Dan: 20.

Datum:

Učitelj:

Vzgojitelj:

Sklop: V ŠOLI

Cilji SLJ, GVZ: Ob slikovnem gradivu ponovijo, utrdijo in uporabijo naučene vsebine pri SLJ.

Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice. Zaznavajo, razlikujejo

in posnemajo zvoke iz okolice in narave. Razlikujejo tihe in glasne zvoke zvočil.

Z zvočili izvajajo tihe in glasne zvoke. Poimenujejo povzročitelje zvokov oz.

predmete, s katerimi ustvarjamo zvoke. Poimenujejo zvoke (zahtevnejše). Ob petju

znanih pesmi se spremljajo z drugačnimi zvočili. …)


poloţajev pravilno izraţajo. Po navodilih se premikajo po prostoru in na ravnini ter

navodilo tudi oblikujejo. Poiščejo poti in rešujejo labirinte.

ŠVZ: Orientirajo se v prostoru in se gibljejo po navodilih. Poznajo športne rekvizite. Poslušajo

in upoštevajo navodila. Sami si izmislijo svoje načine gibanja.







Učni pripomočki,

sredstva

ŠVZ

blazine, klopi,

obroči, stoţci, kiji,

okvir, skrinja,

zbirka iger, zbirka

gimnastičnih vaj

SLJ

U/9, predmeti iz

okolice, lutka

MAT

DZ 1/36, U/11, 12,

13

oprema v učilnici

ali telovadnici,

naravno okolje

GVZ

predmeti iz okolice

(časopisni papir,

škarje, kocke, prazni

kozarec za

vlaganje,…),

predmeti iz narave

(plodovi, semena,

palice,…)

IZVEDBA DNE

I. dejavnost

Jutranji krog

Igra: Presedanje

Učence povabimo v krog. S seboj prinesejo stole in jih postavijo v krog.

Igralci sedijo v krogu tako, da so čim bliţe skupaj. En stol je prazen. Sredi kroga stoji

kapitan, ki poveljuje. Ko reče: ¸¸Na desno!¸¸, se mora tisti, ki sedi levo od praznega stola

presesti nanj, njegov levi sosed pa na izpraznjeni stol. Skratka, vsi igralci se presedejo za en

stol desno. Če pa reče kapitan: ¸¸Na levo!¸¸, se vsi presedejo za en stol levo.

Naloga kapitana je, da skuša med presedanjem zasesti enega od stolov. Igralci mu to

preprečujejo na ta način, da se čim hitreje presedejo. Če kapitanu uspe zasesti prazen stol,

mora v sredo kroga tisti, ki je izgubil stol. Seveda se sme kapitan usesti na prazen stol le pri

presedanju. Pomaga si lahko tako, da zelo hitro poveljuje.

70

II. dejavnost

Učenci zasedejo svoja mesta v klopeh.

V učilnici razporedimo mizice in stole tako, da bodo otroci lahko hodili med njimi -

naredimo labirint.

Povemo navodila, npr: Pojdi do učiteljičine mize, nato se obrni desno in pojdi do tvojega

stola, pri stolu se obrni v levo in pojdi do okna ... Dvigni desno/levo roko in se zasuči levo,

naredi dva poskoka naprej in nato dva v desno...(Navodila sestavljamo za levo/desno roko;

levo/desno nogo; levi/desni obrat...)

Opomba: Navodila lahko povemo eno za drugim, otrok pa jih izpolnjuje sproti. Naloga je

zahtevnejše, če povemo dve ali več navodil skupaj, ki si jih mora otrok zapomniti.

Učenci delajo v parih ali v skupinah. Drug drugemu podajajo in izpolnjujejo navodila.

DZ 1, str. 36

Prva naloga


Učenci narišejo v labirint pot po kateri bo cirkuški direktor prišel v cirkus.


Druga naloga


Učenci narišejo pot, po kateri bo klovn prišel do kegljev.


Učbenik MAT, str. 11 Učencem naročimo, naj si ogledajo naloge.

Povemo, da bomo s pomočjo nalog preverili kaj ţe znamo in da bomo delali skupaj.

Preberemo naslov – Reši saj zmoreš in se o njem pogovorimo.

