1

2.2 Zrak Zunanji zrak je zrak na prostem v troposferi, ki sega v nai geografski irini do okrog 12 km nad zemeljsko povrino. V troposferi je zbrane okoli 80 % vse mase zraka, v njej se odvija tudi veina vremenskih pojav. Nad troposfero je stratosferska zrana plast, ki sega do viine okrog 50 km. lovek s svojo posredno ali neposredno aktivnostjo izpua v zrak snovi, ki lahko kodljivo uinkujejo na zdravje ljudi in na okolje. Globalna pojava tanjanje ozonske plasti in segrevanje ozraja, ki povzroata kodljive uinke na zemlji, zajemata celotno atmosfero, od prizemnega sloja troposfere do celotne stratosfere. Drugi procesi, ki vodijo do kodljivih uinkov na zemlji, pa so krajevno bolj omejeni in se odvijajo v troposferi oziroma v njeni prizemni plasti do nekaj kilometrov nad zemljo.

Na kakovost zunanjega zraka v Sloveniji vplivajo predvsem emisije snovi v zrak v sami dravi. Za pojavljanje povianih koncentracij snovi v zunanjem zraku pa so pomembni e drugi dejavniki, kot so klimatske znailnosti, meteoroloki pojavi, fizikalno-kemijski procesi pretvorbe snovi v zraku in topografija. V zimskem asu so zaradi razgibanega reliefa znailne temperaturne inverzije, ki povzroijo, da se emitirane snovi ne razprijo in ne razredijo, temve se zadrijo in koncentrirajo v kotlinah, dolinah in niinah, kjer je tudi poseljenost najveja. Tedaj se pojavljajo v bliini vejih tokovnih virov emisij in v mestih poviane koncentracije veplovega dioksida in delcev. V poletnem asu pa prispevajo visoke temperature k intenzivnim fotokemijskim reakcijam, pri katerih nastaja prizemni ozon. Pomemben je tudi prenos onesnaenih snovi v zraku na velike razdalje. V troposferi nad Evropo sicer prevladuje zahodnik, pri nas pa se zaradi Alp veter v spodnjih plasteh odklanja, tako da prinaa onesnaen zrak v Slovenijo preteno iz zahodno-jugozahodne smeri, kar se odraa poleti na povianih koncentracijah prizemnega ozona. Druga prevladujoa smer dotoka zranih mas v prizemni plasti je severovzhodnik, ki v Slovenijo veinoma ne prinaa onesnaenja.

2.2.1. Stanje onesnaenosti zraka

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Okvirna direktiva Sveta EU (96/62/EC) o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka

Direktiva Sveta EU (99/30/EEC) o mejnih vrednostih za veplov dioksid, duikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku

Direktiva Sveta EU (2000/69/EC) o mejnih vrednostih za benzen in ogljikov monoksid v zunanjem zraku

Direktiva Sveta EU (92/72/EEC) o onesnaenosti zraka z ozonom

Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, 52/02)

Uredba o veplovem dioksidu, duikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, 52/02)

Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, 52/02)

Uredba o mejnih, opozorilnih in kritinih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, 73/94)

Zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka zahteva meritve in ustrezna merila, ki so postavljena v predpisih. Snov je vsaka snov, ki je v zraku zaradi lovekovega posrednega ali neposrednega izpuanja v zrak in lahko kodljivo uinkuje na zdravje ljudi ali okolje. Raven onesnaenosti je koncentracija snovi v zraku ali usedlina, nastala z usedanjem te snovi na povrinah v doloenem asu. Mejna vrednost je predpisana raven onesnaenosti, ki ne sme

2

biti preseena oziroma mora biti v doloenem roku doseena, e jo dejanska raven onesnaenosti presega. Mejna vrednost se doloi na podlagi znanstvenih spoznanj z namenom, da se prepreijo, odpravijo ali zmanjajo kodljivi uinki na zdravje ljudi in okolje. Osnova za doloanje mejne vrednosti so bila priporoila Svetovne zdravstvene organizacije. Ciljna vrednost je predpisana raven onesnaenosti, ki mora biti v doloenem roku doseena, kadar je to mono. Ciljna vrednost se doloi poleg mejne vrednosti ali namesto nje z namenom, da se dolgoroneje odpravi monost kodljivih uinkov na zdravje ljudi in okolje. Sprejemljivo preseganje mejne vrednosti je v odstotkih izraena vrednost, za katero lahko raven onesnaenosti v asovno omejenem obdobju presega mejno vrednost. Ta pojem je opredeljen zaradi postopnega prehoda na strojo mejno vrednost. Vzporedno zahteva ukrepanje na obmojih, kjer so te vrednosti preseene. Nain prehoda na strojo mejno vrednost je prikazan na sliki 1.

Slika 1: Strategija ocenjevanja kakovosti zraka Vir: Status quo, delovno gradivo. Brussels: Working Group on Implementation, CAF Steering Group, December 2001. 14 str.

Alarmna vrednost je predpisana raven onesnaenosti, pri kateri je treba zagotoviti takojnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se doloi pri kritini ravni onesnaenosti, nad katero e kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi.

2.2.1.1 Meritve kakovosti zraka Meritve kakovosti zraka v Sloveniji se izvajajo v merilnih mreah, in sicer:

avtomatska merilna mrea z 8 postajami na naseljenih obmojih;

3

mrea meritev ozadja onesnaenosti zraka na obmojih, ki so oddaljena od velikih virov onesnaenja s postajama Iskrba pri Koevski reki in Krvavec, ki sta vkljueni v mednarodni merilni mrei EMEP in GAW;

mrea 24-urnih koncentracij dima in indeksa onesnaenosti zraka s kislimi plini, izraenim kot koncentracija SO2 in

merilna mrea kakovosti padavin. V dopolnilnih mreah izvajajo meritve veliki onesnaevalci (TE otanj, TE Trbovlje, TE Brestanica) in mestne obine Ljubljana, Maribor in Celje ter obina Krko. Mrea je gosteja na obmojih v bliini vejih virov onesnaenosti zraka. Na sliki 2 je zemljevid merilnih mest vseh mre, v tabeli 1 pa so prikazane snovi, katerih koncentracije se merijo na posameznih lokacijah z avtomatskimi merilnimi postajami.

Slika 2: Merilna mesta za onesnaenost zraka v Sloveniji Vir: MOP ARSO

tevilo merilnih mest zadoa kriterijem, ki so zapisani v evropskih direktivah. Ko bodo definirana obmoja glede onesnaenosti zraka za vse snovi, navedene v predpisih, bo treba ponovno preveriti ustreznost merilne mree glede nabora merjenih snovi na dani lokaciji, tevila merilnih mest in njihovo razporeditev glede na zahteve, ki so postavljene v zakonodaji. Podatki o stanju onesnaenosti zraka je potrebno tudi redno poroati po postopkih, dogovorjenih v podpisanih in ratificiranih konvencijah na Evropsko agencijo za okolje, EMEP center na Norvekem, UN ECE in Eurostat. V Sloveniji so skladno z zakonom o varstvu okolja informacije o stanju onesnaenosti zraka javne. Statistino obdelani podatki so objavljeni v mesenih in letnih poroilih, ki so dostopna na spletnih straneh ARSO. Sprotni podatki in povprene dnevne ter najvije urne koncentracije za pretekli dan so dostopne tudi na teletekstu nacionalne televizije na strani 146.

4

Tabela 1: Seznam parametrov, ki se merijo na avtomatskih merilnih postajah

merilno mesto NV GKKx GKKy T SV HV RV SS SO2 O3 NOx PM BTX CO

Ljubljana-Be. 298 510247 546266 x x x x x x x x x x x

Celje 240 512120 552064 x x x x x x x x x

Maribor 270 515708 555025 x x x x x x x x x x

Trbovlje 265 511153 550370 x x x x x x x x

Zagorje 240 510908 550000 x x x x x x x x

Hrastnik 290 511110 550683 x x x x x x x

Krvavec GAW 1720 512830 546445 x x x x x x x

Iskrba EMEP 520 504639 548927 x x x x x x

Murska Sobota 188 516823 559156 x x x x x x x x x

Nova Gorica 100 509103 539590 x x x x x x x x x x x

mobilna postaja x x x x x x x x x x x Dopolnilna mrea : EIS-Ljubljana, Celje, Maribor, Krko,

merilno mesto NV GKKx GKKy T SV HV RV SS SO2 O3 NOx LD BTX CO

Ljubljana-Fig. 298 510123 546192 x x x x x x x x

Vnajnarje 630 510088 547460 x x x x x x x x

Maribor 275 515497 105550 x x

Celje 241 512087 552090 x x x x x x x x

Krko 155 554074 508992 x x x x x EIS-TE

merilno mesto NV GKKx GKKy T SV HV RV SO2 O3 NOx LD CO

otanj 360 513700 550450 x x x x x

Topolica 390 513990 550190 x x x x x

Veliki vrh 550 513420 550350 x x x x x

Zavodnje EMEP 770 514268 550025 x x x x x x

Velenje 390 513528 550900 x x x x x x x

Graka gora 774 514120 550990 x x x x x

Mobil station. 370 513690 550710 x x x x x x x x EIS-TET

merilno mesto NV GKKx GKKy T SV HV RV SO2 O3 NOx CO

Dobovec 700 510681 550590 x x x x x

Kovk EMEP 600 510936 550880 x x x x x x x

Ravenska vas 580 510892 550180 x x x x x

Lakonca 400 511000 550400 x x x x x

Kum 1210 510489 550600 x x x x x

Prapretno 480 511025 550630 x x x x x x Vir: MOP ARSO Legenda: NV Nadmorska viina SO2 veplov dioksid GKKx Gauss-Kregerjeva coordinata (x) O3 Ozon GKKy Gauss-Kregerjeva coordinata (y) NOx Duikovi oksidi T Temperatura zunanjega zraka CH Ogljikovodiki SV Smer vetra CO Ogljikov monoksid HV Hitrost vetra RV Relativna vlaga

5

veplov dioksid Meritve veplovega dioksida potekajo v Sloveniji najdalj asa. V sedemdesetih letih so bile koncentracije tako visoke, da so ogroale zdravje ljudi. Meritve so se izvajale s peroksidno metodo, na nekaterih merilnih mestih se izvajajo e sedaj. Za posamezna leta so izraunane povprene letne koncentracije za 12 mest za obdobje 1977 2000 (slika 3). V tem obdobju so se koncentracije mono zniale.

Slika 3: Povprene letne vrednosti indeksa onesnaenja zraka s kislimi plini (I(SO2)) in dima v Sloveniji - povpreje za 12 krajev

Vir: ARSO

V zadnjih letih so mejne vrednosti veplovega dioksida najvekrat preseene v okolici TE Trbovlje in TE otanj. V otanju so se koncentracije zaradi delovanja odvepljevalne naprave e bistveno zniale, v okolici TE Trbovlje pa do ukrepov za zmanjanje onesnaenosti zraka ni priakovati izboljanja stanja. Po zakonu o zapiranju RTH naj bi do leta 2007 v TE Trbovlje porabili 600.000 ton domaega premoga na leto. Tabela 2: Povprene letne vrednosti koncentracij SO2, izmerjene z avtomatskimi merilnimi postajami

povprene letne koncentracije SO2 (g/m3)

postaja LETO

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Ljubljana-Fig. 51 39 27 23 25 24 22 15 10

Ljubljana -Be. 38 45 33 21 33 34 27 15 10

Maribor 47 42 30 28 24 23 18 17 13

Celje 57 54 49 32 24 27 23 19 17

Trbovlje 69 71 49 48 37 40 32 23 18

Hrastnik 62 51 32 29 24 27 25 21 23

Zagorje 71 60 48 41 34 31 27 21 18

otanj 49 48 38 29 34 29 44 42 52

Topolica 54 51 32 20 20 18 20 17 18

77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00

0

20

40

60

80

100

120

g/m3

leto

DIMSO2

6

Veliki Vrh 71 54 49 49 57 53 63 72 56

Zavodnje 51 44 46 26 33 42 43 42 31

Velenje 19 19 12 6 10 11 10 10 7

Graka Gora 39 42 47 27 28 36 32 32 34

Kovk 73 59 70 58 35 76 55 57 53

Dobovec 30 50 29 36 41 66 54 41 35

Kum 17 13 11 13 18 25 16 14 10

Ravenska Vas 56 34 34 50 51 82 82 57 45

EIS Celje 26 24 28 27 22 20

EIS Krko 51 42 33 51 Vir: ARSO

INDIKATOR:

Koncentracije SO2 v zraku povprena letna (g/m3)

CILJ NPVO:

Zmanjanje onesnaenosti zraka Skladno s predisi za ohranjanje in izboljanje kakovosti zunanjega zraka se mora ozemlje RS do konca leta 2002 razmejiti na obmoja, za katera se glede na dejansko stopnjo onesnaenosti zraka doloi stopnja onesnaenosti zraka od I do III. Razmejitev obmoij za veplov dioksid, duikov dioksid, delce, svinec, benzen in ogljikov monoksid ter njihovo stopnjo onesnaenosti je treba redno preverjati in po potrebi spreminjati najmanj vsakih 5 let, e na obmoju pride do sprememb dejavnosti, ki lahko bistveno vplivajo na raven onesnaenosti zraka s temi snovmi.

Slika 4: Predlog razvrstitve obmoij za veplov dioksid glede na dejansko stopnjo onesnaenosti zraka Vir: ARSO

7

Predlog razvrstitve obmoij za veplov dioksid je izdelan na podlagi navodil iz EU direktive (slika 4). Osnovna geografska enota za razvranje v obmoja je upravna enota, saj je zaradi predpisanih ukrepov (sanacijski in akcijski programi) in razpololjivosti statistinih podatkov to priporoljivo. V prvo stopnjo onesnaenosti spadajo obmoja, kjer mejna vrednost ni prekoraena. Na sliki so to obmoja, oznaena z zeleno, modro in rumeno barvo. V II. in III. stopnjo spadajo onesnaena obmoja, oznaena z rdeo barvo, z vijolino pa so oznaena gosto poseljena obmoja. Razvranje obmoij glede na koncentracije veplovega dioksida je bilo narejeno na podlagi izmerjenih koncentracij, razporeditve emisij po upravnih enotah in izraunov z disperzijskim modelom.

Ostale snovi Od ostalih snovi, ki onesnaujejo zrak, najvekrat prekoraujejo mejne vrednosti koncentracije ozona. To se dogaja predvsem spomladi in poleti, ko so ugodni pogoji za nastanek fotokemijskih reakcij. Pri ostalih snoveh so preseganja obstojeih mejnih vrednosti redka. Povprene letne koncentracije za duikov dioksid in ozon za obdobje 1992 2000 so podane v tabelah 3 in 4. Podatki za koncentracije ogljikovega monoksida so veliko nije od mejnih vrednosti, medtem ko so podatki za inhalabilne delce za leto 2000 prikazani v tabeli 5. Za hlapne ogljikovodike so se sistematine meritve zaele leta 2001, za svinec v zraku pa se prietek meritev priakuje v letu 2003.

Tabela 3: Povprene letne vrednosti koncentracij NO2 (avtomatske merilne postaje)

povprene letne koncentracije NO2 (g/m3)

postaja leto

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Ljubljana-Fig. 49 47 41 38 39 36 42 49 38

Maribor 50 53 45 39 39 38 39 39 44

Celje 32 37 37 35 33 17 23 28 30

Zavodnje 3 5 11 9 5 7 7 6 7

Kovk 10 8 8 11 2 4 7 9 7 Vir: ARSO

Tabela 4: Povprene letne vrednosti koncentracij O3 (avtomatske merilne postaje)

povprene letne koncentracije O3 (g/m3)

postaja leto

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Krvavec 89 83 83 89 99 98 100 99 99

Ljubljana Be. 40 38 34 27 36 40 40 36 42

Zavodnje 79 73 73 71 66 72 72 64 58

Kovk 70 68 69 75 69 68 61 70 76 Vir: ARSO

Tabela 5: Onesnaenost zraka z inhalabilnimi delci PM10 (leta 2000)

postaja % Cp C98 Cm/24 Cm/1 d>20 d>30 d>50 d>125 u>200 d>250 u>400

Ljubljana Fig.* 96 31 227 159 59

Celje 98 36 114 143 241 283 193 63 2 9 0 0

8

Trbovlje* 75 47 147 132 437 228 197 106 3 26 0 1

EIS Celje* 81 49 128 136 385 1 14 Vir: ARSO

Legenda: % odstotek veljavnih podatkov Cp povprena letna koncentracija (g/m3), mejna vrednost 50g/m3. Mejna vrednost po direktivi EU za zaito zdravja je 40g/m3

(prekoraitve so oznaene rdee), zgornja opozorilna vrednost 14g/m3 (prekoraitve rumeno rafirane) in spodnja opozorilna vrednost 10g/m3 (prekoraitve sivo rafirano).

C98 98-percentil za polurne vrednosti v enem letu Cm/24 maksimalna 24-urna koncentracija (g/m3) Cm/1 maksimalna urna koncentracija (g/m3) d>20 tevilo dni s preseeno spodnjo opozorilno 24-urno vrednostjo 20g/m3. Po direktivi EU se teje vrednost za preseeno, e je takih

dni ve kot 7 na leto (rdee). d>30 tevilo dni s preseeno zgornjo opozorilno 24-urno vrednostjo 30g/m3. Po direktivi EU se teje vrednost za preseeno, e je takih

dni ve kot 7 na leto (rdee). d>50 tevilo dni s preseeno 24-urno mejno vrednostjo 50g/m3 za zaito zdravja. Po direktivi EU se teje vrednost za preseeno, e je

takih dni ve kot 35 na leto (oznaeno rdee). d>125 tevilo prekoraitev dnevne MIV 125 g/m3 v letu u>200 tevilo ur v letu s preseeno 1-urno MIV 200 g/m3 d>250 tevilo prekoraitev dnevne KIV 250 g/m3 v letu u>400 tevilo ur v letu s preseeno 1-urno KIV 400 g/m3 * informativni podatki, prenizek odstotek dobrih podatkov

2.2.1.2 Vpliv onesnaenega zraka na ljudi in ekosisteme Najpomembneji javno-zdravstveni problem v razvitih dravah na podroju okolja in zdravja je vpliv onesnaenega zraka na zdravje. V praksi je nemogoe dosei takno kakovost zraka, ki bi stalno ustrezala predpisanim vrednostim. Vzroke onesnaenosti zraka, glavni je nedvomno promet, je praktino nemogoe odstraniti.

Uinki snovi, ki onesnaujejo zrak, so akutni in kronini. Akutni so posledica kratkotrajnih moneje povianih koncentracij, kronini uinki pa nastajajo po dolgotrajni izpostavljenosti tudi pri nijih koncentracijah. Akutni uinki, ki so jih ugotavljali v razlinih tudijah, so: draenje oi, poslabanje pljune funkcije in simptomi s podroja dihal kot so: boleine v grlu, kaelj, piskanje, kratka sapa. Kronini uinki povzroajo vijo incidenco kroninih bolezni dihal: obstruktivnih bolezni dihalnih poti in astme v povezavi s koncentracijami delcev v zraku; verjetno tudi kroninega bronhitisa pri izpostavljenosti SO2 in NO2 in krajo priakovano ivljenjsko dobo (glej tudi pogl. Zdravje).

V zadnjem desetletju se veina raziskav, v katerih se ukvarjajo z problematiko onesnaenosti zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev pranim delcem, predvsem tistim manjim od 10 um. Rezultati kratkotrajnih raziskav kaejo na poveano stopnjo umrljivosti za obolenja dihal (RR 1.012 / 10 g/m3), kardiovaskularnega sistema (RR 1.008 / 10 g/ m3) in poveano tevilo napadov astme pri otrocih (RR 1.051 / 10 g/ m3). Dolgotrajna izpostavljenost pa izrazito povea prevalenco bronhitisa (RR 1.29 / 10 g/ m3).

Epifitski liaji so med rastlinami v najveji meri odvisni od lastnosti ozraja saj iz njega dobijo vse za ivljenje potrebne snovi, al tudi snovi, ki onesnaujejo zrak, kot so veplove in duikove spojine, fotooksidanti, prani delci itd. Zaradi tega v onesnaenem zraku zelo hitro propadejo. S popisom liajske obrasti drevja se da posredno oceniti tudi onesnaenost zraka. V splonem velja, da je drevje v istem zraku mono poraslo z razlinimi tipi liajev, od tal visoko v kronje. V onesnaenem zraku je obrast majhna, omejena na dnia debel in kasneje povsem izgine. Liajska karta Slovenije kae razlike v obrasti gozdnih dreves z liaji med popisi stanja gozdov v l. 1995 in 2000 in s tem tudi posredno razlike v stopnji onesnaenosti ozraja. Negativne vrednosti oznaujejo poslabanje obrasti in s tem naraanje onesnaenosti zraka. Kot je prikazano na sliki izstopajo ire ljubljansko obmoje, okolice termoenergetskih objektov (TET in TE) in nekatere izpostavljene lege v Alpah in Dinaridih. Stanje se dobro

9

ujema s poloajem glavnih virov onesnaenosti zraka in prevladujoimi vremenskimi razmerami (Ljubljana, okolica TET in TE), stanje v Alpah in delu dinarskega gorstva pa kae na prekomejni vnos snovi, ki onesnaujejo zrak (Italija, Kvarnerski bazen).

2.2.2 Emisije kodljivih snovi v zrak

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Direktiva Sveta EU (2001/81/EC) o zgornji meji nacionalnih emisij doloenih polutantov

Konvencija o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja (1979)

Protokol o nadaljnjem zmanjevanju emisij vepla h konvenciji o prekomejnem onesnaevanju zraka na velike razdalje

Protokol o tekih kovinah (1998)

Protokol o obstojnih organskih snoveh, ki onesnaujejo zrak (1998)

Protokol o zmanjevanju zakisljevanja, eutrofikacije in prizemnega ozona (1999)

Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (1992)

Zakon o ratifikaciji Konvencije o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko (Uradni list SFRJ MP, 11/86)

Zakon o ratifikaciji protokola h konvenciji o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoronem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaevanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP) (Uradi list SFRJ MP, 2/87)

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij zdruenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS MP, 9/92)

Zakon o ratifikaciji protokola o nadaljnjem zmanjevanju emisij vepla h konvenciji o prekomejnem onesnaevanju zraka na velike razdalje iz leta 1979 (Uradni list RS MP, 29/98)

Slovenija je deela z razgibanim reliefom v zaveterju Alp. Z reliefnimi znailnostmi so povezane tudi klimatske znailnosti. V slovenskih dolinah in kotlinah prevladujejo ibki vetrovi. Pogosto se v nijih predelih pojavljajo temperaturne inverzije. V takih razmerah pa e majhne emisije snovi v zrak povzroajo obutno onesnaenost zraka. Snovi, ki so emitirane v ozraje zaradi razlinih aktivnosti loveka ali narave povzroajo razline ekoloke probleme, kot so:

zakisljevanje slabanje kvalitete zraka ogrevanje atmosfere/klimatske spremembe pokodbe na zgradbah izpostava loveka in ekosistema nevarnim snovem

Emisijske evidence so po doloeni metodologiji zbrani in prikazani podatki o emisijah posameznih snovi. Ti podatki so osnova za prikaz stanja onesnaenosti zraka in za smotrno planiranje kakovosti zraka. Poleg tega so drave dolne poroati emisijske evidence v doloeni obliki in obsegu, kot to zahtevajo mednarodne obveznosti. Najkasneje do leta 2010 pa bo po evropskih normah zahtevano znianje za posamezne snovi na natanno doloene mejne koliine. Tako bo Slovenija po zahtevah iz Goeteborkega protokola morala zniati emisije SO2 na 27.000 ton, NOx na 45.000 ton, NMVOC (hlapne organske spojine) na 40.000 ton in NH3 na 20.000 ton.

Emisije se izraunavajo na osnovi metodologij, ki so usklajene z zahtevami o poroanju.

Metodologija CORINAIR (CORe INventory of AIR emissions) je enoten evropski program in metodologija za zbiranje podatkov, izraunavanje in prikaz emisij kodljivih snovi v zrak.

10

Opredeljene kodljive snovi so razdeljene na sledee skupine:

osnovne spojine: veplov dioksid (SO2), duikovi oksidi (NOx), hlapni ogljikovodiki (NMVOC), amoniak (NH3) in ogljikov monoksid (CO);

teke kovine: arzen (As), kadmij (Cd), krom (Cr), baker (Cu), svinec (Pb), ivo srebro (Hg), nikelj (Ni), cink (Zn);

obstojne organske snovi (angl. Persistent Organic Pollutants - POPs): policiklini aromatski ogljikovodiki (PAH), poliklorinirani bifenili (PCB), dioksini/furani (DF), pentaklorfenol (PCP), lindan (HCH), pesticidi, heksaklorbenzen (HCB), trikloretan (TCE), tetraklormetan (TCM), triklorbenzen (TCB), trikloretilen (TRI), ksilen (XYL);

delci (PM10).