Preberemo navodilo in se pogovorimo o načinu reševanja posamezne naloge.

Odgovore učencev komentiramo.


Učenci opazujejo labirint, povedo kako se bodo lotili problema, s prstkom potujejo po poti

ter Lili pripeljejo do Bineta.

Opomba: Naloga v učbeniku za matematiko, str. 13 je zahtevnejša. V reševanje jo ponudimo

učencem, ki ţe imajo usvojene tudi številske predstave do 6.

III. dejavnost

Učbenik SLJ, str. 9

S pomočjo lutke pohvalimo otroke, da so dobro opravili delo. Nato pa lutka naroči, naj odprejo

učbenik za SLJ na 9. strani in si ogledajo slike. Zastavlja vprašanja:

Kdo je na slikah? Kaj delata Lili in Bine? Ali veste kaj se pogovarjata? Če kdo zna, naj

prebere.

Prva slika

Vzamemo lutki Lili in Bine in učencem preberemo besedili v oblačkih na prvi sliki. Vodimo

pogovor: Kaj je Bine prosil Lili? Kaj mu je odgovorila? Smo si zapomnili kdaj koga

prosimo? Kako ga prosimo? In kako se zahvalimo? Komu se zahvalimo? Kdaj se

zahvalimo?

Druga slika

Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri drugi sliki. Vodimo pogovor: Kaj je rekla Lili

Binetu? Ga je prosila? Kako pa bi Lili rekla učitelju naj se z njo igra? (igrajte se ...) Zakaj bi

mu rekla igrajte se in ne igraj se? Ali veste koga še vikamo? Koga pa vi tikate?

Tretja slika

Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri tretji sliki. Vodimo pogovor: Katere pozdrave

pozna Bine? Katere pozdrave pa poznate vi? Ali vedno pozdravite? Smo vljudni, če ne

71

pozdravljamo? Kaj moramo narediti, če nas nekdo pozdravi? Kakšni smo, če mu ne

odzdravimo? Lili pravi, da ve kdaj uporabljamo pozdrave. Veste tudi vi? Povejte.

Četrta slika

Lili in Bine prebereta besedilo v oblačkih pri četrti sliki. Vodimo pogovor: Se tudi vi učite

ogovarjati ljudi? Kako jih ogovorite? Zakaj neznanim osebam ne rečete stric/teta?

Pozornost učencev usmerimo v izraze na obrazih Lili in Bineta. Vprašamo kaj izraţajo:

Učenci povedo svoja mnenja in glede na izjave vodimo pogovor.

Opomba: Za ponovitev vsebin in uresničevanje ciljev 1. tematskega sklopa, lahko izvedemo

KVIZ.

Vprašanja/naloge

1. Kako boš rekel sošolcu, ki ti je posodil radirko?

2. Prosi sošolca za svinčnik.

3. V razred vstopi ravnateljica. Kako jo boš pozdravil?

4. V razred vstopi deţurni učenec. Kako bo pozdravil? Kako boš ti odzdravil?

5. Odhajaš iz šole. Kaj boš rekel sošolcem?

6. Polil si čaj. Koga boš prosil za pomoč? Boš čistilki rekel teta ali gospa? Kdaj boš uporabil

besedo prosim in kdaj besedo hvala?

7. V knjiţnici greš po knjigo. Kako boš ogovoril knjiţničarja? Kako boš pozdravil, ko boš

vstopil v knjiţnico? Kaj boš rekel ob odhodu iz knjiţnice?

8. Povej nekaj pravil poslušanja.

9. Boš prodajalko v trgovini vikal ali tikal?

10. Prosi policista naj ti pove, koliko je ura.

11. Zahvali se sošolki, ki ti je pobrala puščico.

12. Opraviči se učiteljici, ker si doma pozabil knjigo. Itd.

IV. dejavnost

Vzamemo lutko in z lutko ustvarjamo različne zvoke. Zvoki naj bodo zelo hrupni (močni).

Zvoke izvajamo drugega za drugim – ropotamo.

Učence vprašamo, ali smo vljudni, kadar zganjamo hrup. Povedo naj svoje mnenje in svoje

izkušnje.