2.2.2.1 Emisijske evidence Slovenija je vkljuena v evropski program za vodenje emisijskih evidenc (CORINAIR) in izmenjavo (poroanje) emisijskih podatkov z EC od leta 1992, v pripravi pa je tudi slovenski predpis za vodenje evidenc emisij, ki bo opredelil zbiranje vhodnih podatkov, izraunavanje emisij in priprava baze podatkov iz katere se bo lahko izvajalo poroanje emisij za razline namene.

Za izdelavo emisijskih evidenc se uporabljajo sledei vhodni podatki:

Statistini letopis Energetskega gospodarstva RS Statistini letopis Urada RS za statistiko Rezultati raziskovanj letni pregled industrije Emisijski register nepreminih virov onesnaevanja (REMIS), ki temelji na letnih

poroilih o emisijah.

(81.13%)

(18.87%)

Dele misij SO2 iz obratovalnegamonitoringa (Leto 2000)

Podatki iz REMISbaze - letna poroila

Ostalo

Slika 5: Dele emisij SO2, ki ga k skupnim emisijam prispevajo zavezanci obratovalnega monitoringa (REMIS) Vir: MOP

Emisije snovi, ki so izraunane na nivoju drave so razdeljene na 11 glavnih kategorij virov (SNAP 1). Izdelani so sledei nizi emisijskih podatkov:

SO2, NOx, CO, CO2 - za leta od 1980 do 2000; SO2, NOx, NMVOC, CH4, NH3, N2O CO, CO2 za leta od 1990 do 2000;

11

emisije tekih kovin (Cd, Hg, Pb) - za leta 1990 in od 1994 do 2000; projekcije emisij za leta 2005 in 2010; POPs (PAH, PCB, HCB, PCP, D/F, XYL) - za leta 1990 in od 1994 do 2000.

2.2.2.2 Emisije snovi

veplov dioksid (SO2) Na sliki 6 je prikazana emisija SO2 v Sloveniji v obdobju od 1980 do 2000. Najveji dele v celotni emisiji 96.000 t SO2 v letu 2000 prispevajo termoelektrarne in toplarne (TE-TO), in sicer 87%. V letu 1995 se je emisija SO2 glede na predhodna leta znatno zmanjala, najve zaradi delovanja odveplovalne naprave na bloku 4 v TE - otanj, pa tudi zaradi nije vsebnosti vepla v tekoih gorivih, po novem predpisu o kakovosti tekoih goriv. Nadaljnje znatneje zmanjanje je prispevala odveplovalna naprava na bloku 5 TE otanj, ki je zaela obratovati v drugi polovici leta 2000. Od leta 1980 do leta 2000 se je letna emisija SO2 v Sloveniji zmanjala za 59%. Mednarodna obveznost po veplovem protokolu pa je 45%. V letu 2010 skupna emisija SO2 ne bi smela presegati 27.000 ton, kar je mednarodna obveznost Slovenije iz Goeteborkega protokola. Po letu 2010 torej onesnaevanje zraka z SO2 ne bo ve velik ekoloki problem.

0

50

100

150

200

250

Emis

ije (1

.000

t/le

to)

1980 1985 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2010

LetoMobilni viri EnergetikaIndustrijske kotlovnice Mala kuria

MOP ARSO

27.000 ton SO2Zgornja meja emisij

Slika 6: Emisije SO2 (1980, 1985, 1990 2000) Vir: MOP ARSO

INDIKATOR:

Skupne letne emisije SO2 (kt SO2/leto)

CILJ NPVO:

Zmanjanje emisij iz virov onesnaevanja (izpolnitev mednarodnih obveznosti veplov protokol)

Skupna emisije SO2 v Sloveniji v letu 2000 znaajo 96 000 ton. Od tega je prispevek treh termoenergetskih objektov skupno 84 000 ton, kar znaa 87%. Pri tem je potrebno upotevati da je v TE otanj, ki e vedno prispeva k skupni emisiji najve, v letu 2000 (oktobra) priela obratovati odvepljevalna naprava na 5 bloku. To znianje v letu 2000 e ni opazno, pa pa bo znatno v letu 2001.

12

(26.52%)

(4.47%)

(4.73%) (56.71%)

(7.57%)

Emisije SO2 iz elektroenergetikeLeto 2001

TE otanj-Blok 123

TE Trbovlje

TE otanj - Blok 5

TE TO Ljubljana

TE otanj - Blok 4

Slika 7: Prispevki emisij SO2 v energetiki, kot jih prispevajo v letu 2001 najveji viri Vir: ARSO

Duikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO), hlapni ogljikovodiki (NMVOC) Na sliki 8 je prikazana emisija NOx v Sloveniji v obdobju od 1980 do 2000. Najveji dele k celotni emisiji NOx prispevajo mobilni viri (promet z motornimi vozili), in sicer 63% v letu 2000. Po letu 1992 se je emisija NOx zaela poveevati, zlasti zaradi poveane gostote prometa z motornimi vozili, naraanje je veliko, kljub vedno vejemu tevilu vozil s katalizatorji. Po letu 1997 se je emisija NOx opazno zniala zaradi zmanjane porabe goriv iz sektorja promet z motornimi vozili na raun manje prodaje v maloobmejnem prometu. Podobno zmanjanje je bilo iz istega razloga tudi pri emisiji CO na sliki 9. V letu 2010 skupna emisija NOx ne bi smela presei 45.000 ton, kar je mednarodna obveznost Slovenije. Ker je promet najveji onesnaevalec zraka z NOx, bo morala prometna politika upotevati omenjeno omejitev onesnaevanja.

0

10

20

30

40

50

60

70

Emis

ije (1

,000

t)

1980 1985 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2010

LetoMobilni viri EnergetikaIndustrijske kotlovnice Mala kuria

MOP ARSO

45.000 ton NOxZgornja meja emisij

Slika 8: Emisije NOx (1980, 1985, 1990 2000) Vir: MOP ARSO

13

INDIKATOR:

Skupne letne emisije NOx (kt NOx/leto)

CILJ NPVO:

Zmanjanje emisij iz virov onesnaevanja (izpolnitev mednarodnih obveznosti protokol o NOx in drugih sorodnih snoveh)

Dele mobilnih virov pri emisiji CO se poveuje in je leta 2000 znaal e 92 %.

0

20

40

60

80

100

Emis

ije (1

,000

t/le

to)

1980 1985 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

LetoMobilni viri EnergetikaIndustrijske kotlovnice Mala kuria

MOP ARSO

Slika 9: Emisije CO (1980, 1985, 1990 2000) Vir: MOP ARSO

Tudi pri emisiji hlapnih ogljikovodikov (NMVOC) na sliki 10 je opazno poveanje sredi 90-tih let zaradi poveane prodaje motornih goriv v maloobmejnem prometu. Skupna emisija NMVOC v letu 2010 ne sme presei 40.000 ton.

0

10

20

30

40

50

EMIS

IJE

(1,0

00 t)

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2010

LETO

Mobil. viri Energetika Indust. kotl. Mala kuriaTeh. proc Prid.in distr.goriv Upor. topil

MOP ARSO 40.000 ton NMVOCZgornja meja emisij

Slika 10: Emisije NMVOC (1980, 1985, 1990 2000) Vir: MOP ARSO

14

0

5

10

15

20

25

30

Emis

ije (1

,000

t/le

to)

1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2010

Leto

Kmetijstvo, gozdarstvo in ivinoreja

MOP ARSO

20.000 ton NH3zgornja meja emisij

Slika 11: Emisije NH3 (1990 2000) Vir: MOP ARSO

Teke kovine (Pb, Zn, Cd) Na sliki 12 je prikazana emisija svinca (Pb) v Sloveniji od leta 1990 do 2000. Leta 1995 so se emisije svinca mono zmanjale, ker je v tem letu zaela veljati nov predpis o kakovosti tekoih goriv. Z letom 2001 je v Sloveniji prepovedana prodaja osvinenega bencina, kar je eden pomembnejih dosekov varstva okolja v zadnjih letih in s tem se je emisija svinca zaradi prometa z motornimi vozili e bistveno zmanjala glede na leto 2000, ko je znaala 37 ton.

0

100

200

300

400

500

Emis

ije (

t/let

o)

1990 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

LetoMobilni viri Energetika Industrijske kotlovniceMala kuria Teh. proc

MOP ARSO

Slika 12: Emisije Pb (1990 2000) Vir: MOP ARSO

15

INDIKATOR:

Skupne letne emisije Pb (t Pb/leto)

CILJ NPVO:

Zmanjanje emisij iz virov onesnaevanja (izpolnitev mednarodnih obveznosti protokol o tekih kovinah)

(40.26%)

(31.17%)

(3.90%) (1.95%)

(22.73%)

Emisije Cd v Sloveniji2000

Energetika

Mobilni viri

Industrijskekotlovnice

Mala kuria

MOP ARSO

Tehnoloki procesi

Slika 13: Emisije Cd (leto 2000) Vir: MOP ARSO

Pri onesnaevanju zraka s kadmijem so poleg mobilnih virov pomembna e energetika in promet. V letu 2000 je znaala emisija kadmija okrog 1,5 tone. Emisija ivega srebra pa je bila okrog 0,6 tone. Priblino polovico te emisije je prispevala energetika, ne dosti manj pa tehnoloki procesi.

(50.00%)

(3.45%) (0.00%)

(46.55%)

Emisije Hg v Sloveniji2000

Energetika

Industrijskekotlovnice

Mala kuria

MOP ARSO

Tehnoloki procesi

Slika 14: Emisije Hg (leto 2000) Vir: MOP ARSO

16

Obstojne organske snovi, ki onesnaujejo zrak (POPs) Stockholmska Konvencija o obstojnih organskih snoveh (POPs angl. Persistent Organic Pollutants) doloa mednarodno delovanje, prepoved proizvodnje, uporabe, uvoza in izvoza 12 POPs-ov, uvrenih v tri skupine:

pesticidi: aldrin, klordan, DDT, dieldrin, endrin, heptaklor, mireks, toksafen, industrijski kemikalije: heksaklorobenzen, (HCB) in poliklorirani bifenili (PCB-ji), nenamerni soprodukti: dioksini in furani.

Republika Slovenija je zaela z delovanjem na podroju POPsov e sredi 90-tih let preteklega stoletja, ko je sodelovala pri pripravi Protokola o obstojnih organskih snoveh h konvenciji o prekomejnem onesnaevanju zraka na velike razdalje znotraj Ekonomske komisije za Evropo. Cilj protokola je nadzirati, zmanjati ali odstraniti emisije in izgube obstojnih organskih snovi, pri emer mora vsaka podpisnica opustiti uporabo in proizvodnjo teh snovi, zagotoviti odstranitev na domaem ozemlju na okolju sprejemljiv nain in zmanjati vse svoje letne emisije vsake od petnajstih snovi, vkljuenih v protokol. Protokol predvideva tudi trgovanje z emisijami.

Uporaba in promet obstojnih organskih snovi, kot so aldrin, dieldrin, klordan, heptaklor in heksaklorobenzen sta v Republiki Sloveniji prepovedana od leta 1982. Z odlobo o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva iz leta 1999 so bili prepovedani endrin, DDT in toksafen. Glavni razlog prepovedi je varovanje zdravja loveka zaradi suma, da so te snovi kancerogene in tudi sicer strupene.

POPs-i so zelo strupene, teko razgradljive kemikalije. Bioakumulirajo se skozi prehranjevalno verigo in predstavljajo veliko tveganje, ker povzroajo kodljive uinke na zdravje ljudi in okolje. Te zelo stabilne spojine se uporabljajo kot pesticidi v industriji ali pa nastajajo kot soprodukti pri nepopolnem izgorevanju. V okolju se zadrujejo zelo dolgo preden razpadejo, potujejo na velike razdalje, tudi do 1000 km dale in s tem predstavljajo globalno gronjo vsem ljudem in okolju ter se akumulirajo v tkivih veine ivih organizmov, ki absorbirajo POPse, predvsem s prehranjevanjem, pitjem vode in dihanjem.

Tabela 6: Emisije POPs

PCB (kg) dioksini&furani

(gTeq/leto) PAH (Mg)

HCB (kg)

PCP (kg)

1990 357 8,60 23,50 0 0

1994 265 5,67 17,99 0 0

1995 235 4.94 16,98 0 0

1996 214 4,91 17,28 0 0

1997 194 3,82 18,87 0 0

1998 184 3,53 18,18 0 0

1999 105 3,51 18,30 0 0

2000 143 2,90 22,66 0 0 Vir: ARSO

17

2.2.3 Velike kurilne naprave

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Direktiva Sveta EU (2001/80/EC) o omejevanju emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav

Uredba o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Uradni list RS, 46/02)

Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaevanja (Uradni list RS, 73/94, 68/96 in 109/01)

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, 70/96, 71/00 in 99/01)

Odredba o obliki poroil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, 72/00)

Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, 61/00)

Zakon o porotvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo razveplalne naprave na bloku 5 TE otanj (Uradni list RS, 33/95)

Velike kurilne naprave so naprave, namenjene proizvodnji energije z vhodno toplotno mojo vejo ali enako 50 MW, pri katerih se uporablja z zgorevanjem goriv pridobljena toplota. Mednje se ne uvrajo seigalnice odpadkov, dizelski, bencinski in plinski motorji, velike kurilne naprave, pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnem procesu in obstojee plinske turbine. Odpadni plini iz velikih kurilnih naprav so onesnaeni s snovmi v trdnem, tekoem ali plinastem stanju, pri emer prevladujejo emisije veplovih oksidov, duikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu. Z namenom zmanjevanja emisij navedenih snovi v zrak so za velike kurilne naprave (v odvisnosti od datuma izgradnje, vhodne toplotne moi in vrste goriva) doloene mejne vrednosti emisij, ki predstavljajo dovoljeno koncentracijo posameznih snovi v dimnih plinih.

V obdobju od leta 1956 do leta 1988 je bilo zgrajenih 16 velikih kurilnih naprav in od leta 1975 e 7 plinskih turbin.

Velike kurilne naprave se nahajajo na tirih lokacijah, in sicer: Termoelektrarna otanj (TE), Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL), Termoelektrarna Trbovlje (TET) in Javno podjetje Energetika Ljubljana (JPE). Med njimi ima sedem kurilnih naprav vhodno toplotno mo pod 100 MW, est med 100 in 300 MW in tri kurilne naprave nad 300 MW. Glede na vrsto goriva se v devetih kurilnih napravah uporablja trdno gorivo, v dveh le tekoe gorivo, v petih pa kombinacija trdnih in tekoih goriv. Med kurilnimi napravami, ki uporabljajo trdno gorivo se v petih tudi so-seigajo odpadki (tabela 7).

Pri obstojeih plinskih turbinah, od katerih sta dve locirani v Trbovljah in pet v Brestanici imajo tri plinske turbine vhodno toplotno mo pod 100 MW, dve med 100 in 300 MW in dve plinski turbini nad 300 MW. Uporabljajo tekoe in plinasto gorivo.

Skupne emisije veplovih oksidov iz velikih kurilnih naprav so v letu 2001 znaale 50594 ton, skupne emisije duikovih oksidov 14526 ton in skupne emisije prahu 1273 ton.

Emisije veplovih oksidov so nastajale na treh lokacijah: Termoelektrarna Trbovlje [56,71%], Termoelektrarna otanj [35,72%, od tega preteni dele (26,52 %) na blokih 1, 2 in 3] in Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana [7,57 %]. Najveji dele emisij duikovih oksidov je

18

prispevala Termoelektrarna otanj [78,51 % od tega najve blok 5 (49,52 %)]. Delei emisij duikovih oksidov na ostalih lokacijah so bili manji, in sicer v Termoelektrarni-Toplarni Ljubljana 13,02 % in Termoelektrarni Trbovlje 8,47 %. Doseene koncentracije ogljikovih oksidov, duikovih oksidov in prahu v dimnih plinih (v mg/Nm3) v posameznih velikih kurilnih napravah so za leto 2001 prikazane na sliki 15.

Tabela 7: Velike kurilne naprave v Republiki Sloveniji

t. lokacija oznaka1 vrsta kotla leto izgradnje vhodna toplotna mo (MW) gorivo

1 TE A/1 (1) parni 1956 105,0 lignit

2 TE A/2 (2) parni 1956 105,0 lignit

3 TE A/3 (3) A/3 (4) parni parni

1960 1971

125,0 125,0 lignit

4 TE B/4 (5) parni 1977 740,0 lignit

5 TE C/5 (6) parni 1977 920,0 lignit

6 TE-TOL D/1 (1) parni 1967 150,0 premog

7 TE-TOL D/2 (2) parni 1967 150,0 premog

8 TE-TOL D/3 (3) parni 1984 210,0 premog

9 TE-TOL E/(VKLM1) vroevodni 1980 66,0 S olje

10 TE-TOL E/(VKLM2) vroevodni 1984 66,0 S olje

11 TET F/4 (4) parni 1968 350,0 premog

12 JPE G/(GVL 1) vroevodni 1972 64,4 S olje, zemeljski plin

13 JPE G/(GVL 2) vroevodni 1972 64,4 S olje, zemeljski plin

14 JPE G/(VKLM3) vroevodni 1977 64,4 S olje, zemeljski plin

15 JPE G/(VKLM4) vroevodni 1977 64,4 S olje, zemeljski plin

16 JPE G/(VKLM5) H/(VKLM5) vroevodni 1988 64,4 S olje, zemeljski plin

Vir: MOP, 2002 (predloge: Delovna skupina za varstvo zraka pri velikih objektih -DSVZE)

Z nadgradnjo dveh enot (bloka 4 in 5) z napravami za razveplanje dimnih plinov (FGD) na lokaciji Termoelektrarne otanj in z zakonsko odloitvijo o zaprtju trboveljskega premogovnika ter posledinim prenehanjem uporabe tega premoga v trboveljski termoelektrarni po letu 2007 bo program zmanjevanja emisij veplovih oksidov skoraj v celoti realiziran. Z dodatnimi primarnimi ukrepi na posameznih kurilnih napravah se predvideva nadaljnje zmanjevanje emisij duikovih oksidov in prahu. Predviden asovni potek zmanjevanja emisij veplovih oksidov, duikovih oksidov in prahu v velikih kurilnih napravah za obdobje od leta 1980 do 2010 je prikazan na sliki 16.

1 Oznako sestavljajo: dimnik/blok (kotel).

19

Slika 15: Koncentracije veplovih oksidov, duikovih oksidov in prahu (v mg/Nm3) v letu 2001 v posameznih velikih kurilnih napravah

Vir: ARSO, 2002

0

2000

4000

6000

8000

10000T

E

1

TE

2

TE

3

TE

4

TE

5

TE

-TO

L 1

TE

-TO

L 2

TE

-TO

L 3

TE

-TO

L 4

TE

-TO

L 5

TE

T IV

JPE

1

JPE

2

JPE

3

JPE

4

JPE

5

mg/Nm3

0

50

100

150

TE

1

TE

2

TE

3

TE

4

TE

5

TE

-TO

L 1

TE

-TO

L 2

TE

-TO

L 3

TE

-TO

L 4

TE

-TO

L 5

TE

T IV

JPE

1

JPE

2

JPE

3

JPE

4

JPE

5

mg/Nm3

0

500

1000

TE

1

TE

2

TE

3

TE

4

TE

5

TE

-TO

L 1

TE

-TO

L 2

TE

-TO

L 3

TE

-TO

L 4

TE

-TO

L 5

TE

T IV

JPE

1

JPE

2

JPE

3

JPE

4

JPE

5

mg/Nm3

Emisije SO2

Emisije prahu

Emisije NOx

20

Slika 16: Ocena priakovanih vrednosti emisij veplovih oksidov, duikovih oksidov in prahu iz velikih kurilnih naprav za obdobje od 1980 do 2010

Vir: ARSO

Podatki o ocenjenih skupnih letnih emisijah veplovih oksidov in duikovega oksida do leta 2010, ki so povezani s programi za zmanjevanje emisij in upotevajo obveznosti po Goethenburkem protokolu (tabela 8) prikazujejo 86% zmanjanje skupnih emisij veplovih oksidov (drugo najveje med evropskimi dravami) in 27% zmanjanje emisij duikovih oksidov. Zmanjanje emisij na podroju velikih kurilnih naprav prispeva skoraj 90% k zmanjanju emisij veplovih oksidov in 24% k zmanjanju emisij duikovih oksidov.

Tabela 8: Ciljne letne skupne emisije veplovih in duikovih oksidov v letu 2010 glede na bazno leto 1990

leto SO2 (v 103 ton/leto) NOx

(v 103 ton/leto)

1990 194,0 62,0

2010 27,0 45,0 Vir: ARSO

S strategijo varstva zraka, ki bo predvidoma izdelana do konca leta 2002 bo podrobneje doloen plan zmanjevanja emisij in zgornje meje emisij za ogljikove okside, duikove okside, prah in ogljikov dioksid in emisijske kvote po posameznih dejavnostih.

0

40000

80000

120000

160000

1980 1993 1998 2001 2007 2010leto

tone

SO2NOx

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

1980 1993 1998 2001 2007 2010 leto

tone

prah

21

2.2.4 Emisije hlapnih organskih spojin, ki nastanejo pri skladienju in pretakanju bencina

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta (94/63/EC) o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladienju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov

Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladienje in pretakanje motornega bencina (Uradni list RS, 11/99)

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaevanja ter pogojih za njegovo izvajanje. (Uradni list RS, 68/96 in 71/00)

Emisije hlapnih organskih spojin (HOS), ki nastajajo pri skladienju in pretakanju bencina predstavljajo priblino 8% dele od skupnih letnih emisij NMVOC (nemetanskih hlapnih organskih spojin) v emisijskih evidencah. Odvisne so od koliine pretoenega bencina skozi skladia in od tehninih izvedb posameznih naprav, kot so skladia, naprave za polnjenje in praznjenje preminih rezervoarjev v skladiih, mobilni rezervoarji in naprave za skladienje na bencinskih servisih. Za izdelavo celovite ocene ustreznosti tehninih ukrepov za zmanjanje emisij v zrak so doloene mejne vrednosti emisij, ki jih morajo zagotavljati lastniki ali upravljalci teh naprav (zavezanci). Na podroju Sloveniji je pet glavnih lastnikov oziroma upravljalcev naprav in sicer PETROL, OMV Istrabenz, Instalacija, Nafta Lendava in Zavod RS za blagovne rezerve.

2.2.4.1 Skladia bencina Skladia bencina morajo biti konstruirana tako, da je izhlapevanje iz njih zniano na najmanjo mono mero. Naprava za skladienje mora imeti zunanjo ali notranjo plavajoo streho z primarnim in sekundarnim tesnjenjem. Zunanje stene in streha pa morajo biti pobarvane z barvo, ki ima veliko odbojnost toplotnega sevanja.

V Sloveniji je v petih terminalih skupno 41 skladi bencina. Od teh jih je 36 popolnoma v skladu z vsemi zahtevami, 5 pa jih bo rekonstruiranih do leta 2005. V tabeli 9 so prikazani terminali glede na letni pretok bencina skozi skladia. Eno skladie (Ortnek) je v postopku rekonstrukcije.

Tabela 9: Letni pretok bencina po terminalih

pretok bencina terminali ime terminala

manj kot 10.000 t/leto 1 Celje

manj kot 25.000 t/leto 1 Lendava

ve kot 50.000 t/leto 3 Sermin, Zalog, Rae Vir: ARSO

2.2.4.2 Naprave za polnjenje in praznjenje preminih rezervoarjev v skladiih Naprave za polnjenje in praznjenje morajo biti izvedene tako, da se izpodrinjeni hlapi iz preminega rezervoarja pri polnjenju ali praznjenju prerpavajo nazaj v skladie. V dveh terminalih (Zalog, Sermin) so naprave za polnjenje in praznjenje preminih rezervoarjev izvedene tako, da ustrezajo vsem tehninim zahtevam, ostali trije (Celje Rae Lendava) pa bodo rekonstruirani najkasneje do leta 2005.

22

2.2.4.3 Premini rezervoarji Vsi prikljuki na preminih rezervoarjih morajo biti takni, da omogoajo povratek hlapov, tako pri pretakanju v skladiih, kot tudi pri polnjenju naprav za skladienje na bencinskih servisih. Po grobi oceni je ve kot 90% vseh preminih rezervoarjev opremljenih tako, da ustreza vsem zahtevam

2.2.4.4 Polnjenje naprav za skladienje na bencinskih servisih Polnjenje naprav za skladienje na bencinskih servisih mora potekati tako, da se izpodrinjeni hlapi iz naprav za skladienje prerpavajo nazaj v premini rezervoar.

Na podroju Slovenije je skupno 384 bencinskih servisov. Od teh jih priblino 85% obratuje v skladu z zahtevami, ostali pa bodo rekonstruirani ali zaprti najkasneje do konca leta 2004.