Povemo, da bomo zdaj vljudni in bomo ustvarjali zvoke lepo drugega za drugim. Med

izvajanjem bomo tiho. Po izvajanju posameznega zvoka, pa se bomo pogovorili.

Pred učence poloţimo predmete s katerimi bomo izvajali zvoke. Učenci:

- povedo ime predmeta;

- iz (česa je narejen) katerega materiala je narejen;

- poimenujejo zvok. ( npr.: Ţlica, je iz kovine, slišimo ropot, zven ...)

Opomba: Pozorni smo na izraţanje poimenovanja predmetov in zvokov; slišimo zvonjenje in

ne zvonec itd.

Skrivaj izvajamo zvoke z različnimi zvočili (npr. strganje z orehi, udarjanje s palicami,

odpiranje zadrge,…)

Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali.

Učenci

- povedo, s katerima predmetoma je učitelj ustvarjal zvok.

- povedo, iz česa sta predmeta (snov).

- poimenujejo zvok.

Preizkušajo in primerjajo zvoke različnih zvočil iz okolice:

Poiščejo predmete iz okolice, ki lahko sluţijo kot zvočila, jih preizkusijo in predstavijo.

Poskusijo opisati kakšne zvoke ta zvočila oddajajo (neţne, mehke, ostre, grobe, kratke,

dolge, visoke, nizke, tihe, glasne).

Po vsakem izvajanem zvoku vodimo pogovor o tem, kaj so poslušali.

72

Učenci

- povedo, s katerima predmetoma je sošolec ustvarjal zvok.

- povedo, iz česa sta predmeta (snov).

- poimenujejo zvok.

Učence razdelimo v skupine po 3. Vsaka skupina dobi kartico s sličico, ki prikazuje pojav iz

okolice ali narave (npr. deţ, veter, morje, avtomobili na cesti, kuhanje ...). Skupine morajo z

zvočili, ki so na voljo, predstaviti svojo sličico. Ostale skupine ugibajo, kateri pojav

predstavljajo zvoki, ki jih slišijo.

Z novimi zvočili učenci spremljajo pesmi po lastnem izboru. Igrajo na dobe po dogovoru,

npr: na teţko dobo - glasna zvočila, na lahko dobo - tiha.

Opomba: Dejavnost lahko izvajamo v razredu ali zunaj v naravi.

V. dejavnost

Igra: Avioni – poplava – potres (zbirka iger)

Gimnastične vaje – zbirka vaj

Okrog ovir

Po prostoru razpostavimo različno orodje: blazine, obroče, kije, stoţce, klopi, okvire,

skrinje…

- Gibanje po prostoru v različnih smereh brez dotika

Učenci se gibajo po prostoru v različnih smereh (naprej, nazaj, levo in desno). Pazijo, da se

pri tem ne dotaknejo drugega otroka ali orodja. Najprej prosto, nato po navodilih.

- Gibanje z dotikom

Učenci se prosto gibajo po prostoru. Po različnih poteh (cik –cak, kroţno…) obhodijo vsa

orodja in se vsakega dotaknejo z drugim delom telesa. Pri tem se ne smejo dotakniti drugega

otroka.

- Prosto po orodjih

Učenci se prosto gibajo po prostoru. Sami si izmislijo, kaj bodo naredili pri določenem

orodju.

- Gibanje po prostoru po navodilih

Učenci se gibajo po navodilih:

- uleţi se na blazino,

- po trebuhu se splazi pod klopjo,

- skoči v obroč,

- stopi na klop in skoči z nje,

- po vseh štirih se splazi skozi okvir,

- splezaj na letvenik,

- postavi se ob kij,

- po eni nogi skači okrog stoţca…

Igra: Simon pravi (zbirka iger)

73

Pregled realizacije


URA

SPO

SLJ Spoznali smo 24.

MAT Reši, saj zmoreš

Potujem po labirintu

16.

ŠVZ Okrog ovir 12.

LVZ

GVZ Ustvarjanje, izvajanje: Raziskujemo in igramo na zvočila

okrog nas

8.

Documents

2. dan 3. dan 4. dan 5. dan · Elementarne igre Vrste hoje LVZ Risanje: Črta in pika (točka in linija) (2 uri) GVZ Radi pojemo Pesem: Tri luţe. 11. dan 12. dan 13. dan 14. dan