Zahteve oziroma evropske norme, ki se nanaajo na skladine naprave, naprave za polnjenje in praznjenje v skladiih bencina, premine rezervoarje in naprave za skladienje na bencinskih servisih morajo biti uveljavljene najkasneje do 31.12.2004. Vsi zavezanci imajo narejene programe prilagajanja zahtevam za tiste naprave, ki e ne izpolnjujejo vseh zahtev.

2.2.5 Kakovost tekoih goriv

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Direktiva Sveta (98/70/EC) o kakovosti bencina in dizelskega goriva

Direktiva Sveta (93/12/EEC in 1999/12/EC) o deleu vepla v tekoem gorivu

Pravilnik o kakovosti tekoih goriv (Uradni list RS, 78/00 in 69/01)

Odredba o programu ugotavljanja skladnosti tekoih goriv (Uradni list RS, 58/01)

Kakovost tekoih goriv je v RS usklajena s pravnim redom EU, urejene so fizikalno kemijske lastnosti goriv. Goriva morajo ustrezati pogojem, ki so potrebna za normalno delovanje naprav, kot so na primer potrebna viskoznost, zahtevano oktansko, cetansko tevilo in drugo. Po drugi strani pa je potrebno zmanjevati razline emisije snovi v zrak pri zgorevanju tekoih goriv zaradi prometa, kurilnih naprav in drugih zgorevalnih naprav. Zaradi prepreevanja ezmerne emisije snovi v zrak so omejene koliine nekaterih snovi v tekoih gorivih, kot so vsebnost vepla, vsebnost svinca, koliina benzena, aromatov, olefinov in drugih organskih spojin. Tekoa goriva, ki se uporabljajo v RS so naslednja:

motorni bencin, namenjen uporabi za pogonsko sredstvo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem na vig z iskro,

dizelsko gorivo, ki je plinsko olje in se uporablja za pogon batnih motorjev z notranjim izgorevanjem na vig s kompresijo,

plinsko olje, ki je vsak naftni proizvod, ki se glede na meje destilacije uvra v razred srednjih destilatov, namenjenih uporabi kot gorivo,

teka kurilna olja, ki so vsi naftni proizvodi, razen plinskih olj, ki se glede na meje destilacije uvrajo v razred tejih olj, namenjenih kot gorivo in

plinsko olje za plovila, ki je namenjeno uporabi v pomorstvu.

23

2.2.5.1 Program ugotavljanja skladnosti kakovosti tekoih goriv Statistini podatki prodanih koliin tekoih goriv v letu 2000 in emisij veplovega dioksida ob tem so prikazani v tabeli 10.

Tabela 10: Koliina prodanih goriv in emisija SO2 (leto 2000)

vrsta goriva koliina goriva emisija SO2 motorni bencin 822.490 ton 163 ton

dizelsko gorivo 485.819 ton 1926 ton

plinsko olje 727.598 ton 2868 ton

teka kurilna olja 149.137 ton 2901 ton Vir: SURS, ARSO

Skladnost kakovosti tekoih goriv se ugotavlja na podlagi programa in ga opravlja organ za ugotavljanje skladnosti na podlagi odlobe iz decembra 2001.

Postopek ugotavljanja skladnosti fizikalno kemijskih lastnosti tekoih goriv se izvaja po metodah iz zadnje veljavne izdaje standardov. tevilo kontrol je doloeno po sezonah. Letna sezona traja od 1. maja do vkljuno 30. septembra, zimska sezona pa od 1. oktobra do vkljuno 30. aprila. Skladnost kakovosti tekoih goriv se ugotavlja na bencinskih servisih, na skladiih in pri neposrednih dobavah.

Ugotavljanje kakovosti tekoih goriv na bencinskih servisih: vrsta goriva tevilo vzorcev v sezoni

NMB-95 50 NMB-98 10

dizelsko gorivo 50 vsa goriva skupaj 110

Ugotavljanje kakovosti tekoih goriv na skladiih:

Osnova za doloitev tevila vzorenj je kapaciteta posameznega rezervoarja. Vzorenje se izvaja po naelu nadzora na preskok, in sicer v popreju na vsako osmo polnjenje za posamezni rezervoar, pri emer tevilo vzorenj v sezoni ne sme biti veje od 5. Eno polnjenje pomeni pretok blaga skozi skladie v koliini, ki ustreza celotni razpololjivi kapaciteti posameznega rezervoarja.

Ne glede na ta merila pa tevilo vzorenj za posamezno vrsto goriva v vseh skladiih istega dobavitelja goriv ne sme biti manje od:

vrsta goriva poletna sezona zimska sezona Dizelsko gorivo 2 2

Plinsko olje (ekstra lahko kurilno olje) 2 2 Teko kurilno olje 1 1

Ugotavljanje kakovosti tekoih goriv pri neposrednih dobavah:

vrsta goriva tevilo vzorcev dizelsko gorivo 1 na vsakih 400 m3 goriva

plinsko olje (ekstra lahko kurilno olje) 1 na vsakih 400 m3 goriva teko kurilno olje 1 na vsakih 1.000 ton goriva

24

2.2.5.2 Dosedanje kontrole kakovosti tekoih goriv Do konca leta 2001 se je kontroliralo le vsebnost vepla, svinca in benzena v tekoih gorivih. V treh primerih so bile sporne mejne vrednosti za vsebnost vepla pri plinskem olju. Po preverjanju se je ugotovilo, da so bila odstopanja v mejah merilne negotovosti ali pa so proizvajalci goriv in kontrolorji uporabljali razline merilne metode, vendar zaznavnih odstopanj ni bilo. tevilo parametrov, ki jih je potrebno spremljati, se je s sprejetim pravilnikom povealo.

Doslej opravljene meritve prikazuje tabela 11.

Tabela 11: tevilo meritev za leto 2000 in 2001 glede na vrsto goriva

tevilo vzorcev v letu

gorivo 2000 2001 (do konca oktobra)

neosvinen bencin 56 32

osvinen bencin 32 2

dizelsko gorivo 45 28

plinsko olje 46 27

teka kurilna olja 38 9

skupaj 217 98 Vir: ARSO

Kakovost tekoih goriv neposredno vpliva na kvaliteto zraka. Zato se postopno zmanjuje dovoljena vsebnost vepla v posameznih gorivih. V RS je e prepovedana uporaba osvinenih bencinov, zmanjuje se tudi dovoljena koliina drugih dodatkov v gorivih. Zmanjanje porabe tekoih goriv zaradi emisij toplogrednih plinov pa naj bi dosegli tudi z zamenjavo teh goriv z obnovljivimi energetskimi viri in z zmanjevanjem porabe energije na enoto izdelka, manjo porabo goriva na prevoeni kilometer v vozilih in boljo toplotno izolacijo bivalnih in proizvodnih prostorov.

25

2.2.6 ezmejno onesnaevanje

predpis EU / mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Konvencija o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja (1979) (CLRTAP)

Protokol h konvenciji CLRTAP o dolgoronem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaevanja zraka na velike razdalje v Evropi (1984) (EMEP)

Protokol h konvenciji CLRTAP o nadzoru nad emisijami duikovih oksidov ali njihovega prekomejnega transporta (1988)

Protokol h konvenciji CLRTAP o nadzoru nad emisijami hlapnih organskih snovi ali njihovega prekomejnega transporta (1991)

Protokol h konvenciji CLRTAP o nadaljnjem zmanjevanju emisij vepla (1994)

Protokol h konvenciji CLRTAP o tekih kovinah (1998)

Protokol h konvenciji CLRTAP o obstojnih organskih snoveh, ki onesnaujejo zrak (1998)

Protokol h konvenciji CLRTAP o zmanjevanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (1999)

Direktiva Sveta EU (2001/81/EC) o nacionalnih zgornjih mejah emisij v zrak za doloene snovi

Zakon o ratifikaciji Konvencije o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 (Uradni list SFRJ MP, 11/86)

Zakon o ratifikaciji protokola h konvenciji o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 o dolgoronem financiranju programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaevanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP) (Uradni list SFRJ MP, 2/87)

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij zdruenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS MP, 9/92)

Zakon o ratifikaciji protokola o nadaljnjem zmanjevanju emisij vepla h konvenciji o prekomejnem onesnaevanju zraka na velike razdalje iz leta 1979 (Uradni list RS MP, 29/98)

Prekomejno onesnaevanje zraka je problem cele Evrope in za njegovo reevanje je potrebno sodelovanje vseh drav. Uinki prekomejnega transporta emitiranih snovi v okolju se odraajo kot zakisljevanje in evtrofikacija vode in zemlje, poviane koncentracije ozona in delcev v zraku ter kot bioloko kopienje toksinih snovi. V okviru UN ECE konvencije o onesnaevanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) iz leta 1979 s pripadajoimi protokoli si evropske drave delijo odgovornost za zmanjanje emisij v Evropi in dvajsetletno skupno delo je obrodilo rezultate predvsem na podroju zmanjanja zakisljevanja.

Zakisljevanje povzroajo usedline veplovih in duikovih spojin, ki izvirajo iz emisij veplovega dioksida, duikovih oksidov in amonijaka. Emitirani plini se v zraku pretvorijo v delce ali pa se raztopijo v vodnih kapljicah v zraku in se tako v obliki mokre ali suhe usedline odlagajo na povrine. V Sloveniji se odraajo kodljivi uinki zakisljevanja najbolj na gozdovih na podroju termoelektrarn TE otanj in TE Trbovlje, k emur prispevajo v najveji meri lokalne emisije veplovega dioksida in duikovih oksidov. Drugje po dravi so uinki zakisljevanja manj izraeni predvsem zaradi velike puferske kapacitete kamnin in tal v Sloveniji ter obilice kalcija v vodah, kar povzroi nevtralizacijo kisle usedline.

Evtrofikacijo ali zasienost s hranilnimi snovmi povzroajo usedline duikovih spojin, ki izvirajo iz emisij duikovih oksidov in amonijaka. Uinki evtrofikacije so pri nas najbolj izraeni na morju in na gorskih jezerih. Daljinski transport ima pomembno vlogo, saj prispeva npr. k vnosu duika v Mediteransko morje usedlina iz zraka kar okrog 60%.

26

Poviane koncentracije ozona nastajajo pri fotokemijskih reakcijah med duikovimi oksidi in hlapnimi organskimi snovmi, ki so posebno intenzivne ob visokih poletnih temperaturah. Fotokemijski smog, kot pravimo povianim koncentracijam ozona, se v Sloveniji pojavlja po celi dravi, tako v urbanem kot v neurbanem okolju.

Bioloko kopienje toksinih snovi povzroajo usedline tekih kovin in obstojnih organskih snovi, ki izvirajo iz emisij. Nivoji kritinih obremenitev za toksine snovi so e v pripravi. Kritina obremenitev je tista izpostavljenost ekosistema eni ali ve snovem v zraku, ki jo po dosedanjih spoznanjih izbrani obutljivi element v okolju e prenese, ne da bi se pojavili kodljivi uinki (UN ECE definicija, 1988).

Slika 17: Usedlina vepla (uvoz v RS, izvoz iz RS) Vir: EMEP/MSC-W

Slika 18: Usedlina reduciranega duika (NH3) (uvoz v RS, izvoz iz RS) Vir: EMEP/MSC-W

27

Slika 19: Usedlina oksidiranega duika (NOx); (uvoz v RS, izvoz iz RS) Vir: EMEP/MSC-W

Na slikah 17 do 19 so modelni izrauni EMEP za Slovenijo o uvozno-izvoznih bilancah za snovi veplov dioksid, duikove okside in amonijak. Uvoz kae, koliko prispevajo posamezne drave od svojih emisij (vkljuno s Slovenijo) k celotni usedlini posamezne snovi, ki se odloi v Sloveniji. Izvoz pa kae, koliko emitirane snovi iz Slovenije se odloi v posameznih dravah, ter v sami Sloveniji.

Najveji prispevek k usedlini vepla, ki povzroa zakisljevanje, je v Sloveniji iz lastnih emisij, precej pa tudi iz Italije. Najve vepla izvozimo v Italijo, Avstrijo ter na Sredozemsko morje (slika 17). K usedlini amonijaka, ki povzroa evtrofikacijo, prispevajo v Sloveniji najve domae emisije in emisije iz Italije, izvozimo pa ga preteno v sosednje drave (slika 18). Pri uvozu duikovih oksidov, ki prispevajo k zakisljevanju, evtrofikaciji ter fotokemijskem smogu, prevladuje dele iz Italije (slika 19). Uvoz duikovih oksidov in hlapnih organskih snovi iz Italije, predvsem iz industrializirane Padske niine, povzroa poviane koncentracije ozona v zahodni Sloveniji in vasih v celi dravi.

Slika 20: asovni trend usedanja duika (NOx in NH3) v Sloveniji Vir: EMEP/MSC-W

28

Slika 21: asovni trend usedanja vepla v Sloveniji Vir: EMEP/MSC-W

asovni trend usedanja duika v Sloveniji v obdobju 1985-95 upada in po letu 1995 spet naraa (slika 20). Porast usedline duika po letu 1995 je posledica naraanja emisij NOx predvsem iz prometa tako v dravi kot tudi v Evropi. Za usedlino vepla pa je v obdobju 1985-98 izrazit trend upadanja (slika 21), kar je posledica zmanjevanja emisij v Evropi in tudi v Sloveniji. Meritve koncentracij snovi v zraku na EMEP merilni postaji Iskrba pri Koevski Reki, kjer spremljamo daljinski transport onesnaenega zraka, kaejo v obdobju 1996-2001 upadajo trend za veplov dioksid in sulfat (slika 22) ter za duikovo kislino in amonijak (slika 23).

1996 1997 1998 1999 2000 2001

-2

-1

0

1

10

10

10

10

Slika 22: asovni trend veplovega dioksida (SO2 - rdee) in sulfata (SO42- - modro) v zraku v g m-3 (EMEP

merilna postaja Iskrba pri Koevski Reki) Vir: ARSO

29

1996 1997 1998 1999 2000 2001

-2

-1

0

1

10

10

10

10

Slika 23: asovni trend duikove kisline (HNO3 - zeleno) in amonijaka (NH3 - rumeno) v zraku v g m-3 (EMEP

merilna postaja Iskrba pri Koevski Reki) Vir: ARSO

Slika 24: Usedlina kadmija (uvoz v RS, izvoz iz RS) Vir: EMEP/MSC-E

Uvozno-izvozna bilanca za kadmij (slika 24) kae, da prispevajo lastne emisije najveji dele (45%) k usedlini v Sloveniji. Na sliki 25 pa je prikazan modelni izraun asovnega trenda za usedlino svinca. Upadanje emisij svinca v dravi in v celi Evropi zaradi opustitve svinca v motornem bencinu se odraa v zmanjanju koliine svinca v usedlini v Sloveniji.

30

Slika 25: asovni trend za usedlino svinca v Sloveniji. Vir: EMEP/MSC-E

2.2.7 Sprememba podnebja

predpisi EU /mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Sklep Sveta EU (93/389/EEC) o mehanizmu monitoringa CO2 in drugih toplogrednih plinov v Skupnosti

Sklep Sveta EU (1999/296/EC), ki dopolnjuje sklep 93/389/EEC

Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (1992)

Kjotski protokol (1997)

Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (Uradni list RS-MP, 13(59)/95

Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola (Uradni list RS-MP, 60(17)/02)

Ena najresnejih groenj lovetvu v zadnjem asu je spreminjanje podnebja, ki je posledica lovekovih dejavnosti, ob katerih se sproajo v ozraje toplogredni plini (TGP), na prvem mestu ogljikov dioksid, ki poveujejo uinek tople grede. Naraanje koncentracij teh plinov v ozraju povzroa globalno segrevanje, posledice le-tega pa bodo raznovrstne, veinoma neugodne, med drugim postopen dvig morske gladine. Da se je ta proces e zael, dokazujejo predvsem naslednji podatki: v zadnjih sto letih se je povprena letna temperatura na zemeljskem povrju dvignila za okoli 0,6 C, zadnji dve desetletji sta bili najtopleji v prejnjem stoletju, 20. stoletje je bilo najtopleje v drugem tisoletju. Projekcije, dobljene s pomojo klimatskih modelov kaejo, da bo v prihodnjih sto letih povprena temperatura na zemeljskem povrju narasla e za 1,5-6 C, morska gladina pa naj bi se zaradi tega dvignila za 10-90 cm (IPCC, 2001).

2.2.7.1 Ocena ranljivosti na spremembo podnebja v Sloveniji Trend segrevanje ozraja v prizemni plasti je opazen tudi v Sloveniji, kar je ponazorjeno s potekom temperature v zadnjih 150 letih v Ljubljani (slika 26).

Globalne spremembe podnebja v naslednjih desetletjih bodo na regionalni ravni obutne tudi v Sloveniji. Najbolj bodo vplivale na razmere v kmetijstvu, gozdarstvu, energetiki in turizmu, vplivale pa bodo tudi na vodni ciklus, pogostnost vremenskih ujm, biotsko raznovrstnost, alpski svet, morje in obalna podroja ter zdravje ljudi.

Negativne posledice globalnega segrevanja s spremljajoimi pojavi (spremenjena oblanost, koliina in razporeditev padavin, poveana pogostnost vremenskih ujm, dvig morske gladine

31

ipd.) bodo za kmetijstvo po dananjih predvidevanjih dale tevilneje kot morebitne pozitivne. Med priakovane negativne posledice sodijo prostorski premiki kmetijske proizvodnje, slaba kvaliteta pridelkov, spreminjanje ustaljene agrotehnike prakse, skrajevanje rastne dobe, intenzivneja evapotranspiracija, ve kod zaradi neurij, pozebe, sue, poarov, poplav, poveana pogostnost in intenziteta napadov kodljivcev in bolezni, problemi z jarovizacijo. Med pogojno pozitivne posledice pa gnojilni uinek poveane koncentracije CO2, dalja vegetacijska doba in primerneje temperaturne razmere za gojenje toplotno zahtevnih rastlin. Pri odzivu gozdnih ekosistemov na spremembe podnebja lahko upravieno domnevamo, da bodo iglavci (jelka in smreka) med tistimi drevesnimi vrstami, ki jih napovedane spremembe utegnejo najprej in najbolj prizadeti.

Podnebne spremembe bodo spremenile proizvodnjo, rabo in tudi ceno energije. Zmanjala se bo poraba energije za ogrevanje in poveala za hlajenje prostorov. Zaradi sprememb hidrolokih reimov vodotokov se bo spremenila proizvodnja hidroenergije in ob spremenjenem vremenu tudi monosti izrabe alternativnih virov energije (zlasti sonne in energija vetra).

Slika 26 Izmerjene povprene letne temperature zraka v Ljubljani Vir: ARSO

Turizem je neposredno in posredno odvisen od podnebnih razmer. Turistini kraji in agencije se bodo morali podnebnim spremembam prilagoditi z infrastrukturo in ponudbo aktivnosti. Zimski turizem bo najbolj obutljiv na topleje podnebje.

Hidroloki cikel je mono odvisen od padavinskih in tudi temperaturnih razmer. Zato bodo potencialni vplivi podnebnih sprememb posegali tudi v vodno okolje. Najranljiveja bodo tista obmoja v Sloveniji, ki so e danes problematina s stalia preskrbe s pitno vodo, izpostavljenosti sui, vodni in eolski eroziji, obiajnim in katastrofalnim poplavam, ali pa leijo znotraj obmoij hudournikega reima pretokov in delovanja vode.

7

8

9

10

11

12

13

1850 1860 1870 1880 1890 1900 1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 2000

tem

pera

tura

[C

]

letno povpreje

drsee desetletno povpreje

32

Od podnebnih sprememb bodo najbr prav izredni dogodki, zaradi vedno veje ranljivosti, tudi v Sloveniji najbolj vplivali na loveko blaginjo v prihodnjih desetletjih. V toplejem podnebju je priakovati pogosteje in intenzivneje konvektivne padavine in s tem ve kode zaradi toe, strel, nalivov ter monih vetrov. Poveala se bo poplavna ogroenost in zaradi specifine geoloke strukture v Sloveniji tudi pogostnost proenja zemeljskih plazov in s tem povezana materialna koda.

Podnebne spremembe bodo ogrozile zdajnjo visoko biotsko raznovrstnost. Prizadeti bodo skrajni visokogorski habitatni tipi - alpinsko in subnivalno rastlinstvo ter ivalstvo. Ogroena bodo tudi vsa ekstremna rastia hladnoljubnih vrst in vsi manji, fragmentirani ostanki ekosistemov, ki ne bodo imeli genetskega, prostorskega in ekolokega potenciala za pomik na novo lokacijo. Za druge ekosisteme se predvideva prostorske premike.

Alpski in ostali hribovski svet v Sloveniji je e danes obutljiv in ranljiv glede vremenskih razmer. Podnebne spremembe utegnejo krhko ravnovesje v alpskem svetu hitro poruiti in ga spremeniti v obmoje poveanih tveganj, kar bo prizadelo tako naravne ekosisteme kot vse vrste lovekovih dejavnosti.

Spremembe podnebja se bodo na obalnih obmojih odraale v dvigu morske gladine in v spremembi obalne in morske klime kot celote. Posledice priakovanih podnebnih sprememb bodo v splonem negativne. Dvig vodne gladine, poveano tevilo vodnih ujm in njihova poveana intenzivnost bodo najbolj prizadeli soline, luko Koper, marine in kopalia ter nije predele mest.

Ob podnebnih spremembah lahko priakujemo neposredne in posredne vplive na zdravje in poutje ljudi. Med neposredne vplive na primer pritevamo poveano tevilo teav zaradi toplotnih obremenitev in tudi smrti ob vroinskih valovih. Poslabala se bo tudi kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Negativne vplive pa lahko povzroe tudi hitre vremenske spremembe, ekstremni vremenski dogodki in moneje UV sevanje (Kajfe-Bogataj, 2002).

2.2.7.2 Izvajanje obveznosti iz Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Na osnovi spoznanj o segrevanju zemeljskega ozraja je bila izdelana in na vrhu v Riu leta 1992 sprejeta Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1995. Cilj konvencije je doseganje ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozraju na ravni, ki bo prepreevala nevaren lovekov vpliv na podnebni sistem.

Slovenija ima kot pogodbenica Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja obveznost priprave dravnih poroil in letnega poroanja o evidencah emisij TGP. Pomembno vlogo pri izvajanju zahtev pogodbenic ima Slovenski komite za vpraanja spremembe podnebja, ki ga je Vlada ustanovila leta 1997, predseduje pa mu minister za okolje in prostor.

Ob finanni pomoi GEF/UNDP je bilo v zaetku leta 2002 dokonano prvo dravno poroilo v skladu z navodili in vsebino, ki obsega nacionalne razmere, evidence emisij toplogrednih plinov, usmeritve in ukrepe za zmanjanje emisij, projekcije emisij ter oceno uinkov usmeritev in ukrepov, oceno ranljivosti za podnebne spremembe, ukrepe za prilagoditev podnebnim spremembam, raziskave in sistematina opazovanja, informiranje, ozaveanje in vzgoja.

2.2.7.3 Emisije toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O, HFC, PFC, SF6) v Sloveniji Emisije TGP so se v Sloveniji, podobno kot v drugih dravah v tranziciji zaradi razpadanja planskih gospodarstev, po letu 1986 zaele znievati in so dosegle minimum v letih 1991-

33

1992, nakar so spet zaele naraati. Na sliki 27 so prikazane emisije v letih, za katere so evidence e narejene. Kot kae se je trend naraanja teh emisij v zadnjih letih, vsaj prehodno, nekoliko zaustavil.

0

5000

10000

15000

20000

25000

1986 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1999

Gg

ekvi

vale

ntov

CO

2

Slika 27: Emisije neposrednih toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O, CF4, C2F6, HFC, SF6 (izraene v ekvivalentih CO2)

Vir: MOP

INDIKATOR:

Emisije CH4, N2O, HFC, PFC in SF6 (v ekvivalentih CO2)

CILJ NPVO:

Zmanjanje emisij toplogrednih plinov (Kjotski protokol)

Na sliki 28 so prikazani delei emisij TGP po posameznih sektorjih v letu 1999. Najveji dele ima proizvodnja elektrike in toplote, sledi pa mu promet.

Proizvodnja el. energije in toplote

28%

Industrija in gradbenitvo - poraba

energije12%

Gospodinjstva, komercialni sektor

17%

Kmetijstvo11%

Odpadki6%

Drugo2%

Industrijski procesi

5%

Promet19%

Slika 28: Emisije neposrednih toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O, CF4, C2F6, HFC, SF6 (izraene v ekvivalentih

CO2) po sektorjih (leto 1999) Vir: MOP

34

Na sliki 29 so prikazani delei emisij posameznih TGP v letu 1999. Ve kot tri etrtine zavzema ogljikov dioksid, sledi mu metan z 12 %, na tretjem mestu pa je z 8 % diduikov oksid.

CO279%

N2O 8%

CH412%

CF4, HFC, SF6, C2F61%

Slika 29: Emisije neposrednih toplogrednih plinov po posameznih plinih (leto 1999) (izraene v ekvivalentih

CO2). Vir: Seljak, 2002

2.2.7.4 Kjotski protokol Leta 1997 je bil na 3. zasedanju Konference pogodbenic sprejet Kjotski protokol, ki ga je Dravni zbor RS ratificiral 21.6.2002. V njem so doloene obveznosti industrializiranih drav (drav aneksa I konvencije), da v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 zmanjajo oziroma omejijo svoje emisije TGP glede na izhodino leto. Obveznost Slovenije je zmanjati svoje emisije za 8 % glede na leto 1986.

Slika 30 prikazuje projekcije emisij TGP do leta 2020, in sicer z e implementiranimi ukrepi in ob nartovanih ukrepih ter ukrepih, ki se e prouujejo. Kot je razvidno, bodo potrebni e dodatni ukrepi, da bomo dosegli potrebno zmanjanje emisij.

Poti za izpolnitev obveznosti zmanjanja emisij Pravila o izvajanju Kjotskega protokola predvidevajo ve nainov doseganja ciljev: z zmanjanjem emisij TGP na lastnem ozemlju, s poveanjem ponorov (vezave) CO2 in z uporabo kjotskih mehanizmov. Dogovorjeno je, da so omenjeni mehanizmi lahko le dopolnilo k ukrepom, ki jih vsaka drava izvaja na lastnem ozemlju, zato se bo tudi v Sloveniji namenilo najve pozornosti domaim ukrepom.

Stroki za doseganje kjotskih ciljev so odvisni od izbire ukrepov in instrumentov za aktiviranje potencialov za zmanjanje emisij TGP. Nanje vpliva tako izbira ukrepov, kot nain njihovega izvajanja. Prono prilagajanje gospodarstva je najuinkoviteje, dosegljivo pa je z ekonomskimi instrumenti, ki uinkujejo enakomerno na vse sektorje, kot na primer CO2 taksa.

35

Slika 30: Projekcije emisij toplogrednih plinov v scenariju z e implementiranimi ukrepi ter v scenariju z nartovanimi ukrepi in ukrepi, ki se e preuujejo.

Vir: MOP ARSO, 2002

Proraunski stroki obsegajo stroke za pripravo in izvajanje zakonskih in projektnih instrumentov. Moni so tudi neposredni proraunski posegi, na primer subvencioniranje ukrepov za uinkovito rabo energije ali izrabo obnovljivih virov energije. Proraunski uinek vseh instrumentov za doseganje kjotskih ciljev je lahko nevtralen ali celo pozitiven.

Skladno z zahtevo je potrebno pripraviti celovit operativni program zmanjevanja emisij TGP, v katerem bodo opredeljene dejavnosti dravnih organov.

Energetika Pri emisijah TGP prevladuje CO2 (ve kot 70 %) kot posledica kurjenja fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin, ota idr.) v termoelektrarnah in toplarnah, neposredno v prometu, v industrijskih procesih ipd. Strategije zmanjevanja emisij TGP so hkrati strategije za poveevanje energetske uinkovitosti in za zmanjevanje uvozne odvisnosti.

Poleg uinkoviteje izrabe energije je zanimiva zamenjava premoga in naftnih derivatov z zemeljskim plinom in z obnovljivimi viri energije (biomasa, veter, sonce, voda). Pri rabi goriv pa je vsekakor potrebno izrabiti im ve prilonosti za vekratne uinke, kot na primer pri soproizvodnji elektrine energije in toplote.

Promet Gibanja v prometu so protislovna. Uinkovitost avtomobilskih motorjev se precej poveuje, vendar se prebivalstvo odloa za veja vozila, celoten obseg prevozov pa tudi naraa, tako v osebnem kot v tovornem prometu. Dele kolektivnega in eleznikega prometa upada. Verjetno je, da bo slovenska prometna politika v prihodnje vsebovala tevilne instrumente, ki bodo poleg drugih elenih uinkov tudi zmanjevali emisije TGP in jih je smiselno spodbujati tudi iz tega vidika.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020

[Gg

CO

2 ek

v.]

nartovani ukrepi in ukrepi, ki se e preuujejo

e implementirani ukrepi

36

Raba energije v industriji, zgradbah in v bivalnem okolju Veino emisij iz industrije predstavlja CO2, le nekaj odstotkov drugi TGP. Ukrepi za zmanjanje emisij CO2 so enaki kot v energetiki v ojem pomenu: uinkoviteja raba energije in zamenjava premoga ali naftnih derivatov z zemeljskim plinom ali z biomaso (kurjenje biomase se smatra za CO2 nevtralno). Toplotne izgube v zgradbah, ki so izvedene po dananjih predpisih, so manj kot polovica toplotnih izgub starejih zgradb.

Odpadki Iz organskih odpadkov na deponijah se zaradi anaerobne presnove sproa metan, ki je zelo uinkovit toplogredni plin (toplogredni uinek nezgorelega metana je 18,25 krat veji, kot e zgori). Emisije metana je mono omejiti predvsem z izloanjem biorazgradljivih snovi iz deponiranih odpadkov, delno pa tudi z zajemanjem in kurjenjem. Zajemanje metana je e predpisano, spodbujeno pa je tudi z namensko takso. Pri termini obdelavi nekaterih odpadkov v seigalnicah je mono pridobiti tudi nekaj energije, kar pa veinoma ni odloilno za odloitev o nainu ravnanja z odpadki.

Kmetijstvo in gozdarstvo Poleg emisij CO2, ki so povezane s kurjenjem fosilnih goriv oziroma porabo goriv za transport, se zlasti v ivinoreji pojavljajo emisije metana zaradi anaerobne presnove v prebavilih prevekovalcev in zaradi razpadanja iztrebkov, do emisij diduikovega oksida pa prihaja zaradi ravnanja z gnojem in gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili. Avtonomni trendi nakazujejo zmanjevanje emisij zaradi reje na pai, pri hlevski reji pa je na vejih posestvih smiselna izgradnja naprav za pridelavo bioplina in za njegovo energetsko izrabo. Zmanjanje emisij N2O je mono predvsem z zmanjanjem vnosa duika v tla na podrojih s prekomernim gnojenjem.

Biomasa, zlasti lesna, je pomembno nadomestno gorivo. V Sloveniji, ki je ena najbolj gozdnatih deel v Evropi, bi lahko precej veji dele potreb po toploti zadovoljili s kurjenjem lesa, zlasti gozdnih ostankov, tehnoloko manjvrednih sortimentov in odpadkov pri predelavi. Na tako strategijo napeljuje tudi obilen prirast lesne mase, kar je nasledek doktrine varovanja gozdov pri nas. Nove tehnoloke reitve omogoajo visoke izkoristke, okoljsko neoporeno zgorevanje in udobje, ki je enako kot pri kurjenju tekoih ali plinastih fosilnih goriv. Z vijo stopnjo izrabljanja razpololjivega potenciala biomase bi lahko nadomestili znatni del kurilnega olja, ki je sedaj energetski vir za 60% ogrevalnih potreb.

Ponori Rastlinstvo predstavlja ponor ogljikovega dioksida. Za Slovenijo so v tem pogledu vani predvsem gozdovi, ki pokrivajo okoli 55 % njene povrine. Po sklepu Konference pogodbenic konvencije na njenem 7. zasedanju bodo lahko drave del svojih obveznosti zmanjanja emisij dosegle s tovrstnimi ponori CO2, kar pomeni precejnje olajanje tudi za nao dravo.

Poleg spremembe rabe zemlji in gozdarskih dejavnosti, omejenih na pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in krenje gozdov od leta 1990, ki jih neposredno povzroa lovek, so opredeljene tudi dodatne dejavnosti, ki obsegajo zaraanje opuenih zemlji ter gospodarjenje z gozdovi, obdelovalnimi povrinami in paniki. Koliine, ki jih smejo posamezne drave aneksa I izkoristiti iz naslova gospodarjenja z gozdovi, so omejene, za Slovenijo je ta koliina najve 1,32 Mt CO2 letno.

V Sloveniji se lesna masa zaradi sprejetih pravil ravnanja z gozdovi v zadnjih desetletjih neprestano poveuje, celo za ve kot jo naa drava lahko uveljavlja. Odobrena kvota dosega

37

tretjino ocenjenega potrebnega uinka zmanjevanja emisij, s tem pa se bomo lahko izognili drajim drugim ukrepom.

Ogljikov ciklus in gozd Dinamika terestrinih ekosistemov je odvisna od interakcij tevilnih biogeokeminih ciklusov, e posebno od kroenja ogljika in vode, na katere vplivajo lovekove dejavnosti. Ogljik se izmenjuje oz. prehaja po naravni poti med sistemi in ozrajem s procesi fotosinteze, dihanja, razkroja in gorenja. Zaradi svoje prostorske razprostranjenosti so gozdovi pomemben dejavnik pri kroenju ogljika tako globalno kot tudi v Sloveniji.

Za Slovenijo so bile v preteklosti narejene razline ocene uskladienja ogljika v lesnih izdelkih, negozdnem drevju, v dendromasi ter drevnini in v lesnem prirastku. Na osnovi grobega izrauna naj bi bilo v dendromasi, ki vkljuuje deblovino, vejevino in korenine, v Sloveniji uskladienega 117 Mt ogljika (lesna zaloga 430 Mm3), kar ustreza 431 Mt CO2 (izraun za leto 1995). Drevnina, ki predstavlja deblovino in vejevino s premerom nad 10 cm, predstavlja 58 Mt uskladienega ogljika, kar ustreza 215 Mt CO2. S pomojo podatkov o lesnem prirastku in poseku iz leta 1995 (prirastek 5,5 m3 / ha in posek 2,0 m3 / ha), se lahko izrauna, da se je v tem letu v slovenskih gozdovih uskladiilo 3,6 Mt CO2. V lesnih izdelkih pa je vezanih 5,3 Mt ogljika kar ustreza 19,69 Mt CO2 (Torelli, 1996). Ponor CO2, ki nastane zaradi razlike med letnim prirastkom lesne mase in posekom drevja, je znaal za obravnavano leto priblino etrtino slovenskih emisij CO2. Taken izraun ne upoteva emisij zaradi poarov, naravnega propadanja lesa v gozdu, ne evidentirane senje in drugih vzrokov poseka lesa ter uporabo lesne biomase za energetske namene.

Za izraun emisije in ponora CO2 za gozdarstvo in spremembe rabe zemlji je bila v l. 1998 (Simoni et al., 1999) uporabljena revidirana IPCC metodologija (IPCC 1996). Poglavje navodil za izraun emisij zaradi loveke aktivnosti vkljuujejo dva procesa. Poleg procesa spremembe rabe zemlji je za bilanco CO2 za gozdarstvo potreben tudi izraun biomase, nakopiene v lesni masi slovenskih gozdov.

Tabela 12: Pregled Izrauna emisij in ponora CO2 za gozdarstvo in spremembo rabe zemlji za Slovenijo po IPCC metodologiji in po modificiranem nainu razlinih avtorjev (vkljuno s projekcijo za leto 2010)

leto

vezava CO2 zaradi spremembe zalog

lesne biomase (kt CO2)*

vezava CO2 v biomasi na opuenih zemljiih (povp. zadnjih 20 let)

(kt CO2)

vezava skupaj (kt CO2)

emisije CO2 v Sloveniji3 + (kt CO2)

19861 1.632 224 1.8561 15.662

19862 2.288 106 2.3942

19901 3.036 220 3.2561 14.172

19902 3.260 264 3.5242

19952 3.337 264 3.6012 14.741

19961 4.283 216 4.4991 15.641

20002 3.267 92 3.3592

20102 3.813 40 3.8532 Po IPCC metodologiji se izrauna vezava CO2 v drevju na opuenih zemljiih za povpreje zadnjih 20 let. Letni ponor zaradi zaraanja opuenih zemlji in posledinega kopienja lesne mase znaa od 10,8 (1996) do 11,0 (1990) kt CO2. Takno poveevanje lesne mase pa je v Sloveniji zanemarljivo v primerjavi s poveevanjem lesne mase zaradi priraanja (drugi

38

stolpec tabele 38). Drave lahko trenutno uveljavljajo CO2 ponor, ki je posledica poveevanja povrine gozdov na raun neposrednih lovekovih posegov oz. poveevanja lesne biomase po letu 1990. V letu 2001 je bila narejena kvantitativna ocena ponora in emisij CO2 za gozdarski sektor (Veseli s sod., 2001). Za izraun je bila uporabljena prilagojena IPCC metodologija (izraun lesnih zalog iz neposrednih podatkov o lesnih zalogah iglavcev in listavcev), razlike pa izhajajo iz razlinih ocen lesnih zalog zlasti za obdobje pred l. 1995 in ocene naravnih izgub lesa v gozdovih (Simoni, 2002).

Instrumenti za doseganje kjotskih ciljev in z njimi povezani stroki Instrumenti za doseganje kjotskih ciljev bodo v veliki veini identini izpolnjevanju harmonizacijskih obvez ob vstopu v EU, potrebno pa jih je uskladiti v predvidenem operativnem programu, ki ga bo sprejela vlada RS. V tem programu bodo navedeni tudi postopki za spremljanje izvajanja, na osnovi katerih bo mono pravoasno in im bolj uinkovito posredovati, e bodo doseeni pokazatelji odstopali od smeri, ki zagotavlja izpolnitev kjotskih ciljev.

Po scenarijih naj bi emisije TGP v Sloveniji (brez dodatnih ukrepov) v letu 2010 za okoli 3,3 Mt CO2 ekviv. presegale ciljne emisije. Predvideni so e ukrepi po sektorjih, ki naj bi emisije ustrezno zmanjali, stroki za njihovo izvedbo pa so okvirno doloeni z uvrstitvijo posameznih ukrepov v cenovne razrede zmanjanja emisij za tono CO2 ekviv. Tabela 13 prikazuje razpon priakovanih skupnih letnih strokov za zgornjo in spodnjo mejo.

Tabela 13: Priakovani letni stroki zmanjanja emisij TGP v Sloveniji

specifini letni stroki zmanjanja emisij TGP l. 2010 [EUR/t CO2 ekv.]

poten-cial

skupaj

< 5 5 - 20 20 - 50 50 - 100 >100

potencial zmanjanja emisij TGP [kt CO2 ekv.] skupaj vsi sektorji in ukrepi [kt CO2 ekv./leto] 5.881 2.526 3.053 195 106 1

priakovani stroki zgornja meja strokov

dele izkorienosti 50% 65% 50% 35% 25% izkorieno [kt CO2 ekv./leto/] 3.382 1.263 1.984 98 37 0 upotevana cena [EUR/t CO2 ekv.] 3 16 50 100 150 skupni letni stroki [mio EUR] 44 3,8 31,7 4,9 3,7 0,0 [mrd SIT] 10,0 0,86 7,18 1,10 0,84 0,01 ostanek [kt CO2 ekv./leto/] 1.263

spodnja meja strokov

dele izkorienosti 75% 45% 25% 10% 5% izkorieno [kt CO2 ekv./leto/] 3.328 1.894 1.374 49 11 0 upotevana cena [EUR/t CO2 ekv.] 2 13 35 75 150 skupni letni stroki [mio EUR] 24 3,8 17,9 1,7 0,8 0,0 [mrd SIT] 5,5 0,86 4,04 0,39 0,18 0,00 ostanek [kt CO2 ekv./leto/] 631

Vir: MOP

Potenciali za zmanjanje emisij so vsekakor zadostni e v teh prvih dveh skupinah specifinih strokov. Upotevati pa je potrebno, da instrumenti in individualne odloitve ne bodo delovale tako natanno, da bi bili izbrani le najceneji ukrepi. Celotni stroki so v ugodnejem primeru

39

okoli 24 milijonov EUR letno (5,5 milijard SIT letno), v manj ugodnem primeru pa okoli 44 milijonov EUR letno (10 milijard SIT letno).

Stroki za izvedbo ukrepov za zmanjanje emisij TGP bodo razporejeni zelo iroko, na primer tudi med vse planike takse na CO2, kot tudi tiste, ki bodo morali upotevati ostreje tehnine predpise, ki emisije zmanjujejo posredno. Le manji del strokov bo neposredno bremenil proraun. Oje namenske proraunske postavke ne presegajo 1 milijarde SIT letno.

Izmed specifinih instrumentov za zmanjevanje emisij TGP izstopajo zlasti taksa na emisije CO2 in taksa na odlaganje biorazgradljivih snovi. V letu 2001 je bil priliv od namenske takse na obremenjevanje zraka z emisijami CO2, ki se pobira ob prodaji fosilnih goriv, realiziran v viini 7,5 milijard SIT (ne upotevajo del troarine, ki je pri motornih gorivih bil uveden kot CO2 taksa in je od leta 2001 vkljuen v enotno troarino). S tem je podan namenski proraunski vir. Celotna obdavitev goriv (troarina, CO2 taksa in DDV) je pod ravnjo povpreja v EU. V nekaterih dravah (skandinavske drave, Italija) je davek na fosilna goriva za ogrevanje (kurilno olje, plin) znatno veji kot je povpreje EU. V Sloveniji so fosilna goriva za ogrevanje, ki zlasti konkurirajo lesni biomasi, obdavena po stopnji, ki je nekoliko nija od povpreja EU (MOP, 2002).

2.2.8 Ozonska plast in UV sevanje

predpis EU /mednarodne pogodbe zakonodaja RS

Uredba Sveta in Parlamenta EU (2037/2000) o snoveh, ki tanjajo ozonski pla

Dopolnila (2038/2000) in (2039/2000)

Dunajska konvencija o zaiti ozonskega plaa (1985)

Montrealski protokol o substancah, ki kodujejo ozonskemu plau (1987)

Odredba o ravnanju s snovmi, ki povzroajo tanjanje ozonskega plaa (Uradni list RS, 80/97 in 41/01)

Pravilnik o ravnanju z ozonu kodljivimi in odpadnimi ozonu kodljivimi snovmi (osnutek)

Odredba o ravnanju s snovmi, ki povzroajo tanjanje ozonskega plaa (nova - osnutek)

Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij OZN in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS MP, 9/92)

Razporeditev ozona v ozraju je odvisna od nadmorske viine, zemljepisne irine in letnega asa, na koliino ozona vplivajo tudi temperatura ozraja in plinov, ki sodelujejo v fotokemijskih reakcijah, pri katerih nastaja ali razpada ozon. Razporejen je v plasti med 10 in 50 km (pravimo ji stratosfera), koncentracija pa je najvija v plasti med 19 in 23 km nad morsko gladino. Debelino ozonske plasti podajamo z Dobsonovimi enotami2. e bi ves ozon v ozraju zbrali na morski gladini pri temperaturi 0 C, bi dobili komaj 2 do 4 mm debelo plast, vendar pa ima za ivljenje na Zemlji pomembno vlogo, saj nas varuje pred nevarnim delom UV sevanja. Posledica nije koncentracije ozona v stratosferi so moneji UV arki pri tleh, ocenjujejo, da stanjanje ozonske plasti za 1 % pomeni 1,3 % okrepitev UV sonnega sevanja pri tleh. UV sonno sevanje loimo na tri spektralne pasove (slika 1):

UVC del ima valovno dolino med 100 in 280 nm, ta del sonnega sevanja povsem vpijejo molekule kisika in ozona in ne pride do tal;

UVB del z valovno dolino med 280 in 315 nm (nekateri avtorji postavljajo mejo pri 320 nm) veinoma vpijejo molekule ozona in do tal prodre le manji del tega sevanja;

2 Dobsonova enota (DU): 1 DU pomeni 0,01 mm visok stolpec O3 pri 0C in 1000 mb.

40

UVA del z valovno dolino med 315 in 400 nm skoraj v celoti prispe do tal, saj ga ne vpijata niti ozon niti kisik.

Slika 31: Prodornost UVA, UVB in UVC arkov skozi ozraje in razporeditev ozona po viini. Vir: NASA

Pri tleh UV sonno sevanje veinoma sestavljajo UVA arki in le nekaj odstotkov prispevajo UVB arki. Prevelika doza UV sevanja koduje rastlinam, ivalim in ljudem ter nekaterim materialom (predvsem plastiki in polimerom). UVB je dokaj uinkovit pri trganju vezi DNK, UVA pa sodeluje pri popravljanju pokodovanih vezi. Vplivi na ekosisteme so zapleteni in odvisni od veliko okoljskih dejavnikov. Pri ljudeh UV sevanje slabi imunski sistem, koduje oem in koi; dovzetnost doloa pigmentacija koe, prejeto dozo pa nain obnaanja. V zmernih koliinah ima ultravijolino sevanje tudi koristne uinke, npr.: ugodno deluje na psihino poutje, sodeluje v procesu nastajanja vitamina D, uporabljajo pa ga tudi v helioterapiji. Ker je ozonska plast nad ekvatorjem najtanja (slika 32), so ljudje, ivali in rastline tam najbolj odporni na UV sonne arke.

Slika 32: Celotna koliina ozona v zraku 1. julija 2002 ob 12 UTC. Vir: Nemka meteoroloka sluba DWD

41

Slika 33: Celotna koliina ozona v zraku 1. julija 2002 ob 12 UTC. Vir: Institute of Med. Physics and Biostatistics, Wien, Austria

Zmanjanje koncentracije ozona nad Antarktiko so opazili e leta 1975, vendar so podatke o tem prvi objavili ele leta 1985, ko so ugotovili, da je bila oktobra in novembra koncentracija ozona nad Antarktiko iz leta v leto nija. Satelitske meritve so pokazale, da je obmoje izrazitega redenja ostro omejeno, zato so pojav poimenovali ozonska luknja. Najbolj je ozonska luknja izrazita nad Antarktiko, vendar se tudi nad severno poloblo ob koncu zime ozonska plast v zmernih irinah in vie proti severu stanja, a bistveno manj kot nad junim polom. V vici ocenjujejo trend tanjanja ozonske plasti na osnovi podatkov z Arose na 2,9 % na desetletje (slika 34). Na obmoju okoli ekvatorja je trend upadanja koncentracije ozona zelo majhen ali povsem odsoten.

Slika 34: Trend letnega povpreja ozona v ozraju na podatkih merilne postaje v Arosi v vici. Vir: NASA

42

Slika 35: Letno povpreje trenda celotne koliine ozona v ozraju. Vir: NASA

Koliino celotnega ozona v plasti zraka nad zemeljskim povrjem merijo s pomojo satelitov (na primer: TOMS Total Ozone Mapping Spectrometer, slika 36), na nekaterih mestih na zemeljski povrini pa izvajajo tudi redne meritve z Brewerjevimi in Dobsonovimi instrumenti ter sondane meritve v okviru programa Svetovne meteoroloke organizacije Global Ozone Observing System (GO3OS), merilne toke so prikazane na sliki 37. Za severno poloblo v zmernih geografskih irinah je bilo na osnovi satelitskih merjenj ugotovljeno, da je koliina ozona v stratosferi najbolj prizadeta ob koncu zime in zgodaj spomladi, vendar je pot sonnih arkov skozi atmosfero v tem asu precej dalja kot poleti in tako celotnega kot tudi UVB sonnega sevanja je znatno manj. Poleg vremenskih dogajanj na mo sonnih arkov, ki prodrejo do tal vplivajo tudi dvoletni cikli gibanja v vijih plasteh ozraja (torej v plasti, kjer je zbrana veina ozona) in cikli soneve aktivnosti.

Slika 36: Skupna koliina ozona v ozraju 30. junija 2002 izmerjena s satelitom EP/TOMS. Vir: NASA

43

Slika 37: Povprena debelina ozonske plasti in merilna mesta v programu GO3OS. Vir: WMO

V Sloveniji se meritve koncentracije ozona v vijih plasteh ozraja, oziroma njegove skupne koliine v stolpcu zraka ne izvajajo, izvajajo pa se meritve UVB del sonnega sevanja (valovna dolina 290-315 nm). Meritve potekajo od leta 1993, najprej v Portorou in nato e v Ljubljani, od leta 1995 pa tudi na Kredarici. Septembra 1997 so bile meritve prekinjene zaradi primerjalne meritve v Budimpeti, ponovno vzpostavljene pa so bile marca 1998 na Kredarici in v Ljubljani. V Portorou se meritev ne izvaja ve. Merilni instrumenti (EKO UVB piranometer tip MS-210W) od izdelave naprej niso bili spektralno umerjeni. Zadnja leta se izvajajo tudi meritve UV sonnega sevanja s irokospektralnim instrumentom opremljenim z eritemalnim spektralnim filtrom (Solar Light, model 501A) v Ljubljani in Radencih, ki pa tudi nista bila ponovno spektralno umerjena od izdelave dalje. Koliina UV sevanja je pozimi na nai geografski irini v povpreju 10-krat manja kot poleti, znailen dnevni in letni potek v Ljubljani je prikazan na slikah 38 in 39.

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

UV

SO